17. številka
Pav&aBnS ffrante© v cSrSavi SHS.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1921.
VIII. leto.
DaUvecizlujavuk drog petek t datumom naslednje?« dne. — Naročnina m celo leto K 32'—, *« P*l lot° K16’-, e« četrt leta K 8 —. Posamezna Številka 80 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoJnljatre na aredniitvo in npravnUrtvo Uabljana, Šelenbnrgeva Vlea itov S. IL nadstr. Telefon St 225.
Rokopisi se ne vračajo. —< [nserati se zaračunavajo^ milimeter vrstica in si« cer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikrat* ui po 95 vinarja, pri Sest* kratni po 90 viru, pri celo« letnih objavah po 85 vin. za vsakokrat — Za razna izjaveitd. stane mm vrstica K r— Reklam, so poSt* nine proste. — Nefrankira* na pisma se ne sprejemajo,
Mednarodnost.
Na® nasprotniki sc radi usaia,k> nad nami. češ. da zagovarjamo mednarodnost Pri tem pa dosledno zamenjavajo Dojem mednarodnosti s protinarodnostjo. Nihče ne bo hotel zanikati, da se človeštvo deli v narode, ki govore različne jezike, ki 'imajo razne kulturne posebnosti.
Ml nismo nikdar zahtevali, naj n. pr. Nemci obdrže svoj jezik, Slovenci pa naj Svojega zavržejo. Kakor priznavamo, da obstoje razni narodi, tako je treba poudariti. da se vsi ti narodi delijo v dva gospodarska razreda: V razred bogata-Sev in razred nemaničev ali z drugimi besedami v kapitaliste in proletarce.
Kapitalisti vseh narodov se zavedajo. da imajo vsi enak interes; čimbolj zasužnjiti proletariat, če se proletariatu kjerkoli posreči domače kapitaliste ugnati v kozji rog, priskočijo tem takoi dru-gorodnl kapitalisti na pomoč. To se pravi. kapitalisti se medsebojno podpirajo ne glede na to. kateri narodnosti pripadajo. To se pravi, oni so radi skupnih injeresov med seboj mednarodno zvezani. Kar je dovoljeno močnejšemu, to zahtevajo lahko še bolj upravičeno šibkejši.. Tudi delavno ljudstvo ima skupne interese brez ozira na narodnost.
Če se torej ta proletarijat v boju proti izkoriščevalcem medsebojno^ podpira. se s tem niti najmanj ni pregrešil proti lastnemu narodu.
Večina krivic, ki tlačijo delavno ljudstvo, se da odpraviti le mednarodnim potom. Vzemimo za primer odpravo militarizma. Če bi proletarijat v Jugoslaviji dobil tako moč. da bi odpravil stalno vojsko ter postavil na nje mesto narodno brambo. bi opravil slabo delo. ako bi ob istem času tudi sosedne države ne storile isti korak. Kajti v tem slučaju bi kapitalisti tulih držav to priliko izrabili ter nognali svoje armade ropati zemljo, ki bi proti militarističnim armadam ne bila dovolj zastražena. Prišli bi z dežja pod kap. Bili bi narodno in gospodarsko zasužnjeni. Iz tega primera sledi, da je mogoče reševati to vprašanje le na ta način, da proletarijat v vseh državah enotno nastopa.
Pri nas imamo stranke, ki imajo v svojem programu odpravo militarizma, obenem pa zagotavljajo, da o mednarodnosti nočejo ničesar vedeti. Razumljivo ie. da se bodo morali odpovedati enemu ali drugemu. V eni sami državi odpraviti militarizem ali kapitalizem je nemogoče. Zalo mora oni. ki za tem resno stremi, iskati zaveznikov izven meja države, Naše organizacije so si to že poiskale in tudi našle v intcrnacijonali.
Pred volitvami v obrtno
sodišče.
(Za ljubljanski sodni okraj.)
Obrtno sodišče je ustanova, ki smo to podedovali še iz Avstrije. Ustanovljena so bila z zakonom z dne 27. novembra 1896, št. 218 drž. zak. v dvajsetih krajih. Na ozemlju, ki pripada sedaj Jugoslaviji, obstoja obrtno sodišče edino za sodni okraj Ljubljana in okolica.
Obrtni zakon je nastal v liberalni Jobi (1859). pa ima vendar očitno tendenco varovati podjetnike. Z razvojem industrije in družabnega nazirania je postal vpliv delavstva večji, socijalno razmerje med delavcem in podjetnikom bolj pravnega značaja, ker mora družba že tudi vsaj deloma priznaval! enakopravnost delavstva. Zaraditega obrtni zakon že davno ne odgovarja več za poravnavanje sporov, ki nastajajo iz mezdnih ali delovnih razmer. Obrtna sodišča imajo torej v tem oziru precej velik pomen in marsikateremu delavcu lahko pomorejo do pravice.
Prednost obrtnega sodišča je zlasti v tem. prvič, da se mora obravnava sklicati najkesneje v treh dneh. drugič, da obrtno sodišče ni omejeno na višino zahtevka. tretjič, da ima v sodišču tožitelj tudi civilnega zastopnika. Rok za tožbo pred obrtnim sodiščem je trideset dni. Ako tožitelj ta rok zamudi, mora tožiti potem pri okrajnem sodišču do zneska 100 K, za večje zneske pa pri deželnem sodiščiL kar se silno zavleče in je zvezano z večjimi stroški.
