lî. štev.
Novo mesto 1. septembra l^Oi.
XXI H. lehiik.
DOLENJSKE NOYIC
Izh&jHjo 1. iD 15. yeacega meseca. Cena jim je s pofltnino vi-ed za celo leto naprej 2 K, za poi leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosnu in drtm^e evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise siprejema urednik, naročnino m oznanila
lifikaina J. Krajec Daal. v Novem mealu.
E
Spregovorimo nekoliko o prihodnji trgatvi.
Kjer ni bilo letos na Dolenjskem toče, obljubuje trta povsod obilo in prav dobrega vinskega pridelka. Ne bode torej odveč, ako «e zmenimo .nekoliko o prihodnji trgatvi in osobito o napravi vina. To je pač gotovo že sleliernemu vinogradniku znano, da je dobrota vina odvisna od treh poglavitih točk in te su: 1.) od sorte grozdja, 2.) od zrelosti grozdja, in 3.) od pravilne naprave vina. Čim finejse sorte ko se ima v vinogradu zasajene, tem boljši pridelek je seveda pričakovati. Od lipne, skiline, beline, žametaste črnine itd, ni nikoli takega pridelka pričakovati, kakor n. pr, od rizlinga, belega burgimdca, traminca, veltlinca, portugalke itd. Ali sorta sama pa tudi se ni vse, njena zrelost je tudi kaj važna. Kaj pomaga najfinejša sorta, ako se je pa ne pusti toliko časa na trti, da bi njeno grozdje popolnoma dozorelo, ali ko sploh popolnoma dozoreti noče. Nezrelo grozdje daje le kislo in slabotno vino. Zato bi našim vinogradnikom paČ z vsem povdarkom priporočali: ne prenaglite se s trgatvijo!
Res je sicer, da so gotova leta in to ravno na Dolenjskem, kaj pogostokrat že taka, da ni mogoče s trgatvijo preveč odlašati, ko se mora proti lastni volji z njo prej pričeti kakor se namerava. Taka leta so takrat, kadar grozdje gnije in se je bati, da z odlašanjem trgatve veliko grozdja v nič pride. No, po dozdajšnih pojavih se letos tega skoro ni bati. Kislega črvička, poglavitega provzročitelja gnijeuja grozdja, namreč letos po našili vinogradih skoro ni najti. Da ne bode zgodnjega in trajajočega jesenskega dežja, pa je drugi pogoj gnijenja odvzet. K ]>ravilni napravi vina potrebna je pred vsem skrajna snaga. Vsa posoda, katera ima za trgatev služiti, naj bo skrajno snažno oprana ali omita. V dostih krajih po Dolenjskem je pa med priprostim, z vinarstvom se bavečim ljudstvom, žalibog vera, da se vinsko posodo niti z vodo umivati ne sme, ker jo to baje pustobi. O joj kakšna breziimnost je pač to ! Snaga je pač duša vsega kletarstva in zato kupi si vsak vinogradnik v svojem času v Dol. Novicah že priporočano kletarsko krtačo in aeŠlo. S tako krtačo, šešlo in čisto vodo umij vsak vse škafe, brente, grozdni mlin, stiskalnico, kade, sode prav do Čistega. Ako se ima pa vendarle s kolikor toliko gnilim grozdjem opraviti, mora se to v trgatvi vestno odstraniti, to je, ali kar zavreči, ali pa posebej spraviti za napravo domače pijače ali pa kisa. Gnilo grozdje provzročuje v vinu neprijetni duh in okus. Ono je pa tudi krivo, da vino
kaj rado nateguje, kakor pravimo, to je, da na zraku porujavi, se zgosti in okus prav neprijetno spremeni. Prav vestno odstraniti se mora v trgatvi p i tudi tako zvano Martinovo grozdje, to je tisto, katero se je na zalistnikih že zaredilo ter le na pol ali pa se toliko ni dozorilo. Tako grozdje podeluje vinu, ,ako se ga z drugim grozdjem vred potrga, neverjetno hudo kislino, zato le proč z njim za domačo pijačo.
Vino napravlja se po Dolenjskem le namizno, in sicer ali rudeče, ali belo ali črno. Ker je pri nas ru-deče vino, kateremu se tudi rado čviček pravi, jako iskano in dobro plačano blago, bilo bi pač gospodarsko popolnoma neopravičeno in naravnost grajljivo, napravo istega opustiti. Glede rudeČega vina pripomnimo naj pa to, da se marsikje na Dolenjskem pri napravi istega močno v tem greši, ker se najilahtnejse in najzrelejše grozdje posebej pobere, in iz njega kolikor mogoče fino belo vino napravi, za rodeče vino pa le bolj ordnar druge sorte, toliko bele, rudeče, kakor črne odloči. To ni nikakor prav, kajti tako se jemlje rudečemu vinu takorekoč zabelo, katere se sicer liektoliter same zase res da veliko dražje proda, kakor pa liektoliter ostalega rudečega vina. Ali ta višji skupiček je le navidezen, ne pa istinit, kajti takega vina je le par hektolitrov, kateri bi, v rudeČem vinu pusčeni, temu eeno tako povzdignili, da bi vsa množina vina odločno več odvrgla, kakor pa fino zase, nizko pa zase prodano. Da bo tukaj rečeno jasno, navedimo en izgled. Jiecimo, da ima neki vinogradnik v svojem vinogradu, v katerem so iine sorte grozdja z bolj slabimi pomešane, za 5 liekt(tlitrov vina finega grozdja, ostalega pa za l.'j, torej skupaj za 20 hektolitrov vina. Naj proda 5 hektolitrov finega vina po Ç0 kron hektoliter in ostalih 15 pa le po 40 kron, torej dobi za ves pridelek: 300 + 600 = je ííOO kron. Da bi pa ne btl zabele in celega pridelka posebej pobral, ampak jo v njem pustil, prodal bi ga prav gotovo in prav lahko vsaj po 48 kron hekto — pa lahko tudi višje — in to bi pa zneslo : 20 X 48 = 9ii0. Pri celi množini vina profitiral je torej 60 kron, ali pri vsakem hektu 3 krone, katere dandanašnji pač niso za zavreči. Omeniti gre pa še, da je odločno ložje 20 hektov res dobrega, rudečega vina po 48 K v denar spraviti, kakor pa le .■) prav finega po 60 kron, Fino rudeče vino ali fini čviček gre pa takole napravljati. Belo, rudeČe in črno grozdje se skupaj potrže, skupaj zmasti, in potem k večjemu 60 ur, ne pa znabiti 3, 4 dni v odprti kadi kipeti pusti. 60 ur kipenja računiti gre pa od takrat, ko so tropine tako imenovani klobuk vstvarile, torej od takrat, ko se je kipenje v kadi resnično pričelo, ne pa od takrat, ko se je kad napolnilo. V kadi mora pa
zmaaĚenega grozdja ali drozgalice do vrba za dobrih 30 cm manjkati, zato, da ima med kipenjem nastajajoča oglikova kislina prostor »e tam nabirati ter nastanje cika onemogočiti.	(Dalje iiedi.)
Zakaj ne uspevajo povsod iz dandanašnjih drevesnic zadobijene hruške in jablane?
kSe ne da tajiti, gola resnica je, da viaoko-debelnate hruške in jablane, kakorsne iz naših dandanašnjih sadnih drevesnic dobivamo, marsikje niČ kaj dobro uspevati nočejo. Drevje je sicer kar se da lepih, gostih, krepkih korenin. Ono je že kar krasnih, ko aveča ravnih, močnih ter 150 do 200 cm visokih debel. Na takih deblih se nahajajo kaj lepe, prigojene vejne krone, krasne piramidne oblike, sestavljeae iz močnih vejic in mladik. In vrhu vsega tega je pa tako odlično drevje se neverjetno po ceni ; za 50, 60 lieL do 1 kronce dobi se že komad. Pri trgovskem vrtnarju, naj se že imenuje Klenert ali kako drugače, stane tako drevo 160 liel. do 2 kroni. — Pa glej čudo ! Naj se taka drevesca v gotovih krajih se tako skrbno, to je, pravilno na stalno mesto presadi, naj se mu tudi dobro streže, vse eno marsikje dobru uspevati noče. Po deblih se zapazi na takem drevju prej ali pozneje razpokan in suh lii-bad CkožoJ, kateri začne odpadati, tako da je večji ali manjši del debla brez lubada, da je na njem goli les videti. Strokoviijaško imenujemo taka gola, lubada prosta mesta, katera se najnavadnejse na južno zapadni strani debel pojavljajo, zmrzlinske plošče ali enostavno pozebline. Zmrzlinske plošče nastajajo najrajse v takili krajih, v kakorsnih marsikatero leto na spomlad, recimo koncem mesca marca, začetkom aprila, prav lepo gorko vreme nastane, katero par tednov trpi, in kateremu pa kar naenkrat hudi mraz, nova zima sledi. V takih letih, in ravno na Dolenjskem jih imamo žal veČ ko prevečkrat, nastajajo, kakor rečeno, na iz drevesnic zadobljenib deblih Itrusk in jabolk zmrzlinske plošče-pozebliae. lu zakaj neki? Zato, ker se v drevesnicah, v namen pridobitve prav lepih, ravnih debel, dvojno požlalitnenje ali cepljenje uporablja. Za prvo požlahtni-tev, katera se tik tat izvršuje, in katera ima zgol le ta namen, drevju prav lepa, ravna debla prigojiti, jemlje se cepiče žlahtnih sort jabolk in hrušk, katere imajo pa to dobro lastnost, da prav močno in lepo ravno rastejo, torej prav lepa, ravna debla dajejo.
Za krono doseči, požlahtni se potem v pravi visokosti se v drugič, in takrat pa seveda s cepiči sorte, kakoršno se hoče v kroni imeti. Taka od žlahtnih sort dosežena debla, imajo pa večinoma to slabost, da pridejo veliko pre) v sok, kakor iz divjakov dosežena. Ako nastane pa potem, ko so sočna postala, še hud mraz, zmrzne med lubadom in lesom nahajajoči se sok, in posledica temu so zmrzlinske plošče. Tem se pride seveda lahko v okom a tem, da se debla s slamo ovije ali obveže s tem, da se na južno-zapadni strani tik okolo debel tri, štiri kole v tla zatakne ter na rahlo zgoraj z beko k deblu priveže. Tudi s tem se pride lahko prezgodnji sočnosti debel in torej nastanju zmrzlin-skih plošč v okom, ako se jih namaže z apnom, kateremu je kolikor toliko ilovice in volovske krvi primešane. Vsa ta sredstva, oa katera se pa v jesenskem času žal najrajše pozabi, obvarujejo debla tudi pred njih
poškodbo po zajcih. Odločno najboljše sredstvo ali pri> pomoček nastanje zmrzUnskih plošč na deblih zapre-čiti, je pa to-le : Za prvo požlalitnenje ali cepljenje, katero se, kakor že rečeno, v namen dosege lepih, ravnih debel vrši ; vzame se namesto cepičev žlahtnih aort cepiče lepo ravno rastočih divjakov. V drevesnici deželne kmetijske šole na Grmu vrši se to, kar se jablan tiče, že veČ let. V tej drevesnici nekega leta en jabolčni divjak, kateri je bil v prvič s cepičem kaj lepo, ravno rastoče, žlahtne sorte, angleške zimske zlate parmene, v namea dosege lepega ravnega debla po-žlahtnen, požlahtnitve ni sprejel. Zagnal je pa pač pod cepičem, torej iz divjaka, kaj močni, popolnoma ravni pograank. Iz tega pognanka izgojilo se je kaj lepo, ravno deblo, in na deblu konečno prav lepo, toda divjo krono. Tako dogojeno, krasno drevo, divjak, presadilo se je na stalno mesto. Tam raste že več let prav lepo, krepko, brez vsacega sledu zmrzUnskih plošč. Tako pa raste, daslravno se proti tem prav nič ne upotrebuje, in dasira^no so prejsne, tja posajene jablane, katerim je pa deblo iz angleške zimske zlate parmene izgojeno bilo — na zmrzlinskih ploščah vse pod zlo šle.
