#*%%I ifT5,ew,>a93‘ Naročnina za Ljubljansko fl| VL Jb ^Hj^V SBpfflffik IM KS S8| BB Uredništvo: Ljubljana, pokrajino: letno MR flHV 8181 Wjft,. MB JR£-*■ ■ Gregorčičeva ulica 23. Tel. lin, 0 1% W vvi%i ■Mvr ■ is?. polletno 7o lir, mesečno w Rokopisov ne vračamo. — 15 li\P“btani,°"Časopis za trgovino, mdustriio. obrt in denarništvo S izba;: a ▼■■ko »redo Liubhana. sreda 22. novembra 1944 Preis - Cena l 1*50 Opozorilo glede prodaje tekstilnega blaga Cene tekstilnemu blagu so predpisane z maksimalnim cenikom št. 1, ki mora biti na vidnem mestu izobešen v trgovini. Vsak posamezni oblačilni predmet mora biti opremljen z listkom, na katerem morajo biti natančno označeni: določena cena, številka predmeta po ceniku, teža blaga v gramih in število točk. Številka predmeta se mora navesti tudi. v vseli računih in označbah pri nakupu in prodaji. Obrazci metrskega blaga in opisi konfekcijskega blaga se hranijo radi primerjave in preizkušnje posameznega blaga pri komisarju za cene. Vse staro blago, to je ono, ki v ceniku nj posebej označeno, je treba prav tako opremiti z enakimi listki. Cene za to blago se po maksimalnem ceniku št. 1 računa tako, da se blago primerja s kakšnim sličnim blagom v ceniku. V nobenem primeru pa cena starega blaga ne sme presegati Lit 600.— na kg metrskega blaga, ne vštevši event. konfekcijo. V dvomljivih primerih, kjer bi izredna kvaliteta upravičevala event. višjo ceno, bo na posamezno prošnjo določena cena naknadno. K določenim cenam se ne sme priračunati nikakih pribitkov. Trgovci so dolžni razstaviti čim več konzorcijalnega blaga v svojih izložbah. Blago v izložbah mora biti opremljeno prav tako z zgoraj omenjenimi listki z označbo cene i. t. d. Prodajo tekstilnega blaga je urediti v smislu gornjih navodil najkasneje do 20. novembra 1944. Po preteku tega roka se bo proti zamudnikom in kršiteljem brezobzirno postopalo po zakonu. Komisar za cene: Ing. Mcžan France s. r. • - .... — Cene uvoženega kondenziranega mleka Šef pokrajinske uprave v Ljubljani — komisar za cene je odobril Prevodu sledeče najvišje cene za kondenzirano mleko, 1 doza po 385 gr 15.70 lir franko skladišče Prevoda. Za trgovca detajlista pa je odobril naslednjo ceno za kondenzirano mleko, 1 doza 18.-— lir franko prodajalna, vključno javne dajatve. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih. Cene za izdelke tvrdke »EKA« Tvrdka >EKA«, last. inž. Vladi Stare, tvornica kovinastih izdelkov v Ljubljani je z vlogo z dne 31. oktobra 1044 zaprosila za odobritev cene za svoje izdelke, nakar je komisar za cene odobril tvrdki najvišje cene za šarnirje za kovčke, galvanizirani, art. 5705/ /32,32 mm široki, 100 komadov = 309.80 lip franko tovarna, vključno javne dajatve brez davka na poslovni promet. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, najedeno v ceniku. Vsako neposredno ali posredno Zvišan je cen je prepovedano. Kršitelji ‘ se kaznujejo po zakonskih Predpisih. Skladi Zavoda za socialno zavarovanje Zavod za socialno zavarovanje ima dve vrsti skladov. V prvi skupini so po zakonitih in statutarič-ni.h določilih ustanovljeni skladi, v drugi pa skladi, ki so bili ustanovljeni s sklepi samoupravnih organov. V prvi skupini so pri krajevnih organih: 1. Sklad za pokritje izrednih izdatkov, ki se zbira iz čistega letnega prebitka krajevnega organa. Konec lanskega leta je bilo v tem skladu 56.669 lir. 2. Sklad za dajanje večjih podpor se zbira iz polovice čistega letnega poslovnega prebitka krajevnega organa. Ker zaključuje Zavod za socialno zavarovanje kot krajevni organ v zadnjih letih svoje poslovanje z večjimi primanjkljaji, ni v položaju, da bi ta sklad dopolnil z redno dotacijo, kakor določa statut. Da se zagotovi dajanje večjih podpor še naprej, je dobil sklad posojilo iz Sklada za zgradbo bolnišnice za poškodovance, lani pa subvencijo iz sredstev poslovnih prebitkov Blagajne za izplačevanje družinskih doklad v znesku 560.000 lir. Od tega je Zavod kot krajevni organ oddal bolniški blagajni TBPD 200.000 lir, ostanek pa je porabil za podpore ter za vrnitev posojila Skladu za zgradbo bolnišnice. Konec leta je ostalo 369.573 lir, od tega pri v Zavodu 168.123 lir, pri TBPD pa 201.450 lir. 3. Sklad za odpis neizterljivih prispevkov bolezenskega zavarovanja dobiva od krajevnih organov po 2.5 °/o od predpisanih bolniško - zavarovalnih prispevkov, obremenjujejo pa ga vsi zaradi neizterljivosti odpisani prispevki za primer bolezni. Stanje kom-c leta je bilo 984.708 lir, od tega pri Zavodu 604.614 lir, pri TBPD pa 380.093 lir. V drugi skupini so naslednji skladi: 1. Protituberkulozni sklad, ki ga je ustanovilo predsedništvo OUZD 1. 1929. Iz sredstev tega sklada se poravnavajo stroški za dajatve in storitve, ki jih zavarovancem in njih svojcem nudijo dispanzerji. Konec leta je bilo v skladu 22.822 lir. 2. Sklad za višje dajatve jetičnim bolnikom je ravnateljstvo OUZD ustanovilo 1. 1936. Iz tega sklada dobivajo pomoč oni bolniki, ki so zakonite podpore že iz- Obvladani madžarski prehranitveni problemi Pod tem naslovom piše »N. Wie ner Tagblatt«: Vladni preobrat na Madžarskem ni samo v političnem oziru prečistil položaj, temveč je ustvaril tudi pogoje za gospodarsko razčiščenje, kar je bilo zlasti nujno z ozirom na bližnjo zimo in zaradi vedno večjih oskrbovalnih težav. Seveda pa se niso mogle nakrat rešiti od vojnih dogodkov po vzročene težave. Eno najbolj težkih vprašanj je trenutno oskrba milijonskega prebivalstva madžarske prestolnice. Ze v zadnjih mesecih so zastale dobave živil, ker ni šla gladko od rok oddaja kmetijskih pridelkov in ker so nastale še znatne transportne težkoče. Upravičencem se niso mogli več redno dati na živilskih nakaznicah določeni obroki. Tako se je moglo dobiti v zadnjem času v Budapešti kruha na nakaznice samo toliko, kolikor so ga mogle speči posamezne pekarne, približno 400 do 500 g dnevno na osebo. Tudi dosedanji obroki sladkorja se niso mogli obdržati ter so se s sklepom vlade s 