Obrtno sodišče sestoji iz sodnika predsednika in po enega zastopnika delodajalcev in delojemalcev. Vzklicno sodišče pa iz sodnika predsednika, dveh sodnikov in po enega zastopnika delodajalcev in obravnava o pritožbah nad 100 K; sicer je pritožba dopustna le v slučaju ručnosti ali zahteve po obnovitvi.
Obrtno sodišče ie torej važna ustanova za delavce v vseh mezdnih in delovnih sporih. Prihodnje dni boiho imeli volitev v obrtno sodišče v Ljubljani. Volilni imeniki so na magistratu razpoloženi (od 9. do 13. avg. ter od 16. do 18. med 8. in 13. uro). Važno je, da se delavci sami prepričajo, če so te volilnem imeniku ali ne. in sicer v navedenem času na magistratu ali Pa v Strokovnem tajništvu v Šelenburgovi ulici 6/II. Reklamacije se morejo vlagati le v navedenem roku.
Volilci so razdeljeni v štiri skupine
1.	veleobrati (izvzemši trgovske). 2. mali obrati (izvzemši trgovske). 3. trgovski obrati in 4. skupina tovarniških uradnikov.
Vsaka skupina se deli na dva razreda; razred delodajalcev in razred delav-
cev. ki volita posebej in po potrebi na
več voliščih z glasovnicami in leg racijami, ki jih dobe volilci od obči V ali direktno po pošti ali potom deloda :.r rv.
Voliti smejo vsi delavci in č -5, ki so dopolnili dvajseto leto. so /po« rečni ter delajo že eno leto v drž 1. Iz-vo’jen pa sme bit: le .jugoslovanski državljan. ki je dopolnil 30. leto. ie neoporečen ter vpisan v volilnem imeniku.
V	skupinah volijo delavci naslednje število prisednikov:
1. veliki obrati 8 prisednikov, 4 na-i mestnike. 1 pri.sednik za vzklicno sodišče;
2. anali obrati 10 prisednikov, 6 na« mcstnikcuv. 1 prisednika za vzklicno so« d!šče;
3. trgovski obrati 7 prisednikov. 4
namestnike. 1 Prisednika za vzklicno so« dišče
4. višje kvalificiranih uslužbencev v tovarnah in pisarnah 2 prisednika. 2 namestnika. 1 prisednik za vzklicno sodišče.
Enako število prisednikov volijo tudi podjetniki v svojih volilnih skupinah.
O	važnost: in pomenu obrtnega so« dišča ni treba dajati dolgih pojasnjevanj, ker delavci, ki prihajajo tu v poštev. 20 poznajo prednosti obrtnega sodišča. Predvsem ie potrebno, da se obrati složno zavzamejo za kandidatno listo strokovnih organizacij, ki je sestavljena ob sodelovanju organizacij in zaupnikov. Zlasti ie potrebno, da prodro naši kandidati. ker imajo ti največ socijalnega razumevanja. žive med nami ter bodo pri obravnavali vedno odločno in jasno zastopali interese tožiteljev delavcev, do-čim so klerikalni ali narodnosocijalistični delavci navadno preveč podvrženi meščanskemu vplivu, kar more le slabo vplivati na potek obravnav iwed' obrtnim sodiščem. Strokovne organizacije so prepričane. da bo organizirano delavstvo ijubljansko 111 okoliško znalo izbojevati luka j zmago, ki mu edino gre v svojem lastnem interesu.
A na delo treba iti!
Delavec in kmet.
Med naše kmetsko ljudstvo prihajajo večkrat, posebno pa pred vsakimi volitvami. agitatorji, ki v potu svojega obraza skušajo dokazati, kako različne interese imata delavec in kmet. Da imata delavec in veleposestnik interese, ki si nasprotujejo. ie gola resnica. Pripomniti je pa treba, da tudi mali in veliki kmet nimata enakih želja. Nam gre tukaj izključno le za interese malega kmeta m kočarja, katere hočemo primerjati z interesi industrijskega delavca.
Najbolj 'pereče vprašanje. kateremu ! industrijsko delavstva v sedanjem Času i posveča vso pažnjo, je
iTidiiStrijalizaciša Sfr>v.etiii!e.
V interesu delavca je. da se industrija čimbolj razširi, ker se na ta način 5 odpravi moreča brezposelnost, katera j danes industrijskega delavca tako davi. Če se ho industrija razširila, bo potrebovala vedno več delavcev, če jih bo hotela imeti, jim bo morala zagotoviti življenje dostojno človeka. Skratka, delavec želi razširjenja industrije zato. ker si J obeta na ta način izboljšanje svojega stališča.
Kakšno stališče nal na zavzame iuuet k tem« vprašanju?
7 Sloveniji imamo najmanj dve fcret-Sni nalih posestev, na katerih komaj za silo le po ena družina. Ako ima naš k/rtu ,to več otrok, mu tega posestva med ii.ie ni mogoče razdeliti, ker je premajhna Enemiu izmed sinov izroči tore] svoje posestvo, drugi si pa pomagajo na ta način, da si poiščejo dela v kaki obrti, tovarni ali rudnik?u. Če teh obrti, tova-ren ali i&dnikov ni v lastni deželi, so prisiljeni iskati si dela v tujini.
In tako je bilo dosedaj pri nas.
Nerazvita industrija v Sloveniji ni mogla zaposliti vseh, ki so dela iskali, zato so bili prisiljeni izseljevati se v Ameriko. Nemčijo itd.
h tega torej razvidimo, da je tudi v interesni kmetskega prebivalstva, da se industrija razvije.
