Naslednja, 371., številka bo izšla v ponedeljek, 26. aprila 2010
Rokopise sprejemamo do srede, 14. aprila
Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Leto XXXVII, 370 številka
29. marec 2010
Intervju: Vesna Kranjc Sejem vse za vrt in dom Vrhniške informac^'e Sto gregorčkov
stran 2 do TI
Občinski praznik Poklonili so se žrtvam Župan obljubil uniforme Borovnica v slikah
stran 28 do 34
I Razvrščanje odpadkov Prišla je pomlad ' Združitev učencev Igral je Peter Fink
stran 230 do 147
m
v /
Moč javne razsvetljave Mis^a v Afganistanu Voda najbolj nadzorovana Nekoga moraš imeti rad
stran 41 do 47
Nov grb in zastava Občina presežkov Telovadba za otroke Optimizem v letu 2010?
stran 48 do 55
Upanje
Podeljeni priznanji
Vsakoletna počastitev svetovnega dneva Civilne zaščite za ljubljansko reg^o, je bila v Kulturni dvorani Občine Škofljica, v torek, 9. marca. Na prireditvi so bila podeljena priznanja Civilne zaščite posameznikom in organizac^'am, zaradi njihovega prispevka na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2009. Najvišje priznanje Zlati znak CZ je prejel župan Vrhnike dr. Marjan Rihar, na predlog Štaba CZ in Gasilske zveze Vrhnika. Med dobitniki iz občine Vrhnika je bil tudi Damir Istenič, ki pa je prejel bronasti znak, na predlog Uprave za zaščito in reševanje, Izpostave Ljubljana.	S.S.
100 let razvoja šolstva na Logu
Leta 1855 so otroci z Loga začeli hoditi v šolo na Brezovico. Pred tem pa sploh niso hodili v šolo. Leta 1907 je postala takratna šola na Brezovici premajhna. Začeli so se pogovarjati o gradnji večje stavbe. Krajani Loga so vedno zahtevali svojo šolo. Poudarjali so preveliko oddaljenost do brezoviške šole. Ustanovili so komis^o ki se je peš podala do Loga, da bi ugotovila dejansko razdaljo od Loga do brezoviške šole in tudi porabljeni čas.
Ludvik Rožnik
Tridesetletnica
Društva upokojencev Horjul
V nedeljo, 14. marca 2010, je Društvo upokojencev Horjul v večnamenskem prostoru v osnovni šoli Horjul praznovalo tridesetletnico svojega obstoja, povezano z rednim občnim zborom društva. Svečanosti ob tridesetletnici društva in občnega zbora se je udeležilo okrog 70 članov in gostov. Med njimi so bili horjulski župan Jani Jazbec ter predsednika DU Vrzdenec Tončka Filipič in DU Polhov Gradec Mat^a Golc.	France Brus
Zares čuden par premierno
Polhov Gradec, 6. marec - V sklopu cikla, imenovanega Mesec kulture v Polhovem Gradcu, se je na odru Kulturnega doma Jakoba Trobca s svojo šesto premiero, imenovano Zares čuden par, ponovno odlično predstavila domača Dramska skupina Neptun. Ponovno so navdušili in nasmejali polno dvorano Pograjcev in vseh ljubiteljev kulture, igre, dobre volje in predvsem tiste, ki so prišli spodbujat kulturno ustvarjanje kraja. Nadja Prosen
Beseda »upanje« je vse pogostejša v zadnjem obdobju. Tako upamo na lepše vreme, lepše čase, boljšo pokojnino, večje zaposlovanje, boljše politike, boljše medsebojne odnose, večje razumevanje, čistejše okolje in še bi lahko naštevali. Pač lahko samo upamo in upamo, kar nam povečuje optimistično razpoloženje.
Ob upanju na boljše pa sem v zadnjem mesecu na številnih občnih zborih društev in organizaci slišal besede: samozavest, solidarnost in strpnost. Resnično menim, da se teh besed vsi premalo zavedamo oziroma se jih sploh ne ali pa jih zelo malo upoštevamo. Tako nam manjka samozavesti pri reševanju sedanjih druž-beno-političnih razmer ter pri drugih dogodkih. Zavedati se moramo, da smo kot narod majhni, vendar smo z večjo samozavestjo lahko veliki, odločni in uspešni.
Tudi ^ solidarnost nas vse bolj zadeva. Čeprav smo kot narod zelo solidarni do številnih humanitarnih in drugih akcy, nas pa nekateri prehitevajo po levi z velikim pohlepom, dobičkarstvom in zaplankanostjo za svojimi bogatimi vrtovi.
Najmanj je opaziti strpnost v našem obnašanju in vedenju. Strpnost bi morali gledati kot svobodo človeka in naroda. Bolj bi morali zaupati drugače mislečim, drugih veroizpovedi, različnim narodnostim in različnim idejam.
Pač moramo biti bolj strpni eden do drugega, do svojega soseda, do krajana, občana in drugega državljana.
Vse te tri besede naj bi prišle na pla-no tudi ob akc^i 17. aprila Očistimo Slovenko v enem dnevu!. Saj se bomo morali vsi vključiti v akc^o solidarno, morali bomo pokazati svojo večjo samozavest, predvsem pa obilo strpnosti. Kajti narava teh besed ne razume, razume pa, da je čista, lepa in brez odvečne nesnage, na kar tudi vseskozi samo upa.
Naj še dodam, da je tokratna 370. številka Našega časopisa rekordna na 84 straneh. Nekaj prispevkov je celo ostalo za naslednjo številko.
S.S.
Podelili dvoje občinskih priznanj
A Občinski praznik je Borovnica tudi letos obeležila 10. marca, ko se je v snežnem metežu poklonila ustreljenim talcem v Gramozni jami. Dva dni pozneje sta bili podeljeni občinski odlikovanji. Tokrat sta ju prejela Drago Grilc iz Zabočeva ter PGD Borovnica. V snežnih zametih, srede 10. marca, se je občinska delegac^'a poklonila spominu 16 ustreljenih domačinov v Gramozni jami. Občinski svet se je konec lanskega leta sicer soglasno odločil, da dosedanji občinski »praznik« ni primeren za to funkc^o, se je pa kljub temu odločil, da ostane t. i. spominski dan. Damjan Debevec
Očistimo Slovenko v enem dnevu! - 17. april
17. aprila bodo gasilska društva, taborniki, skavti, planinska društva, ribiške družine, lovske družine, potapljaška društva ter ostala društva in posamezniki združili svoje moči ter očistili Slovenko divjih odlagališč. Akc^a bo potekala tudi v občinah Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec ter Log - Dragomer, kjer so lokalni koordinatorji že popisali divja odlagališča. Vsa društva in posameznike, ki jim je pomembno, da živimo v čistem in zdravem okolju lokalni koordinatorji pozivajo, da jih kontaktirajo in se pr^'a-v^'o na ocistimo.si. Na podlagi pr^'av bodo koordinatorji organizirali delo, odvoz odpadkov ter potrebno strojno opremo.
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Vsi dobitniki priznanj iz ljubljanske reg^e
Vrhniška delegac^a z obema dobitnikoma dr. Marjanom Riharjem in Damirjem Isteničem
Zlati znak Civilne zaščite (obrazložitev):
Dr. Marjan Rihar opravlja mandat župana občine Vrhnika od leta 2002. V tem obdobju je, kot najodgovornejši za področje zaščite in reševanja na lokalni ravni, s posebnim razumevanjem in velikim interesom vodil, spremljal in podpiral razvoj, usposabljanje in opremljanje občinskih sil za zaščito in reševanje.
S svojo prisotnostjo na večjih intervencyah, vajah, usposabljanjih in letnih občnih zborih društev, ki se vključujejo v sistem zaščite in reševanja poudarja pomen humanitarnega značaja, ki ga opravljajo posamezniki in skupine, ki v primeru naravnih in drugih nesreč rešujejo življenja ljudi, živali in premoženje. Občutek solidarnosti pomoči potrebnim je izkazal tudi pri večjih naravnih in drugih nesrečah po Slovenyi, kjer so sodelovale sile za zaščito in reševanje iz občine Vrhnika.
Ob dnevu civilne zaščite
Zlati znak CZ za dr. Marjana Riharja
Vsakoletna počastitev svetovnega dneva Civilne zaščite za ljubljansko regijo, je bila v Kulturni dvorani Občine Škofljica, v torek, 9. marca. Na prireditvi so bila podeljena priznanja Civilne zaščite posameznikom in organizacjam, zaradi njihovega prispevka na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2009. Najvišje priznanje Zlati znak cZ je prejel župan Vrhnike dr. Marjan Rihar, na predlog Štaba CZ in Gasilske zveze Vrhnika. Med dobitniki iz občine Vrhnika je bil tudi Damir Istenič, ki pa je prejel bronasti znak, na predlog Uprave za zaščito in reševanje, Izpostave Ljubljana.
področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za ljubljansko reg^o so podelili naslednja priznanja: 1 plaketo, 1 zlati, 10 srebrnih in 34 bronastih priznanj CZ. Število bronastih priznanj je bilo visoko predvsem zaradi požrtvovalnega in uspešnega opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ob neurjih in poplavah, ki so v lanskem letu prizadele precejšen del ljubljanske reg^e.
Kot pa sem že omenil, sta iz občine Vrhnika bila prejemni-
ka tudi župan dr. Marjan Rihar (zlato priznanje CZ) in Damir Istenič (bronasto priznanje). Župan je ob prejemu tega priznanja izjavil:
»To priznanje mi zelo veliko pomeni. Vendar se zavedam, da to ni priznanje le zame, ampak za celoten štab civilne zaščite oziroma za celoten sistem zaščite, reševanja in pomoči v občini. Tu gre še posebej izpostaviti njen temelj, to je vrhniško gasilsko zvezo.«
S.S.
Svečana prireditev, ki jo je pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje - Izpostava Ljubljana, v organizac^'i Občine Škofljica, je potekala v prepolni dvorani. Zbrane je prvi nagovoril gostitelj župan Občine Škofljica Boštjan Rigler, ki je predstavil občino, predvsem njene naloge in nadaljnji razvoj v teh težkih reces^skih časih. Slavnostni nagovor pa je opra-
vil namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodelj. Orisal je pomembno pot številnih prostovoljnih gasilcev, članov štabov CZ, reševalcev in drugih, ki so v letu 2009 veliko pripomogli k reševanju, preprečevanju in odpravljanju raznih naravnih nesreč in ujm. Prav tem ljudem, ki delujejo predvsem na prostovoljstvu, ki
izpostavljajo tudi svoja življenja, se je potrebno zahvaliti, jih pohvaliti in nagraditi s predvidenimi priznanji Civilne zaščite.
Tako so na prireditvi podelili priznanja Civilne zaščite posameznikom in organizacjam, ki so jih predlagale občine, gasilske zveze, štabi civilne zaščite, državni organi in društva zaradi njihovega prispevka na
Gostje podelitve v Kulturni dvorani občine Škofljica
Občinski prostorski načrt
O zazidljivih parcelah šele v začetku prihodnjega leta
Vrhnika - Kot kaže bo občina razgrnila dopolnjen osnutek prostorskega načrta šele v začetku prihodnjega leta, sprejem pa je načrtovan za konec leta. To je tri leta pozneje od prvotnega terminskega načrta. Zakaj tolikšna zamuda, smo povprašali župana dr. Marjana Riharja.
Občinski prostorski načrt je trenutno v fazi dopolnjevanja
in usklajevanja z Zavodom za varstvo narave, nato ga bodo pregledali še državni organi oziroma tako imenovani nosilci urejanja prostora. »Teoretično gledano bi lahko zato njegovo javno obravnavo izpeljali že le-
tos maja, junj'a ali julj'a. A to je zgolj teoretično,« je dejal vr niški župan dr. Marjan Rihar.

Po navadi občani na razpravah podajo veliko pripomb in predlogov, do katerih se mora
nato opredeliti še občinski svet oziroma matični odbor. Po županovem mnenju bi bilo lahko opredeljevanje do omenjenih pripomb tik pred volitvami za marsikoga sporno, zato naj bi to nalogo opravil novo izvoljeni občinski svet. Ta pa potrebuje vsaj mesec ali dva, da popolnoma zaživi in začne opravljati svoje naloge. Zato je zaenkrat predvidena prva javna obravnava osnutka občinskega prostorskega načrta v začetku prihodnjega leta, predvidoma
Vrhnika
Pridružite se nam pri čiščenju divjih odlagališč.
Prijavite se lahko na www. ocistimo.si ali pri občinskem organizatorju edin.
behric@ocistimo.si. Edin Behrič, 041 370 998.
Očistimo Slovonllo
Več o akc^i na skupnih straneh.
konec leta 2011 pa bi ga lahko tudi sprejeli.
In zakaj tolikšna terminska zamuda? Sprejem dokumenta je bil najprej predviden že leta 2008. »V vmesnem času je
Srišlo do spremembe zakono-aje. Spremenil se je zakon o načrtovanju prostora, izdani sta bili tudi uredbi o poplavah in o Naturi 2000. Vse to je pomembno prispevalo k zamiku terminskega načrta. Poleg tega je občinski odbor za urejanje prostora že v začetni fazi obravnaval vse skupaj pol leta dlje od predvidenega.« Del krivde, po županovem mnenju, nosjo tudi državni organi oziroma nosilci urejanja prostora, ki zaradi obilice dela (prostorske načrte hkrati pripravljajo vse slovenske občine) ne zmorejo opraviti postavljenih nalog v predvidenih rokih.
Edina dobra novica pri tem je, da bo tokratni predlog občinskega prostorskega načrta vseboval vse predloge. »Lani eseni, ko smo načrtovali, da omo imeli javno razgrnitev letos poleti, smo nameravali iz predloga izključiti poplavna območja in upravni center. Sedaj, ko se bo javna obravnava terminsko zamaknila, pa bomo lahko v predlog načrta vključili tudi omenjena območja,« je še pojasnil dr. Rihar.
Gašper Tominc
jbe b
Janez Oblak odlikovan
Nekdanji Vrhničan je prejel častni znak
V začetku februarja je še do nedavnega vrhniški domačin Janez Oblak prejel častni znak Zveze za tehnično kulturo Slovenje za njegovo življenjsko delo. Bil je vizionarski modelar, državni reprezentant v gokardu, vodil je enega najboljših avtoklubov v Jugoslavji, se potapljal na dah, njegova največja ljubezen pa so bila in še ostajajo letala. Zdaj 78-letnega Oblaka več- pa se je tudi v modelarstvu,
ina pozna kot graditelja letal in dolgoletnega voditelja modelarjev znotraj Kluba letalcev Vrhnika. Toda, kot so za-
Janez Oblak s častnim znakom Zveze za tehnično kulturo RS
pisali v obrazložitvi na Zvezi za tehnično kulturo, se je njegova življenjska pot začela pod okriljem tehnike in športa že v rani mladosti. Že takoj po drugi svetovni vojni so njegovo pozornost pritegnila letala. Navdihovala sta ga domačina Avgust Koprivnikar in Miloš Rjavec, preskušal
kjer je za tisti čas razvjal vizionarski model enokrilnega letala. Prek Smiljana Ogorelca so ga začele zanimati še druge športno-tehnične zvrsti, kot je, na primer, dirkanje. Več let je tekmoval v kartingu, kjer je bil od leta 1969 do 1974 celo državni reprezentant. Ljubezen do bencinskih hlapov ga je vodila še v reli in se tako zapisal med organizatorje in vodje prvih petih reljev sa-turnusov pri nas. Bil je športni funkcionar mednarodnega razreda in celo reljev sovoz-nik. Pri srcu pa mu niso bili le hitri avtomobili, ampak tudi morska voda. Več let je bil športni potapljač in se udeleževal jugoslovanskih tekmovanj v športnem ribolovu.
Izdelovanje modelov letal mu kmalu ni bilo več dovolj, zato je tudi sam poprjel za krmilo letala - najprej civilnega, pozneje vojaškega. Od srede šestdesetih let je letel znotraj eskadrilje Teritorialne obrambe. V začetku devetdesetih let je v njegovi delavnici nastalo motorno letalo avid, lani pa še pegaz air. Kljub obilici dela
in različnih interesov ga je ves čas spremljala začetna ljubezen: modelarstvo. Leta 1952 je postal državni prvak v letečih krilih, podoben uspeh je ponovil lani, ko je postal vice prvak pokalnega prvenstva Slovenje v kategorji F1B-gu-menjaki.
»Priznanja nisem pričakoval, mi pa zelo veliko pomeni, saj je potrditev mojega dela,« je dejal Oblak, ki se že vrsto let trudi, da bi osvojeno znanje prenesel na mlajše gene-racje. Že od leta 1980 namreč prostovoljno vodi na OŠ Ivana Cankarja modelarski krožek. »Ne želim, da gredo otroci po mojih stopinjah. Želim pa, da gojjo ljubezen do tehnike, saj se z njo srečujejo vsakodnevno v življenju. Na žalost so danes takšni časi, da družba razvoju tehničnega duha posveča manj pozornosti kot v mojem obdobju. Upam, da sem jim jo na svojih krožkih vsaj nekoliko približal in se tako oddolžil sedanji Zvezi za tehnično kulturo oziroma tedanji Ljudski tehniki, ki mi je ves čas moje kariere stala ob strani.« Gašper Tominc
2
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Je to potrebno???
Vandalizem
Ne morem mimo te besede, ki se vse bolj pojavlja tudi v praksi na našem območju, v naši neposredni bližini, pač v našem okolju. Prav med zadnjimi šolskimi počitnicami so se vandali "spravili" na že tako razdejan vrhniški bazen. Razbili so vsa
stekla ter pozne večerne ure preživljali v notranjih prostorih bazena (kjer je bil nekdaj gostinski lokal). Da se taka razdejanja ne bi ponavljala, je upravljavec športnih objektov ZIC Vrhnika vse nekdanje steklene površine zazidal, kar bo mogoče le zadostovalo za dlje časa.
Vandalizem se ponavlja in opaziti ga je tudi na drugih športnih in kulturnih objektih. Ne vem, zakaj vse to. Saj se razb^a vsem nam in našim zanamcem. Menim, da bi morala družba, predvsem pa Polic^a in inšpekc^ske službe narediti več za varovanje naših in vaših objektov. Tudi starši mladostnikov bi morali vedeti, kaj počnejo njihovi otroci v večernih in nočnih urah.	S. S.
Pasji iztrebki
Vse večji problem je opaziti na sprehajalnih poteh, kjer so številni pasji iztrebki. Še posebno v tem času, ko je skopnel sneg. Lastniki svoje štirinožce sprehajajo po raznih poteh, stezah, cestah, po športnih objektih in še kje, ne znajo pa poskrbeti za iztrebke svojih ljubljencev. To zadevo ureja Odlok o varstvu javnega reda in miru v Občini Vrhnika, za nadzor in sankcioniranje pa sta pristojna Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Prav sedaj je popravek oziroma nov
11. člen
(1)	Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo 300 EUR.
(2)	Lastnik, vodnik ali skrbnik živali mora žival, ki se giblje v naselju ali na javnih poteh, imeti na povodcu.
(3)	Lastnik, vodnik ali skrbnik živali ne sme voditi ali spuščati na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika in v javnih objektih, kot so prostori državnih organov in organov lokalne skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, vrtci, šole, knjižnice, športni objetki in podobno, razen v primeru, da je to izrecno dovoljeno, pri čemer način uporabe živali določi lastnik ali upravl-jalec objekta. Psi - vodiči slepih in psi-pomočniki invalidov imajo skupaj s svojim lastnikom vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza in jim ni treba imeti nagobčnika.
(4)	Lastnik, vodnik ali skrbnik živali mora v naselji za živaljo počistiti iztrebke in jih na primeren način odložiti v za to predviden zabojnik za živalske iztrebke. V primeru, da na določenem območju ni zabojnikov za živalske iztrebke, mora lastnik, vodnik ali skrbnik živali iztrebke počistiti tako, da jih zavye v plastično vrečko in odloži v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov.
(5)	Lastnik, vodnik ali skrbnik živali, ki krši drugi, tretji ali četrti odsta-
vek tega člena, se kaznuje z globo 100 EUR.
TURISTICNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA
VABI NA SEJEM
VSE ZA VRT IN DOM
V SOBOTO, 10. APRILA 2010, na trgu za sodiščem, od 9. do 14. ure.
Med obiskovalce sejma bomo tudi letos brezplačno razdelili balkonske okrasne rastline in kompost.
Sponzorji: VRTNARSTVO HLEBEC, KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, CRO VRHNIKA, UNICHEM.
Med^ska pokrovitelja: NAŠ ČASOPIS IN RADIO ORION.
AKC^A PISEK
Solidarnost ni zamrla
Občutek za sočloveka še ni zamrl. To je pokazala AKC^A ANDREJ PIŠEK, ki je potekala na Območni obrtno-podjetniški zbornici Vrhnika.
Lani je na OOZ Vrhnika žena, vendar takih obremeni-
dolgoletni član Andrej Pišek iz Verda, ki je opravljal so-boslikarsko in pleskarsko dejavnost, naslovil prošnjo za pomoč, saj se je znašel v težki situac^i. Od leta 2007, ko so se začele zdravstvene težave, je bil v bolniškem staležu, nezmožen opravljati svoje delo, prestal je dve zahtevni ope-rac^i hrbtenice. Operac^i nista uspeli izboljšati zdravstvenega stanja, ki se je poslabšalo do take mere, da je postal invalid I. kategorie s priznano 100 % telesno okvaro. Invalidnost je pomenila, da zaradi omejenega gibanja in vezanosti na invalidski voziček ne bo mogel več opravljati svoje dejavnosti.
Poleg nezmožnosti za opravljanje svojega dela se je pojavila še druga težava - omejitve pri gibanju z invalidskim vozičkom v stanovanju, iz stanovanja in nazaj v nadstropje zaradi strmih in ozkih stopnic. Po njih mu je ves čas pomagala
tev tudi ona ne bi zmogla dolgo. Prošnja, ki jo je naslovil na Zbornico, je bila prošnja po kakršni koli pomoči, da bi si lahko preuredil pritlične prostore v stanovanje, se tako izognil gibalni oviri - strmim stopnicam ter tako postal bolj samostojen. To bi pomenilo veliko razbremenitev tudi za ženo, ker ne bi bila potrebna njena stalna prisotnost in pomoč pri gibanju.
Prošnjo za pomoč smo, s pri-volitv^o g. Piška, objavili v našem internem glasilu Poročevalec in pozvali vse člane OOZ Vrhnika, naj prispevajo denarna sredstva po svojih močeh. Z zbranimi sredstvi bi g. Pišku lahko vsaj malo olajšali financiranje preureditve pritličja v stanovanjske prostore, primerne za bivanje invalida.