1. novembrom znižali od 1040 na 520 g na osebo ju mesec, k čemer pa je treba pripomniti, da, dobi prebivalstvo na deželi samo še eno četrtino dosedanjega sladkornega obroka. Zaradi zagotovitve prehrane v gospodinjstvih so se morale po na-redbi ministra za oskrbo izdati v Budapešti in v oskrbovalno tehnično na prestolnico priključenih okrajih obroki maščobe za oktober in november naenkrat. Da se odpravijo težave glede oskrbe Bu-dapešte z moko, je žitna centrala odredila, da morajo navesti mlini, ki imajo lastna ali najeta vozila, kakšne količine morejo dobaviti dnevno v Budimpešto. Mlini so tudi bili pozvani, da polno izkoristijo svojo kapaciteto. Da se prepreči zmanjšanje ali uničenje večjih žitnih zalog, se bo vskla-diščenje madžarskega žita zopet močno decentraliziralo. Eno skladišče ne sme vsebovati več ko 500 stotov. Zavarovanje žitnih skladišč prevzame državna blagajna. Pri prevozu žita se je izkazalo kot dobro, da se prevažajo transporti s po 15 do 20 vagonov. Zato se bo gledalo na to, da se v krajih, kjer deluje več mlinov, ti združijo, da se morejo sestaviti celi vlaki moke za prestolnico. Budimpeštanski ve-lemlini morajo poleg tega ustvariti organ za razdeljevanje moke, ki bo opravil vse vsem skupne poslovne posle, kakor finansiranje, vskladiščenje, prevzem, plačilo, dodelitev in prevoz blaga in določitev cene. Ta organ že posluje in je tudi že določil pristojbine, ki se morajo plačati dobavitelju za storjeno posebno delo. Po drugi na-redbi ministra za oskrbo morajo imeti kmetovalci prodano žito, fižol in druge prodane kmetijske pridelke vedno pripravljene za transport. Ta naredba se je razširila tudi na trgovce, ki morajo imeti kmetijske pridelke vsak hip pripravljene za žijno centralo. Na ta način naj bi se nepotrebni posredni prevozi preprečili. Za poslovanje tega obsežnega skladiščnega posla se je dovolil kredit v višini 60 milijonov pengo. Tudi za zagotovitev oskrbe z me- črpali. Konec lanskega leta je imel sklad še 2284 lir. 3. Sklad za brezplačno popravilo zob vajencem obstoja od leta 1938. in je imel konec lanskega leta še 124 lir. 4. Sklad za zdravniške preglede in preventivno zdravstveno skrbstvo vajencev je bil s sklepom ravnateljstva OUZD ustanovljen 1. 1938., lani pa dopolnjen z dotacijo Blagajne za izplačevanje družinskih doklad v znesku 200.000 lir. Stanje konec leta je bilo 203.815 lir. 5. Sklad za zgradbo bolnišnice za poškodovance je bil ustanovljen od ravnateljstva OUZD 1. 1.939. in dotiran iz sredstev likvidirane imovine nezgodnega zavarovanja, ki je bila zbrana na področju bivše dravske banovine pred 1. julijem 1. 1922. Konec lanskega letu je bilo v skladu 95.000 lir. Kot centrala pa zbira in upravlja Zavod za socialno zavarovanje še dva sklada za kritje primanjkljajev krajevnih organov. Prvi sklad se zbira iz prispevka najmanj 25% čistih dohodkov bolniškega zavarovanja, drugi pa z 2.5% od predpisanih prispevkov za primer bolezni. som se je izdala cela vrsta ,ukre-I>ov. Živinorejci bi zaradi večjega pridelka hrane raje povečali število svoje živine kakor pa jo prodali. Nasprotno pa je ministrstvo za oskrbo odredilo, da se mora druga polovica vse predpisane dolžne mesne količine oddati že v novembru, dočim se je morala prva polovica oddati že v oktobru. Tako se bo mogla zadostno' velika mesna količina vskladiščiti. Težka krivda za slab položaj zaradi oskrbe zadene prejšnjo vlado, na kar je nova vlada v objavah v tisku ponovno opozorila. Prejšnja vlada je namreč, da bi prehranft-veni položaj čim bolj oddaljila od nemške meje, vskladiščila velikanske količine v kraje onkraj Tise, ki so sedaj deloma izgubljeni. Zaradi tega je madžarski kmetijski minister tudi v svojem zadnjem govoru opozoril kmetovalce, da mora to zimo mnogo manjše podeželje skrbeti za bistveno večje število ljudi in da se mora dobiti iz preostale zemlje mnogo večje količine. Jesenska dela na deželi so se že začela in se nadaljujejo po načrtu. Po želji kmetijskega ministra naj se v mali ogrski nižini poseje čim več jesenske pšenice. Oskrba madžarskega kmetovalca s semeni se more označiti kot dobra. Tudi povpraševanju po kmetijskih strojih in kmetijskem orodju se bo moglo ustreči, če se spora-’___________________________________33 Naročnikom »Trgovskega lista" Zaradi znatno zvišanih tiskarskih in drugih stroškov je morala uprava »Trgovskega lista« zaprositi pokrajinsko upravo, da ji dovoli zvišanje naročnine in prodajne cene za »Trgovski list«. Komisar za cene pri šefu pokrajinske uprave je tej prošnji a odlokom št. 734/1 ustregel in odobril, da se zviša letna naročnina na »Trgovski list« na 150 lir letno. Trdno smo prepričani, da bodo vsi naročniki ostali zvesti »Trgovskemu listu« in računamo še nadalje na njih podporo. Uprava »Trgovskega lieta« zumejo kmetovalci za skupno uporabo strojev. V tem oziru bodo mnogo pripomogle v obeh zadnjih letih ustanovljene strojne kmetijske zadruge. Glede potrebnih delovnih sil se je položaj nepričakovano nekoliko zboljšal, ker predstavljajo evakuirani kmetovalci z njih rodbinami rezevoar delovnih sil, ki bo zadoščal še za dolgo. Dobro je tudi to, ker so evakuirani kmetovalci prinesli dostikrat s seboj vse svoje orodje in tudi vse svoje konje. Madžarski kmetovalci so' dobili poziv, da takoj zaposlijo evakuirane kmetovalce in da ne čakajo na nove n:\redbe. Tudi razdeljevanje blaga trgovcem,4 ki so pribežali, bo nova vlada primerno uredila. Deželna zveza veletrgovcev je že dosegla pri trgovinskem ministrstvu, da morajo tovarne pribeglim veletrgovcem dobaviti plačano blago. Veletrgovci smejo svoje blago vnovčiti tako v prestolnici ko na deželi. Ne smejo pa veletrgovci, ki so prišli z zasedenega ozemlja, razširiti svoje poslovne posle poljubno. Njih obrtni list velja le za prevzem starih naročil. Cene za prašiče za zakol in slanino Prehranjevalni zavod v Ljublja-ljani je z vlogo z dne 26. oktobra 1944 zaprosil za odobritev cene za prašiče- za zakol in slanino, nakar je komisar