í>. Stev. Movo iiiestu 15. inííťCii IIÍOÍ). XXIL lotnik. NOVICE Izhajajo 1, m 15. tshde^a lueseea. Cena jim je s poBtuino vred za celo leio nttprty 2 K, z» pol lets 1 K. Naročnina za Nenifij«, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema mednik, naruĚnino in uznanila iiakarna J. Krajec nas), v Novem mestu. aOSFODABSTVO. Kako kaže kraljevino obrezovati. Kraljevina aprila odločno med najpriporočljivejee naše dcmaie vrste grozdja. Ne le, da obilno rodi, ampak daje tudi prav dobro, da — fino namizno vino, katero odlikuje posebno po finem diiliu od družili vin. Ni torej čudno, da se kraljevino kaj rado pomnožiije, na ameriške podlage i;epi. Osobito popolnoma rudeČa kra- tijski soli na Grmu, katera ima v svojih obedveh vinogradih, namreè v (Jerovcili pri Smolenivaai in na Trški gori prav obilo kraljevine, in to v fiistili nasadili; zadobilo se je o njej gledé zorenja grozdja isto skuinjo, isto prepričanje, l^o večletnem opazovanju spoznali smo v obedveli vinogradili, da posebno pri dolgi režnji trt, torej na napneneih f&paroniii) kraljevina svojega grozdja popolnoma dozoreti noče. Veliko rajli pa dozori pri kratki režnji na same palčke (čepe). Leta 1904. bila je kraljevina v Oerovcili, kar je je bilo na napnence Uevina se jako ceni, ker daje odločno finejse vino kakor pa zeleno-rudeča. Poslednja je pa bolj rodovita nego Pi'va. Pri kraljevini pa je vsckako jako čiulna prikazen to, da na ameriški podlagi cepljena nikakor noče tako đ'ibro dozoreti, kakor je v prejsnjili časllt na lastni ko-'■'^»lini dozorevala. i*osledica tega je seveda to, da so današnja kraljevinska vina v obče odločno slabotnejša ®"nio nekdanjih. In temn ni tako znablti le pri nas na ^^«lenjskem, ampak tudi Vipavci in Goričani ae tako Pi'itožujejo o kraljevini. Današnja kraljevinska vina ao Vodena, to je ena sodba našili vinogradnikov. Na kme- rezane, tako slabo zrela, da se je dosti grozdja kar zavrglo. Na le dva koraka oddaljenih, pa na sanie palce rezanih trtah, dozorelo je pa grozdje ravno iste kralje-vinske vrste — popolnoma. Dosledno temu opazovanju obrezalo se je lansko leto 19U5 vse trte enako na same palce, in — grozdje dozorelo je tu in tam prav dobro. Da dozori sleherna vrsta grozdja na paleih boljši kakor na napnencih, to je že stara reč ; ali tako velike razlike, kakor pri kraljevini, cepljeni na ameriško podlago, se pa vendar med kratko in dolgo režnjo ni nik{)li zapazilo. In zato je pač potrebno, da se kralje- vino na same palčke obrezuje, kakor se to vrai na grmaki kmetijski soli. V obedveli njenih vinogradih uvedlo ae je takozvano slavonsko aU „k oz lovsko" reŽDjo trte, katero st. 5. pridejanih pet podob, v svoji dovraenoati kaže. (Podobe posodilo je nrednistvo časnika „Wiener Allgemeine Weinzeitung" na Dunaju.) Taka trta zadobi v debelai visokosti 50—60 cm tri do štiri prav kratke rogle starega lesa, katere „stegne n ce" imenujemo, in na teli stegnencib narezuje ae potem leto za letom palčke k večjemu treh očes. Vaaka tako obrezana trta potrebuje en sam kol. Da pa na palčkih vsa oČesa gotovo zaženejo (ozelene), skrajauje se mladike tako, da se Jih prereže skozi kolenca nad najvišjim očesom, ne pa akozi člene. Taka režnja skozi kolenca je kaj priporočljiva tudi za to, ker se ž njo odvzame takozvanemu kislemu črvičku najljubše zako-tišČe, luknjice, katere po strohnenju svrša nastanejo. Kisli črviček povzročuje pa, kakor žal predobro znano, gnijenje grozdja. Prav na kratko povemo, kako trto v mladih letih obrezovati, da se dospe do kozlovske režnje. Ravnati se mora takole : V prvem letu po zasaditvi ali pa v letu zagrubanja na zeleno cepljene trte, obreže se jo na en sam palček dveh očes, toraj skozi tretje kolonce, kakor to podoba st. 1. kaže. V drugem letu obreže ae jo na dva palčka dveh do treh očea, toraj skozi tretja kolenca dveh mladik pod. at. 2. V tretjem letu napravi se na vsaki trti eno tako imenovano „pre-rezavko," glej pod. št. 3. Najmočnejšo mladiko skrajša se pri tem na štiri očesa, to s tem, da se jo prereže skozi peto kolence. Tako prerezavko poveže se naravnost kviško. V četrtem letu, nareže se vsaki trti tri palčke dveh do treh očea, glej podobo ět. 4. V petem letu nareže se pa na lanskih palčkih, torej na dvoletnem lesu, zopet tri palčke dveh do treh očes, kakor to podoba Št. 5. kaže; in tako postopa se potem leto za letom naprej. Ako rogli starega lesa, ako toraj stegnenci v večih letih predolgi postanejo, treba jili je seveda skrajšati. To se doseže s tem, da se na vsakem steg-nencu pod palcem, kolikor nizko mogoče, prav kralek palček le enega očesa pusti fpjanček po dolenjsko) nad katerim se pa šele sledeče leto predolgi postali stegnenc skrajša. —1— Zimska pšenica naj se letos z brano převleče. Zimska strn je letos hvala Bogu dobro prebila zimo, toda če pogledamo na njive, povsod se lahko prepričamo, da je zemlja močno stlačena. To je napravil prvi sneg, ki je v přetečeni zimi tako zgodaj zapadel. Ta je stlačil zemljo, da izgleda sedaj, kakor bi bila s kakim težkim valjarjem potlačena. Nebote se vrine vsakemu, ki se količkaj zanima za zimsko setev, vprašanje, kaj mu je storiti v tem slučaju? Ali naj se pšenica pusti pri miru, ali naj sc převleče z brano, da se zemlja zrahlja in odpre? Oe pustimo zemljo v tem stanju kakor je, potem bo za pšenico gotovo slabše, kajti v taki zemlji bo manjkalo zraku, toplote in drugih oživljajočih pogojev, ki pospešujejo raat in so neobhodno potrebni za dober in popolni razvoj pšenice. V taki zemlji bo pa tudi hitreje zmanjkalo zimske vlage, ki je važen pogoj za boljše vspevanje pšenice. Oe pustimo zemljo stlačeno, bo moča prej izhlapela iz zemlje. Na prvi pogled se bo zdela ta trditev marsikomu neverojetna, ali je tako. Razlagamo si jo pa tako-le. Ce je zemlja stlačena, vzdiguje se moča po ljuknjicah nepretrgoma in izhla-peva v enomer na površju zemlje v proati zrak. (Je je pa zemlja zgoraj zraliljana, potem se neposredna zveza med stisnjeno zemljo in prostim zrakom pretrga. Na stisnjeni zemlji leži sedaj zrahljana zemlja, ki zadržuje in ustavlja prosto izhlapevanje moče. Za to pa zimska vlaga dlje časa trpi in več zaleže v zemlji. Iz vseh teb vzrokov bo tedaj kazalo, da pšenico prevlečemo z brano. S spomladno vlako se pšenica ta-korekoČ okoplje, kar ji dč zelo dobro; a spomladno vlako se pa uniči tudi mnogo zgodnjega plevela, ki začne prav sedaj kaliti in izhajati. Res je sicer, da se tu in tam izruje tudi kaka pšenična rastlinica, ali ta Skoda ni v nobeni primeri s koristijo, ki jo imamo od spomladne vlake, zlasti v letosajem letu. — Za pre-vlačanje pšenice naj se rabi navadna brana, ki naj se vlači počasi. Ali je enkrat ali dvakrat po enem mestu povleči, to ae ravna po lastnosti zemlje in po tem, kako je pšenica obraščena. Po naprednih deželah je to delo spomladi običajno, pri nas ga pa poznamo le takrat, ako sejemo deteljo med pšenico in je treba deteljo zavlačiti. Naj