Pa to še ni vse. Je še en razlog, kateri mogoče še bolj govori za to, da se naša zemlja irudustrijalizira.
Prej smo že omenili, da imamo v Sloveniji najmanj dve tretjini malih posestev. Temu je treba pristaviti še dejstvo, da tudi zemlja pri nas ni bogve kako rodovitna. Že danes je tako. da če se hoče kmetič vsaj za silo prežiyeti. mora to zemljo obdelavati in nesrovati tako, (ta lahko rečemo, da je vsaka ped te zemlje poškropljena z znojem, če pomislimo na to. da nosi naš kmet prav mnogokrat v nahrbtnem košu gnoj na hribovite njive, in da mora krmiti svoje prašičke z mlekom. če hoče da od njih izkupi vsaj toliko, da sc preživi, potem nam bo jasno, da njegov noložaj žc danes ni rožnat. Treba pa si je zastaviti vprašanje, kaj bo takrat ko potreba po živežu ne bo več tako velika?
,yemo. da v celi Evropi živeža zato primanjkuje, ker je vojna porušila vse trgovske vezi med državami. Prej ali slej bodo (pa te vezi In razmere urejene. Pride čas. ko bodo nastopile na svetovnem trgu poljedelske države, ki so danes do malega popolnoma izločene. Rinnunija ln Bolgarija pridelata že danes več živil, nego jih zase potrebujeta. Vendar jima ie vojna škodovala tako. da ne pridelata danes niti polovice tega, kar bosta takrat. ko se razmere urede.
Rusija, ta ogromni poljedelski vell-Jran, danes ne izvaža niti kilograma živeža. čeprav ie pred vojno zalagala celo Evropo. Nasprotno še od drugod mora dobivati pomoč proti svoji lakoti.
Prej ali slej.. bo kmetskih pridelkov zopet v izobilju^ Vsaka stvar, katere je mnogo na trgu. se poceni radi medsebojne konkurence. In tukaj nastaja za na-šecra kmetovalca prevjtžno vprašanje. AH bo v tež konkurenci vzdržal, ali bo podlegel? Vsi znaki kažcio. da bo imel
. izredno težko stališče. Težko konkurira' i že danes s hrvaškim in srbskim kmetom. Že prej smo navajali, kako se naš kmetič trudi, da se preživi. Na drugi strani pa vidimo, da je zemlja drugod vse plodonosnejša nego naša. Pri nas redi kmet prašičke z mlekom in jim kuha po petkrat na dan, njegov tovariš v Banaitu fn drugje pa napodi spomladi svoje prašiče v šumo, kjer ge sami prežive in razmnože. jeseni pa jih polovi in proda. Vprašanje je, ali bo mogel prodajati naš kmeti« j svoje prašiče za Isto ceno kakor oni. ki
I	celo leto z njimi ni imel niti truda niti stroškov. Če bodo pa naši dražji, jih pa v denar spraviti ne bomo mogli. Že zdaj moiramo skrbeti, kako si bomo iz tega položaja pomagali.
Edina rešitev .ie zopet le indtistrljafi-zacija. Če bo mnogo industrije, bo mnogo delavstva Mnogo delavstva na potrebuje mnogo živeža. Kmet bo torej dostavljal svoje pridelke v te industrijske naselbine in ne bo toliko odvisen od izvoza. Četudi z vsemi pridelki ne bo konkurenčen, bo imel pa vsaj za zelenjavo, mleko in slično dovolj odjemalcev.
Navedli bi lahko še sto primerov, a nc dopušča nam prostor, poleg tega pa mislimo, da smo že s tem povedali dovolj iasno, da je za našega malega kmeta vprašaijje industrije, če mogoče še bolj važno, kakor za industrijskega delavca. Kdor bi torej trdil, da kmet in delavec ne moreta skupno korakati, je v zmoti in škoduje dobri stvari. Industrijsko delavstvo se organizira v svojih strokovnih organizacijah in kmečki proletarijat v svoji »Kmečko-delavski zvezi«. Obe organizaciji se morata podpirati, ker imata iste interese in istega nasprotnika.
Delavec in kmet podajta si roke!
Nevaren poizkus.
Dne 26. julija 1921 se je vršila razprava. katera je imela namen obnoviti oogodbo glede delovnega razmerja in plač delavstva v tovarni za keramično blago firme inž. Pavlin v Libojah pol Petrovčah.
Že predno je prišlo do razprave. Je g. Pavlin obvestil strokovno organizacijo kemičnih delavcev, da je njegova želja, da se ima prihodnja pogodba ženiti v tem zmislu, da se prejemki delavcev znižajo za 15 procentov.
Razprave so se udeležili: lastnik tovarne inženir g. Pavlin, zastopnik Zveze industrijcev za podjetje, poslanec Tokan in troje zaupnikov za delavstvo.
Takoj ob početku razprave je pričel inž. g. Pavlin razlagati, kako si z ozirom na slabo konjunkturo, v kateri se njegova tovarna baje nahaja, zamišlja bodočo uredbo plačlnega zistema. Njegov namen je bil združiti vse družinske oziroma dra-ginjske doklade z dnevnimi plačami in od tako združenih delavskih prejemkov odtrgati po 15 procentov. Po izvajanjih zastopnika Zveze industrijcev soditi, ni zrasla ta ideja na zelniku inž. g. Pavlina, temveč na zelniku Zveze industrjjcev. kajti vtis. katerega so dobili ob tej priliki zastopniki delavcev, je bil ta. da ie Zveza industrijcev nedvomno dala inž. gosp. Pavlinu navodilo, kako naj postopa pri sklepanju nove delavne in plačilne pogodbe.