Zbrana sredstva so predsednik OOZ Vrhnika Marko Popit in člani Upravnega odbora g. Pišku izročili v petek, 26. fe-
bruarja, v Verdu in mu zaželeli, da bi imel na nadaljnji poti res čim manj ovir. (Denarna sredstva so prispevali: Marta Bajc, Alojz Bra-deško, Adela Cankar, Simon Hlebec, Branka Jelovčan, Matjaž Jereb, Roman Jesenko, Marko Jezeršek, Janez Jurca, Andrej Kavčič, Janez Kogovšek, Sašo Kogovšek, Janez Končan, Daniel Kralj,
Frančišek Krže, Marko Me-dič, Milan Novak, Sonja Oblak Dolničar, Janko Petrovčič, Stane Pišek, Marko Popit, Oto Prebil, Damjan Smrtnik, Janez Stržinar, Stane Umek, Rudi Velkavrh, Stane Zalar in Anton Žitko. Svoje storitve so ponudili: Pavel Bizjan, Milan Kogovšek in Mirko Marolt. -navedba po abecednem redu.)
AC
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNISKA
K^ZBORNICA VRHNIKA
Vse več je takih pogledov v našem vrhniškem okolju
odlok v javni obravnavi, ki v 11. členu (uporaba živali) navaja večje globe oziroma kazni za kršitelje, lastnike štirinožnih pr^atlejev. 11. člen, ki je še v obravnavi, samo za večje kazni, pa vam predstavljamo.
Iskrena hvala za vašo pomoč!
S temi besedami bi se rad zahvalil obrtnikom, članom Obrtne zbornice Vrhnika, Obrtni zbornici Vrhnika, Veselim Triglavcem, Intri-gavcem in vsem pr^ate-ljem, ki ste mi nesebično priskočili na pomoč in mi pomagali. Za vse sem vam iskreno hvaležen, zato še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Andrej Pišek
Vabilo članicam in članom OOZ Vrhnika
V sredo, 21. aprila 2010, bodo v prostorih OOZ Vrhnika potekale volitve v organe zbornice za mandatno obdobje 2010-2014. Da bi dogodku dali čim večji pomen, je Upravni odbor OOZ Vrhnika sprejel sklep, da se volitve poveže s kulturnim dogodkom. Vse članice in člani zbornice ste vabljeni, da si v družbi svojih spremljevalcev in spremljevalk ogledate gledališko predstavo KUD Ligojna, Dramske skupine SADIKA: ZAKONCI STAVKAJO. Predstava bo v veliki dvorani Cankarje-
vega doma na Vrhniki v sredo, 21. aprila 2010, z začetkom ob 19.30.
Po končani predstavi boste lahko oddali tudi svoj glas za predstavnike skupščine OOZ Vrhnika ter ob prigrizku in kozarcu vina po-kramljali z župani, občinskimi svetniki in stanovskimi kolegi.
Če se volitev v sredo, 21. aprila, ne boste mogli udeležiti, boste svojo volilno pravico lahko izrazili še v sredo, 28. aprila 2010, v prostorih doma obrtnikov, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. Vabila za volitve in predstavo bomo članicam in članom poslali tudi po pošti.
Predsednik OOZ Vrhnika Marko Popit, l.r.
Vrhniške (J)nformacUe
V vrhniški občini se veča število kaznivih dejanj
Lani so policisti obravnavali skoraj tisoč kaznivih dejanj, kar je 65 % več kot v letu 2008.
Od tega je policistom uspelo razvozlati dobrih 57 odstotkov primerov. Sicer pa med kaznivimi dejanji še vedno prednjačio tatvine, ki so se povečale za dobrih dvajset odstotkov, policisti pa so uspešno zaključili preiskavo vsake tretje.
Vrhniški zdravstveni dom je on-line
Javni zdravstveni domovi po Sloven^'i uvajajo tako imenovani on-line sistem branja kartic zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa umikajo terminale za njihovo potrjevanje. Emil Židan, direktor vrhniškega zdravstvenega doma, je pojasnil, da v njihovih javnih ambulantah že en mesec deluje on-line sistem, terminal pa so kljub temu zaenkrat še pustili. Pacientom, ki obiskujejo vrhniške javne ambulante, tako ni več treba potrjevati zdravstvenih kartic. Prehod na nov sistem ni bil težaven, je še dejal Židan, ker so ga načrtovali pri vseh adaptac^ah računalniških sistemov v zadnjih letih.
Za nepremičnine IUV vendarle nekaj zanimanja
Nezavezujoče zbiranje ponudb za nakup nepremičnin družbe Industr^a usnja Vrhnika v stečaju je bilo uspešno, je pojasnila stečajna upraviteljica Nataša Gibičar Toš. Prispeli sta dve ponudbi za Kompostar-no, ena ponudba za Konfekc^o in ena ponudba za stanovanje na Vrhniki. Prispela je tudi ponudba za nakup opreme iz Kompostarne. Za Kompostarno je bila kot najugodnejša sprejeta ponudba, ki zajemna nakup nepremičnine in premič-
nin z zavezo prevzema obstoječega kom-postiranega in nekompostiranega blata za kompostiranje, in sicer za kupnino 745.000 evrov. Za objekt Konfekc^a ponujena kupnina znaša 1,5 mil^ona evrov. Ponudba bo posredovana v soglasje ločitvenemu upniku. Ponudba za stanovanje na Vrhniki, Gradišče 18 a, pa ni bila sprejeta, ker je bila ponujena kupnina 11.000 evrov prenizka. Ponudba za nakup opreme tudi ni bila sprejeta, in sicer, ker je oprema zajeta v ponudbi za objekt Kompostarna, ki je bila sprejeta kot najugodnejša.
Vrhniški gasilci so lani intervenirali 69-krat
Na intervenc^ah znotraj poveljstva Vrhnika je sodelovalo 648 gasilcev, skupno pa so trajale 135 ur. Porabili so 150 tisoč litrov vode in 24 kg prahu za gašenje. Sicer pa so društva opravila lani tudi več vaj, med drugim tudi eno večjo skupno. To je bila namišljena intervenc^a v blokovskem naselju Zlatica, kjer se je izkazalo, kako pomembno je sodelovanje tudi upravljavca blokov, stanovalcev, lokalne skupnosti in služb sistema zaščite in reševanja.
Občine bodo morale bolj prisluhniti gospodarski iniciativi
Tako je srečanje gospodarstvenikov, županov (Dobrova - Polhov Gradec, Borovnica, Horjul, Vrhnika, Log - Dragomer) in predstavnikov gospodarske zbornice opisala organizatorka srečanja, predsednica območne gospodarske zbornice Ljubljana Marta Turk. »Zelo smiselno bi bilo, da bi se še srečali v ožjem krogu z bolj konkretnimi predlogi in tako še bolj intenzivno vplivali na občine, da se še bolj približajo podjetjem.« Srečanje je potekalo v vrhniškem Cankarjevem domu, govorili pa so predvsem o ustvarjanju ugodnega okolja za razvoj lokalnega gospodarstva.
Tudi na Vrhniki imajo brzostrelke
Februarja se je končal trimesečni rok, ko so lastniki orožja na upravnih enotah lahko oddali vlogo za njegovo legaliza-c^o. Na vrhniški upravni enoti so v tem obdobju prejeli 53 vlog, od tega jih je 35 sodilo v kategor^o pušk (največ repetirk z risano cevjo) in 14 v kategor^o pištol (največ polavtomatskih). Upravna enota je prejela tudi štiri vloge za brzostrelke. Sicer pa je bilo v celotni državi v okviru tokratne trimesečne akc^e oddanih dobrih 2700 vlog.
Tehniški muzej Slovence v Bistri je znova odprl svoja vrata
Že konec tega meseca bo postavil na ogled razstavo o bratih Rusjan in o začetkih slovenskega letalstva. Aprila bo muzej gostil kar dve razstavi hkrati. »Ena je gostujoča iz Slovaške o tamkajšnjih znanstvenikih in tehnikih, hkrati pa bomo odprli našo domačo razstavo o risu.« Kot je še dejal direktor muzeja Orest Jarh, bodo pripravili že tradicionalne dneve elektrotehnike in fizike, jeseni pa bodo predstavili še dve prenovljeni tehniški zbirki.
Vrhniški zdravstveni dom bo dobil novo preobleko
Kot je pojasnil direktor zavoda Emil Ži-dan, trenutno v okviru občinskega projekta poteka analiza energetske učinkovitosti objekta. Na podlagi rezultatov naj bi letos obnovili fasado oziroma poskrbeli tudi za spremljajoče adaptac^o, če bi se to izkazalo za potrebno. Sicer pa pri zdravstvenem domu trenutno šir^o parkirišče, že pred časom pa so objekt priključili tudi na plinovod.
Zbral Gašper Tominc
3
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Klepet z Vesno Kranjc, univerzitetno dipl. pravnico, direktorico Občinske uprave Vrhnika:
»Nisem toga uradnica, izpolnjuje me živ stik z življenjem. Želim delati prave stvari na pravi način.«
Ste Žirovka, službo pa imate na Vrhniki, in to na občinski upravi. Menda se v takšne službe pride le po zvezah in političnem tovarištvu z županom občine. Ne trdim, da velja to tudi za Vrhniko, vendar je praksa v večini slovenskih občin takšna, mar ne? Morda, vendar kar zadeva mojo zaposlitev na mestu direktorice občinske uprave, vaše domneve zagotovo ne dr-ž^o. Sicer sem se že prej spogledovala z Vrhniko, pred leti, ko so imeli razpis za sodnika, vendar se takrat nisem pr^avila. Lani pa so na občini imeli dvakrat, očitno neuspešen, razpis za direktorja občinske uprave. Ko so ga razpisali tretjič, sem se pr^avila. Prav-
Vesna Kranjc, direktorica Občinske uprave Vrhnika
zaprav se mi je res zdelo čudno, da po dveh razpisih niso dobili človeka, saj so navadno takšne službe že vnaprej oddane. Dob^o pa jih ljudje, ki sod^o v županov krog. Seveda sem povprašala, ali ne gre morda le za formalen razpis in takoj sem dobila povabilo na pogovor. Tako sem od 3. novembra 2008 zaposlena na Občini Vrhnika.
Pred tem ste bili na Ministrstvu za obrambo?
Kot pravnica sem začela v Elektro Gorenjske. Kar nekaj časa sem mislila, da bom tam počakala na pokojnino, saj so bile delovne razmere ugodne, plača relativno dobra in tudi izzivov v delu ni manjkalo. Toda službo moraš v svoji delovni karieri, če niso ravno birokrat, nekajkrat menjati. Ko sem bila zaposlena na Elektro, sem naredila tudi pravosodni izpit. To je bilo kar težko obdobje zame, saj sem imela tri majhne otroke, mož je študiral ob delu in še hišo sva gradila. Pa se je vse dobro izteklo in nato sem odšla na Ministrstvo za obrambo, kjer sem se ukvarjala z nepremičninskimi zadevami. Kar dolgočasno je bilo to delo, brez stika življenjskega stika z ljudmi. Uradniško pač. Takšno delo pa nekako ne ustreza moji naravi, saj sem komunikativen človek, rada sem me ljudmi in konkretno hočem reševati probleme, s katerimi se sooča moje okolje. Tam se res nisem dobro počutila. Rekla sem si: »Vesna, to ni delo zate. Ti rabiš nekaj živega. Nisi dobra za togo uradnico.« In tako sem se odločila za Vrhniko.
Toda delo v občinski upravi je lahko, v primerjavi z državno upravo, manj hvaležno, kajti tu so konkretni problemi, konkretni ljudje in konkretni projekti, ki jim navadno vsi ne ploskajo? Ja, vendar lahko vidiš rezultate dela kolektiva, v katerem si in svoj prispevek pri njih. Nikjer seveda ni idealno, brez problemov, zagat in nerazumevanja. Bistveno je, ali vse to rešuješ v pogovorih z ljudmi, ali pa se držiš le formalnih poti. Na občini nam je zaradi narave dela usojeno, da se pogovarjamo med seboj o vsakem problemu, predebatiramo različne rešitve in mož-
nosti o tem, kako se stvari lotiti, da bo v korist občanom. In naša vrata so odprta za širši krog ljudi, ki imajo interes za urejanje problemov, s katerimi se soočajo občani. Tega v državni upravi ni,. Tam moraš dosledno upoštevati paragrafe in zapisane poti za ureditev kakšnega vprašanja,. Na občini je lahko bolj živahno, pa čeprav so tudi tu postopki definirani. In še to je dobro, da se kot direktorica uprave s sodelavci lotevam širokega spektra vprašanj, ki sod^o v pristojnost občine. Od sociale, kulture, športa, komunale, zdravstva itn. Gre za urejanje tistih stvari, ki neposredno zadevajo občane in smo, če lahko tako rečem, država v malem. V občinski upravi smo organizirani po oddelkih z vodji, ki so profesionalno usposobljeni za svoja področja dela, sama pa koordiniram delo in skupaj z njimi servisiram župana in občinski svet s strokovnimi podlagami za njihovo odločanje.
In katera so glavna področja delovanja?
Celovito se ukvarjamo s komunalno problematiko, področjem socialne skrbi, gospodarjenjem s stanovanjskim skladom, ki šteje sto stanovanjskih enot v lasti občine. Občina je dolžna skrbeti za osnovno šolstvo, osnovno zdravstvo, otroško varstvo in ustvarjati pogoje za kulturno, rekreativno in športno udejstvovanje občanov. Pri nas je lociran tudi medobčinski inšpektorat, vendar kot oddvojena delovna skupnost. Za vsa ta področja skrbi 33 zaposlenih v občinski upravi. Marsikdaj slišimo, da je morda to prevelika številka, vendar se obseg dela v občinski upravi in vedno nove obveznosti, ki jih država nalaga občinam, dnevno povečuje. Včasih se mi zdi, da na ravni države ne zmorejo temeljitega premisleka o tem, koliko stanejo občine nove dolžnosti in nove evidence, ki jih zahtevajo od nas. Nisem zadrti pravni formalist, sem praktik in zato me moti, če zapravljamo davkoplače-valski denar samo zato, da ustrežemo državnemu formalizmu. Ta sicer mora biti, vendar ne pretiran, kajti sicer se zelo hitro znajdeš v nevarni sivi coni in te lahko kdo povpraša po zdravju.
Na področju gospodarstva občina nima posebnih pristojnosti in verjetno smo zato lahko le nemo opazovali propadanje Industrie usnja Vrhnika?
Žal. Razen Lika, kar ga je še v občini, nimamo več velikih podjet^'. Zato pa zelo velike probleme zaradi nezaposlenosti. Kar zadeva podjetništvo, lahko občina sicer ustvarja čim pr^az-nejše okolje za njegov razmah s prostorskimi načrti in podjetniškimi conami, vendar velikih podjet^' verjetno kaj kmalu na Vrhniki ne bo več. Se pa živahno razv^ajo majhne gospodarske družbe, saj je Vrhnika zanje mesto priložnosti. Je blizu glavnega mesta, z urejeno infrastrukturo in z relativni nizkimi cenami komunalno urejenih zemljišč za industr^sko in stanovanjsko gradnjo. Zato pri nas ustanavljajo svoje družbe tudi podjetniki iz drugih, bolj oddaljenih krajev od glavnega mesta. Kar nekaj Žirovcev se je odločilo, da bodo imelo sedež svoje družbe na Vrhniki. Imamo dve industr^ski coni in ponovno se oživlja podjetniški center, ki je pred leti zamrl.
Seveda to še zdaleč ni dovolj, da bi se Vrhnika razbremenila nekaj čez tisoč nezaposlenih, ki so zdaj na zavodu za zaposlovanje in bodo kmalu ostali tam brez nadomestil? Nezaposlenost je hud problem. Še posebno zato, ker ljudje, ki so ostali brez dela, niso poklicno prilagodljivi in ker usnjarske proizvodnje ni več,
težko pridejo do nove službe. Skupaj z zavodom za zaposlovanje iščemo možnosti za prekvalifikac^o čim večjega števila nezaposlenih v takšne poklice, po katerih je povpraševanje na trgu dela. Situac^a je prav neverjetna. Ko smo iskali kandidate za varuške in vzgojiteljice v novem vrtcu, ljudi nismo mogli dobiti v domačem bazenu nezaposlenih. Sicer pa je prvi šok zaradi propada IUV mimo in upam, da se bodo razmere umirile, možnosti za zaposlovanje pa povečale. Seveda ne na Vrhniki, saj tudi v prihodnje njeno gospodarstvo vseh naših občanov, ki so zdaj na zavodu, ne bo moglo zaposliti. Zraven stanovanja ne bo več tovarne in treba bo ubrati malo daljšo pot do službe.
Bi lahko rekli, da je socialna stiska
ljudi na Vrhniki zelo velika?
Težka je. Kriza jo poglablja. Mi v občinskem proračunu namenjamo vsako leto kar precej sredstev tudi za socialne pomoči ljudem v stiski, plačujemo zdravstveno zavarovanje tistim nezaposlenim, ki ne dosegajo predpisanih cenzusov, imamo veliko stanovanj z neprofitno, torej zelo nizko stanarino in poskrbimo tudi za tiste starejše, ki so v Domu upokojencev in ne zmorejo plačevati oskrbnine. Sicer pa nam strokovno pomoč v tem delu nudi Center
razporejenih glede na zakonske in druge obveznosti, ki jih ima občina za šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, knjižničarstvo itn. Na teh področjih praktično proračuna na občinskem svetu ni mogoče kaj dosti spreminjati, saj gre obveznosti, ki so zakoličene. Z odprtjem novega vrtca so se dodatni fiksni stroški še povečali za približno 700.000 evrov letnih fiksnih stroškov, čeprav smo izredno zadovoljni, da imamo na Vrhniki mlado prebivalstvo. Na mladih namreč svet stoji. Kaj hočem povedati? Da so sredstva, o katerih odločajo občinski svetniki, glede na zakonske in pogodbene obveznosti, relativno majhna. No, vendar je tudi s 30 odstotki proračuna, ki je vsako leto prost, mogoče mnogo narediti. In to tudi počnemo.
Pri sami realizac^l projektov in nalog se mi zd^o izredno pomembni tudi zaposleni na občini. Ce želimo doseči izpolnitev postavljenih ciljev, moramo vsi zaposleni delati intenzivno in stremeti k skupnemu cilju, ki je čim lepše življenje na Vrhniki in zadovoljevanje potreb občanov. Ocenjujem, da je treba veliko delati na medsebojnih odnosih z zaposlenimi. V to vlagam kar nekaj energie in časa. Bistveno je, da občina postane tudi z osebnim odnosom do občanov občina pr^aznih uslužbencev. Temu bi želela nameniti še več
pravlja za več občin in je namenjen izgradnji kanalizac^skega omrežja, je, kar zadeva pripravo dokumentac^e v Občini Vrhnika, končan. V nekaterih občinah še niso uspeli vse dokumen-tac^e pripraviti in narediti do konca. Spremembe prvotnega projekta so nastale zato, ker je Ministrstvo za okolje in prostor zahtevalo, da se vanj vključijo le aglomerac^e z več kot 2.000 prebivalci. V zelo kratkem času moramo vlogo dopolniti in hkrati vključiti, ob Verdu in novi čistilni napravi, v projekt še Staro Vrhniko, Mirke in še nekaj dodatnega omrežja v mestu Vrhnika. Takšen projekt terja mnogo dela in usklajevanja. Največkrat se zatakne prav pri urejanju služnostnih pravice. No, zdaj je tudi ta zgodba, vsaj kar zadeva pripravo dokumentac^e s strani občine, za Vrhniko končana. Cakamo še na pripravo dokumentac^e nekaterih drugih občin in potem seveda upamo na pozitivno odločitev pristojnega ministrstva.
Bi lahko našteli nekaj projektov, s katerimi ste na občini v zadnjem času zadovoljni?
Bodimo skromni. Na vsako novi pridobitev za občane smo lahko ponosni, če izboljšuje razmeremm za življenje. Tu imamo novi vrtec. Kdo bi lahko rekel, da novi trgovski centru niso pri-
Delovna skupnost občinske uprave z županom dr. Riharjem.
za socialno delo na Vrhniki, ki je za to strokovna in usposobljena državna in-stituc^a.
Največ težav je zagotovo v samem mestu Vrhnika, saj je tu največja gostota socialnih težav in največ nezaposlenih?
Zagotovo. Moram pa povedati, da tudi krajevne skupnosti opravno na teh področjih mnogo koristnega dela. Naša občina šteje 15.746 prebivalcev, ki živ^o v trinajstih krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti, ki so pravne osebe, lahko same urejajo številna vprašanja, saj so blizu ljudem in tam najbolj poznajo, v kakšnih razmerah kdo živi in kaj potrebuje. So pomemben dejavnik tudi pri odločanju v občinskem svetu o komunalnih, šolskih in otroško-varstvenih vprašanjih, čeprav ima pri tem odločilno besedo odločanja občinski svet.
In kako težak je letošnji občinski proračun?
20 mil^onov evrov. Slišati je veliko, vendar morate vedeti, da je več kot 70 odstotkov teh sredstev že vnaprej
časa, toda druge delovne obveznosti mi tega žal vedno ne dopuščajo.
Ne bi lahko zmanjšali stroškov delovanje občin tudi z združevanjem nekaterih občinskih služb in z večjim sodelovanjem med občinami? Mislim predvsem na tri občine, ki so nastale iz nekdanje velike vrhniške občine?
Ne verjamem, da bi lahko kaj dosti privarčevali. Sodelovanje med temi tremi občinami pa je intenzivno in zelo dobro. Smo praktično v dnevnem stiku, saj imamo kar nekaj skupnih stvari, ki jih moramo urejati skupaj. To velja zlasti za komunalno dejavnost. Veže nas skupno podjetje Javno komunalno podjetje Vrhnika, s katerim tudi dobro in intenzivno sodelujemo. Medobčinska inšpekc^ska in redarska služba delujeta še na širšem območju. Nekatere skupne projekte bomo še pospešili. Zdaj smo pred skupnim projektom »črnih odlagališč smeti«. Vse tri občine se bomo skupaj lotile tega problema tudi s pomočjo, upam, da, pridobljenih evropskih sredstev. Projekt Cista Ljubljanica, ki se pri-
dobitev, vendar so, ker je Vrhnika dobila nove zmogljivosti in konkurenčne trgovce na^ svojem območju. Moji so-krajani iz Žirov pridno nakupujejo na Vrhniki. Občina neposredno ni investirala svojih sredstev v nove trgovske zmogljivosti, je pa s prostorsko uredit-v^o omogočila razmah te dejavnosti. Hkrati smo dobili urejena križišča in veliko pretočnost prometa na glavni vrhniški vpadnici. Pomembna je tudi pogodba, ki smo jo sklenili z družbo Real invest, d.o.o., ki namerava graditi novo stanovanjsko naselje na Kralov-šah in bo zaradi prihoda novega prebivalstva Občini Vrhnika doniral pol mil^ona evrov v nove zmogljivosti za otroško varstvo. Ta sredstva bomo s pridom uporabili bodisi za nov vrtec v Vrtnar^'i, ali pa za povečanje zmogljivosti tega vrtca ob občinski stavbi ali pa Barjančka. Druga družbena infrastruktura, mislim na šole in zdravstvo, pa za zdaj zadostuje za prihod novih vrhniških občanov.