se obrne tudi v tem oziru na bolje! —r— Reja krav za molžo in delo — na malem posestvu. Če imaš majhno posestvo in ugodno priliko za prodajo mleka, potem se poprimi pred vsem reje dobro molznih krav. Človek bi misUl, da se tudi tako godi, ali moti se, kdor je tega mnenja. Pri na» se tudi v takih razmerah redijo volički, če tudi iil posebnega dobička z njimi. Zraven se pa redi par krav, navadno kumernib in slabih, tako da ni od nobene strani pravih dohodkov. Vprašam zaradltega, ali bi ne bilo bolje za male posestnike, da se v takih razmerah, kjer je ugodna prilika za prodajo mleka, po-primejo reje dobrih krav, ki naj se rabijo tndi za delo? Ali bi ne bilo bolje, da redimo raje po 3 lepe in dobromolzne krave, ki so pripravne tudi za delo, kakor pa, da redimo po en par slabih krav in par voličkov? Po mojem mnenju bi to bolj veljalo, kajti v tem slučaju bi nam reja več dona^ala kakor sedaj. Dobro rejene, lepe krave bi nam koristile z obilnejšo molžo, z lepimi teleti in z delom, lies, da se pri delavnih kravah namolze nekaj manj mleka, aH tisto mleko, ki odpade, se dobro odvaga z delom in njega vrednostjo. Sicer se pa pri dobro rej eni h kravah komaj pozna, da jih uprezamo, tako dobre so za molžo, če jih prav rabimo in če jih ne preoblagamo. Kar napravimo dela po naših malih kmetijah z volički, to bi se dalo opraviti tudi s kravami. Le poglejmo v druge kraje, kako so v tem oziru gospodarni in kako si znajo pomagati na malem posestvu. Poglejmo na primer v Tirolsko, v zgornjo Insko dolino, katero sem pred par leti prepotoval. Tam so posestva tako majhna kakor pri naa na Dolenjskem. Tudi polje ae tako obdeluje kakor pri nas. Reja živine je pa veliko bolj dobičkonosna. Gospodarji se na malih svojih kmetijah pečajo pred vsem z rejo molznih krav, ki jih rabijo za vsa potrebna dela. Zraven pa prirejajo lepo živino za pleme. Take razmere se nahajajo pa tudi po drugih krajih, kjer prevladuje malo posestvo. Ali bi ne bilo tudi pri nas kaj takejja mogoče, ako ee mleko lahko in dobro prodaja, kakor n. pr. v okolici meet in večjili kr^ijev, v okolici Novega mesta in drugoil? Gotovo da! Ako bi 8e po takili krajih ustanovile že mlekarne, kamor bi se laliko oddala vsaka množina mleka, gotovo bi se povzdignila na ta način vsa živinoreja in lahko bi se dosegli vse drugačni vspehi kakor jih imamo sedaj. Začnimo tedaj saj v pripravnih krajih polagati na kravjo rejo večjo važnost kakor dosedaj in poprimimo se je zlasti v okolici večjili krajev, kjer se dado ustanoviti tudi prekorlstne mlekarne, —r— V družbi je moč in naša bodočnost. Mnogo je vprašanj v kmetijstvu, pri katerili smo gospodarji navezani drug na drugega, ako si lioČemo pomagati. Le žal pa,^ da imamo zlasti Dolenjci tako malo smisla za to. Oe pogledamo v druge kraje, vidimo v tem pogledu vse drugo življenje. Ljudje se medsebojno podpirajo, nastopajo skupno, se zanimajo y^a napredek in živahno delujejo. Pri nas pa tako mrtvilo! Človeka srce boli, če premišlja našo malomarnost in našo zaostalost. Kaj pa je temu vzrok? Zakaj srao dolenjski kmetje tako nedostopni za razna vprašanja, l(i so teeno zvezana z napredkom našega kmetijstva? ^akaj se tako malo zavedamo in tako malo zanimamo za svoje koristi? ~ Kden glavnih vzrokov je ta, ker premalo beremo in ker se veliko premalo zanimamo za razvoj današnjega kmetijstva v obče. Namesto, da bi liil v vsaki kmetski bisi kak dober kmetijski list, iz katerega bi zajemali potrebno vrednost in iz katerega bi se navduševali za napredek, imamo cele vasi, kjer se nič ne bere, kjer se dela kakor je delal oČe, in kjer se nihče ne zmeni za potrebe in zahteve današnjega Časa, Brez berila pa ni napredka, in dokler se bodemo tako zapirali duhu Časa, kakor se to sedaj godi, toliko Časa smo sami krivi naši zaostalosti v duševnem in gmotnem oziru. Kako malo ae pa zani-niamo za svoj stan, dokazuje najbolj to, da se tako malo udeležujemo kmetijskega poduka, ki ga prirejajo naši strokovnjaki. Drugod se vse tare ukaželjnib gospodarjev, Če se priredi kmetijski pouk, pri nas se pa zbere komaj toliko število poshisaleev, da se izplača govoriti! Kaj je to prav? Važen vzrok, da se tako malo menimo zlasti za vprašanja, kjer je treba skupnega nastopa, je pa to, ker ni nobenega pravega zaupanja med gospodarji in nobene prave vzajemnosti. Poglejmo, v katero vas liočemo, pa se kmalo prepričamo, da ni nobene prave zastopnosti med sosedi. Po mnogih vaseh vse na dvoje. Ljudje se pričkajo in tožarijo, na-■^ííeto da bi živeli v prijaznosti in medsebojni vzajem-Dosti. Kdo ima korist od tega? Koliko denarja se na način po nepotrebnem zabije z nesrečnimi pravdami ! Namesto da bi denar obračali za zboljšanje kmetijstva, "amesto da redimo sebe, redimo druge stanove ! Dokler bodo vladale pri nas na kmetih take razmere, dokler bodemo za vsako malenkost pričkali in tožarili, na-•nesto da bi se v gospodarskih in drugih zadevali medsebojno podpirali in skupno nastopali, toliko časa je ®koda misliti, da bi se razmere na bolje obrnile. Zato P^ pustimo to neplodno življenje po naših vaseh. Za- nimajmo se za napredek, berimo kmetijske liste in na-stopajmo skupno, da si zboljšamo svoj položaj. Izkušnje drugih krajev naj tudi nas učé, da je iskati boljše bodočnosti le v združeni samopomoči. —r— Politični pregled. Državni zbor je razpravljal o trgovinskih in carinskih pogodbah z raznimi državaiui, ki so potekle 1. marca. Znamenita je za nas posebno pogodba z Italijo, iz katere je izginila t. zv. vinska klavzula, ki je vinogradništvu prizadela mnogo škode. Carina italijanskih se zviša od 7-G2 K na 60 K. Avstrija je dovolila prost uvoz južnega sadja, Italija pa prost uvoz lesa in žaganic. Vollvfia reforma. To je sedaj bojni klic sirom Avstrije. Zadovoljni niso z volivno reformo v nobeni stranki, eni si žele to, drugi kaj druzega, a vsak skuša oškodovati nasprotnika. To se je videlo zlasti v državnem zboru, ko so nastopali razni govorniki za in proti. Ta besedna in govorniška vojska bo trajala dalj ćasa, saj je oglašenih nad 100 govornikov, a posebno hudo bo v odseku 48 članov, ki naj pripravijo in popravijo vladno predlogo tako, da bo vsem všeč. — Iz tega boja bi omenili le dvoje. Nemci z vso silo zahtevajo, naj dobe kranjski Nemci enega svojega poslanca. Na Kranjskem pride povprek en mandat na 46,000 prebivalcev ; Nemcev pa živi na Kranjskem blizu 20.000. Torej ne morejo imeti svojega mandata in poslanca, če je le še količkaj pravice na svetu. To bi se reklo Slovence priznati za manj vredne, in to vendar ni enaka volivna pravica. — Drugi, ki jim je volivna reforma silno trda kot so naši kranjski naprednjaki. Jako jih peče, da bi utegnili imeti samo enega poslanca; zato zahtevajo, da se dá mestom in trgom poleg Ljubljane se dva mandata, ki se jib odvzame kmetskim skupinam, in še več drugili takib rečij, ki naj bi bile voda na njihov mlin. Pri vsem tem je pa najlepše, ker trdijo, da