Tendenca Zveze industrijcev, koje predstavniki so že zdavnaj namigavali, da je treba pričeti z znižavanjem delavskih Plači
Keramična tovarna In2. g. Pavlina v Libojah naj bi tvorila objekt, na katerem naj bi se po mnenju Zveze industrijccv poizkusilo srečo. Zdi se, da se predstavniki Zvezo industrijcev niti ne zavedajo daiekosežnosrti takega postopanja. Ne smatramo Zvezo industrijcev za tako kratkovidno, da bi se sama ne zavedala tega. da spričo zelo nizke vrednosti denarja in spričo horendne draginje, ki prej narašča kakor pada in spričo občutnega podraženja stanovanj v zmislu nove stanovanjske naredbe še dolgo he pride čas, ko se bo dalo govoriti o znižanju delavskih plač.
če pa navvjlic temu prihaja Zveza industrijcev s predlogi in zahtevami, ki jih delavstvo pod nobenim pogojem ne tnore vzeti na zrnati Je, tedaj Je Več. kakor gotovo, da delavstvo s tem provoetra.
Vsekakor ie Zvej?a industrijcev zgrešila svoj clli. ako misli, da Je reSilev krize v Industriji ln obrti mofni s tem, Če se delavstvu skuša Še zadnji grižljaj odtrgati od ust.
Javna tajnost je, da delavstvo ob sedanjih plačah in draginji v pravem pomenu besedo strada, ln kdor vladajočo bedo med delavstvom na tak način skuša Se povečavatl. ta enostavno ne spada več med normalne ljudi.
Zveza Industrijcev naj sc zaveda, da dela- račun brez krčtnrja. kajti delavstvo sl na ljubo tiekoiih neodgovornih predstavnikov Zvezo industrijcev nq bo dalo trgati itak prenizko plače. Tudi ne bo doživela veselja, da bi sc pozneje ob vsaki priliki sklicevala na početek zniževanja delavskih plac v označeni tovarni.
Pripomniti je še treba, da delavstvo keramične tovarno v Libojah navzlic svojemu klavemonvu gospodarskemu stanju
ni zahtevalo prav nlkalcih izboljšanj, remveč satno obnovitev dogovora pod starimi pogoji. To je pač dovolj jasen dokaz. da delavstvo unošiteva splošno gospodarsko krizo. Da bi se pa reševalo vse na račun delavskih plač. o tem ne more biti nikakega govora. To bo hote ali nehote morala priznati tudi Zveza lhdu-strijcev.
Razume se. da delavstvo keramične tovarne inž. g. Pavlina na provokacijo delodajalske organizacije ni moglo odgovoriti drugače kakor s tem. da Je v ooiv deUek. dne 1. avgusta solidarno stopilo v stavko. Bil je to edini mogoči odgovor. Vztrajalo bo keramično delavstvo .toliko časa v stavki, dokler ne odbije nečednega napada. Morda je ni bilo Še stavke pri nas. k! bi bila za vse delavstvo tako odločilnega pomena kakor ta. zato bo vse delavstvo sledilo razvoiu z največ jim itt-teresom in storilo svojo dolžnost.
Stavka porcelanskih delavcev v Libojah.
Osrednje društvo kemičnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemljil je stavilo pri tvrdki ing. Pavlin in drugi zahtevo, da naj ostanejo vse dosedanje ugodnosti, poleg dnevne čiste plače (mezde) seveda z izpremembo, da se denarne kakor tudi matoriielne ugodnosti priključijo k dnevni plači (mazdi), brez vsakega odbitka; na predlog zgoraj omenjene tvrdke namreč, da je pripravljena to željo zaposlenemu delavstvu iz* polniti, seveda pod terii pogojem, da sm< od skupnih združenih mezdnih dohodkov 15 odstotkov odtegniti v korist podjetja in ne izmučenemu delavstvu, in da se v
tem’ Trenutku, ko se delavstvu odtegne 1? odstotkov od skupnih dnevnih dohodkov sestavi gotova pogodba, pod pogojem. da v Času veljavne pogodbe ne sme noben delavec tovarne oziroma dela zapustiti ln sl poiskati boljšega dela, Vsled teh težkih pogojev in predlogov od strani nodjetja oziroma tvrdke a. ing. Pavlin i.. dr., vzlic dvakratni mezdni obravnavi ob zastopstvu poverjeništva socijalnega skrbstva, g. dr. Mraka, in ob zastopstvu zgoraj omenjenega Osrednjega društva, niso pšpela pogajanja zaradi vedno ln vedno naraščajoče stanovske krize tu zaposlenega delavstva, ki je dan za dnem večja ob najnovejši draginji. Seveda današnji jugoslovanski kapitalizem to uvi-deva. kakor pri težkočah industrije, ne oa pri delavstvu, čeravno vidi. da ie izmučeno. Zatorej povemo javnosti, da je ravno g. in?- Pavlin i. dr. kot prvi solastnik tega podjetja, eden prvih in načelnih mož v organizaciji lndusbrijcev. ki stavb izkoriščanemu delavstvu orožje nat prst in Žuga z besedo: »Poizkusimo kdo je močnejši.« Jasno Je torej, da Je ta gospod tudi eden prvih v organizaciij velekapitala, ki tira svoje lastno delavstvo v stavko in v katero jo je v resnici dne 1. avgusta pognal. Moče prisiliti svoje lastno delavstvo na to. da bi vzpostavil suženjski sistem, da bi delavstvo po kolenih plazilo pred njegovim obličjem in orosilo dela in jela še za manjšo dnevno mezdo. Delavstvo, zaposleno v tovarni za porcelan, last Ing. Pavlina 1. dr. v Libojah pri Petrovčah stavka sedaj v popolni solidarnosti, da brani svoip doslej priborjene uspehe potom razredne m enotne organizacije, zavedajoč se uspeha. Svarimo vse delas^stvc, ki bi imelo namen iskati pri podjetju v tem kraju službe oziroma dela. da se sploh ne približuje temu podjetju in ne škoduje solidarnemu delavstvu, ki se nahaja v boju za svoj obstanek. Vsemu ostalemu delavstvu v Sloveniji pa kličemo, da naj uvi-'devu Položaj današnjega delavskega stanja in naj sc kolikor mogoče vztrajno združi v svoji razredni enotni strokovni Organizaciji.