Kar je pa v drevesnici na Grmu mogoče, mogoče je seveda tudi v vsaki drugi drevesnici. In zato svetujemo, da se v vsaki drevesnici pri dvakratni požlaht-nitvi hrušk in jabolk ostane, toda za prvo nizko po-Žlahtnitev ali cepitev, katera ima namen drevesu lepo ravno deblo vzgojiti, uporablja naj se cepiče lepo ravno rastočih divjakov, ne pa onih žlahtnih aort, —1—
Zaradi pomanjkanja krme.
LetOB bo marsikje prav občutno pomanjkanje krme. Tudi pri nas na Dolenjskem je napravila suša veliko škodo. Otave bo veliko manj, kakor je je bilo lansko leto. Po nekaterih krajih jo je tako malo, da se košnja skoraj ne izplača. Premnogim gospodarjem je zmanjkalo tudi zelene krme, tako da so bili prisiljeni pokladati že sedaj suho krmo, ki so jo spravili in hoteli imeti za zimo.
Težke so skrbi, ki nastajajo v teh-lc razmerah za kmeta. Marsikdo se bo moral odločiti za to, da odprodá nekaj živine in da je pusti le toliko čes zimo, kolikor je bo mogel preživeti. To je pa najslabše, kar si moremo v takih slučajih misliti, kajti nič ni slabšega, kakor če se mora živina odprodajati zaradi pomanjkanja krme. Še posebno velja to v naših razmerah, in sicer zaradi tega, ker je naša živinoreja že itak pomanjkljiva in nezadostna. S tem, da odpro-damo nekaj živine, ne trpi samo živinoreja, ampak več ali manj vse gospodarstvo, ker mu na ta način spodbijemo glavni temelj. Ce manjka živine, manjka poleg njenih dohodkov tudi gnoja, ki je v naših razmerah glavna stvar in glavni pripomoček za zboljšanje naših pridelkov. Kdor mora tedaj živino odprodajati, zato ker mu primanjkuje potrebne krme, ta je zmeraj tepen in naj proda živino se tako ugodno. Navadno se pa zgodi, da mora Živino v takih slučajih prodati za nižjo ceno, ker se cena živine navadno zniža, Če nastopi pomanjkanje krme.
Ker ima odprodaja živine v letih pomanjkanja zmeraj prav slabe nasledke za vsako goapodarstvo, je aeveda najboljše in edino prav, ako se more po-
trebna krma dokupiti. Za to je pa treba vaelej državne pomoci. Država naj kupi potrebno krmo po krajih, kjer ee laliko dobi in naj jo oddaja po zmerni in nizki ueni. Kar mora ona za njo veÈ plačati in kar jo stane prevožnja, to bodi njena podpora, ki je ' v takili elučajili zmeraj potrebna in opravičena.
Če hočemo pa na ta način priti do potrebne krme, je seveda potrebno, da se za to »ami pobrigamo in da se pravočasno oglasimo ^a pomoč. Vbo zadevo pa naj vzamejo občine v roke. Zato svetujemo sledeče. Županstva naj po krajih, kjer preti pomanjkanje krme, pozvedujejo, koliko manjka krme in koliko je želijo prizadeti gospodarji dokupiti, da bi shajali čez zimo. To poizvedovanje bi se moralo zgoditi v najkrajšem čaau. S temi podatki v rokah naj bi skusale občine potom svojih državnih poslancev in c. kr. okrajnih glavarstev doseči, da se potrebna krma nakupi in razdeli po znižani ceni med prizadete živinorejce.

Najbolj trdne trave proti suši.
Če si ogledoval v zadnjem čaau otavo po naših travnikili, si se laliko prepričal, da niso vse trave enako občutljive proti suši. Na tanjčini so trpele sploh vse trave. Tam «e je suša najprej in najbolj poznala. Na debeli zemlji so se trave različno upirale suši. Nekatere bolj, nekatere manj. Zlasti trdni ata se izkazali francoska paliovka in zlati oves.
Obe ti travi se odlikujeta po tem, da sta bolj tanjke in visoke rasti in da nastavita tudi v otavi nekaj cvetja. Poznaš jih lahko že od daleč po bolj sivo zeleni barvi in bolj vitki rasti, najbolj pa seveda po cvetju, ki se razvije v podobi latu in ki ae sveti, če ga od strani ogleduješ. Obe travi ata bolj globoko vkoreninjeni in zato tako trdni proti eusi. To si je treba zapomniti. Po nasili krajih nastopa večkrat sušno vreme in zato je prav, če se pri setvi trav oziramo pred vsem tudi na take trave, ki so trdne proti suši.
Francoska p a h o v k a je sploh ena najboljših trav za naše kraje. Ta trava daje bogate pridelke in prav dobro krmo, če jo o pravem času kosimo. P'ran-cosko pahovko poznaš po tem, da je najbolj visoka trava po naših krajih in da nastavi tako latje kakor oves, samo da je latje bolj drobno. Kositi se mora ta trava pa o pravem času, sicer nam rada prezori in daje potem seveda bolj pusto krmo. Ta trava se rada sama zaseje ob košnji, ker do tega časa navadno nekaj Bcmena dozori. Kjer jo pa manjka, naj se poseje 2 nakupljenim semenom. Mokre lege pa niso za njo, zato jo tudi po takih mestih ne najdemo.
Zlati oves je izvrstna trava in daje se boljšo krmo kakor francoska pahovka. Kasti je bolj nizke kakor francoska pahovka in tudi latje je bolj drobno. Cvetje aamo se pa lepo lesketa in je nekam zlato-nimenkasto. Zato »e tudi tako imenuje. Tudi ta ilahtna trava uspeva najbolj v ugodnili, srednje suhili Ifgah. Pri napravi novih travnikov je ne smemo prezreti, četudi je seme drago.	—r—
Politični pregled.
y tem času se shajajo vladarji in se vrSe različni shodi. — Sestanek avstrijskega cesarja in angleškega kralja bo velikega pomena za ureditev neznosnih razmer v Macedoniji, če bodo le druge vlade s tem zadovoljne ter če se bo naša vlada dovolj resno in odločno lotila tega dela, ki naj bi dal mir in red tlačenim balkanskim narodom. Seveda bi bilo pa treba tudi Turku krepko stopiti na prste, ker se trdovratno ustavlja še tako pametnim in pravičnim preoanovam. — Predno je dospel angleški kralj k našemu cesarju, se je sestal z nemškim cesarjem, da tako ublaži neko že dalj časa trajajočo napetost med Nemčijo in Anglijo, pozneje pa sta se sešla s francoskim min. predsednikom, s katerim sta obravnavala postopanje Francoske v Maroko. — Cuje se, da želi angleški kralj »niti se tudi z ruskim carjem, in različni politični preroki ugibajo, da mislijo vladarji na zvezo med Avstrijo, Rusijo, Nemčijo in Angleško. Italija se namreč v trozvezi ne počuti kaj dobro, in tudi prej tako iskreno razmerje med Rusijo in Francosko se je precej oliladilo po zadnji rusko-japonski vojski. Misel na to zvezo ni tako napačna in bi bila za Avstrijo ugodneja nego trozveza. Ali pa bo res prišlo do tega, se kajpada ne more trditi z gotovostjo
Različni shodi so se vršili. V Wiirzburgu na liavarekem se je vršil zadnje dni avgusta ob velikanski vdeležbi 54. občni shod nemških katoličanov. Slavnostni obhod je bil nad vse veličasten, udeležilo se ga je 10 000 delavcev, 290 društev z 250 zastavami. Nemški katoličani so izborno organizovaní, se jasno zavedajo svojih političnih pravic, ni jih sram odločnega katoliškega prepričanja, in to jim je dalo moč, proti kateri nemška vlada nič ne opravi. Leto za letom se zbero, da štejejo svoje vrste, pregledajo svoje delo in se navdušujejo za novo vstrajno delo. Od njih se imamo še marsikaj uciti, pred vsem: poguma in samozavesti — Od 18. m m dalje se je vršil v Stuttgartu na Virtem-berskem \ in. mednarodni shod socijalne demokracije. Socijalni demokrati so se precej zelo spoprijeli med seboj a vendar so edini v bfiju zoper sedanji družbeni red, katerega hočejo prevrniti. Prve dni 8ef)teml)ra pa bo v Pragi mednarodni shod „svobodne misli". To je delo framasonov, a naši liberalci kar goré za ta shod m nanj vabijo, zraven pa lažejo, da to ni delo framasonov, a vendar je, ti ljudje le samo z lažjo morejo ljudem zbegati glave, in zato _ lažejo. Še večji tepci pa so om, ki se dado nalagati.
V Črni gori so prišli «a sled zaroti; hoteli so Crno goro priklopiti Srbiji.
Na Turškem vodijo sedaj roparske tolpe grški častniki, blabo tursko gospodarstvo je vzrok, da so iz mirnih poljedelcev postali morilci in roparji. '
1 -v J	J®	v katerih BO
bih Marocam poraženi. Novo lice pa je zadobila ta zadeva s tem, ker so odstranili prejšnjega sultana, prijatelja Evropejcev, pa proglasili za sultana Mulev Ha-fida, brata odstavljenega sulUna. Novi sultan je na sovražnik Evropejcev. - Francoski general je prosil pomoci. - francoski vojaki se obnašajo tako divje m surovo, da se jih boje tudi Evropejci,-


Čez cesto.
(Dalje.)
Vilko se je trdno oklenil teiça nenavadnega prijateljstva. Pri onem oknu si je izvolil stalen prostor za svoje igre in igrače. Vsako jutro je prijazno pokimal ataiemu možu. potem pa z vso moĚjo zakričal ćez cesto: „Dobro jutro t Dobra jutro!" Potom pa je vzdigoval svoje Ifsene vojake in tudi ti ao se morali v njegovi roki uljudno vklanjati stBrČku, Ob taki priliki se je razjasnilo sicer otožno oblićje bolnikovo in pristiîen ameli je pretresel pohabljeno telo. Kar je dobil Vilko v dar, je nesel najprvo k ijkttu, da je pokazal svojemu prijatelju. Celo svojo novo obleko id nove svetle akornje mu je pokazal, da jih je oni občudoval. Vilkotu pa je bila velika zabava, kadar je íena dajala bolniku jesti; ni nmel, da je zaradi tega velik revež, pnmilovanja vreden, le mislil si je ponosno: jaz pa ie znam sam jesti!