Če bi rekel, da na občini nimate velikih srbi s kmet^stvom in krajino, se ne bi strinjali z mano?
4
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Seveda ne. Vsako leto razpisujemo subvencje za kmete. Res je to relativno majhna populacja znotraj celotnega prebivalstva, vendar pomembna za ohranjanje kmetjske proizvodnje in krajine. V preteklosti je bilo vloženih veliko sredstev za cestno infrastrukturo po vaseh in praktično je vsaka kmetja dostopna po asfaltni poti. Zdaj delamo tudi poplavne štu-dje, da bi se znebili povodnji, ki so kar pogoste na našem območju. Pitno vodo pa imamo v glavnem urejeno. Veliko je imamo in dobra je. Letos bomo morali urediti še upravljanje z vodovodi v nekaterih krajevnih skupnostih, ki so v njihovi lasti in jih same upravljajo. Taka sta dva vodovoda. In po novi zakonodaji morata dobiti novega upravljavca, saj krajevne skupnosti nimajo več te pristojnosti. Lahko je to naše Komunalno podjetje ali pa krajevni skupnosti preneseta vodovoda v last občine in ona določi upravljavca. Zdaj se o tem dogovarjamo.
Nekaj časa je bilo slišati, da bi lahko tudi v občini koristno uporabili nekatere objekte Industrie usnja Vrhnika, saj je v občini potreben nov upravni center, kjer bi bile na enem mestu združene vse službe?
Na javni dražbi niso uspeli prodati objektov IUV. Na občini smo se nekaj časa res zanimali za prostore šivalnice in razmišljali, da bi tam naredili nov upravni center. Toda po ocenah strokovnjakov ti objekti niso primerni za upravne službe, preurejanje pa bi bilo predrago. Tudi Ministrstvo za javno upravo ni bilo naklonjeno takšni rešitvi. Zdaj se dogovarjamo za prizidek k stavbi, kjer je sedež občine in vanj naj bi se, ko bo zgrajen, preselili vsi državni upravni organi. Občinska uprava bi ostala v sedanji stavbi. Z gradnjo bomo začeli leta 2012 in do takrat moramo tudi pripraviti usklajene prostorske akte.
Se v najinem pogovoru namerno izogibati vsakršni politični oceni razmer v občini? Ali ste politično angažirani v kateri izmed strank?
Moja prednost je v tem, da nisem z Vrhnike in ne poznam posameznikove politične pripadnosti. Po mojem mnenju mora biti direktor občinske uprave oseba, ki ne preferira nobene politične opcje.
In kakšna so potem razmerja do župana, ki je vendarle predstavnik svoje politične opc^e, v občinskem svetu pa sed^o svetniki različnih strank?
Če govorim o sedanjem županu občine, potlej lahko rečem, da se je zame kot direktorico občinske uprave odločil mimo mojih političnih pogledov. Nihče me ni niti nič vprašal o tem. Župana dr. Marjana Riharja sem prvič videla, ko sem prišla na razgovor za službo in o njegovi politični opcji nisem vedela ničesar. Lahko povem, da zelo dobro sodelujeva in občudujem njegovo delavno zavzetost in prizadevnost ter trud, ki ga vlaga v delovanju na Občini Vrhnika. Direktor občinske uprave je, tako kot vodje oddelkov v upravi, zadolžen za strokovno pripravo gradiv in aktov. Naša dolžnost je, da opozorimo župana in občinske svetnike na možne različice urejanja kakšnega problema na temelju strokovnih razmislekov. Seveda je v občinskem svetu tudi nekaj politike, vendar imam občutek, da so v glavnem pred očmi svetnikov koristi občine in občanov. Sama pri svojem delu doslej nisem občutila nikakršnih političnih pritiskov na to, kako kakšno stvar urediti ali speljati. V občinskem svetu se svetniki lahko razhajajo o prioritetah uresničevanja nalog, ki so pred občino, zagotovo pa ne v ciljih, ki so tako in tako v korist občine. Zato lahko nastajajo znotraj občinskega sveta različne koalicje, bolj ali manj trajne, vendar ne gre za ozke strankarske in sebične interese. Mi v upravi pripravljamo gradivo za zasedanja občinskega sveta. Zmeraj pa se uskladimo o tem, kaj bomo predlagali z županom in pridemo na sejo poenoteni. Predlog, ki ni usklajen ali dobro pripravljen z vseh strokovnih vidikov, ne more na odločanje v občinskem svetu.
Zakonodaja določa, da se poveča število svetnikov v Občinskem svetu Vrhnika?
Zdaj občinski svet šteje 20 svetnikov v občinskem svetu. Ker pa se je število prebivalcev v občini povečalo čez 15.000, moramo povečati tudi število svetnikov in zato na novo določiti, kako bo z volilnimi območji. Po novem bo v občinskem svetu 24 svetnikov, kar je že sprejeto v statutu občine. Zdaj prilagajamo temu druge občinske akte. Ta čas je v javni razpravi predlog odloka o določitvi volilnih enot.
Je vaš mandat vezan na mandat župana, ki mora vsake štiri leta na novo dobiti zaupanje volivcev?
Ne. Direktor občinske uprave ima petletni mandat. Sicer pa življenje piše svoje zgodbe in ne veš vnaprej, kako bo. To delo sicer opravljam z velikim veseljem in mi pomeni vsakodnevni izziv.
Po končani službi se vsak dan odpeljete domov, v Žiri. Je naporno tako daleč hoditi v službo?
Vožnja me ne obremenjuje. Tiste pol ure vožnje poleti, če je lepo vreme, si na poti zbistrim glavo in ko pridem domov me čaka kup dela v hiši in okrog nje. Rada imam rože, ukvarjam se s športom, rada potujem in rada sem v družbi. Najraje pa sem mama hčerki in sinovoma. Velikokrat pa vendarle tudi doma nanese beseda na delo v službi, saj z možem opravljava podobno delo in si medsebojno izmenjujeva znanje in izkušnje. Toda jaz delam na Vrhniki, ki je po moji oceni lepo in urejeno mesto. Tudi ljudje tukaj se mi zdjo prjetni in kar je še prav posebno zanimivo, izjemno odkriti.
Marjan Horvat
122. občni zbor vrhniških turistov
T	• v •	V 1	•
Iz nepremičnin več denarja
Turistično društvo Blagajana je zagotovo eno najstarejših društev v občini, saj so 9. marca organizirali že 122. redni letni občni zbor. Zbor je bil v Gostilni in pizzer^ji Boter, kjer je že vrsto let stalnica zbora članov turističnega društva. Zaradi precej neugodnega vremena se je tokrat zbralo nekoliko manj članov, vendar pa z vsemi povabljenimi gosti, z županom dr. Marjanom Riharjem na čelu.
Za uvod občnega zbora je zbrane presenetil Valvazor, ki je s seboj pripeljal zmaje iz Lint-verna, našega Starega malna. Z zgodovinsko pripovedko se je vrnil petsto let nazaj ter požel velik aplavz vseh prisotnih. Nato pa se je začel uradni del občnega zbora. Poročilo o delu društva v letu 2009 je predstavila predsednica Mirjam Su-hadolnik ter med drugim poudarila:
»Sejem Vse za dom in vrt smo pripravili 4. aprila in skupaj s ponudniki ugotovili, da bi morda bilo bolje, če bi ga prestavili vsaj teden pozneje. Vendar lahko rečemo, da je sejem uspel s pomočjo zvestih sponzorjev. Tako KPV, kot CRO, ki je med obiskovalce razdelil 400 vreč komposta. Razdelili smo več sto sadik okrasnih cvetlic v sodelovanju z vrtnarstvom Hlebec, Unichem pa je poleg svoje ponudbe poskrbel za nagradne igre.
18. aprila smo se povezali s Planinskim društvom Vrhnika v čistilni akcji. Zbrali smo se na Tankovski cesti in od tam krenili v vse smeri, nekaj članov TD je takoj začelo s čiščenjem Močilnika.
Takoj nato smo začeli s pripravami na 2. srečanje priseljenih občanov z domačini Tu smo doma. Tokrat smo združili moči s Športnim društvom Povž iz Stare Vrhnike. Zato smo premaknili datum dogodka na državni praznik, 25. junj.
Množična udeležba aktivnih ponudnikov, razstavljavcev in izvedenih delavnic, zabavni program in seveda številna udeležba tekačev je kljub strahu pred slabim vremenom bila zagotovilo za uspešen in predvsem lep dan.
Predvsem pa je vzpodbudna ugotovitev, da se je prireditve udeležilo veliko več priseljenih občanov, kot smo zabeležili prvo leto.
Sekcja za ohranjanje narodne noše, ki se je predstavila tudi na srečanju Tu smo doma, je tako kot vsako leto sodelovala na paradah narodnih noš v Beljaku in Kamniku.
V septembru smo se v Starem malnu že tradicionalno srečali člani društva in podelili blaga-jane.
Lani je tudi kapelica sv. Antona v Močilniku dobila svojo »zdravo« podobo. Morda bi bilo prav, da bi zvonček večkrat pozvonil in bi se želja o oživitvi Močilnika začela izpolnjevati.
Korak naprej smo pri pripravi dolgoročne strategje razvoja Starega malna. Pridobili smo mnenja strokovnjakov in organizirali širšo razpravo, na kateri smo poleg upravnega in nadzornega odbora društva sodelovali strokovnjaki z Vrhnike, župan in direktor ZIC-a. Sklenili smo, da bo aktivnosti vodil strokovni odbor.«
Zboru so bila dodana tudi druga poročila, ki so bila vsa soglasno sprejeta. Predsednica je nato predstavila še načrt za leto 2010, ki obsega že nekatere stalne aktivnosti, pa naj navedemo samo nekatere najpomembnejše:
-	čistilna akcja Stop divjim odlagališčem v sodelovanju z Okoljevarstvenim društvom Barjanski zmaj (koordinator v občini), sodelovanje s Planinskim društvom - 27. marec 2010
-	sejem Vse za vrt in dom (april)
Občni zbor so obiskali Valvazor in tr^e zmaji.
Zbor, in to 122. po vrsti, je vodilo tričlansko predsedstvo.
Udeležba je bila nekoliko manjša kot lani; vreme, vreme ,
Predsednica društva Mirjam Suhadolnik
-	vključevanje v vseslovensko čistilno akcjo - v sodelovanju s Planinskim društvom, 17. april
-	ocena kraja, ocenjevanje hiš, balkonov, vrtov ^ (april do september)
-	spoznavajmo domači kraj: skupinski ogled znamenitosti za člane (rimski zid - Napoleonov vodnjak - Rupnikova linja; Barje, kolesarska pot
(maj do september)
-	sodelovanje na Argonavtskih dnevih
-	srečanje Tu smo doma v Starem malnu v sodelovanju s ŠD Povž Stara Vrhnika ter tradicionalni tek - 25. junj
-	srečanje članov TD Blagajana (druga nedelja v septembru)
-	podelitev priznanj Blagajana (september)
-	sodelovanje sekcje narodnih noš na paradi v Beljaku in Kamniku (avgust, september)
Tudi načrt je bil soglasno sprejet. Nato so besedo dobili gostje občnega zbora. Župan dr. Marjan Rihar je povedal, da je iz poročil vidna velika aktivnost, za kar je bilo vloženega ogromno dela. Lahko pa bi več iztržili iz nepremičnin v lasti društva, kot sta Star maln in del Močilnika, saj je sponzorskih in donatorskih sredstev vedno manj. Drugi govorniki, planinci in predstavnica narodnih noš pa so poudarili predvsem dobro sodelovanje, ki ga bodo v nadaljnjih letih še izboljšali.
Zaključek zbora članov društva se je končal ob zakuski in sproščenem razgovoru med člani društva.
S. S.
SEJEM
vse za vrt in dom
Turistično društvo Blagajna Vrhnika vabi na spomladanski sejem, ki bo 10. aprila na trgu za sodiščem od 9. do 14. ure.
Vabljeni proizvajalci biohrane, vrtnarji, cvetličarji, drevesničarji, izdelovalci orodja za vrtičkarje, vrtnih klopi in lop, cvetličnih korit ... Vsi, ki bi želeli sodelovati z artikli, primernimi za prodajo in predstavitev na sejmu, vljudno vabljeni.
Prgavo na obrazcu prijavnice pošljite na naslov:
Turistično društvo Blagajna, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika ali na
£-naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net
Informacje: vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.30 ali na tel. št.: 01/ 755 13 41 ali na GSM: 041/ 843-000.
PR^AVNICA ZA PRODAJO ALI RAZSTAVO NA SEJMU
Naziv in naslov prodajalca - razstavljavca:
Ponudba ali razstava artiklov:
E-naslov:
Telefonska številka:
Rabim stojnico:
DA
NE
Podpis:
Žig:
5
NAŠ ČASOPIS
Občina
132. občni zbor PGD Vrhnika
Pridobili avtolestev in prizidek
5. marca 2010 je v gasilskem domu na Vrhniki potekal 132. redni letni Občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika. Občnega zbora se je udeležilo več kot 90 udeležencev, med njimi župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, predsednik Gasilske zveze Vrhnika tovariš Ivan Turk, poveljnik Gasilske zveze Vrhnika tovariš Vinko Keršmanc, podpoveljnik Gasilske zveze Vrhnika tovariš Ciril Kos, namestnik poveljnika Civilne zaščite Vrhnika gospod Viktor Razdrh ter predstavniki sosednjih gasilskih zvez, društev, krajevnih skupnosti in drugih društev, ki delujejo v Občini Vrhnika.
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Delovno predsedstvo na Občnem zboru PGD Vrhnika
Predsednik društva tovariš Zdravko Kogovšek je v svojem poročilu med drugim poudaril, da je za nami leto, ki nam bo ostalo v lepem spominu. Po doseženem morda najuspešnejše leto, saj je na Vrhniko prispela sodobna gasilska avto-lestev, zgradili (prevzeli) pa smo tudi prizidek - garažo za domom. Lepotica, kakor smo krstili avtolestev, je prispela na Vrhniko aprila. Med tem časom smo se člani društva usposabljali za delo z njo. Slovesen prevzem in blagoslov gasilske avtolestve ter prizid-
ka gasilskega doma sta bila 9. maja 2009. Poudaril je, da smo poslali prek 200 prošenj vrhniškim podjetjem in obrtnikom za pomoč pri izgradnji prizidka, a razen nekaj izjem je bil odziv zelo slab.
Ob tem ne gre pozabiti Občine Vrhnika, ki je velik projekt nakupa avtolestve tudi izpeljala. Le-ta bo služila za večjo varnost vseh prebivalcev Vrhnike pa tudi okolice. Zahvala velja tudi občanom, ki so z nakupom koledarjev dali svoj prispevek.
V letu 2009 je bilo 40 intervenci'. Manj kot prejšnja leta je travniških požarov, saj so občani v času požarne ogroženosti bolj previdni. Vse to je rezultat dobrega preventivnega dela na območju naše zveze, na kar vpliva tudi zagrožena denarna kazen.
Lani smo se prvič udeležili akc^e STOP DIVJIM ODLAGALIŠČEM NA BARJU. Odziv med mladino je bil dober. Več kot 20 se nas je zbralo, da smo tudi mi prispevali svoj delež k čistejšemu okolju.
19. avgusta je bila za bazenom predstavitev
Na obisku pri častnemu predsedniku (od leve proti desni-Nadja Malovrh (mentorica mladine) v sredini- Janez Slavec (častni predsednik) in desno Zdravko Kogovšek (predsednik PGD Vrhnika)
gasilske tehnike in upravljanja z njo, na kateri so bili otroci iz počitniških delavnic.
Torej se odzovemo raznim ustanovam in organizac^am za pomoč pri njihovih aktivnostih. Med drugim pomagamo tudi planinskemu društvu s prevozom vode v zavetišče na Planini.
V društvu smo veliko pozornost namenili tudi izobraževanju. Štirje naši člani so opravili tečaj za vodjo enote, dva sta opravila nadaljevalni tečaj za gasilca, dva za gašenje notranjih požarov MODUL A, enajst pa jih je opravilo tečaj in izpit za delo z avtolestv^o.
Lani smo v načrtu za leto 2009 napisali načrtno delo z mladimi. Menim, da nam je to uspelo zelo dobro, saj so rezultati vidni.
Predsednik društva je predstavil tudi načrt dela za leto
2010. Povedal je, da bomo na operativnem področju sodelovali z Gasilsko zvezo Vrhnika ter se udeležili vseh vaj in drugih aktivnosti v njihovi organizac^'i, v vrtcih in šolah bomo predstavili svoje delo, organizirali bomo mesečne vaje v društvu ter usposobili čim več gasilcev za specialnosti, in sicer v okviru Gasilske zveze Vrhnika pa tudi v učnem centru na Igu in v Sežani. Sodelovali bomo na tekmovanjih in organizirali jesenski izlet.
Na organiza-ci'skem področju bo veliko dela z zamenjavo ogrevanja v gasilskem domu na plin, z zamenjavo sprednjih garažnih vrat, z barvanjem lesenega opaža na stolpu, trudili se bomo pridobiti prikolico za prevoz motorne črpalke, sodelovali bomo na tekmovanjih in organizirali jesenski izlet.
Po predstavljenih poročilih so vabljeni gostje v svojih govorih čestitali PGD Vrhnika za 132 let delovanja društva, poudarili pomen mladih v društvu, pohvalili so povezanost društva z občani in z občinskim instituci'am ter poudarili, da društvo dobro deluje, da se odzivajo za vse potrebe kraja ter jim zaželeli uspešno delo tudi vnaprej.
Konec zbora je predsednik zaključil z besedami: »Največja zahvala gre našim gasilcem, ki si za tako delovanje društva, kot sem ga opisal v poročilu in smo si ga zastavili ob začetku leta, vzamejo čas in imajo voljo to peljati v smeri, ki smo si jo zastavili. Trudili se bomo, da bo oprema služila svojemu namenu, da bo strokovno uporabljena, tako na vajah kot na inter-venci'ah. To pomen, da smo na pravi poti, kar nam daje še dodaten zagon za nadaljnje delo.«
Nadja Malovrh
Enota gasilcev tudi v KS Pokojišče, Padež, Zavrh
Spominjam se, ko je leta 1994 ob udaru strele do tal pogorel hlev pri Debevčevih. Bila je huda poletna nevihta. Konec je oznanil strašanski pok. Črn in bel dim sta se začela valiti iz hleva. Jasno se tudi spominjam, da sem takrat kot šestletni otrok poslušal tetino panično klicanje gasilcev. Prispeli so približno v dvajsetih do tridesetih minutah. Borili so se z ognjem, vendar takrat ni bilo v bližini primernega hidranta.
Moja stara mati je vsako poletno nevihto še mnogo let po tem dogodku hodila na dež gledat, da ni morda hlev zopet v plamenih. Strah nas je bilo vseh.
Ideja o gasilski enoti v KS Pokojišče, Padež, Zavrh je visela v zraku dolgo let, a nikoli ni bila udejanjena. Nekateri še vedno krivdo nezainteresiranost takratnih generac^'.
Prišla je nova generac^a, ki je po dolgih letih ponovno izkusila požar. Lani sem dobil klic pr^atelja, naj pridem do domovanja V.V. Vnel se je prašičji hlev v času njihove odsotnosti. Tr^e fantje smo se lotili takrat majhnega ognja v strehi. Uporabili smo kar lavorje z deževnico. V naslednjih dveh dneh smo sedli skupaj s predsednikom KS in se začeli resno pogovarjati o gasilski enoti na Pokojišču. Spet?! Kolikokrat so se že prejšnja leta pogovarjali, o tem pa ni bilo nič. Predsednik KS je sklical sestanek z gasilci PGD Verd. Tako smo se sestali s predstavniki PGD Verd in vsi zainteresirani krajani s Pokojišča.
Prvič smo pokazali veliko mero zanimanja, zagnanosti ter resnosti. Mnogi so še vedno v dvomih. Deset nas je zagnanih bodočih gasilcev in podpornikov. Naša prva preizkušnja je bila vsakoletna vaja gašenja gozdnega požara. Takrat se s pomočjo gasilskih združenj osredotočimo na območje Meniš^e. Nave-
zal sem stik s PGD Verd in tako smo prvič spoznali gasilsko opremo in način delovanja v gasilski enoti. Sledil je preizkus hidrantnega sistema na Pokojišču. Prisotni smo bili zagnani bodoči gasilci, predsednik KS Pokojišče in seveda gasilci PGD Verd.
Sledilo je zatišje, vendar nihče od nas ni pozabil ideje o gasilski enoti. V sredini januarja sem dobil vabilo na občni zbor PGD Verd, pristopne izjave za naše bodoče gasilce in prek tega skoraj zagotovljeno gasilsko prihodnost na Pokojišču. Slišalo se bo malo, a za naš mali kraj veliko, ko pristopno izjavo podpiše enajst ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. Februarja smo se udeležili preizkusa nove gasilske opreme (klešče za reševanje iz avta na stari žagi.
10. februarja 2010 pa smo bili na sestanku operativne enote PGD Verd.
Zdaj nas ne bo nič ustavilo! Gasilci bomo!
Ponosen sem, da je gasilska oprema že na poti v naše kraje. Ekipa PGD Verd nas je sprejela odprtih rok, naša naloga je, da si pridobimo gasilsko znanje in prisluhnemo izkušenim gasilcem.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ,	Žiga Pelko

Mladi iz PGD Vrhnika z mentorjema Državno tekmovanje v kvizu gasilske mladine Slovence, Braslovče, 21. oktober 2009.
Mladinsko poročilo za leto 2009 je predstavila mentorica Nadja Malovrh
V	letu 2009 smo nadaljevali z delom z mladimi pod vodstvom mentorjev Zdravka Kogovška, Uroša Pontell^a in Nad-je Malovrh. Delo je bilo usmerjeno predvsem v pripravo na različna tekmovanja, ki so potekala v okviru Gasilske zveze Vrhnika.
Srečanja se je redno udeleževalo okrog 20 mladih. V okviru srečanj smo skozi igro spoznavali osnove gasilstva ter druge dejavnosti, ki so povezane z operativnim področjem gasilstva. Tako so mladi pridobivali znanje, ki so ga pozneje uporabili na tekmovanjih,
15. maja 2009 je pionirje in pionirke čakalo naše prvo tekmovanje v novi sezoni, in sicer reg^sko tekmovanje v gasilski orientac^i 2009 v organizac^'i Gasilske zveze Vrhnika v sodelovanju s PGD Blatna Brezovica.