Osebnodohodniuski davek in delavstvo.
Občutno davčno breme osebne dohodnine zadene marsikaterega delavca ali Privatnega nameščenca naravnost katastrofalno. ker ga oropa vseh prihrankov. ki $i jih jc pristradal za obleko ali za kurjavo.	\
Na primer: delavec ima ženo ta pet nedoraslih otrok, zasluži na teden 500 K, to je nekako 2000 K na mesec ali 24.000 kron na leto. Na ta zaslužek mu odmeri davčna oblast okroglo 1500 kron raznega davka, ki ga mora. plačati naenkrat v enem obroku; a končno niu še povejo neprijazni gospodje pri davkariji, da to še ni vse ta da prjde najbrže še takoimeno-vanu plačarinu. ki jo bo skoro še ravno toliko...
Nai blagovoli preračunati gospod finančni minister ali gospod delegat finančnega ministrstva, kako naj ta siromak oreživi dandanes sebe in družino in kako nai plača še to ogromno vsoto davka?! Naj preračuni to kdorkoli, jaz ne znam, a prepričan sem. da prične ta siromak v svoji zdvojenosti preklinjati ministre, državo, svojo družino ta samega sebe...
Ijnain mnogo zmisla za državno konsolidacijo. toda reči moram, da se s takim
brezobzirnim oderuštvom ne goji ta ne širi čuta državne konsolidacije. Z brezobzirnim izžemanjem in zatiranjem revnih slojev si vlada in na tudi država nakoplje sovraštva. To bi moral vedeti gospod finančni minister in gospod delegat ministrstva financija. a zdi se. da tega ne razumeta. Ako država odvzame delavstvu in privatnim nameščencem to ogromno breme davka — si pridobi sto-tisoč src! In kdo upa oporekati, da ne pomeni to za državo več. kot pa nekaj milijonov, ki jih finančni minister prav lahko dobi pri bogataših.
Privatni nameščenci in delavci nimamo bodočnosti • naša tolažba na stara leta je — beraška palica... Le kdor ima srečo, da si prihrani v svoji mladosti in moški dobi kaj za starost, ta uide žalostni Šibi beraške palice. Mi nimamo penzije, nimamo od nikjer zaščite in zaslombe ali garancije, da bi se nam obrnilo kdaj na bolje, Mi nimamo službene pragmatike, po kateri se plača zvišuje po službenih letih, ho. nam se po službenih letih plača — znižuje, ker z leti opešamo in nimamo na starost toliko produktivne sile kot v mladih letih: izmozgani smo. manjša se naša plača, a Kaša revščina se veča. Zato rečem mirnega srca, da je to ogromno breme davka, ki se nalaga delavstvu in sploh nižjim slojem, brezsrčno in brezobzirno izžemanje. Poudarjam, na pri vsem svojem idealnem državnem čutu ne zmorem te ogromne vsote, da, četudi me preganja davčna ali celo policijska oblast radi tega. te ogromne vsote plačati ne morem, četudi ml jo razdelijo na sto obrokov! Delam ta garam, a od svoje revščine si nikakor ne morem ufcrgavati tako velikih vsot.
Zakaj nam ne obdavčijo samo temeljne plače, kot državnim uslužbencem, a ne tudi draginjskih doklad, ki bi morale biti davka proste! In v tem slučaju sem prepričan, da bi ponehalo mnogo zabavljanja.
Privatni nameščenec.
Dopisi.
Črnomelj. V nedeljo, dne 7. t. m. se te vršil pri nas dobro obiskan shod lesnega delavstva združen obenem z občnim zborom. Poročal je sodr. Bradeško iz Ljubljane. Navzočim je pojasnil pomen strokovnih organizacij in .orisal čas, v katerem živimo. H koncu je pozival članstvo. naj gre na agitacijo, da se organizira vse do zadnjega, ker le v skupnosti je moč. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni sledeči člani: M^arič Franc. Stariha Franc. Simončič Juro, Vardjan Janko, '■''tarič Anton, Panjo Toni. Vranio Franc, Černe Franc, Kobetič Alojzij. Novi odbor ie prevzel vse naloge, katere ima za vršiti. Sodrugi na delo!