za cene odobril Prevodu naslednje najvišje cene za klavne prašiče: Prašiči (1 kg žive teže): I. vrsta, godni polmastni, dopitani 36 lir; II. vrsta, polmastni, ne godni, ne dopitani 34 lir; III. vrsta, mršavi ali s hibami 32 lir. Svinje (1 kg žive teže): I. vrsta, polnomastna, godna dopilana 32 lir; II. vrsta, polnomastna, ne -topi ta na 30 lir; III. vrsta, mršave 28 lir. Merjasci (1 kg žive teže): I. vrsta, skopljeni, polnomastni 28 Ur; II. vrsta, skopljeni, polnomastni 26 lir; III. vrsta, skopljeni, mršavi 24 lir; IV. vrsta, neskopljeni ali skopljeni pred manj ko tremi meseci 22 lir. Taro določa ocenjevalna komisija. Prevzemna cena slanine za »Prevod«: I. slanina sveža 15 lir za 1 kg. Napredek švicarske kmetijske proizvodnje Vprašanje lastne preskrbe živil je za Švico od meseca do meseca važnejše. Pomen kmetijske proizvodnje pri preskrbi dežele v vojnih časih pa so v Švici že ob prvem času spoznali. O tem navaja „Donauzeitung“ naslednje podatke: Za kmetijsko proizvodnjo obdelana zemljišča, ki so pred vojno obsegala samo 183.479 ha, so se letos razširila na 368.700 ha, po načrtu pa bodo do konca leta razširjena še za 20.000 ha. Poskrbljeno je tudi, da dobiva kmetijstvo od leta do leta in po potrebi tudi od meseca do meseca več novih delovnih moči. Tako je bil lani stalež kmetijskih delovnih moči, šestkrat večji ko 1. 1941. Novih delovnih moči v kmetijstvu je-bilo lani 127.615, 1. 1941. pa samo 21.286. Letos se obetajo švicarskemu kmetijstvu dobri in obilni pridelki, pri krompirju in sadju pa celo rekord. Krompirja bo precej ostalo tudi za krmo, Iti je važen problem švicarske živinoreje. Naročnikom „Tigovskega iista“ Odslej bo izhajal »Trgovski list« enkrat na teden, in si« er vsako sredo. 1‘rcsiino vse cenjene naročnike, da z razumevanjem sprejmejo to sporočilo in obranijo »Trgovskem« listu« kot svojemu stanovskemu glasilu dosedanjo zvestobo. Uprava »TRGOVSKEGA LISTA«. Jubilej zvestega službovanja Gospodična Antonija Medvešek službujte že 20 let kot poslovod-kinja tvrdke Avg. Agnola na Dunajski cesti 10. Svojo službo je nastopila 15. novembra 1. 1924. ter vneto in zvesto posvetila delu in podjetju svoje strokovne zmožnosti ter vso svojo marljivost. Pri šefu si je pridobila zaupanje, pri strankah pa veliko priljubljenost ter postala tako zanesljiva in čislana moč tvrdke. Gospodična Toni je splošno znana in čislana po svojem zvestem delu in svojih velikih vrlinah in je zato njen službeni jubilej, ob katerem ji tvrdka izreka hvaležno priznanje, povod mnogih iskrenih čestitk. Navodila detajlnim trgovcem za prodaio blaga na nove oblačilne nakaznice in posebne nakaznice V zvexi z novimi predpisi glede j našteti v čl. 3. izvršilnih določb Posebne nakaznice prodaje racioniranih tkanin in tek- štev. 2, razen predmetov, ki so • R, stilnih predmetov (glej Izvršilne; označeni kot predmeti za mlado-j \a^°’ /JX cateioga na aip je določbe št. 2 v »Službenem listu« j letne: dečke, deklice in otrokel l'red|Hsana posebna nakaznica, se št. 69 z dne 10. septembra 1944, ' Združitev več odrezkov z raznih 1k,.! ° pa ko Božična nagrada delavcem in nameščencem Po obvestilu Šefa pokrajinske uprave Pokrajinski zvezi delodajalcev VI. št. 5249/1 je šef pokrajinske uprave prejel od Vrhovnega komisarja pod št, O. VIII. Dr. K/H. z dne 19. 10. 1944 glede božične nagrade delavcem in nameščencem za leto 1944. naslednjo odredbo: >Naslanjaje se na ureditev božičnih doklad v Ducejevi Italiji prosim, obvestite v poštev prihajajoča mesta, da se mora kot božičnica za leto 1944. izplačati delavcem v privatnih podjetjih 192 urnih miezd. Od teh'je izplačati 144 ur takoj, najkasneje do Sl. 10. 1944, ostalih 48 ur pa pred Božičem. V kolikor pripada nameščencem kof božična doklada enomesečna plača, je ravnotako a/* te plače izplačati najkasneje do Sl. 10. 1944, lU pa za Božič. Na račun božičnih doklad že izplačani predujmi, odbitki in podobno, se imajo u računati. Prosim, da nemudoma izposlujete izvršitev te odredbe, da bo, delovno ljudstvo pred zimo čim-preje imelo denar za potrebne nakupe. Če bi se pa pojavile kakršne koti težave, m.e takoj obve-vestite.« V zvezi s to odredbo, ki je bila objavljena tudi v časopisju, smo prejeli vprašanje, kako je pri izplačilu božičnice ravnati z delavci. ki so šele v letu 1944. stopili v službo pri podjetju. O tem vprašanju sicer nismo prejeli uradnih navodil, vendar smatramo, da je samo po sebi umevno, da pritiče takim delavcem sorazmeren del božičnice, t. j. mezda za 1« delovnih ur za vsak mesec zaposlitve. Za izračunanje prvega dela božičnice (144 urnih mezd) je odločilna višina mezde z dne- 31. oktobra, za preostali del božične nagrade v višini 48 urnih mezd pa mezda, veljavna ob izplačilu tega dela božične nagrade, ki se mora izvršiti pred Božičem. Božičnica se obdavči kot enkratni dohodek v smislu naredbe bivšega Visokega komisarja št. 10 z dne 29. januarja 1943 (Sl. 1. št. 9 z dne 30. januarja 1943). Ce bi se glede izplačila božičnice pojavili kaki dvomi, naj nas p. n. podjetja izvolijo o tem obvestiti, da bomo izposlovali potrebna pojasnila. Združenje industrijcev in obrtnikov v ljubljanski pokrajini. oziroma ponatiš teh določb v »Tr govskem listu« štev. 76 z dne 19. septembra 1944 in odredbe glede razdeljevanja oblačilnih izkaznic v »Trgovskem listu« št. 82 z dne 10. oktobra 1944) jx>daja Pokrajinski gospodarski pvet vsem detajlnim trgovcem zaradi prodaje ra-cioniranega tekstilnega blaga naslednja navodila: Prodaja raeioniranih tekstilnih predmetov, ki so na razpolago za prodajo proti odrezkon oblačilnih izkaznic, je dovoljena le na tiste odrezke oblačilnih izkaznic, ki so bili oklicani. Združitev vseh odrezkov z različnih oblačilnih izkaznic je prepovedana. Začasno je b'lo oklicano: 1. Za moške in ženske: 10 arabskih točk, 2 odrezka z malimi abecednimi črkami in nakupni izkaz I. za en par nogavic. 