Sodelovali smo s štirimi mešanimi ekipami mlajših pionirjev in z eno ekipo starejših pionirjev.
V	kategorii mlajši pionirji je sodelovalo 29 ekip. Mladi iz PGD Vrhnika smo osvojili 1., 3., 6 in 19 mesto, v kategorii starejši pionirji pa smo izmed 29 sodelujočih ekip osvojili 12. mesto.
Prvouvrščena ekipa v sestavi Miha Mahovlič, Nace Pod-lesnik in Teodor Urbančič se je uvrstila na državno tekmovanje, ki je potekalo12. septembra 2009 na Brdu pri Kranju. Osvojili smo 20. mesto od 32 sodelujočih ekip.
19. septembra 2009 smo se udeležili tekmovanja za pokal PGD Borovnica. Desetina mlajših pionirjev je na tekmovanju, ki ga je sestavljala vaja z vedrovko in štafeta s prenosom vode, osvojila 9. mesto.
Teden pozneje, 26. septembra 2009, smo se udeležili tudi memorialnega gasilskega tekmovanja za pokal GZ Vrhnika.
Na tekmovanju je bila prisotna desetina pionirjev, ki so v svoji kategorii osvojili 10. mesto.
10. oktobra 2009 smo se udeležili občinskega kviza za gasilsko mladino, ki je potekal v PGD Rovte. Sodelovali smo z dvema ekipama mlajših pionirjev. Mentorji smo se z mladimi gasilci na tekmovanje dobro pripravili. Kviz smo zaključili z odličnimi rezultati, in sicer: dosegli smo 1. in 3. mesto. Zagotovili smo nastop na reg^skem kvizu gasilske mladine, ki je potekal 24. oktobra 2009 v Rovtah.Osvojili smo 1. in 2. mesto in se uvrstili na državno tekmovanje.
21. oktobra 2009 je sledil državni kviz gasilske mladine Slovence v Braslovčah.
Na tekmovanju sta sodelovali prvo- in drugouvršena ekipa z regi'skega tekmovanja. V kategorii mlajši pionirji je sodelovalo 31 ekip iz vse Slovenie.
Miha Mahovlič, Nace Podlesnik in Teodor Urbančič so osvojili odlično 12. mesto, KatjaTrubačev ter Neja in Gašper Štirn pa 28. mesto.
Lani smo se udeležili taborjenja v Savudrio, ki je potekalo od 13. do 20. juli'a 2009 v organizaci'i Gasilske zveze Ško^a Loka. Iz našega društva se ga je udeležilo 14 otrok. Bivali smo v šotorih, ki so bili že postavljeni na izbrani lokaci'i v kampu Veli Jože.
Leta 2010 si bomo mentorji prizadevali, da bomo vključili še katerega mladca v svoje vrste. Nekaj pionirjev in pionirk nas je v tem šolskem letu zapustilo, ker imajo v času gasilskih vaj druge, zunajšolske aktivnosti (glasbo, različne športe Poskušali bomo sodelovati s sosednjimi gasilskimi društvi pri gasilskih delavnicah, ki so namenjene izobraževanju in skupnemu druženju.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Nadja Malovrh, mentorica mladine PGD Vrhnike
6
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina ÇSH^ Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Delo poveljstva Vrhnika v letu 2009
Minulo leto je bilo za gasilce iz poveljstva Vrhnika delovno in uspešno. Sodelovali smo na izobraževanjih v okviru GZ Vrhnika in v izobraževalnem centru na Igu. Poveljstvo vse leto načrtuje in usmerja delo pGd v občini. Poveljstvo Vrhnika je strokovni organ, ki načrtuje in izdeluje predloge za upravni odbor GZ Vrhnika s področja operativnega delovanja enot. Obenem pa usposablja in usmerja operativno delo operativnih gasilskih enot v vrhniški občini. Poveljstvo sestavljajo v sedanji sestavi: Benjamin Svenšek (poveljnik), Marko Jeraj (podpoveljnik), Peter Jelovšek (pomočnik za zveze), Marko Trček (pomočnik za logistiko), Janez Dolinar (pomočnik za vozila in opremo), Damjan Gutnik (pomočnik za logistiko), Blaž Drašler (pomočnik za tehnično reševanje), Boštjan Plahutnik (pomočnik za prvo pomoč), Boštjan Turk (pomočnik za izolirne dihalne aparate), Tomaž Šuštar (administracya), Damjan Marolt (nevarne snovi) in Bojan Vrhovec (strokovni sodelavec za usposabljanje z uporabo avto lestve).
Znotraj poveljstva smo začeli s posodabljanjem evidenc pozivanja prek pozivnikov in SMS-pozivov. Zamenjali smo tudi nekaj pozivnikov.
Veliko časa in energie je bilo vloženo v pripravo operativnega načrta gasilskih enot v Občini Vrhnika. Omenjeni načrt zajema oceno nevarnosti v občini, ukrepe in načrt aktiviranja gasilskih enot. Je krovni akt za operativno delovanje enot, ki ga odobri župan in po katerem ReCO Ljubljana (112) alarmira gasilske enote.
Organiziranih je bilo več usposabljanj in praktičnih vaj.
Operativcem PGD Vrhnika je veliko časa vzelo usposabljanje na novi avtolestvi. Začeli so s spoznavanjem vozila in njegovimi možnostmi. Pozneje so prikazali praktično delo in urili postopke. Obenem so si ogledali možnosti dostopa in postavitve na različnih lokaci'ah v naši občini. Usposabljanje je vodil izkušeni gasilec Bojan Vr-hovec iz Blatne Brezovice, ki si služi vsakdanji kruh v Gasilski brigadi Ljubljana. Zelo so se izkazali vrhniški operativci s svojim znanjem, tako da je bila nova avtolestev uspešno uvedena v operativno uporabo.
Operativci iz PGD Stara Vrhnika in PGD Verd so se decembra udeležili usposabljanja iz nudenja nujne medicinske pomoči. Usposabljanje je zajemalo teoretični del, poudarek je bil na praktičnem delu, na koncu pa je potekalo pisno in praktično preverjanje znanja. Izvajali so ga inštruktorji iz Reševalne postaje Ljubljana, ki so pohvalili delo tečajnikov in bili zelo zadovoljni z njihovim znanjem.
Operativci posameznih društev so se urili vse leto in izvedli več društvenih vaj.
PGD Verd je sodelovalo na meddruštveni vaji na območju Pokojišča na temo gozdni požar. Sodelovala so sosednja društva PGD VRHNIKA, PGD Stara Vrhnika PGD Borovnica, PGD Brezovica pri Borovnici, PGD Ljubljana - Trnovo in društva iz GZ Cerknica - sektor Begunje.
Člani PGD Vrhnika so sodelovali na vaji GZ Horjul, ki je potekala na osnovni šoli Horjul. Izvedli so reševanje s po-
močjo avtolestve.
Tudi člani PGD Podlipa - Smrečje so^ izvedli skupno vajo s PGD Žažar iz sosednje GZ Horjul. PGD Drenov Grič -Lesno Brdo pa je izvedel skupno vajo z društvi iz GZ Horjul.
Oktobra je bila predstavitev delovanja operativnih enot in opreme za učence osnovnih šol A. M. Slomška in Ivana Cankarja ter za malčke iz Poštne in Župniskega vrtca.
Novembra smo v okviru ak-
Stanovalec iz objekta je poklical ReCO Lj in povedal, kaj se je zgodilo in da so v objektu ujeti ljudje. ReCO Ljubljana je aktiviral vsa prostovoljna gasilska društva v poveljstvu Vrhnika. Vaja je bila nenapovedana, tako da ni bil znan čas aktiviranja enot.
Na sami lokacii se je postavilo poveljniško mesto. Sledilo je zapiranje plina in izklop električnega toka. Samo delo je bilo razdeljeno v tri delovne
tivnosti poveljstva Vrhnika izvedli osrednjo vajo ZLATICA 2009, ki jo je zelo dobro pripravil član poveljstva Boštjan Turk. Vaja je potekala po naslednjem scenariu.
V soboto, 14. 11. 2009, v popoldanski urah je nastala eksplozia plinske jeklenke v prvem nadstropju stanovanjskega objekta na Ljubljanski cesti 34B v enem izmed stanovanj. Eksplozia je povsem uničila stanovanje in poškodovala del stopnišča. Stanovalci stanovanjskega objekta so začeli evakuacio iz objekta, a sta jih pri tem ovirala gost dim iz objekta in delno porušeno stopnišče. Nekaj stanovalcev je ostalo ujetih na stopnišču, nekaterim je uspelo ubežati na streho stanovanjskega objekta in so ostali ujeti na njej.
sektorje: v prvem je potekalo reševanje iz višin s pomočjo avtolestve, v drugem gašenje z notranjimi napadi, v tretjem pa je bilo triažno mesto za oskrbo poškodovancev. To je bila prva vaja v objektu z več nadstropji in velikim številom markerjev (ponesrečencev). Sodelovalo je 73 operativnih članov, reševalno vozilo PACIENT s posadko, patrulja Policiske postaje Vrhnika in mestno redarstvo. Zgledno je bilo sodelovanje med vodstvom vaje, Policio in mestnimi redarji, za kar se jim zahvaljujem v imenu vodstva vaje.
Vajo so si poleg župana dr. Marjana Riharja ogledali še predstavniki Uprave za zaščito in reševanje iz Ljubljane, člani štaba CZ Vrhnika, predstavniki GZ Vrhnika in drugi gostje.
Ob tej priložnosti bi se rad
zahvalil stanovalcem omenjenega bloka za dobro sodelovanje in pomoč pri izvedbi vaje.
Vse leto so potekala različna tekmovanja, na katerih so posamezna društva dosegla velike uspehe.
Na območju Občine Vrhnika so operativne enote društev posredovale 69-krat. Inter-vencie so trajale 134,5 ure, sodelovalo je 648 prostovoljnih gasilcev, ki so opravili 1413,10 ure prostovoljnega dela in nemalokrat ob pomoči občanom brezplačno izpostavljali svoje zdravje in življenje.
Poveljstvo je vse leto evidentiralo in usklajevalo potrebe po opremi društev. Ob koncu leta je bila le-ta nabavljena in predana v uporabo operativnim enotam. Treba pa je vedeti, da je tovrstna oprema namenska in posledično so potrebna velika finančna sredstva.
Nabavljeno opremo smo že uporabili in izkazalo se je, da je bila odločitev za nabavo pravilna.
Veliko energie in živcev sta nam vzeli priprava in izvedba javnega razpisa za PGD Verd, ki je bil uspešno izveden. Vozilo bo dobavljeno leta 2010.
V tem sestavku sem vam poskušal predstaviti delo društev v poveljstvu Vrhnika v minulem letu.
Naj se zahvalim predvsem članom poveljstva Vrhnika za tvorno in timsko delo, ki poleg dela v matičnih društvih žrtvujejo svoj prosti čas in opravio še marsikatero uro znotraj dela poveljstva v dobro vseh operativnih gasilskih enot Občine Vrhnika .
Zahvala velja članicam in članom društev za brezplačno opravljeno delo in vloženi trud.
Obenem velja posebna zahvala življenjskim sopotnikom članov in član, ter njihovim družinam, ki jih pri njihovem delu podpirajo in jim stoji'o ob strani.
Naj končam z besedami: Naj bo dan ali noč, gasilec vedno priskoči na POMOČ!
Pozdravljam vas z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
Benjamin Svenšek, VGČ I. st.,
poveljnik poveljstva Vrhnika
Zlata poroka zakoncev Bizjan iz Zaplane
V soboto, 20. 2. 2010, sta v krogu svojih najbližjih, sosedov in priateljev praznovala svoj zlati jubilej, 50 let poroke, Mar^a in Pavel Bizjan iz Zaplane.
Pavel je bil zaposlen kot gasilec v Liku na Vrhniki, veliko svojega časa je namenil udejstvovanju v gasilskem društvu in Krajevni skupnosti na Zaplani, Mar^a pa je doma skrbela za dom in družino. Skupaj z družino sta obdelovala in zelo
razširila svojo kmetio. V zakonu so se jima rodili štirje otroci Pavel, Irena in dvojčka Tomaž in Boštjan, ki so si z njunimi snahami Bernardo, Simono in Tajo ter zetom Janezom ustvarili svoje družine. Dedka in babico razveseljuje šest vnukinj Neža, Meta, Špela, Maša, Nika in Tjaša, ter štirje vnuki Jure, Janez, Jaka in Nejc.
Priprave na praznovanje so se začele že v četrtek, ko so jima domači in njuni sosedje pred hišo postavili mlaje. Slovesna potrditev 50-letnega zakonskega življenja je potekala v cerkvi svetega Urha in Martina na Zaplani, kamor so se odpeljali v podobnih avtomobilih kot pred petdesetimi leti. V tovornjaku Mercedes Benz, letnik 1954, ki ga je vozil Franc Jeraj, so se odpeljali svatje, zlatoporočenca pa sta se z Branetom Zalaznikom vozila v avtu Fiat Balilla, letnik 1934. Obilno sneženje in sneg na cesti pa sta ustavila njun avto in zlatoporočenca sta se do cerkve morala odpeljati s preostalimi svati.
Mašo na Zaplani je vodil vrhniški dekan Blaž Gregorc ob pomoči župnika Matjaža Ambrožiča.
Po slovesnosti v cerkvi sta bila civilni del poroke in potrditev v Gostilni Godec v Borovnici, kjer je župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar povzel 50 let skupnega življenja, matičarka Marjetka Fortuna pa je poskrbela, da bosta zlatoporočenca z zlatimi črkami zapisana tudi v matični knjigi.
Po uradnem delu se je kot po stari navadi ohcet nadaljevala pozno v noč, za kar so poskrbeli svatje, dobra glasba Ansambla Pomlad in presenečenje, ki so ga pripravili za zlatoporo-čenca: nastop Borisa Kopitarja.
Da prietni trenutki, preživeti na praznovanju zlate poroke, ne bodo šli prehitro v pozabo, pa je poskrbel isti fotograf iz stuj dia Foto Markelj kot na poroki pred petdesetimi leti. NČ
Vabilo
Vabimo vas na predavanje o ohranjanju zdravja z brezplačnim merjenjem kisika v krvi in merjenjem krvnega tlaka v
soboto, 10. 4. 2010, ob 19. uri v gasilskem domu na Vrhniki.
Vstop prost!
Z PGDZaplana
Pavel Bizjan je bil imenovan za častnega predsednika.
Občnega zbora se je udeležil naš dolgoletni sponzor Franc Mesec, ki je prav tedaj praznoval 70 let življenja.
Sredi januarja smo v PGD Zaplana imeli občni zbor, ki se ga je udeležilo veliko domačih gasilcev, pa tudi gostov je bilo veliko, tako da smo preživeli prieten večer. Ob pregledu delovanja društva v minulem letu je bilo ugotovljeno, da smo imeli samo en požar, katerega gašenje je potekalo nadvse uspešno. Lani smo več truda namenili izobraževanju in usposabljanju članov in članic. Rezultat tega se je pokazal na tekmovanjih mladincev in pionirjev, kjer so se naše mladinke uvrstile na republiško tekmovanje, ki bo potekalo letos.
Razveseljujoče pa je bilo blagajniško poročilo, saj smo leta 2009 prihranili kar nekaj sredstev, tako da vedno bolj verjamemo, da nam bo v bližnji prihodnosti uspelo nabaviti novo gasilsko vozilo, saj je tovornjak, ki ga uporabljamo sedaj, že odslužil svojemu namenu in je nujno potrebna menjava. Na koncu smo podelili priznanja za dolgoletno delo v društvu.
7
8 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kako je mogoče?
Kaj je skupnega vsem političnim aferam zadnjega časa?
Da je v Slovenci vse več afer in da so tudi vse bolj nenavadne, celo bizarne, ni treba posebej dokazovati. Ob vseh pa se poraja vprašanje, kako je mogoče, da v pravni državi ...
Kako je mogoče, da ob istem bančnem sistemu mali obrtnik ne more dobiti niti deset tisoč evrov posojila, da bi preprečil stečaj svoje obrti, direktorju velikega podjetja pa državna banka brez ustreznega zavarovanja odobri sto mil^onov evrov posojila za prevzem podjetja?
Kako je mogoče, da ob istem sodnem sistemu žrtev morilskih bulmastifov že štiri leta čaka na pravično odškodnino (pokojnemu) lastniku teh psov pa so bili na njegovo željo psi tako hitro vrnjeni?
Kako je mogoče, da ob isti prostorski politiki neki kmet na obali že dvajset let brezuspešno prosi za dovoljenje, da bi smel njegov sin na njegovem vrtu zgraditi skromno hišo za lastno družino, neki politični mogotec pa več sto metrov stran od naselja na kmet^'sko zaščitenem zemljišču nad Izolo kar čez noč dobi dovoljenje za gradnjo mogočne graščine?
Vsi ti in številni drugi primeri odkrivajo čudno slovensko načelo, ki se glasi: Za ene tako, za druge drugače! In to ob istih zakonih, istih predpisih, istih upravah, istih sodnikih, istih ministrih in v isti državi! Vse je zakonito, vse je po predpisih. Včasih je morda treba zamenjati sodnega izvedenca, "strokovno" komis^o ali sodnika. Včasih pa zadostuje že, da Polic^a obvesti tožilca šele po petih urah ali pa sodnik založi sodni spis v omaro, dokler primer ne zastara.
Ustava, zakoni in drugi predpisi so lahko še tako dobri, a če tisti, ki po teh zakonih odločajo, niso že kot ljudje zavezani načelu pravičnosti, ni mogoče ustvariti življenjskega okolja, ki se mu reče pravna država. Vsak zakon, vsak predpis je namreč mogoče izigrati, če je človek dovolj bister - in dovolj pokvarjen. In če ima dovolj pr^ateljev v politično vplivnih omrežjih. Naj bodo zakoni še tako idealni, pravna država postane sprevržena, če pravo uporabljajo (oziroma zlorabljajo) moralno sprevrženi ljudje!
Brez pravičnosti, solidarnosti in sočutja ni pravne države. Ce te »dodane vrednosti« ni, potem bomo plačevali vse večji davek na sprevrženost pravne države. Najprej tisti, ki nismo blizu vladajoči politiki in vplivnim omrežjem, prej ali slej pa tudi vsi drugi. Eden prvih komentarjev ob izbruhu afere bulmastifov je bil: "Vse se vrača - vse se plača!"
Ce kdaj, potem Slovenca danes potrebuje moralne avtoritete, ki bi znale v slovenski pravni red vnašati pravičnost, solidarnost in sočutje. Ce pravičnost in solidarnost še lahko vsaj približno opredelimo v pravnem jeziku, pa sočutje kot univerzalna in vse obsegajoča kategor^a medčloveških odnosov ostaja neulovljiva. Sočutja ne moremo ujeti v pravno formulac^o, lahko ga le opišemo z bolj ali manj pesniškim jezikom. Tudi ga ne moremo predpisati, zauka-zati, lahko ga le uresničujemo - in upamo, da se ga bodo nalezli tudi drugi.
Ce od koga, potem od predsednika države pričakujemo, da bo s svojo osebnostjo prispeval k počlovečenju pravne države. Ce kdo, potem mora on pokazati sposobnost za pravičnost in pristno sočutje. Ce srečamo tujca, ki je neobčutljiv za trpljenje drugih, gremo mimo njega in si mislimo svoje. Ce pa je to naš predsednik države, pa ne moremo ostati tiho. Ko je ob odkritju Hude jame pripomnil, da gre za drugorazredno temo, smo mislili, da se mu je zareklo. V primeru Ertla pa je vsa stvar postala resna, saj je nekajkrat opozoril, da je podelitev odlikovanja temeljito pretehtal.
Kako je mogoče, da predsednik države podeli visoko državno odlikovanje človeku, ki je dolga leta vodil slovensko tajno policijo pod imenom UDBA, za katero je leta 2002 Vrhovno sodišče RS reklo:
»Da se je ta služba ukvarjala ne le z obveščevalnimi nalogami, ampak je tudi sama organizirala razne kriminalne aktivnosti, jih načrtno izzivala, pa tudi konstruirala obstoj kaznivih dejanj in odgovornost zanje. V ta namen je tudi falsificirala, fabricirala ali podtikala obremenilne dokaze. Žrtve takšne aktivnosti, praviloma politični nasprotniki ali drugače misleči, v obdobju takratnega režima praviloma niso imele možnosti razkritja konstruktov UDBE in rehabilitacye.«
Kako je mogoče, da predsednik tako mirno in odločno ignorira trpljenje, ki ga je UDBA povzročala tudi v času, ko jo je vodil njegov odlikovanec? Dan pred obravnavo v Državnem zboru so na Komis^'i za človekove pravice nekatere še živeče žrtve izpovedale svoje pretresljive izkušnje. Še v času gospoda Ertla je tajna poli-c^'a brez sodne obravnave za več let zapirala svoje politične žrtve, jih telesno in psihično mučila, obenem pa nadzirala in uničevala njihove družine, odtujevala otroke, od žene zahtevala ločitev itn. Predsednik države pa v Državnem zboru ni niti z eno besedo ali enim samim namigom pokazal obžalovanje, ki bi ga lahko razumeli kot minimalno sočutje do žrtev Ertlovega početja.
Predsednik res podeljuje državno odlikovanje samostojno in neodvisno, a polno odgovorno, tako kot tudi sodnik izreka svojo sodbo samostojno, neodvisno in polno odgovorno. A tudi od sodnika pričakujemo, da ne bo odločal samovoljno, ampak pravično in v duhu pravne države. Ce tega ne stori, naj se ne čudi, da ni več spoštovan.
Pravna država je mnogo več, kot je ravnanje po črki zakona, ki je lahko zastrupljeno z zlorabo pr^ateljskih vezi in politične moči.
Medtem ko pišem ta sestavek, je v zraku vprašanje, ali bo ministru za pravosodje, gospodu Zalarju, uspelo izsiliti razrešitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Ce bo, potem bo najmanjša vladna stranka obvladovala vse tri stebre pravne države: polic^o, tožilstvo in sodstvo. In pravna država se bo spremenila v LDS-ov peskovnik, kar pa za Slovenko ne more biti dobro.
France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora RS
Zimovanja vrhniških skavtov
V februarju in marcu 2010 so se odvila tri nepozabna, smeha in doživetji polna zimovanja vrhniških skavtov.