Gorje od Bledu. Dne 31. julija t 1. smo imeli iavni društveni shod lesnega delavstva, katerega so se udeležili tudi nekateri vozniki. Na shodu je poročal tajnik podružnice .kovinarjev iz Jesenic s. Jeran. Sodrugi lesni delavci in vozniki' Iz poročila s. Jerana ste lahko povzeli jasno sliko o današnjem položaju delavstva vseh strok iz vseh evropskih držav. Po vsem svetu se zbuja proletariat ter stopa na plan. zahtevajoč pTavr-co in enakovrednega življenja. V zadnjo zakotno vas do črnoga samotnega oglar-:a v temni šumi. se čuje poziv proletarcev: vsi. ki žive od dela svojih rok, vsi izkoriščani enotno v boj. za obstojL v boi
za večji kos zasluženega Jcruba! Sodrugi in prijatelji, lesni delavci in vozniki, ali naj mi preslišimo ta klic? Ali nismo prepotrebni. da se čimprej poprimemo smo-terno organizatoričnega dela za povzdi-go strokovne organizacije tukaj in .v oko lici. osobito za razvoj tukajšnje lesne industrije. Sodrugi! Čudeži se ne gode več. otresimo se legend, pravljic, obljub i. t. d. Od nas samih je odvisno izboljšanje našega položaja in osvoboditve. — Lesni delavec.
Bohinjska Bistrica. V našem kraju je lesna industrija lepo razvita. Zaposlenih je precejšnje število lesnih delavcev. Plače so seveda nizke in ne odgovarjajo dragonjskim razmeram. Osemurni delavnik se ne upošteva, ker delavci še niso tako organizirani, kot bi bilo to želeti. .Zadnjo nedeljo smo. imeli prvi shod lesnih delavcev. na katerem je poročal sodr. Zore iz Ljubljane. Govornik n.un je na razumljiv način, razložil pomen strokovne organizacije. ter orisal nje koristi za delavstvo. Priporočal je. da naj se vsi lesni delavci v Bohinjski Bistrici in okolici združijo pod okriljem svoje organizacije, da si tako z združenimi močmi izbojujejo boljši košček kruha. Govorniku so navzoči pazno sledili, mu pritrjevali, ter obljubili, da ostanejo zvesti svoji organizaciji, ter poskrbe, da vse delavce na žagah in gozdne delavce pridobe za organizacijo. Izražali so posamezni tudi željo, da bi se kmalu vršil zopet shod, na katerem bi se ponovno pogovorili o težnjih lesnih delavcev. Shod je v vsakem oziru lepo uspel. Upamo, da bo prihodnje zborovanje še bolje obiskano, in. da bo kmalu sleherni lesni delavec član svoje organizacije. — Tovariši lesni delavci na delo! Od vas samih je odvisno, kdaj se vam izboljša položaj, zato vsi v organizacijo. V slogi ie moč. ne pozabite tega.
V	celjski apnenici (prej Zenschegg) so se vršila dne 15. julija 'pogajanja za zvišanje plač. Na pogajanje je dospel neki g. Madert iz Ruš pri Mariboru, ki je rekel, da je ravnatelj ori družbi. Govoril je nemško, ker baje slovensko ne zna. Njegova nemščina je na bila jako surova, ker namesto govorjenja ie začel zaupnika suvati v prsi ter kričal. »Marsch hi-naus. hier bin ich der Merr.« To je najnovejša taktika kapitalističnih boljševt-kov v Jugoslaviji. Pritožba se je vložila na Pov. za soc. skrb.
Št. Pave! pri Preboldu. Narodni sociala izdajajo proletariat. V naši '.epi Savinski dolini ima »Osterreichische vereimgte Tekstllindustrie« svoje podjetje predilno tovarno. V tej tovarni igrajo glavno vlogo narodni socialci ood firmo »Narodno socialna zveza«. Ti umetni rešitelji proletarijata so dosedaj sklepali pogodbe za delavce, katere so bile jako žalostne. Dne 2. aprila t. 1. so zopet sklepali pogodbo v Litiji, katera nai bi bila tudi za Št. Pavelsko tovarno veljavna. Pogodba nudi 35% poviška plač in nabavni prispevek v visokosti 14-dnevne plače za vsakega delavca in delavko. Tega nabavnega prispevka so bili samo deiavci v Litiji deležni. Ker je to naravnost izzivajoče, je delavstvo, organizirano v strok, organizaciji tekstilnih delavcev. vložilo do celjski strokovni ko-‘ misiji spomenico za izplačanje nabavnih prispevkov. Pri tej tovarni je še več ne-dostatkov, katere bo treba odpraviti, kakor iztirjanje plač za dopuste, ki so jih delavci sipreieli brez .zahteve. Nevolia pri
delavcih narašča dnevno. Obirfnentu ndč?- f gorništva se priporoča, da se tovarna j kakor plačilni sistem temeljito pregleda, j
Podnižnica iisnjarne v Radečah Je j imela v nedeljo 24. julija t. 1. svoj občni xbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Knes Matija, namestnik: Alič Ivan. tajnik: Šmidt Franc, namestnik: Juvančič Alojz, blagajnik: Jaklič Alojz, namestnik: Bezjak Ivan. Odborniki: Bach Vincenc. Knes Adolf in Knes Franc.'Preglednika: Zelenko Martin in Cvetko Viljem.