oni niso zoper splošno in enako volivno pravico. Kaj je to enaka volivna pravica, če volijo mesta posebej in kmetski okraji posebej? S tem smo pa spet pri starem, ko se je volilo po razredih. Liberalni listi iz same togote še vedno pogrevajo podlo laž, da 80 poslanci Slovenske Ljudske Stranke krivi, da imajo Slovcnci na Koroškem samo en mandat in da 80 na Štajerskem prikrajšani za dva mandata. To se je zgodilo nemškim strankam na ljubo, to je resnica, rcsnica tudi, da je velika krivica, naj ima 90.000 koroških Slovencev samo en mandat, rcsnica pa tudi to, da se bodo nasi poslanci potegnili za one okraje. Žalostno je pri tem, da se dobe ljudje, ki slepo verjamejo vsako laž. Na Ogrskem imajo nekaj novih ministrov. Vlada postopa prav ostro s časopisi, odpravila je tudi prodajanje listov po ulic,ab, Protivladna stranka je nameravala prirediti obilo shodov, a jih je vlada dovolila le malo, in je imela pripravljenega vojaštva 40.000 mož. Morebiti 8C bo vendar dalo vse mirnim potom poravnati. Srbski ministri so radi spora z Avstrijo odstopili. Vujic sestavlja novo vlado. Na Francoskem jc padlo ministerstvo liouvicr. Zbornica jc s 33 glasovi večine izrazila vladi neza- upanje, ministri so odložili svoje posle. Padca je vzrok preĐaailno postopanje francoskih oblastev pri popisovanja cerkvenega premoženja ter od tod izvirajoči odločni odpor katoličanov. Kni puslancí so bili za to, naj se s katoličani postopa ic bolj kruto, drugi, bolj milo, in vlada ni dobila veČine, padla je. Novi ministri so že izbrani. Norveška zbornica je vsprcjela sploâno in enako volivno pravico. Na Ruskem se^bodo v kratkem začele vršiti volitve v državno dumo, končane morajo biti do 2. maja. Ki se ^a pusedla zemlja nad krsto raj. g. kanonika Jaklića, in že zopet žttluje liovomeski kapitelj ob aovem grobu. Kanonik Jeriha je stl v veĚDostl Ni umrl nagloma in èe manj nepripravljen, a vendar je prišla ta norica, nenadoma za vse ki so ga puznali. In poznala ga ni samo domaČa župnija novomeška, poznalo ga je ljudstvo daleč na okoli to in onustran Gorjancev. Koliko jih je, ki so Bi olajšali vest in zadubili mir srca pri „gopodu pod korom," kakor je prosti narod imenoral rajnega goapoda kanonika, Dromim, da bi kdo še le po teh vraticali izvedel za njegovo smrt; a bodo uaj mu skromen spomenik, da se ohrani v naših arcih hvaležnost do rajnega še in še. Kojen je bil kanonik Jeriha kot sin priprostega, revnega delavca v Ljubljani dne 17. febr, 1S28. Vkljub revâôini in pomanjkanju je bil vseskoz priden, pošten, da, izvrsten dijak. Ko je dovršil 4. leto bogoslovja je bil še premlad, da bi bil mogel prejeti red sv, mašništva. Moral je čakati. Ta čas pa je Šel v llirâko B'strico za odgojitelja in domačega učitelja k znani družini Merkuvi. 16. maica 1851. je prejel ma^niško posvečenje in 3 dni na to (na praznik sv. Jožefa) imel novo mašo v stolnici. Šel je nazaj v li. Bistrico za manemisarija. Kmalu pa so ga poslali v liadovljico, koder je bil odgojitelj v družini grofi Tbnrna. Odtod je prišel v Alojzijevišče za prefekta, koder je ostal pet let. Poslali so ga spet v pa-stbratvo, za katero je imel največ veselja, in sicar k sv. Petrn v Ljubljani; 7 let je ostal tu, ter zares silovito delal in trpel T tej obširni župniji. Knezoškof Vidmar pa mu je odbral in odkazal mesto, za katero je bil res kakor ustvarjen. Poslal ga je kot nuuskega spovednika v Škofjo Loko. D ilgih 30 let je živel in delal tu v čast Božjo in blagor duŠ. „Gospod oče** pa ni bil samo moder spovednik in du^ni vodnik, ampak tudi previden gospodar, izvrsten učitelj ne samo verouka, ampak tudi posvetnih predmetov, katere je nekaj časa poučeval v šoli. On je pripomogel samostanski šoli do veljave in ugleda ter postavil trden temelj, na katerem se sedaj razcïita loški samostan in šola. V nunski cerkvi pa je tudi pridigayal in spovedoval, in tako je imel vsega, Česar si je želelo to plemenito duliovsko srce. Koliko je tu vzgojil vrlih mater in gospodinj ter sploh dobrih ljudij, ve le sam Bog. Edini oddih in zabava pri tolikem delu bila so mu razna potovanja, katera je napravil s svojim iskrenim prijateljem sedaj zlatomašnikom preč. g, P. Karolom Heidrichom. Razmere v samostanu so se spremenile. Jeriha je prosil za kanonikat v Novem mestu in ga dobil. A za nunski samostan mu je se vedno bilo in gorelo srce; ni bilo dneve, da ne bi bil govoril o njem tudi potem, ko se je bil podal v Novo mesto. Odlikovan od papeža, cesarja in škofa je zapustil s težkim srcem po2orišče svojega 30 letnega truda, dela, skrbij, a tudi uspehov in sadu. Prišel je v Novo mesto in tu živel še dobrih 12 let, A ni živel življenje pokoja in počitka, kateri bi se mu bil v vsej Časti spodobil po tolikem trudu in delu, marveč mu je bilo življenje neprestan in hud delavnik, Prvi je šel v spovednico, zadnji iz nje; kar ni prebil dneva v molitvi in premišljevanju v koiu in doma, prebil ga je v spovednici in tik nje, čakaje apovedencev. In spovedencev se mu ni zmanjkalo, nikdar ne. In nič se mu ni zdelo prema len kostno v ad- ventu in postu vikarju pomagati spovedovat kaznjence! Leta in leta je imel popoldanske krščanske nauke, in tudi sicer je jako rad pridigal, da, celo ponudil se je temu in onemu, da ga je naraestuval. Sam vnet častivec presv. R. T. je zelo pospeševal vedno češčenje in vedno sam molil uro z molirci vred; le najnujnejša opravila so ga odvrnila od tega, Bolniki klicali so ga z velikim zaupanjem in ljubeznjivo jim je postregel. Mnogo je razdal reyežem, in velike vsote tudi žrtvoval za. misijone in druge dobrodelne naprave. V javno življenje se res da ni vtikal, a kot skušen starček in nadarjen ter jako izobražen mož je imel sicer ostro, a točno in trezno sodbo, ker je do zadnjega zasledoval po Časopisih vse novodobno gibanje. Skrben bil je tudi za lepoto hiše Božje; to ve povedati tudi kapiteljska cerkev. Dva lestenca pri velikemu altarju, kameniti tabernakelj pri Marijinem altarju, dva velika altarna križa, dva velika altarna tepiha, vse to je on preskrbel cerkvi. Malo Časa pred smrtjo je poslal voČjo svoto za popravo stolnice v znamenje hvaležnosti, ker je (kakor je dejal .sam) tamkaj prejel vse zakramente od sv, krsta do mašniškega posvećenja, Z eno besedo : kanonik msgr. Jeriha je bil mož neumornega dela; neugnan se je trudil z vsemi močmi kolikor mogoče veliko duš pridobiti Bogu. Velikrat je dejal živ Se, da bi silno težko prenašal dolgo bolezen, ko ne bi mogel veČ delati. Ûa, dan pred svojim godom, ko je že čutil, dejal bi roko smrti na svojem tilniku, je rekel: „Naj se zgodi volja Božja, a pred postnim časom ne bi rad umrl, ko je toliku dela." Ta želja se mu ni izpolnila, pač pa prva. Prej res čvrst, trden in urne boje je začel krog božiča nekako vpadati, a pripisoval je to obilnemu trudu v adventnem času in ni mislil nič na to, da so mu začele pešati moči. Še vedno je bil delavea in živahen. Silno ga je potrla in