Najmlajša skupina (volčiči in volkuljice) se je v petek, 19.2.2010, odpravila na zimovanje v Logatec. Volčiči so spoznavali ustanovitelja skavtov Roberta Baden Powella, uživali v igrah in pestri paleti vremenskih pojavov. O zimovanju so sami povedali sledeče: Ana: Plavali smo do otoka Brownsea. Tam smo spoznali življenje Bi-Pi-ja. Bilo je veliko snega in smo se sankali. Jedli smo tudi Bi-Pi-jevo najljubšo sladico, ker je v ponedeljek (22.2.) njegov rojstni dan. Vesna: Bilo je zelo v redu, čeprav smo imeli slabo vreme. Prva noč je bila neprespana in zmanjkalo nam je vode. Je bila pa v nedeljo, ko smo šli k maši, zelo lepa pokrajina in koča mi je bila všeč. Imela sem se "ful dobr". Sara: Imeli smo se luštno. Zmanjkalo nam je vode. Veliko smo se zabavali in igrali družabne igre.
Liza: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo peli in delali opičje pesti.
Iva: Všeč mi je bil veseli večer, ker smo zmagali pri družabni igrici. Pogovarjali smo se o Bi-Pi-ju, na katerega smo vsi zelo ponosni. Kristina: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli ven in lovili divje svinje. Janez: Vse mi je bilo super fino fajn.
Srednja starostna skupina skavtov (izvidniki in vodnice) se je prav tako v petek, 19.2.2010, odpravila na zimovanje in sicer v Malo Staro vas pri Grosupljem. Tam so naleteli na skrivnostno »Baltazarjevo akadem^o« (elitno ustanovo, namenjeno izobraževanju znanstvenikov in izumiteljev, ki jo je ustanovil prof. Baltazar). Izvidniki in vodnice so razdeljeni v raziskovalne oddelke tri dni razmigavali svoje možgančke na raznoraznih poskusih, kot so, kako narediti meglo v kozarcu, lebdeče vilice ... ter izdelovanju naprav (televiz^a, katapult ... ) ter se hkrati dobro zabavali. Obiskali so še bližnjo Magldalensko goro.
Starejša skupina skavtov (popotniki in popotnice) pa se je 5.3.2010 odpravila na zimovanje v Bodovlje pri Ško^i Loki. Spoznavali so življenje srednjeveških trubadurjev in se učili »peti o ljubezni.« Da bi dokazali, da niso podobni razvajenim dvorjanom, ampak se zgledujejo po pravih trubadurjih, so se povzpeli še na Ratitovec in se pomerili v nogometu.
Skavti stega Vrhnikal - Argonavti
Slovenska demokratska stranka
občinski odbor Vrhnika vabi
v sredo, 14. aprila 2010 ob 19.00 uri
v malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki
na javno tribuno
SLOVENCA, KAM GRE TVOJA POT
O aktualno političnih vprašanjih gospodarski krizi pravni državi in družinski politiki
bodo razpravljali tudi gosti:
Janez Janša, predsednik SDS France Cukjati, podpredsednik DZ
Vlado Petek, član občinskega sveta Vrhnika
Vabljeni vsi, ki vas zanima naša prihodnost
Obvestilo za javnost
Izvršilni odbor OO SDS Vrhnika sporoča članstvu in simpatizerjem stranke SDS, da dr. Marjan Rihar ni več član stranke SDS. Obenem sporočamo, da priprave na lokalne volitve 2010 že potekajo in da bo imela stranka SDS na lokalnih volitvah svojega kandidata za župana.
Izvršilni odbor OO SDS Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Skupščina združenja borcev NOB
Vedno več mlajših privržencev
Člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika so se v sredo, 3. marca, zbrali na svoji vsakoletni skupščini. V mali dvorani Cankarjevega doma se je zbralo okoli 50 članov, med njimi pa je bilo kar nekaj mlajših članov, ki imajo pozitiven odnos do NOB.
seja predsedstva ZB NOB Vrh-ika, 18. 4. smo člani ZB NOB
p V
nega odbora, proti koncu pa še program dela in finančni načrt za leto 2010. Vsa poročila in načrti so bili soglasno sprejeti. Iz poročila predsednika združenja Janja Kiklja predstavljam najpomembnejše aktivnosti, ki so se zgodile po mesecih:
Januarja smo se udeležili slovesnosti v Dražgošah.
15. 4. je bila 1. konstitutivna
ni
Vrhnika na TV-17 sprejeli po-hodnike tradicionalnega želez-ničarskega pohoda, 27. 4. pa v podobnem obsegu sprejeli tudi pohodnike po vrhniški planinski poti.
Maja smo v okviru Cankarjevih dni 6. 5. v Cankarjevem domu v sodelovanju z Občino Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja organizirali proslavo ob dnevu osvoboditve Vrhnike.
Junja smo se 13. 6. množično in s praporom udeležili proslave na Podljubelju, poklonili smo se tudi žrtvam v Dragi. 23. 6. smo se člani vodstva s praporom udeležili občinske proslave ob dnevu državnosti pri
lipi v parku pri Partizanu.
Julja so sledila vzdrževalna dela na TV-17, in sicer smo 5. 7. popravili streho, »šotore« in uredili notranjost in okolico koče. 11. 7. smo se udeležili slovesnosti na Pokljuki ob obletnici vzpona partizanskih patrulj na Triglav.
19. septembra smo obiskali spominski park žrtvam taborišča v Gonarsu in ob spomeniku položili venec.
Oktobra se je naša ekipa 4. 10. udeležila balinarskega veteranskega turnirja v Logatcu. 19. 10. smo v soorganizacji s Cankarjevo knjižnico pripravili Grabeljškov večer.
November se je začel s tradicionalno spominsko prireditvijo na Drči. Slavnostni govorik
Predsednik združenja Jani Ki-kelj je pripravil poročilo o delu v minulem letu.
Po predvajanju slovenske in evropske himne je zbrane nagovoril predsednik združenja Jani Kikelj, ki je pozdravil vse prisotne, predvsem pa goste. Prav njim je dal na začetku tudi besedo, da so pozdravili skupščino članstva. Tako so zbrane nagovorili župan Vrhnike dr. Marjan Rihar, župan
Loga - Dragomerja Mladen Sumina, predsednik policjskih veteranov Sever Zdravko God-njavec, Franc Drašler, predsednik ZB NOB Borovnica, in redsednica ZB NOB Logatec esna Jerina. Vsi so poudarili pomembnost združevanja, ki v vse večji meri v svoje vrste pritegne tudi mlajše ljudi. Prav oni krepjo združenje v enotnosti, solidarnosti in pozitivnem odnosu do partizanskega boja v 2. svetovni vojni. Vedeti e treba, da je pravih borcev OB vedno manj in tudi sedanja družba se vedno bolj oddaljuje od zgodovinskih vrednot in dejstev o takratnih dogodkih. Zato so za združenje pomembni mlajši člani, ki bodo tudi na drugih temeljih vodili borčevske organizacje.
Po pozdravnih nagovorih je sledila skupščina članstva. Člani so izvolili organe zbora, tako da je skupščino vodilo delovno predsedstvo. Predstavljena so 3ila vsa poročila: poročilo predsednika, blagajnika in nadzor- Zbrani na skupščini Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika Skupščino je vodilo delovno predsedstvo.
je bil akad. prof. dr. Boštjan Žekš.
21. 11. smo obiskali Brežice in se srečali s predstavnikom lokalnega ZB.
28. 12. smo v domu starejših obiskali naše člane, jih skromno obdarili in se zadržali v razgovoru z njimi.
Še nekaj statističnih podatkov o članstvu: 31. 12. 2009 smo imeli 229 članov, leta 2009 se nam je pridružilo 18 novih članov, 9 jih je umrlo, 2 sta se odselila.
Po končanem zboru pa so v avli pripravili še skromno zakusko, kjer so nastali pogovori in razgovori o nadaljnji perspektivi združenja, ki bo vedno bolj odvisno od neobremenjene mlajše populacje.	S. S.

Posvet članov združenj borcev za vrednote NOB
'Narodnoosvobodilna vojna je bila eno najsvetlejših obdobj v zgodovini našega naroda in naše države. Bila je temelj za osamosvojitev Slovenje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.^' To so besede, ki jih je v uvodu izrekel Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenje ob svojem obisku Vrhnike. Skupaj s podpredsednikom^ ZZB Slavkom Grčarjem, članom predsedstva Jožetom Gačnikom in generalnim sekretarjem mag. Andrejem Šušteršičem so se 10.3.2010 sestali s predstavniki Združenj borcev za vrednote NOB notranjske regje. Na posvetu so sodelovali predstavniki vseh lokalnih združenj, ki so jih vodili predsedniki: Vesna Jerina (Logatec), Miro Mlinar (Cerknica), Marjan Frančišek Drašler (Borovnica) in prireditelj posveta Janez Kikelj (Vrhnika).
V uvodnem referatu je Janez Stanovnik predstavil poglede ZZB na trenutno politično in gospodarsko situacjo v Slovenji in po svetu. Kot izkušen bančnik je kritiziral delovanje svetovnega bančnega sektorja, ki je zaradi finančnih mahina-cj in iskanja lastnih profitov pahnil ves svet v globoko gospodarsko krizo. Kriza je s finančnega vidika veliko hujša kot depresja v tridesetih letih 20. stoletja.
Slavko Grčar je prisotnim predstavil organizacjsko stran delovanja ZZB, še posebno pa poudaril, da zveza združuje 77 lokalnih Združenj za vrednote NOB, ki delujejo v javnem in-
gojiti in utrjevati domoljubna, uporniška, protifašistična izročila slovenskega naroda in se zavzemati za vsestranski razvoj patriotične zavesti državljanov, posebno mladine;
skrbeti za ohranjanje, razumevanje in posredovanje zgodovinske resnice o narodnoosvobodilnem boju in vseh demokratičnih pridobitvah tega boja; aktivno delovati v mednarodnih združenjih veteranov s ciljem ohranjanja in utrjevanja izročila NoB v okviru protifašistične zavezniške koalicje 1941-1945; gojiti vzajemno solidarnost,
tujini.
Podrobno so temelji in cilji raz-delani v Statutu in Programskih temeljih in usmeritvah za delovanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenje, ki si jih lahko preberete na internetni strani zZb http:// www.zzb-nob.si.
Mag. Andrej Šušteršič je dodal predstavitev svojega delovanja v zvezi in pozval vsa združenja, naj se množično udeležjo osrednje slovenske proslave ob 65-letnici zmage nad nacifašizmom, ki bo 8. maja 2010 (predvidoma ob 12. uri, po zaključku rekreativne prireditve Pohod ob žici) na rešernovem trgu v Ljubljani.
sodelovanju z Občino Vrhnika pripravljajo proslavo ob 65-let-nici osvoboditve Vrhnike, ki bo 6. maja 2010 ob 19. uri v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na proslavi bo nastopil tudi Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Vse navzoče je povabil k udeležbi.
Razprava občinstva je potekal predvsem v smeri, kako organizacjo pomladiti, da bo lahko skrbela za ohranjanje vrednot NOB, saj nekateri še vedno zmotno misljo, da je ZZB klasična veteranska zveza in kot taka namenjena samo borcem in udeležencem NOB. ZZB in njena združenja so domoljubne organizacje, ki v
Nekateri so izpostavili težave z evidentiranjem spomenikov NOB in nekooperativnost nekaterih lokalnih skupnosti in države pri njihovem vzdrževanju. Prav tako je tekla beseda o preslabem poznavanju zgodovine Slovenje in NOB, saj sedanje generacje otrok v šolah o tem ne dobjo dovolj dobrih informacj, če pa že, so popolnoma zminimalizirane.
Posvet se je končal s prjet-nim druženjem v avli Cankarjevega doma.
Naj na tem mestu še dodamo, da ste v včlanitev in delovanje v Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika vabljeni vsi svobodoljubni prebivalci občin Vrhnika in Lo - Dragomer, ki
sprejemate temelje in cilje delovanja naše organizacje. Svoj pristop in plačilo letne članarine (10,00 evrov) lahko uredite v pisarni ZB NOB Vrhnika na Tržaški cesti 12, uradne ure so vsako sredo od 10. do 11. ure in od 16. do 18. ure. Za razne in-formacje nam lahko pišete na elektronski naslov zbnob.vrh-nika@gmail.com ali pokličete po telefonu 755-20-10 (v času uradnih ur).
Vsak nov član ob plačani članarini prejme člansko izkaznico in značko ter 3-mesečno brezplačno naročnino na revjo Svobodna misel (brez nadaljnjih obveznosti).
Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika
teresu po Zakonu o društvih in so odprta za vse Slovenke in Slovence, ki so dopolnili 15 let starosti in kot svoje sprejemajo temeljne namene in cilje delovanja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenje, ki temeljjo na tradicjah slovenskega odporništva, v boju za narodni obstoj, svobodo in samostojnost, ki se je najne-posredneje in najdosledneje izrazilo v boju za severno mejo, v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945 in v osamosvojitveni vojni 1991. leta. Naštel je tudi nekaj temeljnih namenov in ciljev:
humane medsebojne odnose in tovarištvo, spodbujati in razvjati razne oblike prostovoljne in družbene pomoči ter
-	samopomoči v skrbi za ostarele, bolne in onemogle borce, vojne invalide in druge člane;
-	spodbujati in organizirati zaznamovanje pomembnejših obletnic in zgodovinskih dogodkov iz časa NOB ter drugih obdobj slovenskega uporništva;
-	skrbeti za vzdrževanje pomnikov, spominskih znamenj in grobišč NOB doma in v
Pokrovitelj prireditve in slavnostni govornik bo predsednik republike dr. Danilo Túrk.
Delo svojih združenj so predstavili tudi vsi štirje predsedniki notranjskih ZB.
V predstavitvi Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika je predsednik Janez Kikelj poudaril, da so v minulem letu pomladili vodstvo,
članstvo pa ostaja na približno enaki številčni ravni. Pomembnejša naloga je skrb za urejanje pomnikov in spomenikov NOB na območju občin Vrhnika in Log - Dragomer, kjer delujejo. Opozoril je, da v
svojih vrstah združujejo borce partizanske in NOB vojske Slovenje, aktiviste in pripadnike OF, žrtve nasilja okupatorja in njegovih sodelavcev ter druge udeležence narodnoosvobodilnega gibanja. V svoje vrste kot enakopravne člane sprejemajo vse tiste, ki se v zdajšnjih družbenih razmerah zavzemajo za suverenost slovenske države, za mir in enakopravne odnose med narodi ter za človekove ekološke, socialno-ekonomske ter politične pravice, upoštevajoč pri tem pozitivne dosežke in izkušnje slovenskega naroda in človeštva nasploh.
Jubilejni, 50. občni zbor ZŠAM Vrhnika
S ponosom in veseljem sem napovedal vstop v novih petdeset let delovanja ZŠAM Vrhnika. Obdobje, ki smo ga prehodili skupaj s člani, je za človeštvo kratko. Za združenje, ki je zaživelo daljnega leta 1959, je bilo obdobje dejanj predvsem za voznike in avtomehanike, ki so se v tistih prvih letih delovanja spopadali s slabimi cestami, vozili in izredno težkimi razmerami za delo. Združenje jim je stalo ob strani in jim po svojih močeh pomagalo. V občini so se že takrat zavzemali za boljšo cestno infrastrukturo, ozaveščenost mladih in starih na področju prometa in preventive. V sedanjih letih ostajajo enake smernice. Skrb za mlade je vedno na prvem mestu! Občni zbori združenja so nekaj posebnega. Zadnja leta članice in člani z veseljem prihajajo v idilično okolje kmečkega turizma Kisovec na Zaplani. Dobra organizacja, tekoče vodenje, zanimivi komentarji povabljenih gostov in članov NPR po-pestrjo večer.
Jubilejni, 50. občni zbor, ki je bil 27. februarja 2010, je suvereno vodila gospa Marina Šraj.
Z veseljem smo v naše vrste povabili gospoda župana dr. Marjan Riharja in soprogo, predsednika ZZŠAM Slovenje gospoda Igorja Pipana, predsednika NPR in SPVC Vrhnika gospoda Karola Jurjevčiča, nekdanjega komandirja PP Vrhnika gospoda Rajka Jesenka, člane sosednjih društev in gostov NPR regje.
Besede vseh povabljenih so sedle v uho članstvu in tudi vsi komentarji so bili na mestu.
Pripravil sem projekcjo naših dogodkov skozi zgodovino združenja. Vsakdo se je lahko našel in obudil spomin. Člani so projekcjo toplo sprejeli. Spomini so večni, če jih zljemo na papir in hranimo. Naše delo smo skrbno arhivirali in zapisali v zbornik ZŠAM Vrhnika, ki je zagledal luč na dan jubilejnega občnega zbora. Prerez petdesetih let delovanja smo orisali v besedi in sliki.
Hvala še enkrat vsem oblikovalcem in sodelavcem zbornika.
Ob koncu uradnega dela se je hitro zmanjšala nestrpnost med članstvom. Ansambel Litjski odmev je poskrbel, da so se članice, člani in gostje zavrteli v ritmu zabavne in domače glasbe. Ob dobri jedači in kapljici pa je beseda tekla pozno v noč. Vsem članicam, članom, krajanom Vrhnike in okolice želim varno vožnjo.
SREČNO!	Predsednik ZŠAM Vrhnika,
Franjo Čretnik
9
10 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Sto gregorčkov preganjalo temo
Vrhnika, 12. marec - Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske je v sodelovanju z vrhniškim Zavodom Ivana Cankarja poskrbelo za peto spuščanje gregorjevih lučk po potoku Bela. Tudi tokrat je bil odziv otrok odličen, saj je potok razsvetljevalo okoli sto gregorčkov.
Otroci so pred spustom svoja domiselna plovila pokazali strokovni komisii, da jih je ocenila, nato pa so morali počakati še na večerni mrak. Med tem so lahko prigriznili sladke dobrote, ki so jih spekle članice društva ali prisluhnili kulturno-zabavnemu programu. Otrokom je dober spust zaželel tudi župan dr. Marjan Rihar. Okoli petnajst čez šesto je vendarle napočil ugoden trenutek, nakar so otroci pograbili svoja plovila in odhiteli k stopnicam, ki so vodile k potoku. Tam so na vodno gladino položili svoja plovila in se na tak
Gregorjeve lučke so prinesli tudi otroci iz vrhniškega vrtca Žabica.
Na potoku je odsevalo okoli sto lučk.
način, tako kot nekoč obrtniki, simbolično poslovili od zimske teme.
»Seveda smo zadovoljni z odzivom, saj ta kaže, da se je prireditev po komaj petih letih pršela. Upam, da bo drugo leto organizacio prevzel Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, kajti prireditev je prerasla našo strokovne, finančne in kadrovske zmožnosti,« je po prireditvi dejal Valentin Ogrin, predsednik DLNON, ki je naštel okoli petsto obiskovalcev. Pojasnil je še, da jim jo je nekoliko zagodlo predhodno slabo vreme, zato so morali celotno infrastrukturo postaviti v zgolj dnevu in pol. »Kljub temu smo uspeli zbrati okoli štirideset ljudi, ki so poskrbeli za nemoten potek prireditve: od gasilcev, do gospodinj in članov krajevne skupnosti. Hvala jim, ker brez njih bi prireditev ne bila taka, kot je.«
Organizator je najboljše gregorčke nagradil in čeprav so bili nekateri prave umetnine, se otroci niso bali, da bi šli po sledeh Titanika. »Če so problemi, pridejo gasilci in jih ven dajo.« »Ja, če se zataknejo ob kakšen kamen, jih gasilci premaknejo s palico.« Gotovo se boste strinjali, da je otrokom tokrat vendarle uspelo pregnati zimo - to dokazujejo zadnji dnevi z visokimi temperaturami in sončnim vremenom.
(GT)
Reg^'ski otroški parlament
Osnovna šola Ivana Cankarja je bila organizatorica otroškega parlamenta na temo Stereotipi, rasizem in diskriminacya. Zanimiv in demokratičen parlamet je bil v ponedeljek, 15. marca, v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Otroškega parlamenta so se udeležili mladi parlamentarci iz osnovnih šol Logatca,
stopal na nacionalnem otroškem parlamentu. Tom Mišič pa:
jih je izbrala komisia, pa bodo notranjsko regio zastopali na nacionalnem parlamentu.
resnično zanimivo poslušati. Mislim, da bi si zaslužili kar kakšen mesec sedeže v našem parlamentu, da bi svoje starejše kolege naučili poslušanja, argumentiranega razpravlja-njain demokratičnega obnašanja. Tu pa bi se morali starejši učiti od mladih.
S. S.
Zbrani parlamentarci notranjskih osnovnih šol, ki jih je poslušal tudi župan dr. Marjan Rihar.
Cerknice, Pivke, Starega trga, Postojne in Vrhnike. Namen je predvsem v tem, da se učenci seznanio s parlamentarno demokracio, da vid^o, kako je, če imajo en dan v rokah oblast. Seznanio se tudi s potekom parlamentarnega odločanja, o načinu razpravljanja ter o poslušanju drug o drugem, če so argumentirana različna stališča.
Vrhniko so zastopali učenci Osnovne šole Ivana Cankarja. O delu parlamenta so spregovorili Tom in Tim Mišič ter Filip Koprivec, ki se je v pogovoru najbolje izkazal in bo celotno notranjsko regio za-
„Gre že za dvajseti otroški parlament. Vsak parlament ima določeno temo, ki se jo določi na državnem parlamentu. Letos smo razpravljali na temo ,Stereotipi, rasizem in diskriminacia'. O temi smo razpravljali, postavili več trditev, ki smo jih nato po skupinah zagovarjali, ali pa jim nasprotovali. Sledila pa je odprta debata."
Kdo je bil najboljši, pa je povedal Tim: „Prišli so parlamentarci iz celotne notranjske regie iz Logatca, Cerknice, Pivke, Vrhnike, Starega trga in Postojne. Zbralo se jih je dvajset. Najboljši štirje govorci, ki
O temah so razpravljali po skupinah.
Najboljši je bil Filip Koprivec, ki bo tako celotno notranjsko regio zastopal tudi na nacionalnem parlamentu. Moj brat Tom pa bo tam sodeloval kot novinar."
Na vprašanje, ali so nastajali prepiri kot v pravem parlamentu, je Tom odgovoril: „Ne ni bilo prepirov. Smo jih v kali zatrli. No nekatera trenja pa smo sami povzročili z nekoliko provokativnimi vprašanji. Največ pa smo se danes pogovarjali o veri in verski diskri-minacii." Pa bi kdo bil pravi parlamentarce? „Bi bil. Plača je dobra," je povedal Tim.
Mlade parlamentarce je bilo

Tom Mišič je kot predsednik parlamenta dobro opravil svojo vlogo.
Bevške maškare 2010
Bevške maškare! Ja, tradicija bevških maškar je že zelo dolga, saj začetka praznova-
njim prepustimo oblast.