Prav nič pa ni dobri deček slutil, s kolikim pričakovanjem da je bolnik vsako jutro zrl na zavese, da so se od-grnile in se je prikazal zdravi, sveii obrazek dečka. Nikdar m videl, s kolikim zanimanjem da ga je stari mož opazoval pri vsem njegovem početju, tudi če se Vilko sltićajno ni zanimal zanj.
Na svoj rojstni dan pa je vprašal Vilko; «Mama, smem iti k onemu bolnemu gospodu čez cesto in mu nesti kos torte?"
Gospa pa je mrzlo rekla: „Ne, tujih, neznanih ljudi se ne sme obiskovati."
» *
*
Nekega jutra pa Vilko ni priskakal in prižviiSgal k za-jutrku, kakor je bila sicer njegova navada. Bled in truden se je priplaZ'1, popil par požirkov kave, potem pa porinil skodelico od sebe ter legel na blazinjak.
„Gotovo si je pokvaril želodec," je rekla gospa svetnikov», 8 cer se pa ni nič več zmenila za íilkota, si je dala pač mnogo opraviti s pripravami za neko veliko domačo slavnost. Ko sta se pa zvečer oče in mati vrnila iz koncerta, je leial Vilko vea vroč v gvoji postelji in milo ječil. Drugo jutro je bil po telesu vea rudeč. Zdravnik je izjavil, da je prav huda škrlatinka. Hitro so poslali po uatniljenko,-strežnico, odpovedali že naznanjeno slavnost in gospa se je komaj ganila iz bolniške sobe.
Vročina pa je rasla bolj in bolj. Kopali so malega bolnika in ga zavijali v mokre rjuhe. Vilko je bil sicer zvečine brezzavesten, a mokri ovitki mu niso prijali, in kedar ao ga zavijali, se je vselej močno branil. Mlado zdravo telo se je krepko upiralo hudi bolezni, a ne dolgo Časa, kmalu je prišla srart v sobo. V svojih blodnjah je klical sedaj očeta, sedaj mater, sedaj spet angelja varnim, in enkrat je tudi zavpil: „Mama, pozdravi mi onega starega gospoda."
(Eonei; sledi.)
DomaČe vesti.
(Konferenca) sodal. Ss. C. J. z» novomeško dekanijo se bo vršila v četrtek dne 5. septembra Podgradora.
(Osebna vest) Za kaplana v Št, Peter pride g. Andrej Stenovec, doslej kaplan v Loškem potoku.
(Provi ncijalni kapitelj) frančiškanske provincije je zboroval 28. avg. v tukajšnjem samo-stanu pod predsedstvom preč. g. gen. vizltatorja P. Vendelina Vošnjaka, provincijala zagrebške provincije. Provincijalom je bil zopet izvoljen preč. P. Placid Fabiani, kustosom P. Kalist Heric, defiaitorjem P. Bazilij Dolinar, P. Hugolin Sattner, P. Angelus Mlejnik, P. Aurelij Knafelj.
(Nedeljski poČitek) v lekarnah v Rudolfovem. Vsled odloka c. kr. deželne vlade v Ljubljani vpeljale bodo lekarne v Rudolfovem s 1. septembrom nedeljski počitek in sicer tako, da bode ob nedeljah samo ena lekarna odprta, na kar se slavno občinstvo uljudno opozarja.
(Igralci slov. gledišča) prirede 15. t. m, v Novem mestu predstavo. Več prihodnjič in po lepakih.
(Vpisovanje) v „Glasbeno solo v Novem mestu se vrši dne 16. sept, od 11.—12. ure dopoludne v šolski sobi, Kritatijska ulica št, 149, ali v poljubnem Času pri podpisanem.
Ign. Hladnik, kapiteljski organist.
(Pri volitvi v davčno pridobninsko komiaijn) 4, razreda za novomesiti sodni okraj sta izvoljena vsled d»-govora članom gg. Možina, gostilničar v Novem mestu, in Kline, gostilničar na Dvoru. Njihovima namestnikoma pa gg. Mramor, usnjar v Novem mestu in Zupančič, usnjar v Trebnjem.
(Ročni katalog za katehete) s koledarjem za 1. 1907/08 za 250. 350, 450 in po zahtevi tudi za već učeucov, je izdala tvrdka J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Cena v kronah 1-50, 1-70, 1-90, po posti 10 do 20 vinarjev več.
(Požar.) V Regrški vasi pri Novem mestu se je vnel 23. m. m. proti večeru posestnici Ani Gašper svinjak. Čeprav so na pomoč došli sosedje izkušali požar zadušiti, se je ogenj vendarle razširil še na hišj in ga ni bilo mogoče pogasiti. Novomeška požarna bramba je mogla ogenj samo omejiti. Poleg poslopij so zgoreli tudi vsi pridelki in 180 K v gotovini. — Skoda, znašajoča čez 2000 K, je pokrita le s 400 K zavař i-valnine. Pri gašenju se je posebno odlikoval okrajni sluga iz Novega mesta g. Ivau Jarc. K sreči ni vlekel veter, sicer bi bila v nevarnosti cela vas. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
(Na angeljsko nedeljo) 1, sept, se vrši slovesno kronanje čudodelne podobe M B. na Brezjah. Pred to podobo se je zgodil na Vel. Šmaren čudež naglega ozdravljenja, spričan po jako verodostojnih pričah. Naval vernega ljudstva k slavnosti je velikanski.
(Ne v Ameriko!) C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo prijavlja: Položaj avstrijskih delavcev v Argentiniji je radi slabega pridelka koruze in preobilega števila delavcev josebno za poljedelce in dninarje zelo neugoden, veliko de-avcev je brez zaslužka, zato se resno svari pred izseljevanjem v Argentinijo, — C kr, ministrstvo za notranje zadeve je joizvedelo, da se namerava v najbližjem času v Avstriji de-ati propaganda za izseljevanje v državo „Maryland" v Ameriki. Zlaati se namerava pridobiti poljedelce, poljedelske delavce in posle. Po poizvedbah so razmere v državi Maryland za izseljence zelo neugodne in je ta drŽava po svojih zapuščenih farmah obče znana. Zemljišča so tam večinoma popolnoma izkoriščena. Z umetnim gnojem bi se sicer ae dali doseči dobri uspehi pri sadjareji in zelenjavi, kateri pridelki bi se tudi radi bližine velikih mest in obstoječih železniških in parobrodmh zvei lahko prodali. K temu pa je treba primernega kapitala in vel ko truda. Bidi teh razmer se previdnost izseljencem zelo priporoča, — Združene države v Ameriki so izdale glede izseljevanja sledeči zakon, ki ja veljaven že od 1. julija 1907, Nedopuščeno izseljevati ae )e umobolnim, slaboumnim, blaznim in epileptičnim (na padavici in božjasti bolnim) osebam, kakor tudi onim, katere so v zadnjih 6 letih enkrat ali sploh kedaj, dvakrat ali večkrat zblaznele, nadalje tuberkuloznim, osebam, ki imajo ostudne m nalezljive bolezni, siromakom in navadnim beračem, kakor tudi onim, o katerih je pričakovati, da postanejo javna nadloga; nadalje onim, kateri imajo kako pozitivno telesno hibo in onim, o katerih se izreče zdravstvena komisija, da so nezmožni opravljati katero koli delo, potem onim, ki so bili kaznovani zaradi kakega hudodelstva ali ako so to sphih pregrešili, osebam, ki Živé v poligamyi (mnogožeustvu) m tudi onim, ki se za to sphdi izrečejo ; anarhistom in osebam, ki so za posilen prevrat vlade v Združenih državah, ali one kake druge države, sploh kakega vsacega druzega zakonitega stanja, osebam, ki so um<irite kakega javnega funkcionarja, kakor tudi onim, ki tak umor zagovarjajo. Nadalje ni dopuščeno, vseljevati se prostitutkam, in ženskam, ki bi se hotele sploh na kakoršni koli način pečati z nenravnostjo, kakor tudi osebam, ki bi dovajale tja ženske v svrho prostitucije ali v kako drugo nenravnost sploh. Delavcem, ki imajo za tja že kako ustmeno ali pismeno pogodbo za kakoršnokoli delo, pa naj si bodo izučeni ali navadni delavci (obrtniki ali dninarji), kakor tudi takim delavcem, ki so bili v teku enega leta že zaradi enakih pogodb zavrnjeni, tudi ni dopuščeno sa vseljevati onim osebam, za katere je plačal prevoz kdo drugi in če te tudi nimajo že preje navadenih zadržkov in naj po-
sredno ali neposredno že za nje plača kaka korporacija, društvo, družba, občina ali driava. Otrokora do 16, leta, kateri niso v spremstvu matere ali oČeta, je vseljevanje naćelno prepovedano in le v izjemnih elnčajih more tu dovoliti državni tajnik za trgovino in delo. Izućemra delavcem (obrtnikom) je vseliti se le takrat dovoljeno, kadar v deieli takih delavcev že ni hrez dela. Ta zakon pa ne zadene, v kolikor se tiće pf'godb, gledaliških igralcev, umetnikov, predavateljev, pevcev, duhovnikov vseh ver, profesorjev za visje Šole in seminarje, kakor tudi cseb, ki se hoćejo sploh pečati s ksko priznano znanstveno stroko in tudi osebe, ki bi imele nastopili službo v kaki zasebni hiši, se ttmejo vseliti, tudi ée imajo ie uatmeuo ali pismeno pogodbo. Vaak vseljenec plača 4 dolarje, t« je 20 K takse. C kr. okrajno glavarstvo Kudoifovo.
(lUzglas) Vsled odredbe c. kr. ministrstva za domobranstvo z dne 17. avgusta t, 1. št. 367/XÍV se za nedejalno moštvo vojne in deielne brambe letos ne bodo vršili pregledni zbori. Za nedejalne gažiste pa se bodo vršili ti zbori po navadi,	C. kr. okrajno glavarstvo Rudulfjvo.
(Otvoritev „Po soj i IniS k ega doma v Kandiji) se je vršila dne 22. m. m. V ta namen je daroyal predsednik nadzorstva, msgr. Peterlin, v žnpni cerkvi v Šmihelu veliko Bv. mašo. Udeležili so se maše vsi člani nadzorstva in načel-nistva. Olioli polu 11. ure dop, zbrali so se le-ti in veliko občinstva v novem posojilniškem po.slop)U, ki je bilo okrašeno z zastavami, kjer je msgr. Peterim blagoslovil novo poslopje. Pri tem je imel primeren nagovor. V vznesenih besedah je pozdravil delovanje posojilnično in mu želel najbuljs.h uspehov iupan šmihelako-stopiški, g. J. Zurc. Istotako navdušeno je govoril revizor „Zadružne zveze" g, A. Pele. Po blaguslovljenju 8() si Ogledali n<ivo poslopje vsi navzoči. Opoldne je bil potem banket na vrtu g. župana J. Zurua, kjer se je napila marsikatera krepka zdravica mlademu zavodu in njegovemu nesebičnemu, v občni blagor občine in okraja delujočemu načelnistvu.