pretresla nagla smrt tovariša kanonika g. Jakliča. Par dní pred godom se je počutil slabše in v petek pred godom je popustil gg. tovariše, ki so ga prišli obi.4kat, ter šel v svojo sobo; obšle so ga hude slabosti. Zdravnik mu prepove spovednico, a še je sedel v soboto skoraj ves čas od 4, do 8. ure. V nedelj;> zjutraj pa je moral popustiti spovednico, nič več ni mogel pr«-biti, Z največjim naporom je še maSeval do četrtka ta dan zadnjikrat. V celem svojem duhovskem življenju ni ne enkrat zapustil sv. daritve in ne brevirja. Pepelnično sredo je tudi Še azistiral pri pepeljenju in sicer prostovoljno; vzdrževala ga je njegova silno močna volja. Prvi je bil on sam, nad katerim so se uresničile obredne besede: „Spomni se o človek, da si prah in se bos povrnil v prah." Ni mogel nič jesti, silna utrujenost ter žeja se ga je lotevala bolj in bolj, govoril je komaj slišno, sedel je pri mizi in dremal in molil brevir, „O koliko ga je danes, kar skončati ga ne morem," je dejal v petek popoludne. kele v soboto ga je opustil. Le s te^.av(> so ga v soboto ob poln šestih zvečer spravili v posteljo, prejel je pri polni zavesti sv. zakramente za umirajoče, ki mu jih je podelil, njegov tovariš in stari prijatelj g. kanonik Povše. V nedeljo zjutraj ob polu 5. uri je po kratkem in hudem smrtnem boju prav mirno zaspal, Dal mu Bog za veliko deb veliko plačilo zvestega in gorečega duhovnika ! Po stopnjicah in hodnikih kapiteljskega poslopja se je v nedeljo in pondeljek kar trlo Ijndij, ki so hodili kropit rajnega. Marsikaka solza hvaleine udanosti se je potočila ob mrtvaškem odru, mnogo pa tudi drugod, ko so izvedeli, da ga ni več med živimi, njega, ki je tolikim posredoval dušno življenj e. Dohajali so kapiteljnu med tem izrazi sožalja od raznih stranij, pred vsem je izrekel svoje sočutje pismeno v prisrčnih besedah prezv. g. knez in škof dr. A. B. Jeglič, dalje telegra-ftčno: 'stolni kapitelj ljubljanski, vojni superior g. msgr. Jaklič iz Zadra, mil. g. prošt metliški Franjo Dovgan, g. topliški župnik Podboj, pismeno kajpada v prvi vrsti samostan škofjeloški po preč, g. prednici M, Katarini Majhnič, preč. g. prelat Rozman, župnik šentjakobski, Fr, Kajetan Popotnik, prijor usmiljenih bratov v Kainbachu pri Gradcu, Šolski svetnik g. dr. Detela, sodna svetnika gg. Smola in dr Volčič, c. kr. glavni davkar g. Murgel, g. Eugen Guttmann. višji nadzornik in po-stajenačelnik, družina Krennerjeva iz Škofje Loke in premnogi drugi. V torek 6. t. m. je bil pogreb, ki je pričal, kako so vsi sloji našega mesta visoko cenili vrline rajnega g, kanonika. Po opravljeDem slovesnem zádušném opravila pomikal se je sprevod po mestu proti pokopališču. Spredaj oddelek meščanske garde, deska Ijm ska gola, potem konvent ćć. gg. usmiljenih bratov, samostanska družina 66. oo, frančiškanov, ter 28. duhovnikov v cerkvenih oblekah in dva preé. gospoda kanonika Jjubljanskega stolnega kapiteljna. Med mnogoštevilnimi pogrebei vseh slojev in stanov opazili smo ie posebej preblag, g. c. kr. 'okr. glavarja barona ŘechbHCba z vsemi gg. uradniki okr. glavarstva in davkarije, preblag, gg. dr. Kavčiča, predsednika c. kr. okrožnega sodišĚa iu Rajm. Schwingerja, višjega dei. sod. svetnika iu c. kr. dr/, pravdnika, blag. g. «ol. svetnika dr. Detela, blag. g. c. iu kr. podpolkovnika pl. Pôlla, blag. Eg. župana Sladovića in Zurca, blag. g. postnega oskrbnika Vidica, zastopnike vseh drugih tukajšnib uradov in oblastev, obilo gospe in goapodiien, ter prav veliko ljudi) z dežele. — Naj počiva v miru od obilega dela in truda zvesti in vneti služabnik Božji: dolgo je živel, veliko dobrega storil, bodi tudi veliko iu večno njegovo plačilo ! —ts— DomaČe vesti. (Zahvala.) Vsem, ki so nam ob smrti g. kanonika msgr. Jerihe kakorkoli izkazali sočutje, ki so ga spremili k zadnjemu počitku ier inollll zanj, izrekamo tem potom najprisrčnejšo ïahvalo. Kolegijalni kapitelj v Novem mestu. (Izvanredeu občni zbor) prostovoljnega gasilnega društva v Rudolfovem se vrši dne 19. marca ob 2. uri popu-ludne v mestni hiši s sledečim vsporedom: 1. Poročilo blagajnika, 2. Poročilo tajnika. 3, Ktivizija računov. (Na občnem zboru) „Dolenjskega Sokola" dne 9. t. m. so bili izvoljeni: starostom g. Vlad. Vojska, podstaroatom ■dr. Jakob Schogula, v odbor g. Josip Germ, Fr. Gregore, Rado Jeglič, Edmund Kastelic in Jos. Reianer. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu februarju 1906 je 351 strank vloiilo 11B 401 K 78 h, 204 stranke vzdignile 69.B57 K 6SÍ h, torej več vložilo 45 844 K 09 h. Šestim strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5150 K, 195 menic se je eskomptovalo za 78.786 K. Stanje vlog 2,839.413 K 40 h. Denarni promet 415.632 K 22 h. Vseh «trank bilo je 1064. (V cesar Franc Jožeiovo bolnico Usmiljenih bratov) vKandiji sprejelo se je meseca februvarija 102 bolnika, koncem januarija jili je ostalo 102, skupno število oskrbovanih je bilo tedaj 204. 03 teh je zapustilo bolnico 78 ozdravljenih, 17 zbol aanih in 6 neozdravljenih. Umrlo jih je 6. Oskrbovalnih dni se je nabralo v preteklem mesecu 2901. V oskrbovanju je ostalo koncem iebruvarja 97 bolnikov, (Uradne ure) pri tukajšnem poštnem blagajničnem oddelku ob nedeljah so, pričenši z 11. marcem t. 1. skrajšane od "9. do 11. ure dopoldne. (V Župniji Suhor) je dne 8, t. m. odprl novo trgovino s špecerijskim blagom g. J. Petrovčič, trgovec s Trebnega. (Iz Suhora) se poroča: Tukajšnji c. kr. atražmojster g- Alojzij Burja je na lastno prošnjo prestavljen na novo postajo v Domžale pri Kamniku. Mož je bil jako vesten in natančen v avoji službi, sicer pa blagega in plemenitega značaja, ki ni nikdar zatajil srojega verskega prepričanja. Zato je vïival povsod veliko spoštovanje. Čestitamo DomŽalcem na taki osebi! (Garancijski fond) dežele Kranjske za dolenjsko železnico je zdaj pokrit. Promet se sicer množi, a áe ne v takem 1'azmerju, da bi uprava mogla upeljati nov „osebni vlak." (Pobotnice) Zftgg. učitelje za draginjsko doklado dobe ae y tiskarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem. (Molitve po sv. maši [prenovljene], v velikem tiaku, nalepljene na karton, so izšle v tiskarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem. (Novi aejm) bode na 5. aprila pri St.ari cerkvi na Kočevskim, na katerem se bode na žijinoposestnike razdelilo 100 K kot sledeče premije: na par najtežjih volov za klanje: I. premija 15 K, II. premija 10 K; na par najlepših volov za •ejo: I, premija 15 K, II. preinija 10 K; na najlepše krave ' premija 15 K, II. premija 10 K; na najlepše telice I. premija 15 K, II. premija 10 K. Dalje bo dobil vsakdo ka- teri koli bo postavil kako živinče na sejm listek s številko brezplačno, kateri listek bo veljal kot žreb. — Skoz to Žre-bovanje bo dobil kdor bo imel srečo 10 K. Drugi novi sejm bode 1. junija, na katerim se bode enako žrebovalo. Županstvo Stara cerkev. (Ker se preSiČja kuga) na Dolenjskem zelo