Zemljepisjc v Ijmlski šoli. (Dalje.) Prebivalci. J. Rad bi zvcdel, koliko ljudi živi na Kranjskem? 0. Na Kranjskem je bilo 1. 1868. 527.902 ljudi,*) tedaj več, kakor po 3000 na 1 ? avstr. miljo, tedaj manj, kakor na Stajerskem, pa več, kakor na Koroškem. Naj bolj obljudeni kraji v deželi so vzhodna dolenska pa kranjska in ljubljanska ravnina. NTaj pustejše strani v deželi so okoli Snežrrika pa severo-zahodnji rogelj kranjske dežele. Naj gostejše ljudstvo v vsi deželi ioia ljublanjska ravnina, za njo pa prihaja koj vzhodno Dolensko z metliškiai pa černomaljskim pogričjem. Kar se pa spola tiče, pride na 1000 mo.škili 1056 ženskih oseb. Kakor je sploh navada, je več ženskih kakor moških, posebno v večih mestih. Po narodnosti je Slovencev največ na Kranjskem, njih je več kakor 90 % Łali odstotkov) v deželi; Hervatov je okoli 3%, a Nenicev okoli 6 % vsega prebivalstva v deželi. J. Kod pa prebivajo Slovenci ? 0. Slovenci so posedli vso deželo razun okraja kočevskega, černomaljskega, pa metliškega in nekih kosov okraja kostanjeviškega, kerškega pa novomeškega, tako da njihova last zalega brez malega 148 ? avst. milj ali 86 % vseh kranjskih tal. Slovensko narečje razpada na več podnarečij. Kranjski Slovenci se imenujejo Gorenci, Dolenci in Notranjci. Ne toliko po jeziku, kolikor po obleki, šegah in doraačem življenji sploli, odlikujejo se od ostalih Kranjcev Kraševci, Pivčanje pa Ipavci. J. Kje pa stanujejo Beli Kranjci, od kterih sem že slišal praviti; in kakšni so ti Ijudje? 0. Ti so prav za prav pohervačeni Slovenci, ter govore lastno slovensko-hervaško narečje; ločijo se pa tudi po obleki (beli suknji iz domačega sukna, po kožuhu iz ovčje kože) od ostalih slovenskih prebivalcev (Černib Kranjcev). Prebivajo po jugo-vzhodnem okraji kočevskem, to je, po dolinah gornje Kolpe in Cubranke (V osivniški, farski, banjaloski fari), v černomaljskem okraji, po zahodnem delu metliškega okraja, kakor tudi ob veliki cesti, ki derži iz Kostanjevice v Kerško mesto. V jugo-vzhodnjem kotu černoraaljskega okrožja v Vinici in Bojancib pa pri žumberski vojaški Krajini na vzhod od Metlike v Preloki, Hrastu prebiva stara naselbina hercegovinskih Uskokov, Serbov, ki govore po srokavsko ohranivši se v svoji starodavni čistosti. Na brežini ali pobočji Gorjancev *) cf. Diocesan-Schematismus anno 18C9. Pis. v okraji kostanjeviskem prehivajo Hervatje (Čakavcf), ki se ne odlikujejo po ničem od Čakavcev v Granici. Belih Kranjcev je kakih 40.000, Čakavcev 12.000, Štokavcev 3000; če torej prištevamo onih 40.000 Belih Kranjcev, ktere smo zgoraj prišteli Slovencem in Serbo-Hervatom, imamo na Kranjskem 56.000 duš ali 12$ vseh prebivalcev narodnosti serbsko-hervaške. Imajopativsi v svoji lasti samo 1510 ? milj deželnih tal. V Bojancih in Hrastu je 600 Vlahov, ki so pa čisti Hervatje gerško-vzhodne vere; sosedje katoličanje jih le tako imenujejo, zato so nekteri hotli iz njih narediti Rumunce. J. Koliko je pa Nenacev na Kranjskem? 0. Pravi Nemci na Kranjskem so Kočevarji, potomci stare naselbine franških pa durinških meščanov in kmetov, kteri so prišli pod nemškim cesarjem Karolom IV. na posestvo grofa Fridrika iz Ortenburka v Suho Krajino. Kočevarjev, znanili po svoji posebni obleki pa po ohranjenem starem franškem narečji, vseh skup je 23.000 duš. Tirolski Nemci v Sorici pa v Dajnah na gornji Sori (kakih 1000 duš), ktere je tje preselil 1. 1160 frižinski škof na svoja posestva, so se že precej poslovenili. V Ljubljani stanuje več Nemcev; uradni zapisi I. 1857. štejejo jih 5000 (?}. Nemci prebivajo torej skupaj na sarao.ll ? avstr. miljab. J. AH so pa na Kranjskem sami katoličanje? 0. Naj več prebivalcev na Kranjskem več nego 99^ je rimskih katoličanov. L. 1868. se je štelo 527.456 rimskih, 229 vzhodnih, 125 pravoslavnih ali gerško-vzhodnih vernikov, 319 avgsbnrških pa helveških proteslantov. Katoličani gerškega obreda in pa verniki gerške-nezedinjene cerkve nahajajo se samo med Serbo-Hervati, protestantje skoro samo v Ljubljani. Prehodnost prebivalcev na Kranjskem ali hoja po svetu je precej znatna, naj večja pa pri prebivalcih kočevskega kraja, ki košarijo po domači deželi in druzih mestih in kronovinah avstrijskih in zlasti z južnim sadjem. Naj večjo stalnost kažejo večidel na kmetovanji živeči prebivalci rodovitnega vzhodnega Dolenskega. Večina Kranjcev, ktera gre na tuje, je na Nemškem, tujci pri nas so pa veči del iz nemških deržav ali pa iz Svajce. (Dalje nasl.)