(DoloĎila) o dobivanji vode iz vodovoda mestne občine Rudolfi)vo za mestno občino Rudolfovo. — § 1. Iz mestnega vodovoda je vsakemu dovoljeno dobivati vode in sicer: 1. za navadno domačo porabo, to je, za pitje, kuhanje, pranje in snaženje; 2. za obrtne in poljedelske nsmene.
§ 2. Za domaČo porabo (§ 1, odstavek 1 ) oddaja se voda brez posebnega povrači a, ampak plačati je za njo 57« naklado po smislu § 1,, zakona z dne 14. avg. 1306, dež. zak. št. 16. V obrtne in poljedelske namene (§ 1., odstavek 2.) pa se oddaja voda po merjeni ali dogovorjeni množini in po doloéenem, od deželnega Odbora dogovorno s c. kr. deželno vlado potrjenem ceniku,
§ 3. Kdor hoče iz vodovoda mestne občine Rudolfovo dobivati vodo, m(»ra to naznaniti mestnemu županstvu, na kar dubi napovedno polo. V njej mora vse razpredelke primerno napisati in pristaviti, da so rau znani vsi pogoji o napeljavi in oddaji vode ter da se jim brez pr.držka udaje.
§ 4, Mestno županstvo da po svojih organih pregledati dotične prostore, da se preveri, če so zapiski o njih v nápovědní poli istiniti. Po tem ogledu ukrene Županstvo, na kakSen način bode gospodar dobival vode. Zato in tudi zaradi po-ïuejfiniga prigleda vže gotovih vodovodnih naprav morajo vsi prostori, po katerih bodo prevodne cevi, vedno pristopni biti vodovodnim organom.
§ 5, Za navadno, domaČo potrebu (§ 1,, odstavek 1.) določuje se v porabo naslednja množina vode: Za stanovanja do ÍÍOO kron letno stanarine oziroma najemninske vrednote po 150 litrov na dan ali po 4 5 kub, metrov na mesec, od 200 do 400 K po 250 litrov na dan ali po 7 6 kub. metrov na mesec, od 400 do 700 K po 350 litrov na dan ali po 10-6 kub. metrov na mesec, nad 700 K po 450 litrov na dan ali po 137 kub, metrov na mesec. Da se konštatuje, koliko se potroši vode v kaki hiši, v to služi za merilo ves njen mesečni potrošek, kateri se mora ujemati z vsoto posameznim stanovanjem dovoljenih množin v<ide. Presežek te skupne množine B« bode smatral za večji potrošek, ki ga bode pjsebe plačati. Mestna občina si (zaradi revizije) pridržuje pravico, da sme povsod tam, koder se njej vidi potrebno, dati ob stroških hišnega gospodarja napraviti vodomere, (Je kaže vodomer ob mesečnem pregledu, da se je preko dovoljene množine potrošilo vode, zaračuni se gospodarju ta večji porabek z 30 hel. od kubičnega metra.
§ 6. Potrošek vode v obrtne in poljedelske namene določuje se z vodomeri, če ni dogovorjeno pivšaliranje. Sestavo ter postavljanje in vzdrževanje vodomerov pridržuje si mestna obiina,
§ 7, Mestna občina da ob stroških dotičnih gospodarjev navrtati cestne cevi ter izvesti vodovode do vod)merA ali do glavne zaporne pipe v liisih. Vodomer in glavno zaporno pipo oskrbi tudi mestna obćina. Lastninska pravico do tega del» vodovoda ima mestna občina, zato pa mora skrbeti, da je ta del tudi vedno v dobrem stanu.
§ 8 Po hišah in zetnljišćih (od glavne pipe ali vodomera dalje) morajo si gospodarji simi oskrbeti in vziliževati vodovodne naprave. Vendar se jim je pri tem natAnčno ravnati po posebnem pravilniku, ki je določen za izgotavljanje hišnih vodovodov. Vrhu tega so dolžni vodovode po svojih zemljiških vzdrževati v popolnoma dobrem stanu m d*ti nemudoma odpraviti ob svojih stroških vsak nedostatek, naj si bodo ne-dostatki njim ali mestu v kvar. Mestna obCina oziroma vodstvo mestnega vodovoda sme vsak čas po svojih organih dati pregledati in preizkusiti notranjo uravnavo zasnbmh vodovodov. Ako so izdelani slabo ali ne po izdanih predpisih, dati je takoj nedostatke odstraniti, če ne, je vodstvo mestnega vodovoda upravičeno, dotok v take vodovode p ipolnoma zatvoriti.
§ 9. Ce gospodar namerava po zasobnih vodovodih kaj prenarediti, mora to preje pismeno naznaniti mestnemu županstvu in prepovedano je strogo, zasobne vodovodne naprave pre-narejati brez pritrdila mestnega županstva,
§ 10. Ce kedaj prestane dotok vsled potrebnih del pri mestnem vodovoda ali zato, ker se je ustavilo sploh dovajanje vode, to ne daje pravice zahtevati odškodnine od mesta, pa tudi ne, če kdo trdi, da ne dobiva dosti vode ali dovolj dobre, ali ne toliko, kolikor je želi.
§ 11. Vodomere preskrbuje in postavlja mestna občina sama ob svojih stroških, dotični hišni gospodarji ali obrtovalci morajo pa plačevati letno vodomerščino, ki se ravna po kalibru vodomera ter je razvidna iz cenika.
§ 12. Vodomeri morajo biti postavljeni v kakem zapiralnem in nemraznem prostoru, a do njih smejo le organi niealne občine, Vsak konsument ima pravico vpričo mestnih or^nov preveriti se, da so z vodomera posneti izkazki pravi in resnični. Ce lastnik zssobnega vodovoda dvomi, da vodomer prav kaže, lahko zahteva, da se mu vodomer premeni oziroma preizkusi. Ako je videti, da je vodomer preko dopušiene nenatančnosti (14% pri normalnem pretoku) napačen, plača mestna občina stroške za premeno tn preizkušnjo, vže plačane vodarine pa ne vrne Ako pa ga preizkušale! izpoznajo za pravšnega, mora zásobník sam poravnati te stroške.
§ 13. Vodovodna nakUda se plačuje v štirih enolikih obrokih ob začetku I., II,, UI. in IV. četrtletja solnčnega leta. Po Vodomeru oddajano vodo in kakove večje potrcške (glej § 5,) je plačevati konec vsacega meseca ali konec isscega četrtletja, kakor zahteva mestno županstvo. Vodomerščino je takoj potem, kadar se postavi vodomer, v četrtletnih naprejšnih obrokih poplačati. Za kako začasno dobivanje vode plačati je praviloma precej ob zglasitvi, lahko pa se je glede tega plačila tudi kako posebej dogovoriti. Vse Je plačevati pri mest-ni blagajni v Rudolfovem, Ce dobivalec vode nad 14 dtii po do-teklera roku ne plača, sme mestna občina e^/o zamudne obresti zaračuniti. Kadar preteko 3 mesci, pa ni zastanek poravnan, zapre se dotok popolnoma.
§ 14. Tistim, ki imajo zasebne vodovode, prejiovedano je izrečno, oddajati vodo v porabo izven svojega posestva, tudi se ne sme voda rabiti v noben drug namen, nego za kateri je bilo naznanjeno mestni občini (§ 1,, odstavek 1, in 2.) — Strogo je prepovedano, kakor si koli b(tdi, napačno ravnati, brez potrebe pipe puščati odprte ali ne trdno jih zapirati, objestno pokvarjati vodovodne naprave, oddajati vodo ljudem, ki ne stanujejo v hiši, neresnično izpovedati itd. Če se kaj takega zgodi, sme mestna občina po svojih organih ust^iviti vodo.
§ 15. Kadar nastane ogent, treba po zasobnih vodovodih sosednjih zemljišč pozapreti vse pipe, če se ne rabijo za po-gasitev požara, in gospodarji ali obrtovalci so dolžni, dokler gori, svoje vodovode dati gasilcem v porabo. G-ospodarjem, ki dobivajo vodo po vodomeru, odpiše mestna občina s tem pro-vzročeni, izkazani veči porabek vode od izmerjene množine.
(Cenik) o prejemanji vode iz mestnega Todovoda mestne obćice Radûlfovo.
1. Za zasebne hiše: Za vodo, kolikor bi se je porabilo čez dopuščeno, v § B, določil o dobivanji vode iz mestnega vodovoda določeno množino, plačati je po napovedbi vodomera 30 vinarjev za vsak knbični meter.
2. Za vrtove:
Oil vrtov pred hišami in od lepotičnib vrtov do 200 m® površine ni plačevati posebtsj pristojbine, ako se voda zanje jemlje iz hišnega vodovoda; od lepotičnih vrtov s površino čez 200 m^ in od vsib ostalih vrtov plačevati je pristojbino za vodo po napovedbi vodomera z 30 vinarje? za vsak kubični meter; dopnačeno pa je v takih slučajih po dogovorn tndi pavšaliranje.
3. Za javna poslopja, zavode itd, Za javna poslopja, zavode in sploh za vsa poslopja, od katerih ae ne plačuje najemščina, velja pravilo, da se jim oddaja voda po določilu § 1 deiel. zak. z dne 14./8. 1906, št. 19.
4. Za obrtne in poljedelslte namene: Za obrtne in poljedelske namene oddaja .se voda le proti kontroli z vodomeri, za vsak knbični meter po 30 vinarjev, ali pa pavšalno,
5. Za motorje:
Voda, ki se rabi kot gonilna sila za motorje, oddaja se, če se rabi edino le v to svrho, po 20 vinarjev za vaak knbični meter ali pavšalno,
6. Za slučajno oddajo vode: Za slnčajnu rabo vode iz mestnega vodovoda (apno-gašenje, izplakovanje kanalov itd.) je treba posebnega dogovora z mestno občino.
Vodomeráčina: Od vodomerov plačevati je l^tne najemáčine:
a)	za vodomer z 7	mm svetlobe 4 K
b)	„ „ „ 10-16 „ „ 6 „ C) „ „ „ 20-26 „ „ 12 „ č) « « « 30 « « 15 „
Pristojbina od Ndrantov in požarnih pip; Naprava Lidrantov iD požarnih pip vrši se ob stroških dotičnega hišnega gospodarja; raznn tega pa mu je plačevati zanje Še sledečo letno pristojbino:
a)	za hidrant..........10 K
b)	„ požarno pipo 50 mm svetlobe . 6 „ C) „ » r 40 „ „ . 4 „ Č) „ „ „ 26-25 „ „ . 2 „ Županstvo potrjuje, da je bil cenik v odboroví seji
dne 24. oktobra 1906 soglasno sprejet.
(Uradne ure trgovske in obrtniške zbornice.) Trgovska in obrtniška zbornica naznanja, da bodo od pon-deljka, dne 26. avgusta, dalje uradne ure njene pisarne od 8. nre zjutraj do 2. popoludne.