Vsi smo priča, da se je njihova napoved več kot uresni-
sama oblast Slovenie in jih prosila, naj ji pomagajo rešiti to »zafurano« državo. Brez odlašanja so vajeti res vzeli v svoje roke, saj so polni
lahkoto, njihov moto je: »Delaj tako kot mi rečemo, pa gobec drž!« Vse se začne in konča pri denarju! Zato so oni takoj na začet-
nja pusta v Bevkah ne pomnijo niti najstarejši vaščani. Prvi pustni karneval na Vrhniki, ki so ga samostojno organizirale bevške maškare, pa sega v leto 1962. Takrat se je povorka bevških maškar prvič predstavila na Vrhniki. Povorka je bila dolga 1 km, v njej pa so sodelovale celotne Bevke.
Tradicio so obdržali skozi vsa leta. V tem času so uprizorili marsikatero podobo.
>	Pred dvema letoma so prvič javno priznali, da so »bevško podzemlje«.
>	Lani so po ukazu njihovega botra, »Don Fe Lipeja Bevškega«, prevzeli oblast v Ameriki in na čelo postavili svojega človeka.
>	Prav v lanskem pustnem času so zato organizirali
obisk Obame v naših krajih.
Ob koncu obiska so nas opozarjali, da je ves svet začela preplavljati kriza in da je edina rešitev za nas, da
čila.
> Zato je letos njihove dobre zamisli in rezultate videla
jasnih in resničnih pogledov v prihodnost. Bevčani to obvladajo! Kako boste rekli? Z
ku prepolovili stroške javne uprave. Bevška vlada ima samo dva ministra: eden je odgovoren za polovico resor-jev, ta drugi pa za ta drugo polovico.
Njihova vizia je jasna! Temelj njihovega vladanja sta dve bistveni stvari:
1.dost	denarja,
2.pohlevni	ljudje.
Zato poskrbita bevška kasa in bevški žandarji! Ponudbo priložnosti, kakršnih ni imela še nobena vlada doslej, so letos predstavili na treh karnevalih: na Pustnem karnevalu Ljubljana, na 13. Podkrimskem karnevalu na Igu in letos prvič na 20. pustnem karnevalu Vir pri Domžalah, kjer se je zbralo več kot 10.000 gledalcev. Nastop bevških maškar je bil feno-menalen, zanimanje za njihovo ponudbo izvrstno! Kdor je bil z njimi, se je imel lepo in si je lahko že zagotovil boljšo prihodnost!
Novinarsko središče
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
11
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Ce na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje.
Za letos je zgornji pregovor kar primeren, saj je bilo 10. marca še veliko snega. Čeprav smo celo zimo z veseljem opazovali sneženje, smo ga bili pa takrat vseeno že malo siti.
Današnji prispevek pa začenjamo še z januarjem ^
Praznovanje rojstnega dne naše mame Nežke
Bilo je v sredo, 20. januarja 2010. Zunaj je bil lep sončen, a mrzel zimski dan. Mamo sem obiskala že dopoldne s šopkom rdečih vrtnic, pa še nekaj pomladnega cvetja za popoldansko okrasitev čitalnice je bilo poleg. Želela sem jo malo pripraviti na popoldansko praznovanje njenega rojstnega dne dve nadstropji nižje. Ja, kar velik »podvig« za našo mamo! Povabili sva tudi gospo Albino, s katero si delita sobo in se prav lepo razumeta. Zamisel je bila izrečena že kar nekaj mesecem prej. Gospa Maja mi je zaupala željo mojega nečaka Petra, maminega vnuka. Njegova srčna želja je bila z ženo Damjano mami zaplesati nekaj najlepših plesov. In zamisel se je zgodila na mamin 96. rojstni dan! Pa to še ni bilo vse! Z veseljem je pristopila k sodelovanju tudi gospa Anica s svojim zborčkom. Pripravile so čudovit izbor pesmi. Gospa Anica jih je spremljala s harmoniko, tako da smo peli vsi zbrani, seveda tudi naša draga mama. Gospa Maja je vse dogajanje skrbno prepletla z lepimi mislimi. Za glasbo pa je skrbel kar njen soprog Andrej. Ko sem se v Dom vrnila malo pred četrto uro in vstopila v čitalnico, je bilo že vse skrbno pripravljeno. Ob mamini postelji so stali vnuki in pravnuki. Zraven so v polkrogu sedele pevke in ostali, ki so se pridružili dogajanju. Zelo sem bila vesela, ko sem zagledala tudi teto Cilko. Tudi pred čitalnico ni nihče ostal ravnodušen in so prisluhnili dogajanju. Zazvenela je čudovita glasba angleškega in dunajskega valčka. Na plesišče sta stopila plesalca in oči vseh so bile nekaj časa uprte samo vanju. Ples in petje sta se prepletala spontano in prisrčno. Prav povsod je pozorno priskočila na pomoč gospa Barbka. Vsa ta občutja je res težko opisati, to je preprosto treba doživeti!
Ta dan je bil res poseben dan! Presenetila nas je seveda tudi naša mama, ki je še kako čutila, da je vse dogajanje namenjeno prav njej. Zelo pa sem vesela, da imam priložnost, da se na tem mestu lahko zahvalim prav vsem skupaj in vsakemu posebej. Posebna zahvala gre gospe Maji, gospe Barbki in gospe Ani ter vsem pevkam, ki so se s takim veseljem pridružile. Skromna pogostitev nas je še bolj povezala.
Ni vsak dan praznik. Zato se toliko raje spominjamo tistih lepih trenutkov v življenju, s katerimi nas znajo presenetiti dobri ljudje, ki s prostovoljnim delom ustvarjajo harmonijo in veselje med nami.
Andreja Malneršič
Februarja smo zimo skušali pregnati - s Pustom.
Veselo pustovanje
Na pustni torek dopoldne smo se stanovalci Doma v velikem številu zbrali v prireditvenem prostoru, da se poveselimo. Iz vrhniškega vrtca je prišla skupina Želvice, ki so predstavljale razne filmske in pravljične like. Njihove vzgojiteljice so bile vestalke, ki so pričakovale, da se po Ljubljanici pripelje Jazon. Posedli so kar po tleh, kamor so jim zaposleni položili odeje. To pa zato, da smo lahko tudi mi občudovali čarodeja Romana, ki nas je eno urico razveseljeval s svojimi čarovni'ami. V svoj program je vključil tudi otroke iz vrtca, tako da so se tudi oni imeli pri nas zelo lepo. Ne vem, kdo se je bolj smejal - otroci ali mi stanovalci, kajti bilo je zanimivo in zares čarobno. Med veselim vzdušjem so se med nas pomešale razne izvirne maškare. Videli smo: kraljično, nuno, Piko Nogavičko, grajsko gospo pa trebušno plesalko, ki nam je tudi zaplesala. Tudi skupina medicinskih sester nas je obiskala in so nam merile krvni pritisk . Ne smem pozabiti tudi na dimnikarja in vsi upamo, da nam bo prinesel zdravje in srečo. Opravičujem se vsem tistim, ki jih nisem omenila, kajti bilo vas je res veliko. Lahko, da sem koga izpustila -ŽAL! Stanovalci smo z zanimanjem ugotavljali, kdo se skriva za masko, ali so to naši zaposleni ali nas je presenetil kateri od stanovalcev. Za konec so nam iz kuhinje prinesli flancate in čaj, ki so nam ga postregle delovne tera-pevtke in zaposleni. Tako je bilo poskrbljeno
tudi za naše želodčke.
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in nam dali vedeti, da nas imate radi. P.S. Popoldne pa smo se - kot vsak torek - v 3. nadstropju zbrale Materine dušice. Zelo nas je presenetila gospa »redovnica«, ki je v torbi prinesla maske tudi za nas. V parih minutah smo bile maškare. Med nami je bila grajska gospa, ki nas je postregla s krofi, redovnica pa nam je prinesla flancate in skuhala čaj iz materine dušice. Ura druženja je zelo hitro minila ,a smo se vseeno odločile, da gremo še malo po našem Domu po sobah obiskat naše stanovalce. Mislim, da smo tudi me nekaj teh stanovalcev razveselile. Končujem z željo, da bi bilo še večkrat tako veselo v Domu upokojencev Vrhnika. Vi-oleta Veber
Desetega marca smo medse sprejeli Pevski zbor Društva invalidov Vrhnika. S svojim petjem nam vedno ogrejejo srce in polepšajo dan. Tudi datum so posrečeno izbrali, saj so razveselili tako ženske za 8. marec kot moške za njihov dan mučenikov ^ Bliža se tudi 25. marec - materinski dan, ko se spomnimo vseh naših mam in tistih, ki so nam mame nadomeščale. Tako se svoje mame spominja naša stanovalka.
Z mamo na potovanju
Naša mama je prestala težko operaci'o in takrat smo vse tri hčerke trepetale za njeno življenje. Po operaci'i je potrebovala, kar nekaj časa, da se je opomogla. V službi v Ljubljani sem si izprosila proste dni in z mamo sva se odpravili na potovanje.
Najina pot se je pričela v Ljubljani, od kjer sva se z vlakom odpeljali do Zagreba, nato čez Bosno v Dalmaci'o. Ko sva se peljali čez Hrvaško in Bosno, sva občudovali zeleno barvo reke Une , ki razmejuje ti dve deželi. V Split sva prispeli pozno zvečer. Na postaji so domačinke ponujale prenočišča. Bili sva veseli, da bova lahko dobile prenočišče kljub pozni uri. Utrujene sva odšli za gospo, ki nama je nudila skromno in ne drago prenočišče, ni pa bilo najbolj čisto.
Naslednji dan sva si z mamo ogledali mesto Split, živalski vrt, obalo in se povzpele na vzpetino, imenovano Marjan. Najina pot se je nato nadaljevala po morju. Iz Splita sva se z ladjo odpeljali v Dubrovnik.
Vožnja ni bila najbolj pri'etna, saj sem zaradi morske bolezni vso pot bruhala. Pri vmesnem postanku na Korčuli je na ladjo prišlo tudi nekaj domačinov in eden od njih nama je povedal, da v Dubrovniku oddaja sobe. Po izkrcanju je moja slabost minila in z mamo sva se sprehodili do vhoda v mesto Dubrovnik . občudovali sva to znamenito mediteransko mesto in se samo čudili njegovi lepoti. Z mamo sva dobili zelo lepo,čisto in še cenejšo sobo kot v Splitu. V Dubrovniku sva si ogledali še obzidje, pomorski muzej, ^ in nazadnje utrujeni obsedeli na toplem soncu in uživali ob pogledu na drevesa okoli naju - polna pomaranč. Ves čas sem mislila na mamo z željo, da bi se dobro počutila in si po težki operaci'i nabrala novih moči.
Pot naju je z ladjo vodila tudi na otok Lo-krum, ki je znan po tem, da je na njem živelo zelo veliko kač. Domačini so na otok pripeljali mungose, ki so kače uničili. Po tleh otoka smo opazili tudi veliko rožičev. Z mamo sva se prehranjevali po mlečnih re-stavraciah, le redko sva odšli kam na drago kosilo. Dubrovnik je res čudovito mediteransko mesto, dnevi so nama prehitro minevali. Že sva morali domov. Do Sarajeva sva se vračali z avtobusom od tam naprej pa z vlakom.
Ob čakanju na vlak sva opazili povsod veliko nesnage. Če pomislim je bila pri nas po vojni tudi revščina, vendar pa povsod čistoča. Vlak naju je pripeljal preko Zenice in Zagreba v Maribor.
Pa sva bili spet doma, nikoli mi ni bilo žal, da sem z mamo potovala in ji s tem pokazala, kako zelo si je potovanja zaslužila. Kasneje, ko je bila upokojena, je tudi sama veliko potovala po bivši Jugoslavii in tujini. Ko pa je zbolela in obležala, smo jo v njeni lepi sobi v njeni hiši negovale vse tri hčere.
Mar^a Klampfer
V marcu pa se bomo precej posvetili še pripravi na Veliko noč; pripravili smo Velikonočno stojnico, ki bo na ogled od 22. 3. do 27. 3., v petek, 26. 3. pa bomo na skupini »Ročne spretnosti« skupaj z Rožmarinkami izdelovali butarice za cvetno nedeljo, 24. 3. 2010 se bomo skupaj spomnili Materinskega dneva.
Lepo vabljeni, da se kakšne prireditve udeležite tudi sami!
Stanovalci in zaposleni v DU Vrhnika
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA
V objektiv smo ujeli dva od naših zvestih krvodajalcev, ki sta se tudi tokrat odzvala našemu vabilu. Naslednja krvodajalska akcija bo v ponedeljek, 26., in v torek, 27. jul^a 2010. Vabljeni tudi vsi tisti, ki se nam doslej še niste pridružili.
Obiskali smo Adolfa Malavašiča, ki je 25. februarja praznoval 100 let.
Uspešna krvodajalska akcija
Dvodnevne krvodajalske akc^e, ki je za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja potekala v četrtek, 11., in v petek, 12. marca 2010, se je udeležilo 348 krvodajalcev. Tako velikega obiska smo bili na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika zelo veseli, saj kaže, da se krvodajalci še kako zavedajo dejstva, da je kri nenadomestljivo zdravilo in da je vsakdo med nami tudi potencialni prejemnik krvi. Pomagamo si lahko le ljudje med seboj.
Čil stoletnik nam je prihitel naproti kar na dvorišče in nas povabil naprej. Nazdravili smo s kozarčkom soka, poklepetali, obujali spomine in mu ob odhodu zaželeli še veliko zdravih let. Kot dolgoletni član Rdečega križa Vrhnika in kot občan Vrhnike z zaskrbljenostjo spremlja krizno situac^o brezposelnosti in redno prispeva finančna sredstva za nakup prehrambnih izdelkov za socialno ogrožene, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.
Tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil
Bodoči vozniki!
Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.
-	Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B, z začetkom ob 17. uri.
-	Nudimo brezplačno izposojo literature.
Prgave sprejemamo:
vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure,
v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B,
po telefonu 7502-447, ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net
Tečaj prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe
Verjetno se vsi zavedamo, da nesreča nikoli ne počiva. Z nesrečami, kot so razne poškodbe, nesreče z električnim tokom, zadušitve, bolečine v trebuhu, glavobol, nezavest, zastrupitev, razni padci ali stisnjenje, hude krvavitve, motnje dihanja, zastoj srca, da ne govorimo o naravnih in drugih nesrečah, se srečujemo vsak dan. Lahko nas doleti med delom, igro, vožnjo, počitkom itn, zato sta pripravljenost in prvo ukrepanje najpomembnejši del dajanja pomoči človeku v nesreči.
Decembra 2006 je na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99 in 64/01) začel veljati nov Pravilnik o organizaci'i, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) za podjetja, ki so zavezana usposobiti zaposlene za izvajanje prve pomoči. Država je pooblastila Rdeči križ Slovenie kot edino organizacio za izvajanje programa usposabljanja prve pomoči, kar nam nalaga tudi Zakon o Rdečem križu, saj je ta pripravljen kakovostno in je usklajen z zahtevami in standardi Evropske un^e, predvsem pa v skladu z razvojem stroke prve pomoči. V skladu z omenjenim pravilnikom tečaj traja 8 ur in obsega teoretični in praktični del. Program tečaja prve pomoči je potrdil Strokovni center za prvo pomoč pri RKS. Po opravljenem tečaju dobi udeleženec potrdilo, s katerim izkazuje organom in inšpekci'am, ki preverjajo varnost pri delu, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v gospodarskih in negospodarskih družbah, zavodih oz. organizaciah, usposobljenost nudenja prve pomoči.
Glede dogovora o terminu in kraju tečaja pokličite po telefonu 7502-447, Mojca Marolt.
OZ RK Vrhnika, Mojca Marolt
12
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Vrhniški invalidi zborovali
Uspešno delovanje v minulem letu
Društvo invalidov Vrhnika je zagotovo eno najbolj delovnih in aktivnih društev v Občini Vrhnika. To so dokazali tudi na nedavnem že 27. rednem zboru članov društva, ki je bil v soboto, 20. februarja, v Gostišču Bajc v Sinji Gorici. Zbora se je udeležilo več kot 150 članov društva, predstavnikov sosednjih in pobratenih društev ter drugih gostov. Med njimi so bili župani Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja ter predsednik ZDIS Drago Novak in sekretarka mag. Tanja Hočevar.
Za uvod zbora članov je zapel Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika kar nekaj pesmi ter požel velik aplavz. Tako so člani in gostje dokaza-

» "
Tudi predsednik ZDIS Drago Novak je pohvalil delo društva v letu 2009.
li, da radi prisluhnejo zboru, ki je v ponos društvu. Nato je zbor potekal po ustaljeni poti.
Predsednik Janez Koderman je njihovi najboljši športnici strelki Mojci Rus izročil priložnostno darilo.
Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo, ki ga je aktivno vodil zbor članov. Predstavljena so bila številna poročila o delu in aktivnosti društva.
Predsednik društva Janez Koderman je v svojem poročilu o delu v letu 2009 med drugim poudaril: »Poleg zastavljenega programa se je društvo odzvalo vsem vabilom na sodelovanje z drugimi institu-c^ami v občini, kjer smo predstavili našo dejavnost - Zavod Ivana Cankarja (dan brez avtomobila na Stari cesti), srečanje občanov Vrhnike v organizac^'i Turističnega društva »Blagaja-na« v Starem malnu. Odzvali smo se tudi vabilu Občine Borovnica in sodelovali na Dnevu borovnic, MePZ pa na prireditvi ob dnevu državnosti.
Uspešno smo nadaljevali projekt Društva upokojencev Vrhnika Starejši za starejše«.
Vsekakor je bistvo in velik poudarek delovanja društva na petih posebnih socialnih programih ZDIS, ki jih omenjena zveza tudi finančno podpira, ne pa celoti. S finančnimi sredstvi, ki jih društvo pridobi na temelju javnih razpisov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, uspešno dopolnjuje postavljene naloge in cilje.
Z veseljem ugotavljamo, da
težnje kažejo na večje uspešno delo društva, pa tudi na povečanje števila članstva.
Trenutno sta v Društvo invalidov Vrhnika včlanjena 602
bili na izlet tudi naše člane na vozičkih. V ta namen smo najeli kombi od društva paraple-gikov, pri tem nam je pomagal Ra&o Jurjevčič. Odzvali so se 3
Delovno predsedstvo je zbor varno pripeljalo do konca.
Gostje na 27. rednem zboru članov Društva invalidov Vrhnika
Člani društva so pozorno spremljali branje vseh poročil o delu v letu 2009.
redna člana, 153 pa je podpornih članov. Od rednih članov jih je 460 iz Občine Vrhnika, 94 iz Občine Borovnica in 48 iz Občine Log - Dragomer. Na novo se je včlanilo 46 rednih članov.
Predsednica komisme za zdravstvo in socialne zadeve Mojca Seljak pa je povedala:
»Odobrili smo 10 dnevne kapacitete skozi celo leto, in sicer: v Catež smo napotili 102 osebi, Izola 15 oseb, Terme Ptuj 2 osebi, Radenci 2 osebi, Rogaška 2 osebi, Šmarješke Toplice 2 osebi, Lanterna 46 oseb.
Drugi četrtek v jun^u smo organizirali izlet za težke invalide v Logarsko dolino. Poslali smo pisna vabila 102 članoma, od tega se je odzvalo 63 članov. Osebno smo obiskali in pova-
naši člani.
Komis^'a je ob koncu leta sprejela sklep, da finančno pomaga 24 najbolj ogroženim članom z enkratnim denarnim zneskom. Komis^'a je tudi sklenila, da se z enkratnim finančnim zneskom pomaga še 21 ogroženim delavcem, ki so v tem letu ostali brez dela.
Pripravili smo tudi pred-novoletno srečanje težkih invalidov v Ggostilni Kranjec. Povabljenih je bilo 113 članov in velika večina se je tega dogodka tudi udeležila.
Clani komisme smo obiskali 17 naših članov, ki bivajo v Domu upokojencev na Vrhniki in Logatcu. Na domu smo obiskali 44 težkih in socialno ogroženih invalidov. Na teh obiskih smo jih obdarili s skromnim
novoletnim darilom.«
Obširno je bilo tudi poročilo o športih dejavnostih društva. Clani so se udeleževali območnih tekmovanj v streljanju, ribolovu, balinanju in pikadu. Prav gotovo je bila najuspešnejša strelka z zračno puško Mojca Rus, ki je v svoji katego-r^l^ostala državna prvakinja.
Clani so dobili tudi poročilo o pevskem zboru ter Ansamblu Detelca, ki je nastal lani in večkrat popestril srečanja pevcev pa tudi članov društva.
Vsa poročila so prisotni z ogromnim aplavzom sprejeli ter tako pokazali, da so z delom in aktivnostjo v letu 2009 zadovoljni.
Nato so zbrane nagovorili še nekateri povabljeni gostje. Vsi tr^e župani so zelo pohvali-
li delo društva, predvsem pa delo številnih prostovoljcev, ki delujejo v društvu.
Tudi predsednik ZDIS Drago Novak je izrazil veliko zadovoljstvo nad delom društva v minulem letu, saj so vrhniški invalidi lahko vzor marsikaterim v Slovenci. Sama orga-nizac^a invalidov si še naprej prizadeva za enakost med državljani, za socialne in zdravstvene pravice ter za človekovo dostojanstvo v današnjem vsakodnevnem življenju. Vse to bodo dosegli, če bodo dobro in aktivno povezani ter enotno delovali do raznih državnih in-stituc^'.
Po končanem uradnem delu je sledila zakuska, za dobro voljo in ples je poskrbel kar njihov Ansambel Detelca. S.S.
Invalidi delovni in aktivni
Izlet v neznano
Naš prvi izlet v sezoni je vedno v neznano in vsi smo v napetem pričakovanju, ko se posedamo v avtobuse in gledamo, v katero smer bodo zavili. Tudi letos je bilo tako in šel, ko sta avtobusa, s katerima se je peljalo skoraj 80 pr^avljenih invalidov, zakoncev in pr^ateljev, zavila proti Štajerski, smo si oddahnili od najhujše napetosti. Ob jutranji kavici v Žalcu, kjer smo si v Pražarni lahko nabavili tudi kavo za domov, smo si malo opomogli, nato pa se je nadaljevalo ugibanje: "Gremo na Štajersko? Ne. Saj smo zavili proti severu. Morda gremo pa v Dobrno? Tudi ne." Šele v Velenju nas je Mira odrešila muk in povedala, da si bomo tokrat ogledali Muzej premogovništva v Velenju, ki je edini podzemni muzej v Slovenci, ki doživetja omogoči tudi invalidnim, slabovidnim in naglušnim osebam.