Delavci pozor! Veliko število delavcev. sodhugov in delavskih družin še ni naročilo lepega družinskega lista »Kres«, ki ima poleg lepih slik toliko poučnega in zabavnega čtiva, da pač ne sme nikjer manjkati. Celo leto. stane samo 80 K, pol i leta 40, četrt leta 20 K. Koliko denarja ' stre za neivotrebne stvari sodrugi, zlasti i za alkohol, koliko lepih ur užitka.in dobre zabave pa Vam nudi dobra, lepa knjiga po trudnem delu. V današnjem »Delavcu«: je dopisnica za naročbo »Kresa«. Izrežite jou nalepite znamko za 1 krono, nap/-'SHe natančno svoj naslov in oddajte io na pošto. Dobili boste »Kres«, ki bo postili Vaš najboljši prijatelj in prepričali se boste, da le v izobrazbi, je Vaša zmaga. Pridobite povsod syoje tovariše in j setrpine, da tudi naroče »Kres«. Vsak de- \ lavec ga lahko naroči in pridobi še enega naročnika, kdor pa pridobi 10 naročnikov dobi celo leto list brezplačno. V kratkem izide že druga številka, zato naročite takoj. Koncem leta, ko izide 12 številk, bo izdal »Kres« lepe platnice in kazalo, kar 'dobi vsak naročnik , da bo dal vezati vse številke v lepo knjigo.
Na Holmcu pri Prevaljah se ie dne 38. julija t. 1. istotako vršila razprava glede povišanja plač rudarjem. Na Holmcu se nahajajoči premogovnik je last grofa Thurna. Premogovnik sam pa je vsled razkosanosti premogovne plasti in neugodnega terena občutno pasiven. Vseeno pa je bila akordna plača povišana za 1C procentov, dnevna plača profesijoni-stom za 25 procentov in končno delavkam plača za 20 procentov. Razprav v Slov. gradcu in na Holmcu se je poleg zastopnikov prizadetih premogovnikov ter zaupnikov delavstva udeležil poslanec so-drug Tokan. Na Holmcu tudi zastopnik poverjeništva za socijalno skirb gosp. dr. Mrak.
Lesni delavci.
Izkaz vposianih nabranih prispevkov za stavko lesnih delavcev v LlubljanL
IMizarii. Mariboc 540 K, lesni delavci v Strnišču 406 K. produktivna zadruga ljubljanskih inizariev 2273 K. delavstvo tovarne Šiške 112 K. podružnica Strok, društva železničarjev. Šiška 200 K, Strokovno društvo železničarjev 200 K, Oblačilni delavci, Maribor 200 K, nameščenci boln.	blagajne,	Celje 50	K,	nameščenci
bol n.	blagajne.	Tržič 40	K.	nameščenci
boln.	blagajne,	Ljubljana	760	K. usnjarji
Radeče po sodr. Šmidtu	240	K. usnjarji
Ljutomer 78 K, podružnica kovinarjev Žirovnica 100 K. nameščenci boln. blagajne, Jesenice 30 K. delavstvo plinarne. Celje 28 K, usnjarji Vrhnike 172 K. usnjarji Pobrežje sri Mariboru 202 K. nameščenci boln. blagajne, Marenberg 30 K, nameščenci bol. blagajne. Krško 8 K. podružnica Unije slov. rudarjev. Trbovlje 514 K. živilski delavci tvdtke Majdič. Ce-
lje 50 K. — Zahvaljujoč se za poslano podporo, prosimo vse one, ki še niso odposlali nabranih zneskov, naj to nemudoma store. Podružnice, ki so prejele nabiralne pole. naj z zneski vred pošljejo tudi pole. Živela delavska solidarnost!
Mezdna gibanja.
Na podlagi svoječasno vložene spomenice rudarjev, vposlenih pri premo-: govitiku firme Havliček v Starem trgu prt Slov. gradcu. se ie vršila dne 27. julija 1921 razprava in je bilo izraženi zahtevi rudarjev po povišanju njihovih prejemnov ustreženo v toliko, da je firma priznala povišanje akordne kakor tudi temeljne plače za 35 procentov. Poleg tega je bila draginjska doklada vsaki delavni osebi zvišana od 9 K dnevno na 18 K. Sklenil sc je tudi dogovor, da firma Havliček preskrbi od usnjarske firme Potočnik vsakemu ddavcu usnja za par čevljev. Stroške za usnje bo firma Havliček pokrila i s premogom.
Razno.
Kako se obvaruješ tifusa in griže. Kakor smo že poročali, sta griža in tifus l po Sloveniji letos precej razširjena. Z j ozirom na to je zdravstveni odsek za Slovenijo izdal naslednje navodilo, kako se obvarujemo teh bolezni. — Bodi vedno snažen in umit; pred vsako jedjo in kadar prideš iz stranišča, si umij z vodo in milom roke; ne primi nikdar jedi z uma- ; zano roko. Sadie moraš vedno dobro j umiti in olupiti predno ga zaužiieš, isto- 1 tako moraš salato zelo dobro umiti, Pazi J strogo na snago v hiši in okolu hiše; stranišča in gnojišča je treba večkrat na teden dobro posuti z živim apnom. Ne hodi v hiše. kjer leži bolnik bplan za tifusom ali grižo, dokler ni ozdravljen in ni hiša razkužpna. Bolnik mora ležati vedno sam v svoji lastni sobi. V to sobo ne sme stopiti nihče drugi kakor samo oseba, katera streže bolniku. V bolniški sobi mora biti vedno pripravljena: a) posoda s 3% lizo-iovo raztopino (2 žlici lizola na 1 liter vode). v kateri se mora oseba, ki streže bolnika. vselej umiti roke. kadar se je dotaknila bolnika, postelie. nočne posode itd.; b) posoda z živim apnom, katerega se primeša eno dobro pest odpadkom bolnika: kajti v blatu in vodi se nahaja največ povzročiteljev tifusa in griže. Vsi prebivalci okužene hiše moraio uživati samo kuhana jedila in piti samo prekuhano vodo. Pokončava« se mora muhe in drugo mrčes, katera prenaša kali bolezni od nesnage na človeka in jedi.