2. Za mladoletne od 1. do 15. leta: 20 arabskih točk, 2 odrezka z malimi abecednimi črkami, nakupna izkaza I. in II. po en par nogavic. Nadalje je bilo v izvršilnih določbah oznanjeno, da je veljavnih: 1. na oblačilnih izkaznicah za dojenčke; 80 arabskih točk in 4 odrezki z malimi abecednimi črka- oblačilnih izkaznic za nakup enega i111 bla^ Za dollcm Predmet predmeta ni dovoljena. Kupec mo- i Pr^Plsail<>- Za vračunavanje pora toliko časa počakati, da bo raz- 8?1bni^faka“IC je0mer00 g pod zaporo pačne oddaje blaga bo detajlistu in se sme to metrsko blago pro- j[onemogočena ponovna nabava bla-dajati le na posebne nakaznice, j (ra. V smislu člena 3. je izvzeto le me- j° Za prodajo pletenin bo na po-trsko blago za preproge in vezene J sebnih nakaznicah označeno šte- Obrtniški vestnik mi takoj na dan izstavitve, ostalih 40 arabskih točk pa šele 6 mesecev po dnevu izstavitve; 2. na dodatnih obl.ačilnih izkaznicah za bodoče matere vseh 30 arabskih točk takoj na dan izstavitve z veljavo 4 mesece od dneva izstavitve. (stenske) preproge. Oblačilna izkaznica za mladoletne Na to oblačilno izkaznico se .smejo prodajati na tiste odrezke, ki so že bili oklicani, le predmeti, ki so | navedeni v členu 3. izvršilnih določb št. 2, razen tistih, ki so označeni za moške in ženske. Pri prodaji metrskega blaga je brezpogojno’ upoštevati, da se sme mladoletnikom na oblačilne izkaznice prodajati le metrsko blago do vključno 250 g težine. Metrsko blago, ki se uporablja izključno le za delovne obleke, se na oblačilne izkaznice za mladoletne ne sme prodajati, četudi znaša teža tega blaga manj kakor pravkar označeno. Te vrste blago je prodajati izključno lcs na posebne nakaznice za delovne obleke. Metrsko blago od 251 g navzgor je tudi za mladoletne prodajati le na posebne nakaznice. Ce bi kupec zdaj imel premalo j Detajlist kot strokovnjak odgovar točk za nakup nekega predmeta, | ja za pravilno prodajo. Nogavice za mladoletne je prodajati le na nakupna izkaza I. in II. s predpisanimi arabskimi odrezki. Začasno pa naj trgovci prodajajo le po en par nogavic, da bi mogli vse kupce takoj oskrbeti vsaj z enim parom nogavic. Drugi j “j '^nčke ^7^7 matere! par nogavic za mladoletne se sme • - irodati v skladu z razpoložljivo vilo točk in je blago nato na te točke prodati. Pri prodaji hišnega perila je v primeru prodaje metrskega blaga vzeli kot podlago število točk kon-fekcioniranega hišnega perila. Posebne nakaznice za žimnice, blazine ali delovne obleke se bodo izjemoma izdajale le za metrsko blago in mora zato trgovec za dovoljeno število metrov vpisati potrebno število točk za prodano blago. Posebne nakaznice izgubijo veljavo tri mesece po dnevu izstavitve. Tudi za posebne nakaznice za vrhnjo obleko mladoletnikov veljajo isti predpisi kot za moške in ženske. Oddaja odrezkov oblačilnih izkaznic in posebnih nakaznic Detajlisti morajo odrezke oblačilnih izkaznic in posebnih nakaznic obvezno kakor doslej do vsakega 5. v mesecu izročiti Pokrajinskemu gospodai-kemu svetu. Odrezke je predlagati kakor do-sedaj nalepljene na polah, in sicer v tem redu 1. arabski odrezki, posebej za a) moške in ženske, b) mladoletne, Sukanec za obrtnike V prejšnji številki Trgovskega lista« smo objavili, naj obrtniki oblačilne skupine od 16. t. m. da ‘je dvignejo pr.i Odseku za obrtništvo nakupnice za sukanec. Med lem je izšla prepoved, s katero se /ačasno ukinja izdajanje nakupnic za sukanec. Zato bo Odsek za obrtništvo nadaljeval z razdeljevanjefli nakupnic šele tedaj, ko bo prepoved preklicana, kar bo takoj ob javljeno v našem listu. Omejitev uporabe električnega toka Odsek za obrtništvo opozarja vse obrtnike in obrtnice, naj se točno 'že določil odloka šefa pokrajin-ke uprave o omejitvi uporabe električnega toka VIII. št. 5971/9C dne 2. novembra 1944. Za krši telje omenjenih določil so predvi dene kazenske sankcije. Med dru ginri je za vsak prekršek predvi dena tudi takojšnja odklopitev lektričnega toka z« mesec dni. mu mora trgovec pojasniti, da točke ne zapadejo in da mora kupec, ako lioče kupiti dotični predmet, ki zahteva več kot 10 točk, poča-čakali do sledečega oz. do naslednjih oklicev. Ker točke ne zapadejo, sme torej moški ali ženska, ki ob prvem oklicu (arabske ' točke 1—10) ni ^ kupil nogavic na nakupni izkaz I. j z'al kupiti pri naslednjem oklicu no- j R gavice na nakupni izkaz I tudi s : Oblačilna izkaznica tedaj na novo oklicanimi točkami I n?. (točke 11—20). V vsakem primeru : a aojfc-ntKe morajo trgovci ob prodaji nogavic Na to oblačilno izkaznico se sme-brezpogojno odtrgati nakupni iz- jo prodajati le tisti predmeti, ki kaz za vsak par nogavic. o našteti v členu^. izvršilnih do- Dozdaj običajnih rimskih točk ločb štev. 2, in pa šivalne potrebna novih oblačilnih izkaznicah ni. jščine za 4 odrezke z malimi abe-Opozarjanto, da je prodajali kon- 1 rednimi črkami, /a dojenčke se fokcionirano hišno perilo, pred-j sme prodajati tudi metrsko blago; ni ke. mete za opremo, preproge in ve-j za predmete, naštete v členu 4., j Posebne nakaznice je oddati s zone (stenske) preproge od zdaj j upoštevajoč tam označeijo število j seznamom v dveh izvodih, v kate-naprej na arabske točke, toda le j točk. tiste predmete, ki se smejo proda-! • 1 ............ Dodatna oblačilna izkaznica: 12 kategorijah s številom točk za bodoče matere j Kakor doslej bo Pokrajinski go- Na dodatne oblačilne izkaznice | sezaan,a za bodoče matere se smejo pro- jati po členu 3. izvršilnih določb : t. 2 na odrezke oblačilnih izkaznic vseh vrst. V izvršilnih določbah štev. 2 je zaračunano število točk za posamezne predmete in blagove po tabeli A »Novih predpisov za po-azdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov« v »Službenem listu«, kos 89 z dne 7. novembra 1942, ki je še vedno veljavna. Takisto je še vedno in do nadaljnjega v veljavi tabela B iz-ielkov, ki niso vezani na oblačilne izkaznice in posebne nakaznice, Objavljena prav tam. nakupni izkazi, za katere so se prodale porabnikom nogavice posebej za a) moške in ženske, b) mladoletne; 3. odrezki malih abecednih črk za šivalne potrebščine; 4. posebni odrezki A oziroma B za sprehajalne in delovne čevlje, posebej za a) moške in ženske, b) mladoletne; 5. josebue nakaznice, posebej za a) moške in ženske, b) mladolet ' rem je navesti vse prejete poseb-1 ne nakaznice po dosedaj veljavnih vrnil vsakemu detajlistu. Kakor doslej mora trgovec vsa dajati razen nogavic vsi predmeti,: - . .. so primerni, za 'Ženske. Samo j kega kupca legitimirati Oblačilna izkaznica za moške in ženske Na to oblačilno izkaznico smejo prodajali predmeti, ki Sovjeti kupujejo brez določene paritete rublja >Economist« pripominja, da se seday sovjetske čete razen v Nemčiji bore v osmih tujih deželah., v katerih kupujejo blago, ld ga ki ob sebi umevno je, da se na le dodatne oblačilne izkaznice ne i smejo prodajati predmeti in blago j za moške. Detajliste opozarjamo! na to strogo določbo še posebej. !’ač pa, je dovoljeno prodajati na te dodatne oblačilne izkaznice tudi metrsko blago, ki se sicer prodaja na posebne nakaznice, in sicer blago za obleko, prinierno kupo-valkinenui stanju. Posebej opozarjamo, da izgubijo dodatne obla-, čilne izkaznice za bodoče matere se | svojo veljavo štiri mesece po dne-so j vil izstavitve. !■ IH IMUIIUMUI laaiHHeBg’*' plačujejo v rubljih. V Romuniji in Bolgarski se večino tega, kar im 351 ok pr 10 m< pr nj' de E\ Ai vji lir m pr ril dr jil 1£ n< 112 l>s in o< m ct je 0] Opozorilo. Vsem obiskovalcem protikomu; Mističnih predavanj, ki so se vršila v dvoranah kina »Sloga«, Delavske zbornice in Zavoda za socialno za-arovanje za obrtno-trgovsko-go' stinsko stroko ins lužkinje, sporo anio, da so zaradi tehničnih ovir od 20. novembra dalje ta proti komunistična predavanja do na daljnjega ukinjena. — Delodajalci naj obdrže kontrolne kupone za poznejša predavanja. Informacijski oddelek Šefa pokr. uprave. Omejitev porabe električnega toka Pokrajinska zveza delodaj.ak-PV razglaša: Opozarjamo vse delodajalce, da se točno drže določil odloka šefa pokrajinske u [trave o omejitvi porabe električnega toka VIII. štev. 5971/90 z dne 2. novembra 1944., ker se veljavne kazenske sankcije nanašajo tudi na kršitve omenje-nih določil in ker je za vsak pre kršek tozadevnih določb zagroženo tudi odklopljenje električnega to ta za en mesec. Detajlisti morajo nakupne in prodajne registre voditi še naprej. Vsak detajlist je dolžan imeti v svojem lokalu izvod »Izvršilnih določb štev. 2«, izišlih v »Trgovskem listu« štev. 76, z dne 19. septembra 1944. Kupec si sme pri trgovcu ogledati seznam blaga, ki je proti oddaji točk jn odrezkov njegove oblačilne izkaznice na pro-daj. .. ! V primeru dvomov pri prodaji naj se detajlisti obrnejo na Tekstilni urad Pokrajinskega gospodarskega sveta. Hrvalski poštni promet Po uradni statistiki je na Hrvat skem v poštni in brzojavni službi 6639 uradnikov in nameščence^ ki opravljajo ogromno delo, kar je razvidno iz statistike' o poštnem prometu, ki je sicer na razpolago samo za I. 1941., a se od takrat ;:otovo ni dosti spremenila. Letni pregled izkazuje 4,949.400 priporočenih pisem, 1,150.400 paketov, 2,926.400 poštnih nakaznic, 3 milijone 420.700 poštnih položnic, 1 milijon 281.400 brzojavk ter 3 milijone 5&.400 telefonskih pogovorov. Zanimive so naslednje podrobnosti: V inozemstvo je šlo blizu 300 lisoč priporočenih pisem, približno toliko pa jih je šlo tudi iz inozemstva. Paketov je šlo v inozemstvo samo 27.810 in ker je bila skupna vrednost nekaj nad 100.000 kun se da sklepati, da so se pošiljal po večini samo vzorci. Po položni cah je bilo poslano petkrat tolike denarja ko po nakaznicah. V ino zemstvo je šlo 141.000 brzojavk, iz inozemstva pa jih je prišlo 104 ti soč 400, potrebuje rdeča armada, čisto navadno rekvirira. V nasprotju z vsem pričakovanjem sovjeti niso določili tečaja za rubelj, temveč ga prepuščajo svobodnemu razvoju, da bi nato avtomatično našli njegovo pariteto. Z dvigajočim tečajem bi mogel rubelj polagoma \ znatni meri izločiti nacionalno va luto zasedenih dežel. Živila za Belgijo zadržana v Angliji Po poročilu radijske postaje Leopoldovem mestu (v Belgijske« Kongu) je prepovedano pošiljanje poštnih paketov z živili v Belgijo ker se vsi ti paketi zadrže v Loiv donu. To postopanje Angležev naravno silno razjarilo belgijsko prebivalstvo, ki tako zelo trpi zaradi pomanjkanja živil. Stran 3. mKmmmammmmammmm Švedska brez nemškega oremoga Iz svetovne žitne bilance | V povprečju let 1934,—1938. je imela celinska Evropa s svojimi 350 milijoni prebivalcev pri /.itn okrog 9 milijonov ton uvoznega presežka, Anglija sama pa okrog 10 milijonov ton. Med vojno se je moralo to izravnati s povečanjem pridelka in zmanjšanjem potrošnje. Od svetovnega žitnega pridelka 450 milijonov ton pride na Evropo 30%, na Ameriko 30%, na Azijo 17%, na Afriko 3%, na Sovjetsko unijo pa okrog 20%. Celinska Evropa, ki obsega samo pet milijonov kvadratnih kilometrov, pridela skoraj toliko žita ko Amerika, ki obsega 43 milijonov kvadratnih kilometrov. Pšenične zaloge so pri najvetv jih svetovnih pridelovalcih leta 1941 ./42. znašale 30 do 40 milijonov ton, potem so se pa znižale na 10 do 12 milijonov ton. Izvoz pšenice iz USA se je močno skrčil in gre skoraj ves letni pridelek od 20 do 24 milijonov ton za domačo potrošnjo. Iz tega sledi, da celinska Evropa tudi po vojni svojega žitnega pridelka ne bo smela omejiti. Motorizacija madžarskega kmetijstva Na Madžarskem so se motorizaciji kmetijstva dolgo upirali nazadnjaški kmetje, po zaslugi zadružne zveze •Hangya« in ministrstva za kmetijstvo l>a se motorizacija v zadnjih letih vendarle uspešno uveljavlja. Precej strojev so kmetje dobili brezplačno i:i ko so se [>oskusi z njimi dobro obnesli, so zadruge z lastnimi sredstvi in z državno pomočjo nabavljale vedno več kmetijskih strojev. Za nabave kmetijskih strojev so v državnem proračunu že nekaj tet določene primerne vsote. Motorizacija je prišla do pravega pomena in veljave zlasti sedaj, ko je vedno večje pomanjkanje delovnih moči