(Ponarejeni bankovci.) Glasom naznanila c. k. okrajnega orožniškega poveljstva v Krškem so našli blizu vasi Drnovo pn Krškem v travi tik steze 19 skupaj zvitih ponarejenih bankovcňv po 20 K. Ker se pa brezdvomno za falzifikáte, katere izdeluje znana ponarejevalna tvrdka „Krković" in sodragi, ki jih bodo skušali v naših krajih spraviti v promet in razpečavati, se županstvo opozarja na te bankovce. Ti falziiikati se razločujejo od veljavnih 20 kronskih bankovcev v tem, da je rdeča barva na podobi bojj rumenkasta, zeleni natisk pa je bolj rumenkasto-zelen kot na pravih bankovcih. Dalje so glavni napis, cesarski orel in male številke „20" na obrobju pravega bankovca temno-rdeče, dočim je vse to na falzifikatu bledejše, GHavi „Avstrije" in „Hangarije" kakor tudi mali okraski z dvema zvezdicama v okvirju nad glavama 80 na jfalziflliatih nekoliko po strani. Raznn tega manjkajo Da obrazih ponarejenih bankovcev tenke črtice in najdejo se namesto takih črtic na obrazih bolj debele črte, kar se posebno opaža na čelu in na nosu „Avstrije". Na strani z nemškim besedilom manjka na falzifikatu v levem spodnjem kotu na obrobju rdeča navpična črtu. Dalje je senca na glavah Avstrije in Hungarije pri ponarejenih bankovcih bolj zelenkasta mesto črna.
(Šolsko leto 1907/08) se začne na deški ljudski šoli v Eudolfovem v pondeljek, dne 16, sept, ob 8. uri s sv. mašo. Vpisovalo se bode dne 14. ia 15. septembra od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. To šolo že obiskujoči učenci naj prinesejo seboj zadnje šolsko naznanilo, na novo vstopivši pa razun zadnjega šolskeera naznanila tudi krstni list ali vsaj izpisek iz krstne knjige. TJČenci iz Kandije in Žabje vasi se bodo le tedaj sprejeli, ako se doseže sporazumjjenj« med obema kraj. šol. svetoma glede prispevkov zn dve yspo-rednici, katere so po sprejema učencev iz teh vasi neobhodno potrebne.
(Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani) raspošilja gostilničarskim zadrugam in kjer teh ni, gostilničarjem po deželi nastopno okrožnico: Vaše blagorodje! Da je obrtni stan dandanes tlačen v vseh panogah Vam pač ni treba Še posebej omenjati, ker Vtim je kot stanovskemu sodelaccu znano, da posebno obrtnik najbolj trpi zaradi teh vedno se množečih davkov, naprestanega poviševanja plač delavskim močem, zaradi podraženja žiyil in vseh stvari, karkoli treba kupiti, tako da se posameznik že prav težko brani proti temu vsestranskemu pritisku, V prvih vrstnli tega boja stoji, trpi in se bojuje „gostilničarska obrt"; njo zadene vedno in vedno vsaka prememba na zlo, bodisi od vlade, potom konkurence ali drugače. Ako dobi gostilničar koncesijo, kmalu mu je nekoncesijoniran grajzler za hrbtom in prodaja nemoteno v lokalu in čez ulico, vino, pivo, in še jeatvine, tako da preostane gostilničarju samo plačevanje visokega davka in velika režija za vzdržavanje prostorov in dragega osobja. Novi obrtni red bo stanovske važnosti nekoliko bolj upošteval, vendar še s tem ni odpomagano resničnim potrebam in položaju gostilniške obrti. Vsa ta dejstva in tek časa so nanesla, da morajo gcstilničarji poprijeti za krepkejše orožje. Vidi se, da se moramo oprijeti gesla, pomagaj si sani in Bog ti bo pomagal. Lanski izvanredni občni zbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, izkuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani, je enoglasno sklenil, prirediti velik gostilničaraki kongres za vso kranjsko deželo v Ljubljani, ter povabiti stanovske tovariše tudi iz sosednih dežela. Na tem shodu se bo razpravljalo vse, karkoli teži gostilničarja, sklenile se bodo resolucije, od katerih se ne sme prej odjenjati, da se izpolnijo. Za gostilničarje po deželi bi bilo uvaževati n. pr.: odpravo takozvanih Buschenscbankov, osmin, naprava vinskih sejmov v več krajih, odpravo prodaje vina m piva po trgovinah, odpravo prodaje piva privatnim od strani pivovaren. Odprava oddajanja, koncesij v najem tretjim osebam, odprava privatnih izkuharij, predlog o-splošnem zadačenju vina bi bil tudi umesten, da bodo tudi bogati zasebniki pomagali plačevati deželne dohodke, ne samo tisti, ki si zamore kupiti vina samo en Četrt litra, in končno, kakšno stališče naj zavzemo gostilničarji napram novodobnemu pivovarniškemu kartelu. Zato Vhs priprav jalni odbor s tem vljudno prosi, da mu še eventualne < ruge težnje, želje, zahteve in potrebe gostilničarjev Vašega okraja in oko-lišča blagovolite prijaviti pismeno in to vsaj do 26. avgusta t. 1., da se dotične stvari uvrste v program za razpravo. Ako pošljete tudi svojega govornika, oziroma poročevalca o nasve-tovani stvari, tudi pripomnite. Navedite vse, karkoli se Vam zdi potrebno, bodisi glede odprav ali pa naprav, ki bi koristil« gostilniški obrti. Hhod se bo vršil 16. in 17. septembra ter se vabila z tiskanim programom še posebej razpošljejo.
(„Slovenski posojilnlčar") se zove drugi, popravljeni in pomnoženi natis „Navoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic", ki ga je spisal in založil Ivan Lapajne v Krškem. Praktično navodio prinaša na 230 straneh v navadni osmerki sliko in življenjepis g. M. Vošnjaka, kateremu je pisatelj knjigo o priliki njegove 70 letnice posvetil, in stane 3 K trdo in lično vezana> 2 K 40 h mehko vezana in 2 K broširana. Dobiva se pri pisatelju v Krškem.
(Molitvene knjige za mladino.) Ob raznih prilikah kupujejo starisi, botri in drugi mladinoljubi v dar mladini molitvenike. Ni le dosti, da so dotični molitvenik! glede vsebine potrjeni od škofijstva, ampak je treba upoštevati, da morajo moliti otroci po besedilu novega cerkvenega molitvenika, katerega so pred kratkim potrdili, sprejeli in predpisali škofje za vse slovenske škofije; to pa zato, da se moli po vseh slo-
venskih cerkvah z istimi besedami ^ pri nas se ninli sedaj 7. ravno istim besedilom, kakor v Istri, na Štajerskem ali v katerikoli se tako oddaljeni slovenski cerkîi. Da je to soglasje T cerkvenem besedilu zelo potrebno in zares velikega pomena, bo pokazala prihodnjost, Èetudi se mnogi niso mogli takoj apoprijazniti s preuredbo. Edini moHtveniki, ki obsegajo novo cerkveno besedilo in si primerni, bo siedeûi:
1,	.,Bogu kar je božjega; spisal Frinc Fjnžgar, župnik. Jako fin molitvenik v zelo primfni obliki, se dobi vezan v fine, pregibljive platnice z» dečke in v fine vatirane platnice za deklice. Ctine molitveniku v vezavah za dečke: z rudečo obrezo 1 K. flno fiagreno usnje, zlat» obreza 2 K 20 vin., najfinejša teletina 3 K. — Cene molitveniku v vezavah zei deklice: fina vezava z zlato obrezo 1 K 80 vin., fino sagreno usnje 2 K 20 vin., najfinejša teletina 3 K. Po posti vsak iï*od 10 vin. vei.
2,	„Pot k Bogu", spisal dr. Gregorij Pečjak. Krasen, popoln, za vse potrebe zadošćajod molitven k. Cena: z rudečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 1 K 60 vin., flse vatirane platnice 2 K 80 vin, najfinejša teletina 4 K 20 vin.; po pošti 30 vinarjev veČ.
3.	„Šolski molitvenik", spisal dr, GregoriJ Pečjak. Molitvenik je piisebno primeren za šolsko mladino obojega spola v ljudskih »olab. Cena: z rudečo obrezo 80 vin., z zlato obrezo 1 K 20 vin., fin sagrin (vatirano) 2 K 30 vin., najfinejša teletina (vatirano) 3 K 70 vin.; po poati 30 vinarjev veČ.
4.	„Večno življenje", spisal dr. Gregttrij Pečjak. Molitvenik je po svoji vsebini primeren za dijake srednjih šol. Cena: z rudečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 1 K 60 vin., najfinejša teletina 4 K 50 vin,; po pošti 20 vinarjev veČ. Vsi ti molitvenik! se dobivajo pri J, Krajec nasi, v Rudolfovem.
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
» M *
Gospodarske stvari.
—	(Pomanjkanje bikov v novomeški okolici) je T zadnjem Času precej občutno. Vzlic temu držijo naši živinorejci svoje roke križem. Namesto, da bi ae združeno pogajali za rejo potrebnih bikov, trpijo raje škodo, ki se jim godi vsled neđostajanja potrebnih plemenjakov. Koliko časa bo to se trajalo in kedaj bodemo izprevideli, da je v združenja naša moč in naša bodočnost?
—	(Driska pri sesnib prasetih) je zmeraj nevarna. Ne le, da taka praseta zastanejo v rasti in da pozneje sploh slabo uspevajo, ampak zgodi se tudi, da poginejo. Proti driski se je treba v naprej varovati, kajti vsako zdravljenje je v zvezi s škodo. Najbolj varujemo praseta proti driski, ako jim nudimo priliko, da rijejo lahko po zemlji. V ta namen jim lahko namečemo v svinjak vsak dan nekoliko prsti, ki jo dobimo z jark»»v ob cestah ali iz travniških jarkov, ali pa blato iz ribnjakov. Dobro je primešati tudi nekoliko pepela. Ravno tako je gledati seveda pa tuđi na to, da so korita skrajno snažna, kajti nič ni slabšega kakor nesnažna korita in mokra tla v svinjaku.
—	(Zvišanje tarifov na južni železnici za tovorno blago) Južna železnica bo zopet zvišala vožoino
za tovorniško blago. Na blagu, ki se naroči v ce
,— (Prošnje za sprejem v kmetijsko šolo na Grmu) se sprejemajo le še do 6. septembra t. 1. pri vodstvu «ole na Grmu. Vsaki proánji je priložiti rojstni mt, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki hrugi soli, zdravniško spričevalo in spričevalo o lepem vedenju. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) starilev, oziroma varuha.
—	(Tomášova žlindra na pšenici.) Letošnje po-akušnje na kmetijski Soli na Grmu so pokazale, da se gnojenje 8 Tomášovo žlindro prav dobro spouaša tudi na pšenici, kajti pridelek pšenice se je vsled takega gnojenja v vsakem pogledu izboljša . Natančneje uspehe prinesemo prihodnjič.