razširja, dalje množi tihotapstvo s hrvaškimi prešiči v okraje Rudolfovo, Krško in Cernomelj in ker je opetovano se zanesla ta kuga in rudečica iz teh okrajev v druge kraje, je c kr. deželna vlada ukazala upeljavo prešičjega katastra alt popisa prešičev v vseh na Hrvatsko mejnih, lu v nekaterih drugih občinah, kjer bivajo prešičji prekupci. Vsled odloka c. kr. deielne vlade z dne 6. marca t. 1. št. 4913 se uvede tedaj v vsej občini šmibel, Stopiče, Brusnice in Orehoviea do preklica prešičji kataster ali razpregledni popis vseh prešičev. Popisne pole za katastre, katere so v tiskarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem prejeti, vodi /-upau oziroma oblastveno pooblaščeni iz-delovatelj živmskih potnih listov. Županu, oziroma jzdelovatelja živinskih potnih listov se ukaže, da takoj po razglasitvi l« naredbe dne 18. t. m. enventnelno s pomočjo c. kr. orožnistva popiše vse prešiče vsakega posestnika in jih vodi v razpre-giedu v zapisnikih, kateri so za vsako vas posebej sestaviti. Po tej naredbi je dolžnost vsacega presičjega posestnika v teh občinah, da vsako spremembo v átevilu presičev, toraj vsak prirastek in odpad popisanih prešičev tekom treh (3) dnij naznani županu, oziroma izdelovateljem živinskih potnih listov. Prestopki te doUcoati glede naznanil, da se naznanilo opuHti ali pa napačno naznani, ae kaznuje po § 44 postave z dne 24, maja 1882 1. diž. zak. št. 61, To naredbo je dne 18. t. m. aplošno razglasiti in stopi s tem dnevom v veljavo. Županstvu se naroča, da te predpise natančno izvršuje in vae zapažene prestopke brez izjeme semkaj naznani. Uradni živino-zdravnik in c. kr. orožništvo bodo nadzorovali in pregledavali prešičji kataster, katerim organom so zapisniki vedno na razpolago. Glede nadzorovanja se opomni, da naj nadzurovalni organi (nradni živinozdravnik, orožništvo, Županstvo) vso po-zirnoat obračajo na znane tihotapce in njih pomagače in pre-šičje trgovce in prekupce, druge zanesljive posestnike pa z nadležnim nadzorovanjem redkoma obiščejo. (Županstvom) ee da dodatno in v pojasnilo točke 3 in 5 razglasa c. kr. deželne vlade z dne 13. februarja t. 1. St. 3602, o zaprtiji okraja Rudolfovo za promet s prašiči v takojšnjo splošno razglasilo na znanje, da je v okraju samem dovoljen takozvani gospodarski ali poljedelski promet a prašiči, to je, da ae smejo v novomeškem glavarstvu prodajati in kupovati prašiče za zakol, rejni in plemeni mej posameznimi posestniki^ pri tem prometu ni potreba živinskih potnih listov in posebnega dovoljenja c. kr. glavarstva. Prepovedan je seveda trgovski promet s prašiči po trgovcih in prekupcih, kakor tudi vsak prešičji semenj. (Prostovoljci za mornarico!) Z ozirom na to, da je stan pomorskih vojščakov neugodno popolen, se bode v za-naprej do preklica aprejelo alehernega, kateri želi prostovoljno vstopiti v krdelo c. in kr. matrozov, je dopolnil 17. leto in je za to sposoben. Kdor želi prostovoljno tedaj k c. in kr. ma-trozom vstopiti in se se v času od 23. do 28. marca t. 1. v Žužemberku ali v Trebnjem ali v Rudolfovem podvreči naborni stavi, naj pride z očetom oziroma varuhom najpozneje do 22, marca t. 1. k c. kr, okrajnemu glavarstvu po vstopnico in očetovsko dovoljenje in sicer v sobo Bt. 12. Pri te; priliki pa mora neogibno s seboj prinesti: 1. rojstni in krstni list, in 2. domovnico. (Vžigalice družbe av. Cirila in Metoda) v Ljubljani se podraže vsled nove pogodbe in ker je sploh v ceni poskočilo blago te vrste. Do sedaj je bila cena originalnemu zavoju = 500 zavitkov „Normal" 48 K. Od 1. aprila 190f naprej pa bode cena iati množini 54 K. „Flemming" imajo po novi pogodbi isto ceno kakor „Normal". Zato opozarjamo vsa častite konsnmente, trgovce in prodajalce na ugodno priliko, da si nabavijo dovoljno zalogo vžigalic še tekom meseca marcï 1906. Tvrdka Ivaa Perdan v Ljubljani kot založnica druibenih vžigalic ae je namreč zavezala, da efťktuira vsa tekom meseca marca ji poslana naročila p(» dosedanjih nizkih cenah. Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so najboljše in najcenejše, družba pa je prejela od rarprodanih vžigalic do konca 1905. leta znesek 18.400 K. Torej, domorodci, hitite z naročili v očividní svoj prid. (Družba sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani je sklenila s tvrdko Adolf in Aleksander Jacobi na Dunaju VIII. Fiaristengasse 17. jaku ugodno pogodbo gledé izdelovanja, zalaganja in razprodaje s valčićn ih p apir čko v in ovitkov, kakor tudi cevk. Ker bode ta tvrdka, ki je ena izmed prvih te vrste, izdelovala le dobro konkurenčno blago in bode zdatno prispevala od razprodanega blaga naŇi druî.bi, vabimo Vâe C. kndilce, naj zahtevajo odslej povsod le to blago, ki je nasi družbi v korist, ter rabijo le družbine svalčiCne papirčke in ovitke kakor tudi le družbine svaiftične in smodkine cevke. Blago se naroča pod zgoraj navedenim naslovom direktno na Dunaju. Navedena tvrdka je pred kratkim plačala družbi za začetek dosti znaten prispevek 200 K. (Nesreča.) 7. t. m. šla je 661etna Marija Kuhar iz Družinske vasi na polje. Seboj je vzela tri otroke njene omožene hiere Helene Mali, katere mož se nahaja v Ameriki. 123t)tno Alojzijo, šestletno Marijo in triletno Kristino. Na polju je Marija Kuhar šla za svojim delom in prepustila otroke samim sebi. Alojzija Mbli prinesla je žveplenke od doma in zažgala na brtbčku se nahajajočo suho^ travo. Ker je veter hudo pihal, se je trava hipoma vžgala. Šestletna Marija Mali stala je na drugi strani hribčka nasproti vetru. Posledica je bila, da se je obleka tudi na njej vnela in ji popolnoma zgorela. Otrok je bil vsled opekline v malo minutah mrlič. d. « H" * (Tri nove Spillmanoye povestil) V. zrezek: Ujetnik morskega roparja, Povest. 40. v., trdo vezan 60 v., po pošti 5 v. več. VI. zv.: Arumugan, sin indijskega kneza. Povest. 40 V., trdo vezan 60 v., po pošti B vin več. VII. zv.: iiultanovi sužnji. Carigrajska povest, Cena 60 vin., karton. 