tudi v kmetijstvu. Državna subvencija zadrug, ki nabavljajo kmetijske stroje, je znašala lani 50°/o, letos pa 30f/o od nabavne cene traktorjev jn strojev. S to državno podporo je bila od lani omogo&eua nabava 200 traktorjev, 100 traktorjev pa je nabavila 'zadružna zveza »Hangya«. V raznih okrajih so bile ustanovljene tako zva-ue traktorske zajednice, ki skrbijo za izmenjavo kmetijskih strojev med svojimi člani. Pomanjkanje industrijskih diamantov V anglo-ameriški vojni industriji se j«> v zadnjih letih poraba industrijskih diamantov tako povečala, da so zaloge monopolske družbe Diamand Corporation že skoraj izčrpane, čeprav so dosegle že okrog 95°/o svetovne proizvod-’ nje diamantov. Južna Afrika je kot največji producent in dobavitelj ' poslala letos v London in Kanado j 3 tone industrijskih diamantov v vrednosti 15 milijonov dolarjev, proizvodnja pa se močno in naglo zmanjšuje ter znaša komaj 63% od višine v 1. 1940. Anglo-ameriška diamantna industrija je sicer 5 do 10 krat večja ko v mirni dobi, a ker se je porat ilo še enkrat toliko industrijskih diamantov, kolikor je znašala vsa svetovna proizvodnja, bo zelo občutno pomanjkanje že v nekaj mesecih neizbežno o _______ 0 Pocenitev živil na a Švedskem Že spomladi so računali, da bo do- 1 seglo švedsko kmetijstvo v primeri s [• prejšnjimi normalnimi leti presežek C v vrednosti 100 milijonov kron. De- iansko pa bo narastel presežek po I najnovejši cenitvi na 142,6 milijona . kron. Tako visok presežek je bil do- sežen deloma zaradi nenavadno velikega zakola svinj. Vlada je sedaj sklenila, da se morajo iz presežka zvišati 3 mezde za 10 odstotkov in da se mora znižati trošarina. Tako se bodo tako imenovane normalne cene Za govejo živino znižale povprečno za 7, za te- II 'lečje za 5 in za jagnječje pa za 35 >e stotink pri kg. Istočasno se je znižal d dopustni zaslužek v nadrobni trgovini. i' Tudi cene za živalske maščobe, med, j? grali, sir in za nekatere sadne vrste d so bile znižang. Nasprotno pa so se j, cene 'za nekatera neracionirana živ.ila, zlasti za vrtne proizvode precej zvišale. Od 1. 1989. je bila Nemčija za razne države edini dobavitelj premoga. To je do nedavnega veljalo tudi za Švedsko, ki je pred vojno dobivala premog iz Anglije in Poljske. Potrošnja premoga"'je na Švedskem razmeroma velika (povprečno 8 milijonov ton na leto), ker ima dežela dosti lesa in ker j producira letno več milijonov ku-! bičnih metrov oglja. V začetku j sedanje vojne so letni kontingent ! premoga reducirali od 8 na 5 mi-! lijonov ton in v švedskem gospo- j darstvu zaradi tega ni bilo težav, ker je Švedska že dolga leta važen izvoznik lesa in lesnih izdelkov, Gozdovi, ki obsegajo okrog 240.000 km2, dajo na leto 40 do 45 milijonov kubičnih metrov lesa in ko se je zmanjšala potrošnja lesa \ tovarnah za celulozo, ki so prej delale za izvoz, se je dalo precej lesa uporabiti' za kurivo. Druga rezerva pri preskrbi kuriva teo razsežna šotišča, ki se od 1.1939. močno izkoriščajo, potem pa so za tretjo rezervo še neizkoriščene ogromne vodne sile. Tako je bil za tri milijone ton skrčeni letni kontingent premoga in koksa za švedsko gospodarstvo še dovolj velik, samo pomanjkanje delovnih moči in transportnih sredstev je delalo nekaj o"ir pri povečanju lesne proizvodnje. Tako je bilo, dokler ni Švedska ustavila svojega izvoza železnih rud v Nemčijo, kar ima za posledico ustavitev nemškega uvoza premoga, ki je po količini in vrednosti ustrezal švedskemu izvozu železnih rud. >Siidost-Echo« opozarja na naslednja dejstva, ki kažejo že zdaj, da švedskemu gospodarstvu ne bo lahko brez nemškega premoga: Odgovorni činitelji švedske gospodarske politike so že od nekdaj zelo previdni in tako se je Švedska že pred vojno dobro založila z raznimi surovinami, ki jih sama nima. Tako ima od leta 1939. tudi znatne zaloge kuriva. Zaloge premoga in koksa cenijo na 5 milijonov ton in državna komisija za kurivo v Stockholmu je že spomladi izdelala dvoletni načrt o domači potrošnji, ki ga je začel izvajati že 1. julija. Načrt upošteva zaloge lesa pri tovarnah za celulozo, predvideva pj* tudi močno redukcijo uporabe koksa pri proizvodnji plina, s čimer so v zvezi tudi vneti poskusi proizvodnje plina iz šote. Teoretično bi bila tako švedska industrija za daljšo dobo preskrbljena s kurivom, v praksi pa se 'c zdaj kaže drugače. V jeklarnah in steklarnah v 0xel6sundu so se slabo obnesli že prvi poskusi zmanjšane uporabe koksa in neka nova steklarna ne more obratovati, ker doma še ne izdelujejo nekega neobhodno potrebnega nezgorljivega materiala, ki so ga prej dobivali samo iz Nemčije. Težave jeklarn in steklarn se bodo kmalu razširile tudi na druge panoge industrije in»vsega narodnega gospodarstva. Pomanjkanje šip dela že zdaj hude preglavice stavbni delavnosti. Ladjedelnice, ki imajo zdaj svojo visoko konjunkturo, ne bodo mogle dobiti potrebnega gradbenega materiala iz domačih obratov, ki morajo varčevati s koksom, potreben pa jim je tudi material, ki so ga doslej dobivale samo iz Nemčije. Pri Falunu so sicer zgradili najmodernejšo tovarno za izdelovanje jeklenih plošč,- kakršne potrebujejo v ladjedelnicah, vprašanje pa je, kako dolgo bodo rezerve kuriva zadoščale novim velikim obratom in močno povečani proizvodnji. Naposled bo treba tudi ugotoviti, če so sečnje v švedskih gozdovih zadnja leta sploh še v skladu z naravnim gozdnim prirast- kom. Po cenitvi veščakov so od poletja 1940. izsekali okrog 170 milijonov kubičnih metrov lesa. 