—	(Umetna gnojila na travnikih) so letos prav dobro učinkovala v prvi košnji. Druga košnja je pa tudi na gnojenih prostorih zastala vsled nenavadno dolge suše. Detelje so sicer nekoliko bolj uspevale, vendar se ni zaznala tista korist, ki bi jo smeli pričakovati. Upajmo, da bodo porabljena gnojila drugo leto toliko bolj pomagala m bolj učink ivala.
—	(Jesensko gnojenje travnikov.) Pndelovanje krme je za nase kraje največjega pomena. Zato ne smemo zamuditi nobene prilike za zboljševanje naših travnikov in deteljišč. Piav po takih letih, ko primanjkuje krme, je treba 8 podvojenimi silami delati na to, da se popravi velika škoda, ki smo jo imeli vsled neđostajanja krme. V oziru pa treba pred vsem, da travnike dobro gnojimo. Ce manjka domačega gnoja, treba je segati po umetnih gnojilih, ki so priznano dobra za zboljšanje krmskih pridelkov. Lansko leto se je porabilo mnogo gnojil, tuđi letos je treba, da jih po potrebi naročujemo in da pognojimo vse travniške prostore, ki so gnojenja potrebni. Saj vsako tretje leto je treba travnike dobro^ pognojiti,
—	(Ce opuščaš gnojenje z umetnimi gnojili) na travnikih, imaS škodo. Travnik, ki se je začel gnojiti z Umetnimi gnojili, pozneje pa v nemar pustil, zastane v rasti in daje slabše pridelke. Zato naj se pa travniki redno in dobro gnoje. Najboljše ravnajo tisti gospodarji, ki svoje travnike gnnje eno leto z umetnimi gnojili, drugo leto pa z gnojnico ali s hlevskim gnojem. Taki travniki so najbolj rodovitni.
manj se bo poznalo to zvišanje pri ih vagonih. Zato nastaja opravičena potreba, da se kmetijske potrebščine sploh le naročujejo združenim potom v celih vagonih.
— (Priskrbovanje gospodarskih potrebščin) pri kranjski kmetijski družbi se je v pretečenem letu tako razširilo, da je znašal denarni promet nad milijon kron. Družba je lani razdelila 28.610 metričnih centov umetnih gnojil, 1427 metr. centov galice in žvepla, 369 metr. centov raznih semen. Raznega orodja in strojev je preskrbela 745 strankam. Vsega skupaj je oddala okroglo 355 vagonov raznih gospodarskih potrebščin in ker jih je ravno toliko kupila, je znašal ves blagovni pr.imet 710 vagonov ali 35 polno naloženih tovornih vlakov. Namen piiskrbovanja gospodarskih potrebščin po družbi _e la, družbenim udom dajati gospodarske potrebščine v naj-loljši, zajamčeni kakovosti in po najnižjih een^h. Ogromni promet zvršuje družba s tako majhnimi režijskimi stroški, kakor jih nikak drug enak zavod v Avstriji ne iztršuje.
Nazuanila mestnega ma^çistrata.
(Seja) obein(il(C(ftt odbora v KmlolfoTem i dne 14. aT(m»ta lilOV.
1.	Čitanje wnJnjih aejnib tapisnikov t dne iiti. inaja 1^07, St. B34 in » dne 26. junija l(t07, It. 983. Zajiianilca ee prečiUt.a t^r odohrlu. — 2. Volite» đveli ûUnuT T komiflijo za cenitev v nsjein neoicianili stanovanj radi jila-Sila vodartne. Izvolita ae kot Ělana B(>(çla*no nij. Franc Moiiua to Frane KHí»el. — S, Poroíllií županstva o iiroánjj mefiíanov radi dogona in ođ({oiia goveje živine. Po debati, v katero so ee rami gg. oJborniki OKlasilí, se Bkletie, prošnji popolnoma ugoditi b tom, da se ima oti »edaj naprej dogon in odifon živine vrSiti po dižavni cesti. — 4. Poroiilu županstva o dopisn c. kr oknjuesa glavarstva radi prispevka za cbrtno nadaljevalno iu o 7 Rndolfoveui. Skleue se sagliuno, da ineetua obúiua kk obrtuo nadaljevalno šolo v Rudolfovem xa 1. i;i07/08 ne more ve6 prispevati kakor snesek 300 K. 6. Puroiulo županstva o dopi«u c. kr. okrajneija So Ink ega sveta glede nSo-lanj» dečkov ík Taat Kandija in Žabjavas v Rudolfovo. G. RoHinan prebere dopisa c. kr. okrajnega Šolskega sveta t. dne 22. jnnija 1907, iit. 13^3 in B dne 10. oktobra 1907, iSt. 1T70 ter predlaga »letlete: 1, Jleiitna občina preskrbi Šolske prostora iu pokrije vse Ňolske potrebiiciuB ta tukajsno deško Ěiilo (v SoUkeni letu 1ÍÍ07/08) samo sa tiet« uienoe, ki so tusera uÈJlani ;
2.)	ÍU nčence.ki pridejorndi Šolanja v tneeto naptanovauje in brsuo; 3. z« uSence tistili atanSev, kateri so ali v raestui obiiuski »lužbi ali pa da pla-íiyejo v lueitn kako obiinako doklado, — ter utetiieliuje svoj predlog naslednje; Mestni ob<':inaki odbor je ta sklep moral itnriti ixsledKÚili raxlogov: a) Ker ni ne /apaustvo Smihel-Sti>pi£e ne krajni šolski svetŠmibel izpolnil pogoje, kateri so >iili od tnkajštiefia mestnei;a krajnoga soUkega eveta a dne a4. septembra 1906 stavljeni za nadaljni obisk tokaJiSne deSke iole od učencev íe va»j Kandija in Žabja vas. b; Ker ni n« županstvo ŠiniLe 1-8 to piíe ne krajni šolski svet âmihel splob iz prezerljivosti na dopis tnkajšnega mestnega krajnega šolnkeii^a sveta z dne 34. sept. 1906, St. 6(> do danes odgovoriti blagovolil, alt pa v kaki dogovor stopiti butel radi nadaljne^a obiskovanja tnkajšne deúke šole. Dotični dopis se glasi sledeče:
„1.) Krajni Šolski svet t Šmiheln se poživlja, da plaća za letoSnje Šolsko leto 190G/Û7 800 kron iu to za obiskovanje tukajiiue de^ke Sole in iiicer za ono Stavilo uiencev, ki so bili za vsprejem do 18. septembra t. 1. oglaSeni, 8.) Kraini Šolski svet l^mibel naj na merodajuem mesta v suiialn S 17., toèka 6, deželnega zakona it. 18, z dne 9. marca 1079 (uamestJ SS 23. deželnega zakona t dne 25. febr, 1870, it 11.) potrebno ukrene, da se vprašanje gle.le uSolanja iz vaii Kandija iu Žabjavaa v Novoraesto do konca marca 1906 definitivno reši in to radi tega, da se bode mogla meitna občina pravočasno preskrbeti s primernimi prosbjri in dmgimi šolskimi potrebščinami. 3.) Da bode mogoče v tnkajšno deSko šolo iz vasi Kandija
in ŽftbjíkTaí priglašene nú«nce sprejeti in ialaki podak nemateno nadaljevati, se poiivlja krajui solaki »vet ámihel, da se glede .plBÙila eub 1. la* htevatiib 800 E (oiemato kron) v teitu 8. dni izjavi. Tndi je tA reiitev ndi tega nnjna potrebna, ila bode tem bitr^je mogoč« Se potrebne prostore, klopi in druge ioleke potrebščine zft oni prir&£t«k nčencer is Kandije Id Žabjevasi ud mestne obûine prefkrbetl. i ) £one£no se še naznanja, da je aklep tnkajiitieita krajnega Šolskega sveta za prihodnje šolsko leto 1907/08 in nadalje, v tnkajSno d^ko šolo sprejeti le t Novomesto nšolane uËenue." e) Ker se je žiipanstvo Šniihel-Stopiie kakor tudi krajni šolski svet Smibel celo pritožil pTiiti raaaodhj c kr. okrajnega^ šolskega areta k dne 23. junija 1907, št. [329 tadi ušoUnja vasi Kandija iu Žabjaras. G. Eolirman povdarja, da so itariši iz vam Eandija in ŽabjaTas « tem hudo prizadeti ter proii, naj mestna oblina otnogoi^i otrokom íe «osedue obiiue obiskovanje deške Ěole v Novomfsto, i« tu radi tega, kf-r so do lanskega Itta vedno iu nepretrgoma )gto šolo brez vsakega zadržka obiskovalj, ker stariše ue prizadene nobena krivda, ako krajni šolski «vet ubčine- Siuihel ir. županstva te obline odklanja, da bi bili otroci iz Kandije in Žabjevasi nrálani v Noto-mesto. nasprotno so scanši sami vsi še prošnjo vložili za nsoUnje na c. kr. okrajni Šolski avet, katera pa žalibog ni Se nnodno rešena. Prebivalci Kandije in Žabjevasi prispevajo za razue Šole v občini, ne vlivajo pa od teb š i| nobenili koristi, ker od istib ne morejo agenci obifkovati gimnazijo, zaradi tega predlaga, naj meHtna občina sklene, da se za šolibo letu 11H)~/08 otroci iz gori omenjenih vasi sprejmejo ozifjma uSolajo v Novomesto pod pogojem, da plafajo primerno odškodnino. Po daljši debati se sprejmejo predlogi pu-roievalca g. Rosmana z vsemi proti fuem glasu. — rt. pimićilo starešinstva glede siirejetja oskrbovaiija preuioi^nja Narodne Čitalnice za sliiífy raz-ďnižitce. Skieue se, da prevzame v slučaju razdrnženja društva ,Narodne Čitalnice" v Rndolùveni nskrbovanje premoženja mestna nbêina. — 7. Poročilu starešinstva v zadevi priHtiijbine od pode'itve «Inžbe mestnili nslnž-bencev. G. Rosman puro<!a, da se je naložita mfntniin uslužbencem printojbina od podelitve služb, katera znaša okolo 100 K, ter predlaga z oiirom na sedanjo draginjo v mestn, da se ta pristojbina plača iz mestne blagajne. Predlog se soglasno sprejme. — 8.) foročih starešinstva v zadevi glede pravice do podelitve Dilančeve ustanove. Ta toika se odloži ii današnjega dnevnega reda. — 9.) Poročilo policijskega odseka o prošnji g. K. Rosmaua za podelitev koncesije gostilniške in krSmarske obrti. Sklene se soglasno C. kr, okrajnemu glavarstvu poročati, da se mestni odbor ne izreče ne „za" ne „proti" podelitvi koncrsije za samostojno izvrševanje gostilniške in krčmarske obrti g, Karola Rosmaa v Kudolfovem in to v smislu odborovega sklepa z dne 4. jnlija 1906, iiamreč, ker se slavno c kr. okrajno glavarstvo itak ne ozira iti ne upošteva sklepe in mnenja ntkajSnega mestnega odbon in župauHtva — 10, Poročilo pnliciji-kega udieka o dopisu c. kr. okrajnega glavarstva v zadevi izvrševanja dimnikarske obrti. Soglasno se sklene, ďa v Novem mestu ne knže, da bi ae izvrševanje dimnikarske obrti na gotove okraje omejilo, namreč, da bi se vsakemu dimnikarskemu mojstru odkazal gotov okraj, v katerem samo sme svoj obrt izvrševati. — 11. Poročilo vo-dovodiieeft odseka (}. Ogoreutz prebere prošnjo strojevodje Josipa 1'erpar v Stopičah ter predlaga v imetiu vodovodnega odseka, da se taistemu izplača Ea 1, lij07 ritnnnerBoija v znesku ÏOO K- Predlog se sprejme. - 12. 8!n-Oajnosti. G. dr. Defrancescbi praša, ali imajo sirsnke v vaoeli pravico vpeljati vodo v biSe, G. župan izjavi sledeče: Vodo, potrebno za nieato in Kandijo 1er BrSljin, se je moralo ob letošnji suši črpati neprenehoma 16 do 18 ur na <lsn in se je pri tem Se le toliko načrpalo, daje v reaervarju le nekaj vode ostajalo, je to gotovo dokaz, da, Če se bode dovoljevali! v vaaeli še več vpeljave vode v bisab, kjer porabljajo vodo ne samo za pitje, nego tudi za polivanje vrtov, za gašenje apna, zazidanje itd, da bo vsled tega zmanjkalo vode, ker ne bode mogoče je dovolj črpati. Okoličani, ka-t.fri ne prispevajo za vzdrzavanje vodovoda, liodijo po vodo na javne vodnjake v Kandijo, in sicer tudi s vozmi. Zato je mestno županstvo javne Iztoke na mejab Kandije zapreti moralo, ktr se je bilo bati, da ostane mesto in Kandija brez vode. Ako bi se morala vsak dan IG—18 ur voda črpati, bi se moral še eden strojevodja nastaviti. Vsied tega, ker je kontrola v vaseh nemogiiča, poirata vode pa vedno vefja, je vodovodni odsek v svoji zadnii seji prišel do sklepa, da ne kaže v vaseh dovoljevati iipeljavo vode T bišah, ker preti nevarnost, da bode vode zmanjkala. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, g. župan sejo saključi.
