URN_NBN_SI_DOC-OTVIHMW0

PRO BLEM A TIK A DELA ZA SLOVENSKO R ETR O SPEK TIV N O B IB L IO G R A F IJO JANEZ LOGAR P o treb o ipo novem celotnem p reg led u im popisu vsega tiska v S loveniji in vsega tisk a Slovencev do leta 1945 izp rič u je jo nnisiedinj a d e jstv a : 1. Siimoiničeva S lovenska b ib lio g rafija, 1. d el: K n jig e (1550 do 1900) (Lj. 1903—1905) je b ila za svojo dobo odlično delo in še danes služi, če p rav je nepopolno: obsega razen n e k a j izjem samo tiske v slovenščini; nim a kaizal (k n jig e so ra z p o re je n e v ab eced ­ nem re d u ); je nepopolno posebno glede na tisk 'izven cen traln eg a (k ran jsk eg a) obm očja. 2. Za dobo p o le tu 1901 im am o sam o p ra v tako nepopolne letn e p reg led e slovenskega tisk a v 'Z b o rn ik ih Slovenske m atice do le ta 1906, za 1. 1907—1912 p a šle b in g e rje v « S lovensko b ib lio ­ g ra fijo , v k at eri j e sp re tn o kom biniram popis k n jig s popisom n a jv a ž n e jših člankov in d ru g ih prispevkov po časopisju. Za dobo m ed 1. svetovno vojno pregledi m an jk ajo', za vse obdobje med obem a v o jn am a pa je izšel sam o Š le b in g erjev p re g le d slovenske k n již n e p ro d u k c ije za 1. 1929 in del I. 1930 (v Slovenskem tisku, za leto 1929 tu d i v sep aratu ). Potem vse do kon ca 2. svetovne vo jn e — nič. 3. Š le b in g erjev popis slo venskega časopisja ob 140-letnici V odnikovih Luiblanskih novic (Slovenski časniki iin časopisi. B ib liog rafski p re g le d od 1797—1936. L j. 1937) j e dobro in ipo- rabno delo, a seveda tudi ni popolno; u pošteva spet sam o tisk e v slovenskem je z ik u , p red vsem p a m a n jk a n av ed b a, k je se h r a ­ n ijo popisan i p rim erk i. V zrok za taiko s ta n je n acio nalne k n již n e b ib lio g rafije je ja se n : p redvsem n i bilo in stitu cije, ki bi b ila v o ljn a izd elov ati in iz d a ja ti n eren tab iln e p u b lik a c ije , čeprav j e bil tu stro k o v ­ n ja k Š lebinger, kii bi vsaj tekočo b ib lio g ra fijo ra d e v o lje se ­ sta v lja l, za d ru g a večja b ib lio g rafsk a d e la bi bil p a sposoben o rg a n iz ira ti širši k rog sodelavcev. Z u stan o v itv ijo A k a d em ije znanosti in u m etn o sti v L ju b ­ lja n i (1938) smo d obili in stitu cijo , k i b i m ogla v p ra ša n je sloven­ sk e nacionalne b ib lio g ra fije spiraviftd z m rtv e točke. In res je b ila b ib lio g ra fija p re d m e t razgovora že n a eni p rv ih g lavnih skupščin v 1. 1939 (Letopis A Z y, I, 295). T edaj se je na pobudo akadem ika J. P olca določilo sam o splošno, »da im a predsedn ištvo posebej v evidenci n a d a lje v a n je Slovenske b ib lio g ra fije ; n je n o sestavo