'io je bil po veliki večini les za drva in oglje ter tako zvani avtomobilski les (gengas). Če ne bi bilo vojne, bi v tej dobi izsekali -krog 84 milijonov kubičnih me-irov lesa predvsem za preskrbo vluloze in železne industrije ter za drva gospodinjstev. Zaradi vojne se je morala sečnja podvojiti iii nekateri gozdovi so že hudo načeti in bodo kmalu preveč izčrpani, dočim se v drugih povečana proizvodnja lesa še prav nič ne pozna. Dunajska porcelanska manufaktura je praznovala nedavno 201et-nico svoje obnove. Njeni obrati so bili ustavljeni že leta 1864. po zahtevi tovarn porcelana na Češkem. V zgodovini proizvodnje porcelana igra dunajska manufaktura zelo važno vlogo ne samo po svojem uspešnem prizadevanju, temveč tudi po svoji originalnosti. To dokazujejo naslednji zgodovinski podatki: Domovina porcelana je Kitajska. Beli porcelan so Kitajci izdelovali že v 7. stoletju po'našem štetju, kitajska proizvodnja porcelana pa je bila na višku v 14. stoletju pod Mingovo dinastijo. Japonci so dobili porcelan od Kitajcev v 10. stoletju, v Evropo pa so prinesli ]>or-celanske izdelke nizozemski trgovci. Mično novost iz KitajsRe so skuhal i posnemati v raznih evropskih deželah, a dolgo so bili vsi poskusi zaman, ker niso poznali osnovne tvarine porcelana — kaolina, ki ga je šele leta 1708. odkril mladi raziskovalec Johann Friderik Hott-f?°r v Dresdenu. Bottger (rojen leta 1682., umrl leta 1719.) je imel težko življenje kakor mnogi izumitelji. Bil je lekarnar in 14 let so ga zapirali in preganjali, ker je bil osumljen »črne magije« in ker so oblastniki menili, da hoče izdelovati zlato. Po njegovem odkritju je nastala prva izdelovalnica porce-'ana v Evropi v Meissenu, druga j pa že 1. 1718. na Dunaju. V Franciji (Sšvres) je bila ustanovljena prva tovarna porcelana okrog leta 1740., v Italiji (Capo di Monte pri Neaplu) leta 1743., v Berlinu leta 1750., v Angliji (Worcester) leta 1751., potem pa se je proizvodnja porcelana razširila tudi na druge dežele. Kakor nekdaj na Kitajskem, tako so tudi v prvi evropski izdeloval nici porcelana v Meissenu skrival; svoje recepte, ki si jih je naposled Dunaj pridobil z zvijačo in V zadnjem času $e zaradi jiora-za amer. mornarice mnogo govori o Tivanu (Fonnozi), ki je državno pravno sicer generalna gubernija, gospodarsko pa že dolgo časa del japonske domovine. Otok Taivan je v zadnjih letih postal ena naj-bogatejših japonskih industrijskih provinc, odkar so začeli Japonci po načrtu industrializirati deželo in izkoriščati njeno naravno bogastvo. Posebno v zadnjih treh letih sej je v tem oziru storilo izredno mnogo. Še pred desetimi leti je bil Taivan izrazita agrarna dežela in industrijska podjetja so se večinoma bavila le s predelavo kmetijskih pridelkov v konserve, špirit, alkohol, usnje, živalska ali rastlinska olja in maščobe. Danes pa ima otok oborožitveno in strojno industrijo velike storilnosti, a tudi prav znatno kemično industrijo. .Rezerve lesa, ki so zbrane pri tovarnah celuloze in papirja, *>o-do nekaj časa krile večjo potrošnjo kuriva, naposled pa bo le treba čezmerno povečati proizvodnjo oglja ali pa omejiti proizvodnjo prvovrstnega jekla. Če se odločijo za prvo ali za drugo, v obeh primerili bo imelo švedsko gospodarstvo veliko škodo, ki se ne bo dalo tako lahko popraviti. Čezmerna proizvodnja oglja bi preveč izčrpala gozdove, omejitev proizvodnje jekla pa bi vzela moč in sloves najvažnejši švedski industrijski panogi ter s tem oslabila vse švedsko narodno gospodarstvo. podkupom. Na Dunaju je že od le-la 167.1. delovala »Levantinska in orientalska trgovinska družba« in njen član Du Paquier, ki je prišel iz Nizozemske in je imel na Dunaju tudi v vladnih krogih dobre zveze, je pridobil na svojo stran ter spravil na Dunaj dva strokovnjaka iz Meissena. Leta 1718. je dobil cesarski patent za izdelovanje >porcelanskih majolik in 'indijanske posode«. Dunajska izdelovalnica ]>orcela-na se je že v nekaj letih proslavila s svojo izborno tehniko in njen kabinet« leta 1725., ki je bil sestavljen iz 1458 izdelkov po kitajskih vzorcih, je predstavljal velik uspeh evropske proizvodnje porcelana. Kakor francoska v Ševresu, tako se je tudi dunajska tvornica kmalu uveljavila s svojimi originalnimi vzorci ter postala dobra šola novih modelirjev. Prj vsem uspehu in slovesu tvornice pa njen ustanovitelj ni imel sreče in ko je razočaran zapustil Dunaj, je cesarica Marija ‘Terezija 1. 1744. tvor-nico podržavila. Pod državno upravo se je tvornica razširila, ker so odkrili nova ležišča kaolina, proslavila se je tudi z novimi originalnimi izdelki, nastopile pa so spet težave in leta 1781. je prišla celo na dražbo. Ko jo je prevzel Konrad Sorgel iz Sorgenthala, se je dunajska porcelanska manufaktura spet dvignila ter dosegla leta 1805., ko je Sorgel umrl, svetovni sloves. Njegov naslednik Jožef Niedermeyer je ustvaril znamenita dela za Napoleona in njegove maršale ter med zasedanjem dunajskega kongresa, pozneje, ko se je naglo in močno razvila industrijska proizvodnja porcelana, pa se je morala dunajska manufaktura pri vsej svoji stari, lepi tradiciji umakniti, čeprav so se njeni mični in originalni izdelki razširili iz razkošnih dvoran tudi po meščanskih domovih. Proizvajajo se letala, letalski motorji, propelerji in orodje za letalsko oborožitev, topovi in orožje vse vrste. Iz strojnih tovarn prihajajo stroji vseh vrst, od težkih strojev za izdelavo orodja pa do električnih strojev. Na otoku se nadalje proizvajajo filmi, številne važne kemikalije, barve, zdravila, aluminij, magnezija, steklo, cement, opeka, električni poročevalski aparati, računski stroji, potrebščine za avtomobile in mnogo drugih i'tvaiJi. Otok ima elektrarne, premogovnike in rudnike, topilnice, valjalnice, ladjedelnice, tkalnice in predilnice, a tudi tiskarne. Iz sladkornega trsa izdelajo sladkorne tovarne toliko sladkorja, da je potreba otoškega prebivalstva popolnoma krita a še preostaja za izvoz na Japonsko. Poleg tega se izdeluje na Taivanu iz sladkornega trsa tudi špirit in alkohol, v novejšem času pa dobavlja Taivan tudi vojno važna kuriva butanol in aceton. Posebnega pomena je, da sloni ta raznovrstna industrijska proizvodnja skoraj izključno na predelavi domačih surovin. Taivan ima poleg tega tako mnogo premoga, da more izvažati velike količine v Japonsko. Otok je bogat tudi na boksitu, magneziju, železu. bakru, niklju in ima dragocene zlitinske kovine, a tudi zlato in srebro. Taivan