Češkoslovaški rudarji se pripravljajo na veliko splošno stavko. Rudarski odsek v ostrovskem revirju ie izdal proglas na delavstvo, v katerem pravi med drugim: Kakor veste, nameravajo podjetniki odpovedati kolektivno pogodbo, podaljšati de- f lovni čas ter znižati plače, čaka vas te-žak boj s (podjetniki. Rudarska stavka izbruhne v revirju in seveda tudi po vsej republiki.
Pyrrhova zmaga. V meščanskih listih se označuje Gompersova zmaga kot sijajna, ker je bil s 25.000 glasovi zopet voljen za predsednika ameriške Delavske zveze (Federation of Labor), dočim je prejel njegov protikandidat le 13.000 glasov. Toda te številke sjp le jasen dokaz za naraščajočo nezadovoljnost ameriškega delavstva s predsednikom. Kako silno so narasla nasurortstva v zadnjem letu,
Izhaja iz fega. da je na looHfjresiu lanskega . leta bil g. iliomper izvoljen razen enega!; glasu soglasno. Zmaga Gompersova je Pvrrhova zmaga. Zastarano meščansko nazlranje v strokovnih organizacijah se izgublja tudi v ameriških strokovnih organizacijah.
Ljudsko štetje ▼ Rusiji, ki ga sovjetska vlada potrjuje kx>t zanesljivo, izkazuje 133 milijoBCV prebivalcev na ozemlju boljševiške republike. Na istem ozemlju ie leta 1912. živelo 145 mfliio-uov ljiudi, v vojni ie Rusija izgub®« 3 milijone,
S milijonov je torej umrlo za časa, ko so Rusijo napadli zimami in notranji scnnražrriJci in okrog onega milijona ljudi je pa kot emigranti pobesilo v inozemstvo.
Stavbna sezona ▼ Belgrado. Po poročil« stavbnega oddelka beograjske občine se sedaj gradi v Beogradu več novih in popravlja več starih poslopij, vseh skupaj 1500. Ake ne vanjo znaki, bo produkcija stanovanj prihodnje Mo Se večja.
Nove tovarne n on lede la oroijs ▼ JogoeJa-
vQL Francosko - srbska dražba le zapnosala vojno i ministrstvo za koncesijo v svrbo gradnje norih terva/ren orožja, immicije in poljedelskih strojev. Družba namerava zgraditi tri velike tovarne. Votino ministrstvo namerava dražbi izdati koncesijo.
Socialna politika sedanje vlade. Zakonodajnemu odseku za socialno poMtBco uačeljuje kot predsednik Turk Felhn Kurbegovič, ki bo napravil baje najboljše socialne zakone v Jugoslaviji — V državnem proračunu so vladni gospodje znatno zmanjšali izdatke za socialno politiko IB izdatke za invalide.
Največ* sindikat na svetu je Zveza nemšk«'h kovinarskih delavcev s preko 1 milijon 700 ti^oo članov. V tej zvezi so večinski socialisti (amsterdamske internacionale) po ljuti borbi s komunisti dobili večino. Lansko leto so v tej zvezi zmagali neodvisni socialisti, lel so vsled razmet' nastopiti letos skupno z desničarji in jim mcralt predati vodstvo.	/
Pomoč gladujoči Rusiji. Sovjetska vlada je , poverila posebnemu vseruskemu komiteju poJno ( moč za pobijanje lakote v Rusiji. Ta komite 'e razposlal svoje delegacije v vse zapadno-evrop-ske m ameriške države, da tam izposluje pomoč stradajočim v Rusiji. Ceaitrum delegacij vseruskega komiteja, ki so odpotovale v inozemstvo, bo v Londonu. Češkoslovaška vlada je skleirha odposlati zdravnike, bolniške vlake hi manufak-turnc produkte. Delavstvo je sklenilo delati tedensko polno uro za stradajoči ruski proletariat. Socialisti predlagajo, da se skliče konferenca po donavskih držav, ki naj bi sklenila organizacijo svobodnega transporta po Donavi v Rusijo.
Produkcija trboveljskih premogovnikov se je v zadnjem času znatno zvišala, tako da prisega celo predvojno produkcijo. Delavci so torej ■ storili vse za zvišanje produkcije. Plač seveda pa družba sama od sebe ne bo zvišala, uiti nc hi vlada od družbe kaj takega zahtevala, dasl vselej zna zahtevati od delavstva nviSanje produkcije.
Zahvale.
Vsem delavcem jug. soc. dem. stranke v Štorah, ki so mi ob priliki moje bolezni darovali skupni znesek 428 kron, izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo.	Jožef	Kostamai.	Store.
Stavkajoči porcelanski delavci v Libojah. se najisfereneje zahvaljujemo porcelanskim delavcem oziroma sodrugom •n sodružicam zaposlenim pri tvrtki Son-nenberg za nabrani znesek 224 K kot v podporo nam stavkajočim. — Odbor.
Izdajatelj in odgovorni urednik
iva:j tokan
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.