80 Tin,, po pošti 10 vin. več. Ne bomo se na tem mestu bavili z vsebino teh povesti, rečemo le, da ni samo skozi in skozi mikavna in zanimiva, temveč tudi zelo podučna; povesti se priporočaj« same in si bodo pridobile obilo prijateljev. — Kdor hoče brati mične povesti, naj seie po njih; s pridom io zanimanjem jih bodo brali odrasli in mladina. Posebno starši in vzgojitelji skrbite, da dobi mladina v roke Spilimannove in Krištof ámidove povesti; napravili ji boste 8 tem mnogo veselja, še večje vrednosti pa bo dušni prid in nagib k čednosti, ki ga bo zajemala mladina iz teh spisov; z dobrim berilom se doseže češče več kot s pogostim svarjenjem. Dobiva »e v knjigotržnici J, Krajec nasi, v Rudolfovem. (Glasba;) lloski zbori uglasbil Fran Ferjančič, založila Eat. bukvama v Ljubljani, cena K 2 20, Ta zrezek devetih obširnih zborov, (obsega 26 str. 4"), je pač lepo darilo našim pevskim društvom, ker enakih skladb v naši literaturi pač razun Foersterjevih nimamo veliko. Najlepša skladba je „Zlati dnevi," prav karakteristična „Lisica in petelin," „Badilna," „Nttš prapor" in trijelogija „Bog blng^oslovi poiteno rokodelstvo" so vznosni zbori „prave himne". Dve žalostinke zaključujeta skrbno opiljeno in premišljeno delo, ki ga prav z veseljem priporočamo. H. (Uputa u gospodarstvo.) Pod redakcijo prof. dr, Koríiskony-a s sodelovanjem vtč strokovnjakov je izšla v knjigarni Stj. Kugli-a v Zagrebu ta zai'es izfrstua knjiga, ki naj uvaja v vse stroke gospodarstva. Ozira ae kajpada pred vsem na hrvatske razmere, a hrvaáčine vešči Slovenci bodo našli v nji marsikaj zanimivega tudi za nas. Hrvatje so takih knjig dosedaj močno pogrešali, dočim je nas Slovence s podobnimi knjigami preskrbljevala diužba av. Mohorja že leta in leta. Pozdraviti je torej ta napredek naših bratov cim naj-topleje. Knjiga obsega 590 strani, ima 685 slik in stane lepo vezana 8 K brez poštnine. (Današnji list) obsega deset strani. -H- Gospodarske stvari. — (Letošnje krtine po travnikih.) Letos so krti navili po travnikih toliko krtin, da jih je preveč, in da je to na škodo travnikom. Krt je sicer koristna žival, pri nas najbolj zaradi črvov (ogrcev), ali če se preveč namnoži, postane tudi škodljiv. In tako je letos. Krti so se močno pomnožili, kebrova letina bo ba gotovo vsejedno dobra. Lansko let» se je sicer opazovalo, da je mnogo krtov poginilo, kajti našli so s«) na mco^ih krajih mrtvi. Ali vzlic tfiiiu jih imamo še zmeraj preveč, kakor kažejo krtine, V tem slučaju nič ne škoduje, če se jih nekaj iztrebi, — (Kajnit in mah po tra v n i k i h.) Slišal sem gospodarja, ki je trdil, da se pokaže mah na travniku, če se s kaj-nitom gnifji. Tega mnenja ao menda tudi že razni drugi gospodarji, ker se takim besedcm veliko raje verjame kakor pa nasprotnim dokazom, Zato jim velja sledeči odgovor. Kajnit je na travniku — pravcata travniška brana. Izkušnje uče, da se po kajnitu mah izgubi, ker mu gre kajnit preveč do živega. S kaj-nitom se tedaj mah zatira, ne pa seje. Ker se po naših zanemarjenih travnikih nahaja dosti maliu, je sedaj najugodnejša prilika, da ga zatiramo. Rabimo pa tudi brano ali grablje, da ee ga že v prvem letu laže iznebimo. — (Gnojimo sadnemu dr e v j u!) Lahko trdim, da j& sadjarstvo po naših krajih tista vejica kmetijstva, ki je naj bolj zanemarjena To se vidi na vsem, posebno tudi na tem, đa sadnemu drevju nič ne gnojimo. Zato pa imamo tako redk» letine. Po Tirolskem se n. pr, sadnemu drevju vsako leto guoji. Tam rodi sadno drevje tudi od leta do leta, već ali manj^ slično kakor vinska trta. Pri nas pa poteče po par let, da imamo zopet enkrat sadno letino. Zakaj tako? Zato, ker mu nič ne gnojimo in je treba več let, da se v zemlji nabere zopet potrebnih redilnih snovi za dobro letino. Pri nas se ravna s sadnim drevjem močno tako kakor z gozdnim. Posadi se še, po tem pa pusti pri miru. Oe rodi, je dobro, Če ne rodi, pa tudi. Letos se nadejamo zopet sadne letine. V takih letib potrebuje sadno drevje več živeža, da lahko obrodi in da napravi lep sad. Zato pa ne držimo rOk križem in ne pričakujmo-vsega od dobrega vremena. Pognojimo sadnemu drevju in in kmalu se pokaže, kako hvaležno je drevje za ta tiud. — (Oddaja trt in sadnega drevja.1 Kmetijska, podružnica je že začela oddajati naročene trte in sadno drevje. Kdor ima dobiti trte ali sadno drevje, naj pride po nje v torek po sv. Jožefu, 20. t. m., ali zadnji čas v pondeljek 26, t. m. v podružnično trtnico, ki leži pri Hočevarjevem ma-rofu ob Ločenski cesti. — (Prašičja zaprtija in gospodarski promet s prašiči.) Prašičja zaprtija traja se vedno in so vsled tega-prepovedani vsi prašičji sejmovi. Dovoljen je le tako imenovani gospodarski promet s prašiči, namreč to, da se laliko kupujejo prašiči po vaseh, naj si bo pitani prašiči nli pa plemeni. Za to kupčijo, ki je pa dovoljena le v političnem okraju samem, ni treba nobenega živinskega potnega lista in tudi nobenega posebnega dovoljenja od strani glavarstva. Trgovina po pre-kupcih in trgovcih je pa prepovedana. — Gospodarji iz žu-žemberškega in trebanjskega okraja lahko pridejo po prašičev novomeški sodni okraj, a jih morajo po vaseh iskati. Ker je prepoved sejmov hud udarec zlasti za kraje, kjer se prirejajo plemeni prašiči, nastane opravičeno vprašanje, ali bi ne mogle prizadete občine kaj storiti, da se saj gospodarski promet, olajša? Morda bi se dala ta kupčija na ta način posredovati oziroma olajšati, da bi občine, v katerih so prašiči na prodaj, razglasile vasi, oziroma ponudnike tistim občinam, ki potrebujejo plemenih prašičev. Seveda bi se morali r tem slučaju gospodarji, ki nujno želijo prodati svoje prašiče, redno pri-glaševati pri županstvu. — Nekaj se mora zgoditi, da ne trpimo vsled zuprtijo prevelike škode z našo prašičjo rejo, ki je glavni vir našim dohodkom! — (Vse livale vredno povzetje.) Gospod Janez Hladn ik, za kmetijski napredek jako vneti župnik v Trebelnem, poslal je pred tremi leti svojega mlajšega brata Jakoba v kmetijsko šolo na Grm, katero je lansko leto dovršil. Sedaj mu je izročil župnijsko gospodarstvo v oskrbovanje, ter mu dovolil, da zasadi na istem matičnjak ameriških trt, ter napravi trtnico za pridelovanje necepljenih in cepljenih ameriških trt. To je pač vse hvale vredno podvzetje, kajti tako pristane Trebelno takorekoč neka štacija za zopetno obnovitev tamoš-nega po trtni uši vničenega vinarstva. Želeti je pač, da bi se gospod župnik hotel tudi za to vneti, da mu brat napravi drevesnico. Kajti v Trebelnem in vsej okolici je za sadjarstvo pač izborno podnebje, razairjeno pa še ni B'}g vé kuko. Posebno ptt niso tam 86 take vrste, zlasti jabolk vpeljane, ka-kuršne imajo veliko trgovsko vrednost kakor namizno sadje. — (Priprosto sredstvo, kako odvračati kragulja od kokoši) Sedaj pride čas, ko bodo kokoši začele Valiti ter svoje piščanca okoli voditi. V tem času poisće si v marsikaterem kraju kragulj med piščanci sebi in svojim niladičpm slastno hrano. Da se ga od hiše prepodi, priporoča se to le že staro pa popolnoma preskuseno sredstvo. Na, najvišji vrh kakega drevesa, ali pa tudi na sleme strehe kakega P oslopja ali kozolca pritrdi se dolg drog, na katerega se natakne kako že nerabljivo večjo steklenico. — (Kako mili od setev odvračati.) Marsikje uničijo kaj rade miši vrtne setve, še celo pa spomladanja setve sadnega drevja. Proti tej škodi ga ni bol, š^a sredstva, kakor da se miši krmi. Zvečer potrosi jim po eSiČali kruha ali kakega žita, pa ti bodo puatile setev na miru. — (Pomanjkanje bikov na Dolenjskem in naši Živinorejci.) Prt nas po Dolenjskem je pomanjkanje bikov na dnevnem redu, m kar obstoji deželni zakon zi po-'zdigo reje goveje živine, še nismo bili v tem ugodnem položaju, da bi labki) rekli, da je dosti plemenjakov. Navadno jili manjka povsod, po vseh občinah. V naprednih deželali jo drugače. Tam se brigajo za take vrzeli občine in živinorejci, pri nas pi^ —?! Kaj se stori pri naa v tem oziru? Nič ali pa dosti premalo! V zadnjem času se je razpisala oddaja simodolskih bikov. Oglas io se je za nje vsega skupaj 62 prosilcev. In Íífil mislite, koliko je bilo med temi prošnjami Dolenjcev? — Samo trije! 