Ogled je bil pravo doživetje. Razdeljeni v štiri skupine smo si nadeli rudarske čelade in oblekli jopiče. Naša skupina se je z mladim vodnikom, ki pa se je pohvalil, da je zaposlen v Rudniku Velenje že enajst let, odpeljala s 120 let starim rudniškim dvigalom 150 m globoko v zemeljsko drobovje. Hodeč po rudniških rovih smo s pomočjo multiviz^'skih predstav in scen rudniškega življenja spoznavali delo in tradic^o premogovništva, ki traja že več kot 130 let. V tem delu Šaleške doline se je v dobi pliocena odložila 164 m debela plast lignita, ki ga odkopavajo od leta 1875. Verjetno je vsakemu od nas najbolj ostala v spominu simulacra rudarske nesreče in razstreljevanja v rudniku. Privoščili smo si tudi knapovsko malico. Potem smo se s podzemno železnico odpeljali do dela rudnika, kjer je prikazano sodobno odkopava-
nje premoga. Zdaj odkopljejo okoli 4 milione ton premoga, ki je slabše kakovosti in ga vsega porab^'o v TE Šoštanj.
Kar oddahnili smo si, ko smo spet zagledali sonce. Vedeli smo, da knapovsko življenje ni lahko. Tu pa smo spoznali, da je tudi zelo ne-
v neznano spet zelo uspel, za kar ima gotovo največ zaslug naša sekretarka Mira. Pevski zbor je prvi začel z novo sezono, kajti že 31. januarja je imel prvi nastop na Mozartovih družinskih dnevih v Polhovem Gradcu. Tu vsako leto organizirajo
varno.
Z zaključkom ogleda pa naših avantur še ni bilo konec. Avtobusa sta nas odpeljala nazaj proti Ljubljani, a mimo trojanskih krofov nismo mogli. Zadnja postaja na naši poti v neznano je bila Drt^a pri Moravčah, kjer smo v gostilni pojedli pozno kosilo, sledila je zabava s plesom. Vmes smo za rojstni dan nazdravili Mojci in Joži. Poleg tega smo bile vse žene deležne čestitk in skromnega darilca za dan žena. Pozabili pa nismo tudi mož, ki so prav tako prejeli darilca in čestitke za 40 mučenikov. Prav vsi smo si bili enotnega mnenja, da je izlet
v Domu starejših občanov Ljubljana Trnovo, kjer so že stari znanci. 20. februarja je pevski zbor popestril tudi naš zbor članov.
10. marca pa so pevci priredili koncert ob dnevu žena tudi v Domu upokojencev Vrhnika. Športniki so bili dejavni že februarja, saj so se 8. februarja na povabilo MDI Radovljica - Bled udeležili tekmovanja v pikadu z žensko in moško ekipo. Rezultat je bil za naše tekmovalce kar vzpodbuden, saj so skupno, torej ženska in moška ekipa, dosegli 3. mesto. Med posameznimi uvrstitvami je tekmovalka Joži Bagar dosegla 2. mesto.
27. februarja sta se naša smučarja, Marko Pejič in Miro Mladenovič, udeležila odprtega državnega prvenstva v veleslalomu, ki je potekalo na smučišču Poseka pri Ravnah na Koroškem. To je bila naša prva udeležba na smučarskem tekmovanju. Tekmovalca sta tekmovala z visokimi startnimi številkami in dosegla srednje dobre rezultate.
6. marca je potekalo tudi območno tekmovanje v streljanju z orožjem, na katerem je tekmovalo šest strelcev. Na državno prvenstvo se je ponovno uvrstila Mojca Rus.
Društvo invalidov Vrhnika
salonske prireditve za ljubitelje klasične glasbe, ki potekajo v Polhograjski graščini. Letos so poleg našega pevskega zbora sodelovali tudi pianisti GŠ Franca Šturma, učenci GŠ Rakovnik in Oktet Zvon. Ob tej priložnosti se je s slikarsko razstavo predstavila članica našega društva in tudi pevka v našem zboru Emilia Erbežnik.
7. februarja je pevski zbor na povabilo Kultur-no-prosvetnega društva iz Šentjošta nastopil na slovesnosti v čast slovenskega kulturnega praznika v Šentjoštu.
10. februarja so priredili koncert oskrbovancem
Obvestilo
V Termah Dobrna je za naše članice na voljo termin od 23. 7. do 2. 8. To so posebni socialni programi na državni ravni, Izvajanje socialne in čustvene rehabilitac^e delovnih invalidov, ki potekajo v Termah Dobrna in jo lahko kori-st^o ženske s statusom invalida ali s priznano telesno okvaro kot posledico ženskih bolezni (ginekološka obolenja, prsi). Pr^avite se lahko do srede, 14. aprila, v društveni pisarni.
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
13
Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček
Občni zbor vrhniških upokojencev
T^T » á	»IV »v»»
Najštevilčnejši in aktivni pohodniki
Največje vrhniško društvo je prav gotovo Društvo upokojencev Vrhnika. So tudi zelo aktivni na številnih področjih in dejavnostih, na primer: humanitarno, socialno, računalniško, razni krožki, pohodništvo, pikado, balinanje in v drugih športnih ter kulturnih aktivnostih. Vse to so letos ocenili na svojem občnem zboru v petek, 26. februarja, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Tam se je zbralo veliko članov in tudi nekaj eminentnih gostov: predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak, Anka Tominšek, predsednica SPIZ-a, župan Vrhnike dr. Marjan Rihar in Vlado Puc, predsednik logaških upokojencev. Zbrane je prvi nagovoril predsednik društva Tone Sluga. Za uvod so pevke in pevci DU Vrhnika zapeli nekaj pesmi ter tako prikazali svoje kulturno pevsko delovanje tudi v samem društvu.
Uradni del občnega zbora se je začel z izvolitvjo delovnega predsedstva ter predstavitve vseh poročil. Naj samo predstavimo, katera poročila o delu v letu 2009 so bila predstavljena:
-	poročilo o delu društva,
-	poročilo o delu socialne komisje,
-	poročilo o delu pohodniških skupin Zimzelenčki, Sončki, Svizci in Vandrovke,
-	poročilo o izvajanju ustvarjalnih delavnic,
-	poročilo o projektu Starejši za starejše,
-	finančno poročilo,
-	poročilo nadzornega odbora.
Zbranim članom so predstavili tudi program dela in finančni načrt za letos. Poročilo o delu društva je predstavil predsednik Tone Sluga, ki je med drugim še posebej poudaril: »V uvodu bi rad najprej navedel nekaj pomembnih številk:
-	v letu 2009 je društvo štelo 1490 članov, od tega 924 žensk in 566 moških,
-	na novo se nam je pridružilo 77 članov,
-	59 članov smo izbrisali iz seznama zaradi neplačane članarine ali selitve,
-	v sklad za vzajemno samopomoč je vplačalo 1058 članov, od tega 20 novih plačnikov, 25 jih je izstopilo,
-	na žalost je 51 članov vzajemne samopomoči umrlo. Večkrat se sprašujemo, kam gre naša članarina:
-	za nemoteno delovanje društvene pisarne (pisarniški material, pogodbe o delu, obratovalni stroški
-	za vzdrževanje našega objekta
-	za odplačevanje posojila Simoni Marinčič, ki je financirala izgradnjo novih prostorov društva. Tako od skupnih 759 evrov najemnine plača gospa Marinčič 25 %, kar znaša 192 evrov, preostalih 75 % skupne najemnine, torej 575 evrov pa se vrača kot posojilo v obliki kompenzacje.
Upravni odbor društva je imelštiri 4 sestanke, na katerih smo obravnavali program društva za leto 2009, finančni načrt in izvrševanje po načrtu za leto 2009:
-	se sproti dogovarjali o izvajanju sprejetega programa,
-	večkrat obravnavali problematiko društvenih prostorov po izselitvi Zavoda Ivana Cankarja zaradi izpada finančnih prilivov,
-	spremljali smo delo Notranjske koordinacje, ki jo sedaj vodi DU Vrhnika, ter o tem poročali,
-	bili smo pozorni na izvajanje projekta Starejši za starejše,
-	načrtovali smo izvajanje delavnic izdelovanja čestitk in voščilnic,
-	se seznanjali s humanitarnimi akcjami razdeljevanja paketov v obliki hrane pomoči potrebnim ne glede na članstvo,
-	tudi skrbi za zdravje posvečamo pozornost, saj vsako leto organiziramo eno ali več predavanj na to tematiko,
-	iskali rešitve, kako pripeljati v organe društva mlajše kadre, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati in
-	se sproti odzivali na aktivnosti Mestne zveze in ZDUS. Veliko dejavnosti, ki so v društvu (predavanja, delavnice, vodenje delavnic, vodenja pohodniških skupin, projekt Starejši za starejše) je brezplačnih, nekatere, kot izleti in družabna srečanja, pa so organizirana čim ceneje in se plačajo.
Marca 2010 so praznovali naši člani:
Josipina Malavašič, Dom upokojencev, Vrhnika, Cirila Zdravkovič, Delavsko naselje, Vrhnika, Jožef Slabe, Ob progi, Vrhnika, Majda Švigelj, Cesta 6. maja, Vrhnika, Frančiška Debeljak, Poštna ul.,Vrhnika, Marja Prjatelj, Kurirska, Vrhnika, Joža Levec, Dom upokojencev, Vrhnika Ivanka Tršar, Pot v Močilnik, Vrhnika, Jože Vintar, Cesta 6.maja, Vrhnika, Milan Per, Sinja gorica, Vrhnika, Frančiška Žakelj, Dom upokojencev, Vrhnika, Slavko Česen, Cankarjev trg, Vrhnika
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali marca 2010 rojstni dan.




Gostje od leve: Anka Tominšek, dr. Mateja Kožuh Novak, dr. Marjan Rihar in Vlado Puc
Športna in humanitarna dejavnost pa se delno financirata tudi iz sredstev, ki jih občina po vsakoletnem razpisu namenja za tovrstne aktivnosti.
Tako smo za leto 2009 na razpisu za humanitarno dejavnost pridobili 1287 evrov, za vse športne aktivnosti pa 1519 evrov. Družabnih srečanj in izletov se je udeležilo kar 611 članic in članov društva, posebno pa so se prjeli kopalni izleti v toplice. Na delavnicah, kjer so izdelovali čestitke, so jih
zadovoljstvo nad aktivnostjo in prostovoljnostjo članov društva, ki vi veliki meri skrbjo za svoje člane. Na vse to pa mora biti Vrhnika tudi ponosna, da ob ukinjanju delovnih mest in socialnih problemov društvo v veliki meri skrbi za humanitarnost in izvaja projekt Starejši za starejše. Anka Tominšek je zbranim predstavila pokrajinsko reformo, ki se pripravlja letos.
Skratka, ob koncu občnega zbora je treba še poudariti, da bo društvo letos praznovalo 60. obletnico obstoja. V ta namen bo 24. septembra svečana prireditev, na kateri bodo razvili nov prapor. Seveda bomo o tej aktivnosti ter o drugih v Našem časopisu pisali vsak mesec, kar je že stalna praksa v zelo brani rubriki Upokojenski kotiček.
S. S.
Pohodi Zimzelenih
Sončkov
Tone Sluga, predsednik DU Vrhnika
Zadnja dva pohoda Sončkov sta bila malo drugačna od običajnih: na prvem smo se odpravili k slovenski obali, na drugem pa k izvirom Ljubljanice.
Prvi pohod je bil na pustni torek, ki so ga nekateri vzeli zares in prišli na zborno mesto kot hipjevka, ciganka, hudiček in planinec izpred štirideset let. Preostali so bili v običajni pohodniški opremi, čeprav gojzarjev pravzaprav nismo potrebovali, saj smo 10 km poti od Izole do Portoroža prehodili po sprehajalnih poteh in stezah. Vzponov ni bilo veliko, najvišjo točko smo dosegli pri Strunjanskem križu na vrhu 80 metrov visoke klifne stene, od koder pa zaradi oblačnosti ni bilo pričakovanega razgleda. Slovenska obala kot del Jadrana je nekaj izjemnega, le tu se dvi-
Člani društva na občnem zboru
Sončki med oljkami
Pevke in pevci društva so pripravili zanimiv kulturni program. Sončki v Močilniku
Delovno predsedstvo občnega zbora vrhniških upokojencev
izdelali kar 370. Članice in člani socialne komisje so opravili kar 522 obiskov na domu in razdelili prav toliko skromnih darilc našim jubilantom, starejšim od 80 let in bolnim, kar je kar velik izdatek iz naše blagajne.
Socialna komisja je tako ena izmed najpomembnejših komisj, njene članice in člani pa so izredno dejavni, svoja območja dobro poznajo in hitro odreagirajo glede na potrebe. Vsako leto pripra-vjo tudi srečanje starejših od 75 let, letos se jih je odzvalo 119. Naj omenim še projekt Starejši za starejše, pri katerem sodeluje preko 20 prostovoljk. Zelo so vztrajne in marljive, dobivajo se vsak teden in prevzemajo nadaljnje naloge.«
Vsa poročila in programi za leto 2010 so bili soglasno sprejeti z velikim aplavzo, saj se je iz vseh poročil videlo, da so vrhniški upokojenci zelo delavni in aktivni. Njihovo delo so pohvalili tudi vsi gostje, ki so se prjavili k besedi. Tudi župan je izrazil
gajo nad morjem nekaj deset metrov visoki skladi fliša, kamnine iz skoraj vodoravnih plasti. Hoja po robu prepadnih sten je slikovita: na eni strani pogled na zelene oljčne nasade, na drugo pa globina in morje pod nogami. Še posebno nas je navdušil pogled na lepoto Mesečevega zaliva. Nekako na sredini poti smo prečkali Strunjanske soline, ustvarjene na nanosih Strunjanskega potoka in opazovali delavce pri utrjevanju nasipov. Pogovor je stekel o poletni žetvi soli, ki je ni brez priprave podlage, imenovane petola v kristalizacjskih bazenih v zimskem času. Na drugi strani zaliva smo zavili v kratko dolinico med griči in vstopili v pol kilometrski predor nekdanje ozkotirne železnice med Trstom in Porečem. Na drugi strani predora smo izstopili že v Portorožu in kmalu smo bili na koncu poti, na plaži ob morju. Čez 14 dni so nas vremenarji prepričali, da bo naš torek deževen in smo jim verjeli. Tiste dni je bila močna odjuga, sneg se je hitro topil in napolnil strugo Ljubljanice do vrha. Zakaj si ne bi ogledali izvirov Ljubljanice, ki so ob visoki vodi vredni pozornosti? In smo obšli izvire Ljubje, Velike Ljubljanice v Retovju in Male Ljubljanice v Močilniku. Voda, ki se pretaka po skrivnih podzemeljskih poteh s Planinskega polja, je od velikega pritiska vrela na dan iz vsake špranje in luknje in iz Malega in Velikega Okenca sta odtekali reki. Obhodili smo tudi zaledje izvirov, kjer se nad neznanimi podzemnimi prostori vrstjo udornice, poimenovane doli. Mnogi med nami smo se prvič spustili v Pavkar-jev dol, dovolj velik za preživetje domačje. Na koncu smo si ogledali še presihajoče jezero v Grogarjevem dolu ter Kožuho-ve izvire. Naš član Vojko je poskrbel za zaokroženo vodenje po kraških pojavih neposrednega zaledja Vrhnike in nas prepričal, da se tod resnično začenja kras. Marsikdo med nami bo odslej z drugačnimi očmi hodil po že velikokrat prehojenih poteh.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Repnik
14
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček
Spoštovane in spoštovani
Kot vedno v našem kotičku najprej najdete nekaj o dogodkih, ki so se zgodili. Naj bo tudi tokrat tako. Osrednji dogodek prejšnjega meseca je bil zbor članov društva, ki smo ga poskušali vzorno pripraviti in izpeljati. Kar nekaj pohval smo prejeli za izvedbo, celo predsednica ZDUS, gospa Maria Kožuh Novak, ki je bila prisotna, je bila zelo zadovoljna z našim delom in predstavljenimi dejavnostmi v minulem letu. Upam, da ste bili tudi vi, ki to berete. Več bo zagotovo zapisal urednik glasila Simon, za kar se mu zahvaljujemo.
Ker ni bilo nobene posebne pripombe na zboru, sodimo, da je tako.
Na zboru članov je bila sprejeta pobuda o lipovih listih -žebljičkih na drogu novega prapora, ki ga bomo razvili ob praznovanju 60-letnice društva. Zato vabim članice in člane, simpatizerje društva in druge, da v čim večjem številu podprejo to akc^o, darujejo 15 evrov za žebljičke, priimek vsakega donatorja pa bo vgraviran na lipovem listu. Sestal se je tudi organizaciski odbor za pripravo praznovanja in si začrtal okvirni program dela. Prva naloga je zbiranje do-natorskih sredstev za izdajo Zbornika, velik zalogaj je tudi Zbornik sam, saj je bilo treba preštudirati veliko materiala. Tega dela se je lotila gospa Rada Pišler. Tretji sklop pa je svečana prireditev s kulturnim programom (ga. Marta Riavec in Mirjam Suhadolnik). Predsednik organizaciskega odbora je gospod Janez Pečar.
Zaradi izrednih vremenskih razmer smo morali izlet, ki naj bi bil 11. marca, prestaviti za en teden. Kopalnega izleta se je spet udeležilo kar 50 ljubiteljev toplic. Ker so marca različni prazniki, ko praznujejo ženske in moški, se je društvo odločilo in dodalo nekaj sredstev ter v toplicah organiziralo popolno kosilo.
Seveda pa je papirnate vojne ves čas v izobilju, tako da Marjani, Nežki in Tatjani ni nikoli prav nič dolgočasno. Veseli smo tudi, da radi prihajate v društvene prostore po različne informaci'e ali pa kar tako malo na obisk. Dobrodošli, tudi s kakšno idejo!
Posebej vabimo v pisarno tiste, ki bi bili pripravljeni, recimo, pomagati pri organizac^i izletov ali pa so vešči pisanja na računalnik, da bi postali naši interni dopisniki, ki bi lahko objavljali na naši spletni strani in v internem glasilu. Morda obvladate katero drugo veščino, ki bi jo radi naučili še koga, vabljeni. Z vašo pomočjo bo nam lažje, oglasite se!
Kaj napovedujemo:
Aprila bo socialna komisia obiskovala po domovih bolne in jubilante.
Spet bo pripravila humanitarne pakete in jih razdelila najbolj potrebnim.
Že 15. aprila bo izlet v Prekmurje. Kopalni izlet bo 19. aprila.
Aprila se bo sestal upravni odbor in pregledal priprave na izdajo Zbornika, pripravil bo natančen finančni načrt za leto 2010, še posebno zaradi izpada dohodka iz naslova oddaje prostorov v starem delu, treba bo zagristi tudi v pomlajevanje delujočih odborov in komisi'.
Kras in Črni hribi so zvabili Zimzelenčke na raziskovanje preteklosti
Ker smo si rekli, da imamo že dovolj pohajanja po zasneženih poteh, smo se 9. 2. odpravili na planoto Kras do Temnice in naprej po Črnih hribih, od Trstelja do Cerja osvežit znanje in vedenje o nesmiselni prvi svetovni vojni, o soški fronti. Potem smo iskali na morju lepše vreme, imeli pa ^ Kaj pravite, prerokovalci vremena, za nazaj? Seveda meglo, rosenje, dež, razmočen teren, blato ^ Niste se zmotili! Toda tudi torek, 23. februarja, je bil za nas prav prieten, saj smo veliko zvedeli o slovenski obali, o sredozemskem rastlinju, kot sta mirta in jagodičnica in o kamninah med potjo. Kar pozabili smo, da nas ves čas pere!
V Simonovem zalivu nas je pričakala pohodnica Vandrovka in Svizovka Vika, ki je tam počitnikovala, se nam pridružila in nam pomagala odkrivati manj spolzke in manj blatne poti na naši poti.
Nato smo iskali lepšo pot 9. 3. na Vačah, doživeli pa pravi zimski metež, a vendarle je bilo nepozabno lepo. Spet smo veliko pozornosti namenili daljni preteklosti, saj smo prehodili Arheološko pot Vače.
Vače sicer sodio med najbogatejša slovenska in vzhodnoalp-ska prazgodovinska najdišča prav zaradi arheoloških osta-lin.
Najprej smo se zagledali v del razgaljene nekdanje morske obale, ki je polna fosilnih ostankov. Pravi'o, da je to najlepši
V resnem delu srečanja nam je Elica poročala o pohodniški in izletniški dejavnosti v letu 2009. Uresničili smo večino načrtovanih pohodov in izletov, čeravno ne vedno točno tako, kot je bilo zapisano v programu. Največkrat so bile spremembe zaradi vremena. Zvedeli smo, da se je pohodov udelžilo 272 pohodnikov, na izletih pa je bilo 234 izletnikov. O vseh naših pohodih in izletih lahko tisti, ki imamo računalnike, beremo na spletni strani Društva upokojencev Vrhnika. Letošnji program pohodov vključuje nekaj pohodov v neznano, obiskali bomo zahodni del Slovenie, in sicer slovenski Kras in Kršičevec. Nameravamo tudi na Krim, ki smo ga morali zaradi slabega vremena pred nekaj leti izpustiti. Junia se bomo povzpeli na Blegoš, avgusta pa z Vršiča na Sleme. V jeseni se bomo spet podali po logaških poteh in po oglarski deželi.
Tudi program izletov nudi vabljive destinacie. Aprila bomo šli v Italio in si ogledali ustje Soče. Maja se bomo napotili v Avstri'o in obiskali tri vasi na Koroškem: Sveče, Rožek in Lanskron. Junia nas čaka potep po ormoško-ljutomerskem koncu. Septembra se bomo odpeljali na jug Slovenie in spoznavali zgodovino Kočevskega in Kočevarjev. Za oba programa velja, da se je nanje treba pri'aviti deset dni pred odhodom.
Na koncu svojega poročila se je Elica zahvalila vsem sponzorjem, to je Republiški sekci'i upokojencev SVIZ, v. d. ravnateljici OŠ Ivana Cankarja Polonci Šurca Gerdina in tudi nam, ki smo prispevali s svojo prisotnostjo in denarnimi prispevki.
odkriti primerek iz časov okoli 11 mili'onov let, ko je to območje pokrivalo morje.
Gazili smo po 10 centimetrov celca, v obraz je neslo sneg, da smo komaj kaj videli, veter je pel svojo mrzlo, a znano »piš-no« pesem, toda mi smo vztrajali do vasice Klenik, kjer stoji povečana kopi'a bronastega vedra - Vaške situle, stare okoli 2700 let. Takih, tako bogato okrašenih je na svetu najdenih manj kot 10; torej ponos Slovenije.
Pod hribom Slemšek smo si ogledali teren, kjer so izkopavali različni ljubitelji in »ljubitelji« starin, strokovno in manj strokovno, bolj za zaslužek. Najdenih je bilo več kot 2000 žarnih in skeletnih grobov, v katerih je bilo mnogo raznovrstnih dodatkov.
Pot je lepo opremljena z informaciskimi tablami, da je mnogo stvari izvedeti na kraju samem.