meri 36.000 km’ in šteje danes približno 0,6 milijonov prebivalcev. Danes je Taivan brez dvoma ena najbolj razvitih japonskih industrijskih provinc z veliko kapaciteto. * Tehnične skrbi angleških brodarjev Predsednik britanske morske plovbe je govoril o obnovi britanskega trgovinskega ladjevja. Opozoril je, da bo zgraditev nove trgovinske mornarice zadela na velike težkoče. Ne bo pa povzročalo pomembnih težav finansiranje izgradnje novih ladij. Tehnični napredek je vnesel v kalkulacijo ne-siguren faktor, ker je ta dosegel tak tempo, da bodo celo v 1.1945. zgrajene ladje v 10 letih zastarele in predstavljale le drugovrstno vrednost, pa čeprav b} bile v brezhibnem stanju in bi mogle opravljati svojo službo še 15 let. Pri posebnih ladjah pa se je pokazal celo čisto očiten deficit. Slovaško usnjarstvo Industrija usnja na Slovaškem izkorišča samo kakih 60°/e svoje kapacitete, ker je bila preveč navezana na uvoz surovin, ki jih je v deželi sicer precej, a niso bile dovolj izrabljene. »Sudost-Echo« navaja, da so v zadnji dobi uvažali samo ovčje kože iz Turčije, a ker je bilo v deželi zbiranje surovih kož slabo organizirano, si je črna borza prilastila precejšnje zaloge kož in usnja. Odkupne cene za surove kože so bile letos zvišane za 30 °/o, da bi se zajezila ilegalna trgovina. V zadnjem času so težave pri dobavah pripomočkov, predvsem ekstraktov za strojila, ki jih je slovaška usnjarska industrija prej dobavila iz Italije. Zdaj se dajo ti ekstrakti dobiti samo iz Savice in Hrvatske, a so prvi predragi, drugih pa ni dovolj. Vse dobave pa so se tudi močno podražile. Pri raznih tehničnih pripomočkih znaša podražitev od 30 do 150%, pri kromovih soleh pa-celo do 500 %>. Denarništvo it zavarovalstvo Zn novega guvernerja Grške narodne banke je bil imenovan prof. Triau-tatiliakoe, k'i je bil že 1. 1935. mornariški dn notranji minister. Grški gospodarski krogi ne pričakujejo od nov vega guvernerja mnogo, ker bo njegovo delo le to, da grško drahmo čisto nasloni na funt. Tečaj funta so določili Angleži na 600 novih grških drahem. Ni še gotovo, če se bo mogla ta relacija zaradi pomanjkanja najpotrebnejšega blaga ohraniti. Vrednost na britanskih borzah no-tiranih delnic je med vojno narasla za 7 milijard funtov. Indeks aktiv delniških družb se je dvignil od 00 v 1. 1940. na 135 v 1. 19-14. Dobički družb so se dvignli za 84 odstotkov. Britanski vojni dolg znaša okrog 20 milijard funtov. Večino tega dolga tvorijo terjatve angleške težke in veleindustrije. Angleško ljudstvo mora plačevati t'i trihut in samo to je njegov vojni dobiček. Trgovinski register Spremembe in dodatki: >SlKOR«, družba z o. z., Ljubljana. Z notarskim zapisom se je spremenila družbena pogodba. Družbo zastopata poslovodji Hafner Mihael in Sire Vinko, vsak samostojno, ostala dva poslovodji Sire Metka, roj. Franke in Gaspari Eberhard pa vsak kolektivno z enim prvonavedenih poslovodij. Vpišejo se poslovodje: Hafner Mihael, trgovec, Sire Metka, rojena Franke in Gaspari Eberhard, trg. zastopnik, vsi v Ljubljani. Dunaiski porcelan Taivan - nova laponska industrijska provinca naglasa, kako veliko večja vojna bremena prenaša Anglija kakor pa USA. Poleg tega je žrtvovala Anglija del svoje zunanje trgovine v korist vojne. Angleška premogovna proizvodnja je po izjavi angleškega ministra za kurjavo znova močno nazadovala. To velja tako za celotno proizvodnjo ko tudi za storilnost posameznega delavca. »Times« opozarja, da je svojevoljno izostajanje od dela naraslo za 25 odstotkov. List pravi: »Sedanje stanje v angleškem rudarstvu ne sme še nadalje trajati, ali pa mora zadeti Vol. Britanijo industrijska nesreča.« Stavka 21.(100 mehanikov in elektrotehničnih delavcev v 8 obratih v Detroitu in Toledu je povzročila', da je moralo 49 oborožitvenih podjetij ustaviti obratovanje. Osem tovarn, v katerih delavci stavkajo, je nato prevzelo ameriško vojno ministrstvo. Od (1(1(1.000 kmetovalcev v Egipta je zavezanih oddajati svoje pridelke le okrog 200.000, torej nvanj ko ena tretjina. V Braziliji so ibaje odkrili nadomestek za ptutovmo za zamaške. Ta nadomestek bi pridobivali iz nekih vrst palm, ki rastejo v zelo velikih količinah zladi v severnih delih Brazilije. in prevazniJivo GORNIK Ljubljana, Kolodvorska 43 &li ste ie poravnali naročnino? ŠPECIALMA TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN K. PEČENKO TOVARNIŠKA ZALOGA USNJA A. ENGELMAN LJUBLJANA, Sv. Petra c. 41 OPREME ZA NOVOROJENČKE * OTROŠKA KONFEKCIJA PLAŠČKI * IGRAČE »v ZIBELKE * POSTELJICE * VOZIČKI DARILA ZA NOVOROJENČKE * PLETI * VOLNENA PREGRINJALA po najvišjih dnevnih cenah vse vrste starih kovin in železa in sicer: medenino, baker, aluminij, svinc, cink, litino, staro uporabno železo ter staro odpadno železo „STABIL“ železnina Ljubljana, Celovška c. 72 Trgovina z želmznino LJUBLJANA Franc Ksav. Souvan Ustanovljeno 1. 1835 Manufaktura, trgovina na debelo in na drobno Ljubljana — Mestni trg štev. 24 NA DEBELO izdeluje specialist Wolfova 4 trgovina z modnim galanterijskim Ulagom in Čevlji Ljubljana, Kilsdvorska ulica 26 LJUBLJANA • FOOMItŠČAKOVA UL.11 Anton Plevčak Ljubljana - Prešernova ulic | F. & L Goričar j ljubljena. Sv. Petra testa 29 j 0 priporoča razno manufakturno blago $ JOS. L ŠILIH Dr.Th.&G. BOHME Ljubjjano Redni vagonski in zbirni promet, Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. - lir das Konsortium »Trgovski list« ak Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless Ul 088 mu™ » Za tjgkarn. »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Ftir die Druckerei »Merkur« A. O. Ale — vsi v Ljubljani. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem po smrti svojega tasta JOSIPA OLUPA st, prevzel njegovo trgovino z manufaktur-nim in konfekcijskim blagom na Starem trgu št. 2, katero bom vodil od sedaj naprej pod imenom M. Hlade, prej ]. Olup st. manufaktura in konfekcija - Ljubljana, Stan 2J Vsem dosedanjim odjemalcem se tudi za v bodoče toplo priporočam