46 prosilcev je bilo is Notranjskega in Gorenjskega, 3 pa iz Dolenjskega. Tako se pogajamo za svoj napredek! Pri občoih zborih pa tarnamo, da manjka bikov! Pomagaj si sam! — (Koliko jajc znese kokoš.) Kokos zoese v svojem življenju, po fiOO do 600 jajc. To se ravna po naravi in ple- Število jajc, ki jih lahko zleže, je do očeno i» nastavljeno na jajčniku, Največ jih znese v 2, in 3. letu. Neki kmetovalec si je vzel trud in je natančno opazoval, koliko jajc znese kokoá v posameznih letih. Pri tem je dognal sledeče: Kokos znese v 1. letu ]5 do 20 jajc, v 2. letu 100 do 120 jajc, v 3. letu 125 do 136 jajc, v 4. letn 100 do 116, v 6. letu «O do 80 jajc, v 6. letu 60 do 60 jajc, v 7. letu 35—40 jajc, ^ 8. letu 15 do 20 jajc in v 9. letu 1 do 10 jajc, skupaj'49G 11306 alťdeči: Predstojniêtvo frančiĚksnekega aa-inostana, Antím Millier, Antonija Bevc, Fran« Nagelj, Marija Brudar, Ln-dovik Ferlič in Franc Perko. — 6. Poročilo goHpodarakega odseka glede naprave norega kopališia na Loki. Po daljši debati se sklene, da se cela tadeva vrne gospod srskotnu odseku s tem, da se ima to delo v uajkrajSem časn izvršiti tako, da bo kopališče ]iravočasno prometu iiročeno. Potrebni les dà mestna občina. Nato g. žapan javno sejo zaključi ter otvori tajno sejo. — 7. Poročilo policijskega odseka o prošnjah za podelitev gostilui-čarske in krčmarske obrti. Po daljši debati ee sprejme predlog policijskega odseka, da se pru.nnje odklonijo. — 8. Poročilo ubožnega odseka o prošnjah la podpore. Na predlog nbozuega odseka se dovoli podpora siedečim: Tereziji Potočnik, Mariji 'Papež, Jožefu Fioiiančič po 4 K ; Janeeu Jazbec ae poviša od i na 5 K; Mariji Mihelčič od S na 4 K; za Dergančeve otroke se poviša od 36 na 42 K, Franc Godini se kupijo 2 rjuhi, druge prošnje pa so se odklonile. — Na»o g. župan tajno sejo zaključi ter otvon £opet javno syo. — 9. Slučajnosti. G. Maselj prosi, da bi županstvo preskrbelo do I. maja t. 1. primeren prostor la igrališče za dijake, ti. župan obljubi, da bo v tej zadevi potrebno utirenil in v prihodnji seji o tem poročal. — Ker se nihče več ne oglasi k besedi, g. župan sejo zaključi. Darovi za dijaško kuhii^o v Novem mestu. Teleč, g žnpnik M. Saje 5 K. G. Fr. Možina, posestnik 6 K, VoleS, g. ŽQpnik Jos. Sturm 3 K. li. Janez Simončič na Čistem Brega je volil « K. Veleč. g. dekan Fr. Scbweiger 10 K. Veleč, g, župnik Jg, Šalehar 10 E. Gospa Hartmann 4 K. 6. stotnik Lehmaun 4 K. Hranilnica in posojilnica (II.) v Metliki EO K. Dobrotniki iz mesta in Eandije 91 K. Neimenovan 80 h. Loterijske številke. TRST, 3. lumcti '27 72 (J8 15 77 GRADEC. 10. marca 14 36 41 72 82 Nazeaefle. ( f RAZ L ft S, (50) Pri dne 10. maîca 1906 sklicanem voliliifin sliod.^ ho delojemalci jn delodajalci zedinili za volitev uledeftill ĆIppov bdinÍHke blagajne za njene delegate pri volitvi dne '-'fi. nL.!'ca 1906, in aicer so postavili delojemalci sledeče gg. za dWegi^.ie: Adřim Janez BaraksadiS Pavel Bele Alojz Bele Kari Benibardt Franc Bisčan Peter Cigler Konrad Durini Emil Eisenbart AdcIf Qran)er Franc Hrasiar Josip Hribar Jernej Hro vat Ivan Hutter Bertl ludnicli Robert June Matevž Karlin Franc Kataliuar, Milan Kolb Josip Karas Dragotin Kmetič Franc Koraiin Josip Košak Ignac. Košak Anton KoSir Aloiz Kovačič Matija Koželj Ivan Kozi lia Viktor Kříjřer Ivan Lenart Josip Lnmec Kari Matko joaip jun, Matoh Alojz Medvešek Ludvik Hirtič Anton Moravč Aloji Papež Franc Petrič Makso Petrič Josip Rajec Alojz jun. Kepar Franc sen. Ribič Auton Sommer Leopold Šlejkovc Josip StariČ Franc ěuflaj Alojz Suhi Kari Wernig Ciril Zfirko Franc Žibert Josip jua. Delodajalci sledeće gg. za delegate: Aenič Andrej Kenda Franc PnS Lorro Bergman Josip Mežuaršič Alojz Scbegnla Jakob dr. Bernhardt Vilhelm Moravo Josip' Bladovič S.mon pl. GorupiĚ Peter Mrsmor Mihael Slane Karl dr, Goriany E)bert dr. Murn Franc Umek Vinko Hočevar Anton Ogoreut* Jisip Kteťauovií Dimitrija Jacaz Anton Picek Jurij Sedlar Anton Javornik Josip Poznik Albin dr. Weifs Anton Karas Ivan Sodni okraj Trebnje in Žužemberk voli po ^ delojemalca in 1 delodajalca in postavi vsak okraj svoje kandidate, Dnižbeiii oklic. Volitve odposlancev za občni ztor okrajne bolniške bla. gajne za politični okraj Rudolfovo — za dobo štirili let. — Vsak delodajalec dobi volilno izkaznico in voJilno glasovnico zase in za njegove delojemalce — blagajne člane, katerim ima isto izročiti. — Voli se edino blagajne dlane, vsak svoje, delojemalec kot delodajalec. — V sodnem okraju Rudolfovo volijo delojemalci 60 odposlancev, delodajalci 25, Siidni okraj Trebnje voli 2 delujema ca, 1 del*idajalca, Žužemberk 2 delojemalca, 1 delojemalca. Volitve vršijo se 26. marca 1906 od 10, ure dopoldne do 1. ure popotudne v blagajniški pisarni v Rudoifovem, Pozneje (lošie glasovnice so neveljavne. Okrajna bolniška blagajna v Rudoifovem. S. pl, Siadovič, t. č, naćeluik. la Po zalitevanju kranjske stavbinske diužbe v Ljubljani, zastopane po g. D, Ervinu Ambrositscb v Ljubljani, bo dne 20. marca 1906 dopoludne ob 10, uri pti spodaj oznamenjeni wodniji v izbi št, 6 dražba zeroliiř6 vi. 8t. 64, o, 85, 87, 88, 89, 91, 166 d. o. Toplice, vi. št. 417 d. 0. Podium, in vi. št. 31 i. o. Podstenica s pritikLno vrod, spadajofto k realiteti pod vi. št, 88 d. o. Toplice, ki sestoji iz potrebnega gospodarskega orodja in iz popolne oprave za gostilniňko obrt (sedem dobro opravljenih sob za tmr-e). — Nepremičninam, ki se imajo prodati na dražbi, so določene vrednosti na 8200 K, 3400 K, 2260 K, 1800 K, 22.890 K. 360 K, 400 K, 4002 K, 250 K in 460 K pntikliii« na 1960 K, Najmanjši ponudki znašajo 6466 K 67 It, 2266 K 67 li, 1600 K, 1200 K, 16 666 K 67 li, 233 K 33 h, 266 K 67 li, 2668 K, 166 K 67 h in 300 K; pod temi zneski se ne p;--daje, — Dražbene pogoje, ki se ob jednom odobre, in list "", ki se tičejo neprera čnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenit,^eni zapisnik itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št, B med opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodišče v Novem mestu odd. II, dne 22. dec, iy05. (4í) BMËiËâËiË obstojeíe iz treli sub, kuhinje in drvarnice, se odda v Kudol-fjvem li. št. 150. {6»-3-l) IVa prodaj je njiva 154-3-3) V PP n 152-6-1) PP JJ za tno ali dve veČji stavbišči, pri glavni cesti na,sproti Ko- ; šičkove ŽHge, Qni po 6 K. Ravnotam se proda tudi hiáa št 24., ; poprej Majntingtrjeva. — Več se izve pri lastniku J, Appe-tu. j za trgovino z mtišanim blagom, cez 14 let star, nekoliko nemškega jezika zmožen ter iz poštene hiše, se sprejme pri J. RazborŠek-u v Šmartnem pri Litiji. Zdravje je najve6je bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! KAPLJICE SV. MARKA. (a66-20-iJ Te glasovite In nedosegljive „Kapljice sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo In notranjo vporabo. Osobit« oilfitranjujeju trganje in koljonje po kosteh, nogah In rokah, tei jzlećiju vtiaki ^Isviibul. One delajeju iieduBegljivo in spaiiunusuo (jri bjo isburuù proti krip&vusti iti prehlajetiju, Lefijo vse bolezni na jEtrih in elezili Ur k61iko in Ščipanje v želodca. Odpravijo THaka mrzlico in vae halexni, izvirajuće od mrzlice. Te kaprice bo uajboljSe sredstvo {iroti boleznim )ja inaternici in inidroiiu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni mt^iianakl in kmetuki bijí. Dobírá se sauio: Mestna lekarna, Zagreb. — Badite)i;a naj ae uaroia uaravnust pod naeluTom: „Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg Slev. 50, poleg cerkve sv. Marka. I>euar se pošilja naprej ali povzame. Manj kakor 19 ate^lecic se ne pošlje. Cena je naslednja in sicer franko postavljeno na vsako poŠto i 1 ducat (12 stekl.) 