Loterijske številke. TRST, 17. avgusta 41 52 69 85 47 GRAOEC, S4 avgusta 30 83 3 76 64
Verstei^erungsedikt
E S6B/7 6
Auf Betreibea des Jiisef StampH in Pressburg, vetretcn durch Dr. Schegula in Kudolfswert findet am
3, September 1907
vormittags 10 Ubr bei dem unten bezeicbnetçn Gerichte Zimmer Nr. C die Versteigenint; der RealitSten a) sub EZ. 140 ('.G. BiiBbach (Han:) saïutVieh-stall und Garten 1 a 6m' in Wreteen Nr. Ï3), bi suli K, Z. 158 0. G. Rnfr-bach i2 Waldpariiellen mit Buchenbeatand 19 a 42 m* und 3 a 81 m* sovvie eiňe Bergwiese 45 a 5 m' eine Viertelstunde von Wretzen entferot) statt.
Die sur Versteigerntig gelangenden LiegenscLaften sind ad a) mit 160 K nttd ad b) mit R.
Das geringste Gebnt betrïgt ad a) 106 K 66 h ad b) 36 K unter diesen Betr^gen fiudet ein Verkauf nicbt statt.
Die Versteigernngsbedingnngen, wcicbe onter eineiii genehmîget werden, und anf die Liegenscíiaften sicb beziehenden Urknnrien (Grund-buchs Hypotekenauszag, Katasterauszug, Schfttznngsprotokoll ii. s. w.) kUtinen von den Kaotiustigen bei dem uut^n bezeiuhneten Gerichte Zimmer Nr. & w&breud der Gescbilftsitunden eingeseben werden.
Rechte, welche dlese Versteigernng nnzulassig maclien wUrdeu, sind spStestens im anberauinten Verateigernngstermitie vor Beginn der Ver-ateigernng bei Geriiiht anzumeiden, widrigens sie in Ansebung der Liegen-scbal'c seibst nicht metir gelteid gemacbt werden kiinnten.
Von den weiteren Vorkommnissen desVtrstelgerungsverUirens werdeu die Personen, fUr weiobe zur Zeit an den Liegenachaften Rechte oder Lasten begrilndet sind oder im Lanfe des Versteigerungsverfaliri^us begrilndet werden, in dem Falle tiur durch Anschlag bei Gericiit iu Kenntnis gesetzt, als eie weder im Sprengel des nuten hezeiclineirn Geriuhtes wolinen, nocb dieseni einen am Gerichtsorte tvobnhaften ZiistellungebevollmiLctatigten nam-baft mat^heu
II,e Anberaumung des Verste i gerungs termin es ^t lm Lasteublatt» der Ëinlagen ťlír dle versteigernden Eigensubaften anzumerken.
(213)
K. k. Bezjrksgerícht Rudolfswert, Abt. am Ô. Juli )t>(}7.
Dražbeni oklic.
lit
G. Matko Malovič, miz. mojster v Novem mestu je meni podpisanemu Izvršil laitsko kto za mojo ddvo hišo okiin, hisDu ter vežQa vrata. Vse delo je jaliO fino in solidno ter moderno izvršeno. Po enoletni vporabi je vse delo enako stanovitno, dokaz, da je izvi-seno iz dobrega in suhega lesa. Ker sem v stavbenih zadevah dokaj izkušen, zamoreui z mirno vestjo pripcvočati slav. obtinatvu, da se isto njega poslužuje v vseh strokah mizarstva. Ker ima moderno vrejeno s stroji opieniljeno mizitrsko delavnico, sem uverjen, da bode vsakemu vestno z solidnim delom in primernimi cenami najvestneje postregel. Nisem posluha) zlobnih obrekovalcev, kateri so mi ga odgovarjali, enako naj ne poslušajo tudi drugi, preprića naj se vsak sam in ne bode mu žal, ker zasluži naj popolnejši-ga zaupanja, on je vesten in pošten obrtnik,
Šempeter pri Novem mestu, dne 30. avgusta 1907, Fran Florjančič, posestnik in íupan.
B a8ů/7 Ë
Po zfthtevanjii Terezije Zaje na Brodu zastopane po dr. K. Slanuu v Rudolfovem bo dne
10. septembra 1907 dopoldne ob 10. uri
pri spodaj oznaraenjeni sodniji v izbi št. B dražba zemljiSč pod vlogo Ětev.
a)	280 k. o, Kandija (gozdni parceli 3i!a 26 m'' in 50 a 28 ni» raste, poraâEetil vennomasesteljo, le tii pa tam z majljiiimi smrekovimi drevesci),
b)	240 k. o. Kandija (njiva 46 a 22 m* z d ihro rod,)vitno zemljo),
c)	265 k. o. Kandija (goîd 25 a 57 m" porašáena na redko z gabrino, brast no in smreCevjem),
ď) S2i k. o Kandija (njiva 8 a 27 m' z dobro rodovitno zemljo) ; di> vseh pod a) — d) zemijiái vodijo dubra pota.
Nepremiiininain koje je prodati na dražbi, je določena vrednoit nd a) na f)77K78v, ad b) 1010 K 86 v, ad c) 281 K 27 v, a.j dj IHl K 94 v, skupaj 20ř)7K B3v.
NsjmatijSi ponudek ziia^a 1371 K W v, pod tem zoeskorn se ne prodaje.
Dražbeoe pogoje ki se ob encni odobre, in listine ki se tiiejo nepremičnin izemljlÁko-knjtžni Izpisek, bipotekarni izpisek, izpisek iz katastra. cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni soduijl, v Izbi št 6 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuňčale dražbe, je oglasiti pri sodniji naj' pozneje v dražhenem obroku pred zaietkom dražbe, ker bi se sicer u» mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O uadaljnih dogodki)) dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnin pravice ali bremena ali jih zarlobe v t«kti dražbeuega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar uiti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju st.aniijočega poohlaMenca za vročbe.
Doloiiitev dražbenega obroka je zaznamovati t bremenskem listu vložka sa nepremičnine.
C. kr, okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II.,
dne 6. julija 11)07.	(227)
Tisharna in knjigoveznico
J. KRAJEC nasi, v Rudolfoveiïi ^ pripoi-oČiijcte se sluvneiuu občinstvu v prav obilna cenjena naročila.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner?*
Ker $e Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinetjeva kava.
Zakaj le
KathreinerjevEL Kneippova, sladna kâvâ
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite ai torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathroineijevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreineijeva Kneippova slad-na kava« in 0 aliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
krojač
X samostojen,
zanesljiv delavec.
Plača po dugovfiru meseĚnft ali od kosa, Nastop 1, oktobra t. 1. Ki«? pove upravništvo tega lista.
9 hektolitrov prav dobrega rudečega
mtr" vina
ima še za prodati deželna kmetyska Sola na Grmu.
Cena zmerna.	tan^i)
Slavnemu obćinstvn se cliadno naznaoja, da se v Novem mestu, Ključavničarske ulice èi. 119, poučuje	(2gi-!i-i)
m^ francositi. M\ in nmm ježih
pod jako ugodnimi pogoji. — Natančneje se izv« ravno tam.
Učenec
se takoj sprejme ki ima veselje do sedlarske nbrti pri ANTONU
VALENTINČIČ, sedlarski mojster v Novem mestu, Glavni trg. {an-s-D
Naznanilo,
Na C. kr. državni gimnaziji v Rudolfovem se bodo v jesenskem terminu nprtjemali učenci za «olsko leto 1907/08 v I, razred
16. septembra.
Vpisovanje se bode vršilo od osme do desete ure. UžeDci, ki žele vstopiti v I. razred, se morajo 9 svojimi stariši ali njih odgovornimi zastopniki oglasiti pri'gimnazijskem ravnateljstvu ter seboi prinesti krstni list in obiskovalno sprièeyalo preteklega íolskřga leta,
Gledó atjiroati mora biti HÍenec ali že 10 let star ali deseto leti» izpolniti v teku leta 1907.
Vzprejemni izpit se bo vráil takoj po končanem vpisovanju.
^lai C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo.__
Sprejme se v trajno delo	(215-2-1)
Razglas.
Podpisani okrajni^cestni odbor razpisuje
ofertno obravnavo
zaradi oddaje poprave in preložitve okrajne ceste št, 60 t Otočicab pri marofu grofic Margheri. — Dotične ponudbe se bodo sprejemale do 11. septembra 1.1. do 11. ure opoludne. Ponudba mora obsegati: ime, priimek in stanovanje ponudnika, ponudbo v številkah in besedah, 5®/o varščino in izjavo, da so ponudniku znani stavbeni pogoji m načrti ter da se njim brezpogojno podvrže, — Vse delo je proračunjeno na 4600 K. Pogoji, načrti in troškovnik so vsakemu na razpolago v uradnih urah pri podpisanemu odboru v občinski pisarni v Kandiji.
Oknijni cestni oilbor Uudolťoyo.
(228)	Načelnik: Jos. ZurC.
Dve zidani hiši na prodaj.