4 K ~ v 3 ducati (36 stekl.) 11 K - v 2 ducata (24 stekl.) 8 K — v 4 ducati (49 stcki.) H K 60 v 5 ducatov [60 stekL) 17 K ~ v Na razpolago imam na tisoče priznalnih pisem, katerib mi ni mogoče radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali „kapljice sv. Marka" z najboljšim vepebom, ter popolnoma ozdravilU Ivan Baretinčid, učitelj; Btjepaii Darili, župnik; Ilija Mamií, opnakar; Janko Eišulj, kr. nadlogar; Stjepan Seljanič, seljak; Sofija Vnkelič, Šivilja itd. itd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg Št, 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljena leta 1360. Prodaja vina. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah. Ivan P uj m an n, (239-12-10) vinogradnik in trgovec (Vodi^jan Dignanu-Istfa. Službe išče pošten mož "VQ (46-3-0 za pristava (majerja) ali viničai'ja Taisti je zmoien slovenskega itt nem^iiega jezika, izvežban v vaeh etnikah kmetijstva, osobito pri kletarstvu in viiiogradatvii, in je dokaj v letih, a vendar krepak, trdnega zdravja ter popolnoma trezen in zanesljiv. — Slniba se np-Btopi po doRovoru. — Natanćna pojasnila doje županstvo občine Studenec, p. Radna pri Sevnici (Lichtenwatd) kaitor tudi naslov. Prav lepo krepko sadno drevje in sicer visoko debelnat« jablane in hruňke, ima na prodaj deželna kmetiška Šola na Grmu. — Jablane bo cepljene s cepiči sort, katere se je pri shodu sadjerejcev v svojem Času v Novem mestn »a Dolenjsko najboljšim, najpriporočtjivejáim pripoznalo. Hruike bo pa same mostnice, in sicer tepke in pa takozvane Wail ler-jeve' ID oštnice. Cena jablanam je 50, hruškam pa 60 vin. komad. Pri vsakem trgovskem vrtnarju stalo bi tako drevje gotovo 2 kroni. Drevje se razpošilja kamor si bodi pó železnici, prav dobro ovito. Ovoj se zaračuni se prav nizko. ]iaz-posilja se pa drevje le proti povzetju stanja, drevja in ovoja. Novi sejni bo 5. aprila pri Stari cerkvi pri Kočevju, na katerem se bo razdelilo 100 K kot premije. Natančneje je popisano pri novicali. (40) Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki Severonemškega Lloyda" IZ BREMENA Ï NEW-YORK R cesarskimi lirzoparniki : Kaiser Wilhelm II,, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5 -6 dni. » ■i-i 0} m C M O Natančen'zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedentga parolrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških iípleznie dobite v Ljubljani edino-le pri Edvard ÏÎtvëaiî^îWf) v Kolodvorskih nliciili 5t. nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiŠlerju", Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, Četrtek in soboto. Vsa. potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poštena, reelna In solidna. — Potnikom, namenjenim v zapadne dríave, kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona, Utali, Wyoming, Nevada, Oregon in Wascliington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno ćez Galveston, Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tndi listki preko Baltimore »n na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd, itd. (83-24-3) UdgoToni uradnik Fr. Sil. Watzl. Isd«.j&telj in Kalulnik Urbin Harvtt. Tisk J. Kriltc- n»l. Razglas. tlO-2-2j V državni gozdai drevesnici v Bralinu pri Novem mestu se bode oddalo letošnjo spomlad većjo mn^^/àno gozdnih sadik in »icer: 3-letnih krepkih smrek po 4 K; 5-letnili presajenih smrek po 5 K in 1-letnih hrastov po 3 K, za tisoč komadov. Sadike se bodo oddajale v drevesnici ali pa primerno zavite postavile na pošto ali železoićno postajo v Novem mestu. Pismena sli nstmena naročila za sadike sprejema c. kr, okrajno glavarstvo v Novem mestu, Krškem in Črnomlju, podpisano C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo in c kr. gozdar v Novem mestu, Kiškem in Črnomlju do 20, marca 1906, pri kterih se morajo naročena drevesca proti potrdilu takoj plačati, C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem. Iz proste roke se proda (47-0-1) U-U-lij se dobe le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje NOVO MESTO, Glavni trg 88. W iiïarimij a tem najnujnejše svoje odjeiualce pied ái?al[timi Btrnji, bi jtli iiomijBiD drugi ir^oTui lud imenom „iïvirtie aiiigerce". Ker kiÍ avojih Btrnjev nikdnr ite oddajamo takim trgovcem, olj-etoje taki „izvirni Singťrjevi Biroji" k veujeinn Ik gtarili rabljeuili, iz tretje roke dubljeaib Šivalnih Btrijev, sa katere iie moremo uiti jirevieti kako poroštvo, niti dopoalati pusamaili delov. •w C ^ SB » 3. cr < ca n rB < C» O oi I" g 3 3 (0 ŽENSKE LASE (234-34-10) zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiraUc las naj se prepriča, da plafiajem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljaraka del», vlasnlje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu. — V zalogi imam najfinejša mila svetovnnznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko qdva rudarja". Dišave za obleku m mnogo priznano tekočino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očiščuje prhut. 8 poŠto va ti jem se priporuúujem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiSe). Stanovanje (49-2-1) obstoječe iz dveh sob, kuhinje in vrta, je oddati vArkotovi ulici 212. posestvo na Kainencali tri četrt ure od Novega mesta, katero obstoji iz hiše, kleti, svinjskega hleva in kozolca. Obselve je do 15 mernikov. — Cena jako nizka, ter se proda tudi na obroke, — Več sc izve pri uprav-nistvu „Dol. Novic, Vavpta ali nadhlapca kftleri kmetijska dela dobro urué, zna pidje obaejati ter je pošten, priden in zvtíst, se takoj sprejme. Isti bi moral po potrebi tudi sam delati. Prednost ima samec, spiejme se pa tudi oženjen. Vešč mora biti nekoliko nemikeera jf-zika v goiorn. Več puve dskrbništvo v Poganicah pri .Rudolfovem. (48-0-1) Gostilna FEKLiČ, Oliiviii trg. Hateegftravittk iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7 0. SEÏDL izvršujejo. Ordinira vsalti pondeljeii od 10,—5. ure. (37-9.3)