Ena hiša ima 1 nastropje, 7 sob, tri kleti in velik sadni vrt. — Druga liiša ima 4 sobe, hlev, klet in svinjak. — Natančneje pri Mllia Medic-u v Toplicah (Dolenjsko), (216-2-1)
Žeti se kupiti
e/hil	^ dobrem stanu za 28 hI ozi-
liUlJUIl »UU roma 22 hI vsebine ali pa tudi
i»' dva soda iL'L^V"« voëjo, rabljeno kad
Ponudbe na upravništvo tega lista,	- (224)
Logarski pes_
rujave barve se je priklatil. Lastnik ga dobi na7,aj pri oskrbnIMvu graščine Poganice. rss6)
Za prodati so v Dolenčevi hiši na trgu sv. Katarine v Novem mestu	(sig-o-n
ene enohrilato noua vrata in dvoje novih dvohrilatiii ohen
prav po ceni.
Prodajam rlnmnřn níinřn IRkron. Fr. Humljak, Gradec, UUIIlULU [JIJULU, Auenbruggerg. 26.
snovi za
(209)
[ivilnoprovdni red
in cnHni nnnililnib dobi se àele v nekolko izmdib t knji-III aUUIII pruvillim garoi j. Erajecnasl. vBudolfovem.
Dr. E. um
Steckenpferd - lilijsko-mlečno milo
Bergmanna & Co. Draždatii in Tečin n. L
je in oetane gluom vsak dan doslib priEnalnic tiajuspeiflejie Tseb nedecinkltiih mil pruti pegam kabor tudi t duiiegu in obrKniter neSns. mebka kože in ružnate polti, — Dobiva se po 80 T komad v T«eh lekarnali, drožerijah, parfumerijab, trgo-viaah luila in briruicab.
Štev. Â 188/7
26
Razglas.
Ugodna prilika.
Proda se radi drui.lDskih razmer
prostorna hiša,
T kateri se je nahajala že već let gostilna, pri>đaialna, tuba-kai-na in poštna nabiralnici, z veČ sobami, kleti, gospodarsko poslopje, Trt 8 sadjem, njive, gozdi in vinograda. Proda se vse vkup bli tudi posamezno, cena in plačilo prav ugodno. Nahaja »e n« glavni cesti, 3 minute od f^rne cerkve. Vsa pojasnila daje Matija Bizjak v Zavratcah poůta Eadna pri Hevnici. (194-3-S)
mr ŽENSKE LASE.
zmeŘane in rezane kupujem in plačam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave Irancoske parfume, četke za zobe, Odol. Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in oči^čuje prliut.
8[m5toTanjera se prlporoiaui Ivan SvetÔC, (7-SO-17 brivec in vlasuljar, Rudaiteva, Glavni trg. (Nasproll mestn«
Hiša z vrtom
v Kandiji ob štirih glavnih cestah pri novem mostu, kjer je že več let dobro idoča trgovina, se proda iz proste roke.
z sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Bndolfovem 14. avgusta 1907 A 168/7/36 dovoljena
prostovoljna dražba
v zapuščino gospe Hedvige Sulc v Kandiji spadajočih, še ne prodanih premičnin v skupni vi ednosti 310 K — se določi »a
17.	septembra 1907
ob 3 ari popoldue v Kandiji h. štev. 39 in dražba hišnih posestev ul. štev. 238 kat. obč. Rudolfovo h, št. 99 v vrednosti 9300 K — in pod ul. st. 690 kat. ubč. Kundija v vrednosti 11.750 K — pa na
18.	septembra 1907
ob 9. uri dopoldne v notarski pisarni v Rudolfivem štev. 42 kjer so dražbini pogoji na vgled s pristavkom, da se bodu premičnine tudi pod ceno proti uložbi skupila, posestva pa te za ali nad ceno proti izpolnitvi pogojev prodala.
• C. kr. notarski urad v Rudolfovem,
dne 20. avgusta 1907.
Dr. Albin Poznik,
(2110-1)
lasebeii «ud. por.
Dve hiši na proda].
Zaradi smrti posestnice gospe Kedvige Schulz prodnla se bo
dne 18. septembra 1.1. prostovoljno na javni dražbi
enonadstropna hiša £t. 99 na glavnem trgu v Novem mestu, kjer se nahaja prostorna, za vsaku trgovino pripravna prudajalna. Pri hiši je tudi gozdna parcela v Rasnem. Izklicna cena 9300 kron.
Dalje 10 minut od Novega mesta blizu Božjega groba in deželne kmetijske šole na Grmu	(219-ë-I)
iV vila z balkonom,
prostornim pritličnim in prostornim podstrešnim stanovanjem z vodovodom y hiši. Tudi prostorna klet in obširen vrt je pri hiši, Izklicna cena 11,750 kron.
Ugodni dražbeni pogoji so na ugled pri C. kr. notarju g. dr. Pazniku v Novem mestu, kjer ae bo ob 9. uri tudi dražba vršila.
s pr(idaj>itno in o^u'avo je poleg farne ceikve v Velikih Brusnicah, zraven spuda en del hoste. — VeÔ pove Jos. Pavlin v Kandiji pri Kndolfovem.	(310-31)
Hisa je pripravna z» vsako obrt. Več se izve istotam. Nssitiv pove upravništvo „Dol, Novic".	(192-8-8)
Dobro ohranjena	(itte-o-a)
hrastoua hišna urata «
so ceno na prodaj. ~ Kje pove npravništo „Dot. Novic".
No prodaj je hišo = =št. 61. za šolomi.
(is^^i) = = = = = = = Bertfl 1/ojslifl. =
na prodaj
Kd(ir si hoče napraviti dobro
domaČo pijačo
ali podaljšati svojo zalogo, naj se obrne zaupno na tvidttn:
(20H-3-1) C. F. Schubert, Gradec, Murplatz 10.
17. Btev.
dolenjskp: novice.
181.
SC5.' Najvišje
odlikovanje!
Ustanovljeno 1882.
iinton Neiss, hrojošhi mojster.
= Rudolfovo. =
Priporoča se za napravo civitnib in Tojalkih, kakor tudi dnliovskih, veteranskih in gozdarskih unif^^rIn. Specijaliteta v Športnih in lovskih kostumih po primerno nizkih cenah. — — — — _	(e.io-9)
Šolshe linjigc ^
in vse druge šolshe potrebščine pri ]. Hrajec nflsl. p Budolfovem.
se sprejmetči m stanovanje = in hrano =
Kje pove upravništvo „Dol. Novic"
ZIAÏM Î NEÏÏORK
samo 6 dni
vozijo brzoparniki „francoske prekomorske družbe."
Edina nojhrajša črta.
Veljavne vozne liste in brezplatina pojasnila daje samo oblastveno potrjena potovalna pisarna
V Ljubljani, Diinujska cesta it. 18.
<2fi-24-iG) nasprosti znane gostilne pri „Figovcu".
Ilisa L lepim vrlom
na glavnem trgu v Novem mestu it. 88 je na
prodaj pod prav »godnimi plačilnimi pogoji.
HiSa je v najboljšem staon ter ima v pritličju lepo prodajalno, z zraven spadajučimi 3 sobami, kuhinjo in z vsemi drugimi pritiklinami. V prvem nadstropju so 4 sobe in vse druge potrebš&in« z razgledom na trg in eno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo z razgledom na vrt. Vrt je pripravljen tadi za stavbišče, ker leži na licu ulice.	(148 0-8)
Natančneje pri gosp, S. pl. Sladoviču v Novem mestu.
Jos. Bcrgmann
v Rudolfovem
kupuje po najvišji ceni
stupo (seme)
(glej podabul
jujorčično seme (žeiiof), kamilice
in linija zdravilna zelišča in cvetje
{185-0.3)
se sprejmejo na hrano in stanovanje v Novem mestu za Holamj št, 60. pri Ijvani Mramor. (200-2.2)
(15W Tovarna strojev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejahih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnlc, iltnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznlli robkarjev, drobllnih mlinov, parlinih kotlov, grozdnih In sadnih mlinov In stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesalk. vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, otr Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. ^	-- '	Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko.
Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, O XXI Sit i č, Dunajska casta itev. 31.
Vsi tisti, kteri pridete Í£ Amerike in ne veste, kje bi si posestvo t vaiim denarjem nakupili, obraito se na Spodni Štajer. Tam je
lepo ppijozno posestvo na prodaj.
Na malem griiu zdrav in prijeten kraj je zavaija starosti posestnika na prodaj. — - -	- —^
Obstoji ÍE hile s 4 Bobftmi, kuhinje, kleti ter hlAva isa 4 goved in približno 5'/, oralov Keraljišia, ûamreÉ; 2'!^ vi-notrrada ii dobrib požlatitoenih amerikanskih vjnekib trt v lepem stanu, 3'/, oralov njiv in travniliov, iflO komadov sadnega drevja in 66 breskovih dreves. Kdor im» veselje, Se vei njiv, travnikov in boste imeti, se mn tudi vstreže. (205-3-2)
Knpci naj se blaf^ovolijo obrniti na posestnika Franc Kartin v Sent Juriju ob južni železnici, SpodnI Štajer,
Dva ucencQ in enega pomočniha
Občinskega redarja,
ki bi bil zmožen znjedno »praviti službo tajnika, sprejme občina trg Št. Jurij ob juŽnI železnici, Štajersko. Zahteva se, da je prosilec nenienjen ter trt-znegH življenja. Kateri so zmošni nemški, imajo prednost. Poteg plače je še pioato stanovanje. Ponudbe na občinski urad trg ïit. Juri) ob južni železnici, Štajersko,	(197.3-3)
Prodaja siureciiiega lesa
v zelo ziiižaiiili cenah.
sprejme Kudolfoveni
takoj
mizarski mojs^ter Ivan Kastellc v
{2S3 8-J)
ianez Zmajdek iz Sotle pri Radečah it, 35. proda iz proste roke
yym^ 1 ï	^^	Ic&xxxzxe —
v dobrem stanu za jako primerno ceno. Vode Ja sploh zmirai dovolj. Natančneje podatke daja Imenovani posestnik sam. (204-3 *^)
Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu.
Večja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-ništvu Ruperčvrli. « S S S ES K 14-17-17,
Posebno znižane cene so za: hmelne late in špiravce.
Odpadki lesa na žagi v Kandiji, trdega meter K 3, mehkega po K 2, Žaganje 100 kg p» 40 vin. Dobiva sk izključno
le po tigovim gosp. KASTELlC-a v Kanđiji. Dračje iz Buperčvrha po K 5 20 meter, drva meler pu K 6 80.
Tovarnar Franc Nechvíle

•• na Dunaju, V. 1., Margarethenstrasse ^r, 98
priporoča p. n. vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer:
patciltovano trtno škropilnico „Avstrija*', ročne in nalirbtne žvep-Ijalnike „Vindobona", Škropilnice za drevje, sušilnice za sadje, kakor tndi vse potrebno orodje za vino in pivotoč ter za kletarstvo, kakor: grozdne in sadne mline in stiskalnice, pnnipe in ccvi /a vino i. t. d.
mm
H
UdffOTonu nrednik Fr. Stl. Watal.
Isdijatel] in t4lotuik Urban Horvat.
Tisb ). Kralec. nasi.