Že skoraj čisto zasneženi, kot pravi premikajoči snežaki, smo se vračali na Vače, bogatejši za nova spoznanja o naši zgodovini in o naših davnih prednikih, ki so topili železovo rudo, redili živino in veliko trgovali daleč naokoli. Otresli smo sneg, se smejali drug drugemu, kako smo rdeči v obraze, a vztrajni, sedli na avtobus in čakali na opojno dišečo »skodelico kave«. Tudi to pot nas je obiskala sreča.
Tekst: E. Brelih, Foto: V. Nikolić
Svizci so se zbrali
Združenje sedmih občin
Februarja in marca je sezona občnih zborov in srečanj. Tudi SVIZCI smo upoštevali to navado in se zbrali na že 13. srečanju, ki je tudi tokrat potekalo v osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki.
Naša sekcia združuje upokojene delavce vzgoje in izobraževanja iz kar sedmih občin:
Borovnice, Brezovice, Cerknice, Horjula, Logatca, Polhovega Gradca in Vrhnike. Na srečanju se nas je zbralo 87, kar je lepa številka glede na to, da smo čedalje starejši in bolehni in da kar nekaj naših članov ni več med nami. Tokrat so naše predstavnice in predstavnik: Dragica, Mari in Franci, Stanka, Vika, Zalka in Sonja pod veščo taktirko naše neutrudne Elice pripravile bogat kulturni program. Občudovali smo plesno skupino mladih plesalcev, ki je odplesala nekaj sodobnih plesov in nekaj plesov iz naše mladosti. Učenci Glasbene šole Vrhnika so nas navdušili z dvema glasbenima točkama. Dva učenca iz razreda Mateje Glušič, OŠ Antona Martina Slomška, sta recitirala pesmici O češnji in Ljubezen. Na koncu smo se odpravili še v zgornje prostore šole in si ogledali razstavo računalniško obdelanih slik in malih lesenih skulptur lani upokojenega ravnatelja OŠ Ivana Cankarja in našega novega člana Janeza Sodje.
Predsednik Republiške sekci'e upokojencev SVIZ Tone Pfaj-far nas je seznanil o počitniških zmogljivostih, ki jih poseduje SVIZ, in jih za ekonomsko ceno lahko najemamo člani SVIZ. Kmalu jih bo 42 in so v različnih krajih Slovenie. Poskusi, da bi pridobili apartmaje na Hrvaškem, niso uspeli, ker so Hrvati postavili pretrde pogoje. Sicer pa lahko več informaci najdemo na spletni strani SVIZ.
Po krajši razpravi, v kateri so bile samo pohvalne besede o organizaci'i pohodov, izletov in srečanj, smo naši Elici še zapeli, kajti dan prej je slavila rojstni dan. Srečanje smo končali s prigrizkom in klepetom.
Napisala: Rada Pišler, Fotografiral: Ivan Kalič
V spomin Marici Kokot
In nas je zapustila. Prav v letu, ko Ženska balinarska sekcija praznuje 23-letnico svojega delovanja. Prav vsi Vrhničani in tudi drugi gostje, ki smo v obdobju okoli leta 1964 obiskovali priljubljeni Močilnik, jo poznamo. Vodila je ta gostinski lokal. Bila je majhna, svetlolasa, živahnih modrih oči in nikoli pri miru. Njena živahnost je preživela tudi strahote kon-centrac^skih taborišč, ki se jih je zelo nerada in s solzami v očeh spominjala. Lastne družine ni imela, zato pa je imela neskončno mero potrpežljivosti s tistimi, ki so v kozarček pogledali pregloboko.
Ko se je upokojila, ni prenehala z delom. Spoznali so jo obiskovalci bifeja pri Društvu upokojencev Vrhnika. K »Ta mehkim« so prišli na pr^azno besedo vsi, ki so vedeli, da jih Marica ne bo razočarala.
Športna dejavnost ji ni bila tuja. Kegljala je v Domu arm^e, na kegljišču Hotela Mantova in na koncu tudi balinala. Postala je prva predsednica Ženske balinarske sekc^e in jo vodila nekaj let.
Ni ji bilo lahko. Dvajset članic, dvajset predlogov, dvajset želja, dvajset mnenj itn., dokler se ni utrudila. Ostala pa je zvesta balinarska duša. Kadar smo jo obiskovale, nam je čestitala za dosežene uspehe in se jih veselila skupaj z nami. Naj kar nadaljujemo, je rekla: »Dokler migaš, si živ,« se je smejala.
13. marca 2010 smo žaro pospremili k njenemu Niku na pokopališču na Verdu.
Spominjali se je bomo take, kot je bila večino življenja: vedno nasmejano, pripravljeno pomagati vsem.
Draga Marica, najdi svoj mir, kjer koli že si.
ŽBS
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 15
			
Skupščina društva DZA
Stari - novi predsednik
Društvo zdravljenih alkoholikov (DZA) Vrhnika je imelo januarja 2010 v sejni sobi Centra za socialno delo Vrhnika občni zbor, kjer so bile tudi volitve. Po predlogu izvršnega odbora je bilo sklenjeno, da bo predsednik društva za naslednja štiri leta ponovno Zoran Matič, ki je društvo uspešno vodil minula štiri leta.
27. 2. 2010 pa je imelo društvo ob svoji 37. obletnici redno letno skupščino v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki.
Od povabljenih se je skupščine udeležilo 100 članov društev in klubov iz notranjske in primorske regie, in sicer iz: Logatca, Cerknice, Postojne, Tolmina, Ajdovščine - Vipave, Nove Gorice, Kopra ter predstavniki društev Abstinent in Žarek upanja iz Ljubljane. Skupščine so se udeležili tudi naslednji gostje:
-	župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar,
-	terapevtka društva Urška Cvetkovič,
-	ravnateljica Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika Polonca Šurca Gerdina.
Letno skupščino je popestrila otroška plesna skupina s Stare Vrhnike.
Zaradi neprisotnost na letni skupščini se je opravičila Urška Grum, vodja polici'skega okoliša Vrhnika, in sicer zaradi službene obveznosti ter ponudila pomoč pri predavanju O policii in alkoholu.
Od povabljenih se je opravičil župan Občine Log - Drago-mer Mladen Sumina zaradi drugih obveznosti.
Zaradi neudeležbe se je pisno opravičila tudi dolgoletna terapevtka društva Marta Mele in zaželela uspešno delo društva še naprej.
Skupščino so najprej prietno popestrili otroci folklorne skupine s Stare Vrhnike. Otroci so bili po končanem programu povabljeni na njim najboljši prigrizek, pico, ki so si jo zaslužili.
Nato je predsednik društva Zoran Matič pozdravil vse udeležence in prebral obsežno poročilo o delu društva v minulem letu. To je bilo v glavnem naslednje:
-	tedenski sestanki na Centru za socialno delo,
-	vsako tretjo nedeljo v mesecu pohod,
-	maja udeležba na Maratonu treh src v Radencih,
-	udeležba na strokovnih predavanjih in kulturnih predstavitvah,
-	terapevtski vikend v Otoških dolinah pri Cerknici,
-	udeležba na skupščinah, ki jih pripravno društva iz notranjske in primorske regie,
-	kostanjev piknik in prednovoletno srečanje. Predsednik je predstavil tudi načrt dela za leto 2010. V
programu je zajeta redna izvedba aktivnosti, katere izbira je skupna z upoštevanjem predlogov vseh članov.
K besedi se je priavil župan Občine Vrhnika dr. Marjan Ri-har. Društvu je čestital za njegovo 37-letno delovanje. Iz poročila je razbrati, da je društvo zelo aktivno na tem pomembnem področju, v katerega je vloženo veliko truda in vztrajnosti. Zaželel je uspešno delo še naprej in sodelovanje lokalne akciske skupine. Nato je prisotne nagovorila terapevtka vrhniškega društva Urška Cvetkovič. Pri svojem vsakodnevnem delu na Centru za socialno delo Vrhnika se srečuje in pomaga pri življenjskih stiskah ljudi in njihovih svojcev, ki so zašli na pota raznih odvisnosti. Kot terapevtka rada sodeluje v DZA Vrhnika z ljudmi, ki so se odločili vztrajati na abstinenci in jim s svojimi nasveti in lastnim vzgledom pri tem pomaga. To delo tudi njo osebno bogati. Opisala je pozitivne vtise in delo v društvu.
Skupščino so pozdravili tudi predstavniki iz vseh društev notranjske in primorske regie. Pohvalili so dejavnost vrhniškega društva, da se lahko zgledujejo po njem. Eden izmed njih je poudaril, da si priznanje zaslužio tudi svojci abstinentov, ki sodelujejo v vseh dejavnostih društva.
Predsednik Zoran Matič se je vsem prisotnim zahvalil, da so se odzvali na povabila z željo na ponovna priateljska srečanja. Po končanem uradnem delu skupščine je predsednik vse prisotne povabil na pogostitev z golažem, ki ga je pripravil naš član, znani in spoštovani kuhar Janez Suhadolnik.
Ob prietnem druženju in pogovoru smo preživeli lep večer.
Zo&a Stare
Telovadba za dojenčke z mamicami
Vadba je namenjena vam, dojenčkom. Ker pa sami ne morete priti, pripeljite s seboj svoje mamice. Vi boste uživali, mamice pa se bodo sprostile, pridobile nove izkušnje o tem, kako vas razgibavati, dvigovati, prenašati, kako se z vami igrati, kakšne igrače so pomembne za vaš razvoj in kako pravilno usmerjati razvoj vaših motoričnih sposobnosti. Ker je v otrokovem razvoji dotik še kako pomemben, se bodo naučile osnovnih masažnih priemov. Boste videli, kar predli boste od zadovoljstva.
Pridite!
Dobivamo se vsak ponedeljek ob 15 uri v OŠ Ivan Cankar Vrhnika, v učilnici A2.
Vadbo vodi diplomirana delovna terapevtka Petra Šmid Seljak. Predhodne pri'ave na 051/ 395 059 po 15 uri.
Strokovni aktivi v vrtcu Vrhnika
V Vrtcu Vrhnika potekajo strokovni aktivi delavcev, v katere so vključeni vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev istega starostnega obdobja. V šolskem letu se dobimo petkrat, na prvem srečanju pa smo določili vodjo aktiva, čas in vsebino srečanj. Tudi v tem šolskem letu sem prevzela vlogo vodja aktiva, vsebino pa smo si določili iz letnega delovnega načrta vrtca. Drugo in tretje srečanje smo namenili pogovoru in pisni izmenjavi mnenj, pri tem pa smo izhajali iz cilja razviti skrb zase ter razvianje vrednot, kot so priateljstvo, sodelovanje, sočustvovanje, solidarnost in spo-
štovanje. Četrto srečanje je bilo v telovadnici enote Žabica, kjer smo za otroke pripravili čutno pot iz odpadnega materiala, kot je časopis, plastični zamaški, stiropor, polnilo za blazine, polivinil, lesene plošče, gumi'asti obročki, mrežaste žogice, vrv, mornarska lestev, predor in drugi športni pripomočki, ki so na voljo v telovadnici. Ker aktiv 4 do 5 let sestavljamo štiri skupine, smo se pri izvajanju čutne poti razdelili, saj nas je bilo za enkratno izvedbo preveč. Tako nam aprila ostane še potovalna čutna pot v naravo, kjer se bomo v raziskovanju le-te prepustili elementarnim igram, dobri družbi, sončku in svežemu zraku.
Polona U. Jerebic
Kuharska
Smo »miške« v Žabici doma
iz prav'ga smo testa.
Najrajši se igramo,
pa tudi kuhat' znamo.
Takrat vse okrog »frči«
in vsi dobimo velike zrezke tri.
So naše deklice se zbrale, posodo skup zmetale,
se iz loncev je kadilo, da nam po želodcih je krulilo.
Prišli so še dečki vsi in kuharja posnemali,
na koncu smo b'li siti vsi in ostal je en kup smeti!
Polona U. Jerebic
16 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
»Navihančki« s starši praznovali Gregorjevo
Po ljudskem izročilu praznik sv. Gregorja še vedno velja za prvi pomladanski dan, čeprav uradno temu ni tako. Takrat namreč že pihljajo tople sapice, sonce si že opomore in ptički veselo žvrgol^'o, ker čut^o pomlad. Na ta dan začetka pomladi so rokodelci odvrgli ogenj v vodo, s katerim so si svetili pri svojem delu, ker so delali pri dnevni svetlobi. In prav spuščanje ognja po vodi se zdaj iz roda v rod ohranja po nekaterih vaseh in mestih. Tudi na Vrhniki obujajo ta običaj. Tako smo se Navihančki iz Barjančka s svojimi starši z veseljem udeležili te prireditve. Še prej pa smo se v vrtcu o vsem tem pogovarjali, raziskovali ljudsko izročilo gregorjevega, iskali infor-mac^e, opazovali dan ^ V veliko pomoč so nam bili starši, babice, dedki. Za zaključek je vsak izdelal svojo ladjico. 12. 3. 2010 smo se zbrali pri potoku Bela in najprej ladjice prepustili ocenitvi. Medtem smo se posladkali z dobrotami vaških žena. Po uradnem delu smo prižgali lučke na svojih ladjicah in jih spustili v vodo. Ob potoku smo spremljali plovbo naših plovil in mnogo drugih ter jih občudovali. Vsi izdelovalci so se zelo potrudili. Vse naše ladjice so srečno priplule v pristan. Na koncu pa še ocena. Da se malo pohvalimo! Naša skupna ladja, ki je zastopala Vrtec Vrhnika, enoto Barjanček, skupino Navihački z Nadjo in Emo, je osvojila 3. mesto. Za nagrado se lepo zahvaljujemo DLON.
Ema Petrovčič
Podružnična šola Bevke
Glasbeno dopoldne
Ob koncu februarja nas je obiskal in nam popestril dopoldan zbiralec starih glasbil, harmonikar in lajnar gospod Zdravko Debeljak. Na ogled je s seboj pripeljal nekaj piščali, brenkal, harmonik, gramofonov in seveda tudi lajno. Ob njegovi predstavitvi je bilo čutiti predanost in ljubezen do glasbe in starih instrumentov. Z vsemi glasbili nas je podrobno seznanil in nanje tudi zaigral. Ob koncu se
nam je predstavil tudi kot lajnar in nas opozoril na obvezno uniformo: frak, cilinder in bele rokavice. Otroci so z zanimanjem spremljali predstavitev, najbolj pa sta jih prevzeli lajna in harmonika, ki jo je gospod Zdravko Debeljak igral sedeč na njej. V prihajajočih dneh smo pripravili delavnice na temo Izdelovanje glasbil iz odpadnega materiala. Ko so otroci izdelali svoje glasbilo, so bili veseli in ob igranju na lastne instrumente tudi zapeli.
Mateja Zlobko
Fit dejavnosti jasličnih oddelkov v enoti Želvica
Med šolskim letom je naša prednostna naloga je Zmorem - zmoreva - zmoremo in povezuje vse oddelke v enoti, posebno še na vhodu. V jasličnih oddelkih večkrat izvajamo gibalne minutke, plesne igre, gibalne odmore, enkrat na teden imamo vadbeno
Vadbeno dopoldne začnemo tako, da se ogrejemo z raztezanjem, izvedemo glavni del in končamo z raztezanjem za ohlajanje. Najpogosteje izvajamo vadbo v igralnicah. Strokovne delavke v igralnicah pripravimo gibalne dejavnosti, skupina pa se na dolo-
in naravnih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek ...) do zahtevnejših dejavnosti. S pomočjo različnih sredstev in telovadnih orod^ vzpostavljajo in vzdržujejo ravnotežje na mestu in v gibaju, premagujejo različne naravne in pripravljene ovire ter
dopoldne ter jutranje razgibavanje. Izvajamo tudi gibalne aktivnosti na prostem, občasno pa se odpravimo na aktivni sprehod. Občasno gibalne dejavnosti povezujemo tudi z drugimi področji (jezik, narava, družba, umetnost in matematika).
čen čas zamenja. Otroci prek različnih dejavnosti v prostoru in na prostem pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, razv^ajo gibalne sposobnosti, pridobivajo zaupanje v svoje telo ter doživljajo ugodje v gibanju. Gibalne dejavnosti potekajo od preprostih
pridobivajo izkušnje z različnimi otroškimi vozili. Dejavnosti organiziramo tako, da so otroci čim bolj aktivni, nudimo jim ustrezne izzive in jim omogočamo, da se dejavnosti udeležujejo sproščeno ter brez strahu pred neuspehom.	Jana Zadravec
Župnyski vrtec
A se na Voljčevi 21 kaj dogaja?
O, pa se! Mogoče se res ne vidi tako »na zunaj«, saj se še vedno skrivamo pred mrazom, v notranjosti pa kar brbota od do-gajan'a.
Najstarejši otroci iz skupine Mavric so se posvečali kulturi. Še posebno jim je bila všeč Turjaška Rozamunda, ki so jo prebrali in »obdelali« tolikokrat, da jo poznajo podrobno od začetka
Otroci iz skupine Kapljic so raziskovali, kaj vse se dogaja v Cankarjevem domu. Ogledali so si dve razstavi: eno s fotografijami, drugo pa z risbami drobnih živali, pri kateri so jih povsem prevzeli metulji, pikapolonice, hrošči - in pa igro o Mojci Pokrajculji. Ogledali so si plakate, ki napovedujejo različne dogodke: risane filme, lutkovne in gledališke predstave. Dogajalo pa se je tudi v vrtcu, saj so se snemali pri petju, plesu ^ in si pozneje pogledali posnetke.
Skupini Angelčkov in Zvončkov sta gostili muce. Prvi mačka Mur^a, slednji pa muco Copatarico. Angelčki so se poskusili v vsem, kar v knjigi počne maček Muri: od nogometa do
do konca in še nazaj. Niso pa pozabili tudi na lačne ptičke in so jim izdelali ptičjo hišico.
Lune so se preselile v deželo Crkar^o, v kateri so spoznavali in se zabavali s črkami na vse mogoče načine ter spoznavali tuje jezike - angleščino, nemščino ter španščino. Otroci iz skupine Zvezdic so se posvečali spoznavanju števil prek pesmic, družabnih iger, izštevank. Najtežje smo odštevali dneve do plavalnega tečaja, ki se ga je udeležilo za polm avtobus otrok iz starejših skupin. Kako je pr^al počitek po kosilu, saj je »uživanc^a« v bazenu »terjala svoj davek«. V skupini Sončki so februar namenili pozornost in izvedli dejavnosti, ki se nanašajo na poslanstvo in posebnost našega vrtca, to je živeti krščansko vero. Ugotavljali so, da vsak dan hodimo in se igramo ob cerkvi sv. Pavla, ki nas tiho nagovarja naj pridemo. Pa so šli! Najprej okrog cerkve, da so občutili veličino stavbe, potem še v notranjost, kamor jih ni gnala le radovednost, pač pa želja po bližini tistih, ki so v njej in o katerih spoznavamo resnico. Učili so se vstopati tiho, kar je bilo kar težko za tako živahno skupino, a z vsakim obiskom so se bolj umirili. Doživljanje so prenesli v vrtec, ob vsakdanji igri pa so še ustvarjali, z namenom, da bi pridobili različne spretnosti in razumeli, kaj pomeni imeti rad. Izdelali so lepljenko v obliki cerkve, ustvarili majhno knjižico s podobami, oblikovali angela varuha, cerkev iz stiropora in še kaj.
kuhanja. Zvončki so igralnico preuredili v hišo muce Copatarice, potem pa šivali gumbe na kartonasto podlago. Vsak si je zašil copatek na čisto pravi šivalni stroj, z otroškim pa so šivali le po papirju. Predvsem so pazili, da so bili res ves čas obuti, saj jih je kar nekajkrat obiskala Copatarica in pobrala copate, ki so bili pod mizo in ne na nogah. Oblački so za popestritev oblačnih dni pripravili popoldansko srečanje s starši in jih povabili na Knjižno čajanko. Otroci in starši so se posedli na blazine, vzgojiteljica pa je prebrala knjigo Nekega zimskega dne. Sledilo je skupno ustvarjanje, ki je bilo ob prisotnosti staršev posebno doživetje, ki se je končalo s prepevanjem otroških pesmi ob spremljavi flavte, slad-kanju s pecivom in seveda ob skodelici čaja.
Zapisala Veronika Novak
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina [î|3f'	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 17
			
Mednarodni turnir za cicibane
Zadnjo februarsko soboto je na Vrhniki potekal nogometni turnir cicibanov U-10 (generacja 1999 in mlajši), ki ga je organiziral Nogometni klub Vrhnika.
Turnir je bil odziven, saj se ga je udeležilo 12 ekip iz Slovenje in Italje. Posebno smo se razveselili udeležbe ekipe italjanskega nogometnega velikana AC Udinese (član 1. italjanske lige - Serie A in nekdanji udeleženec Lige prvakov). Sodelovanje z njimi je postalo že tradicionalno. Nekaj ekip, predvsem s Primorske, je izrazilo željo po sodelovanju, vendar jim zaradi šolskih počitnic ni uspelo sestaviti konkurenčnih ekip.
Najlepši nogomet so prikazali nogometaši ND Idrja in suvereno osvojili veliki zmagovalni
pokal. Drugo mesto je osvojila ekipa Kondor iz Ško^e Loke. V tekmi za tretje mesto je KMN Bakovnik (Komenda) premagal NK Olimpjo iz Ljubljane.
Vrhniški fantje so se prebili v zaključne boje, kjer pa so morali v četrtfinalnem obračunu tokrat priznati premoč starim znancem z ligaških tekem, igralcem NK Olimpja. Potrudili se bomo, da bo ta turnir postal tradicionalen in še številčnejši.
Za sponzorsko pomoč pri izvedbi turnirja se zahvaljujemo podjetjem MKeršmanc, d. o. o., in Ares računalništvo, d. o. o. Zahvaljujemo se tudi gostilni Nibi za pogostitev naših gostov iz Italje in slaščičarni Berzo, ki je poskrbela, da otroci na turnirju niso bili lačni.
Kremna rezina in topel čaj
Najboljši snežaki v 1. c
Glede na vsa srečanja smo se odločili, da skupaj še likovno ustvar'amo. Glede na letni čas in vremenske razmere sem učencem in uporabnikom Varstveno-delovnega centra prebrala pravljico z naslovom Najboljši snežak.
vedala, da bomo tudi mi izdelovali snežake. Dala sem jim napotke za delo in ustvarjanje se je začelo.
Pripravili smo si plastenke, nanje smo lepili papirnate brisače. Vmes ko se je snežak sušil,
Učenci so takoj po novem letu začeli spraševati, kdaj bomo obiskali naše prjatelje iz Varstveno-delovnega centra. Učenka je med počitnicami celo zanje izdelala voščilnico in jim jo je želela čim prej podariti. Tako smo morali čim prej iti k njim. Pa smo si rekli: »Pot pod noge.« Uporabniki in naši prjatelji imajo plesno skupino Akcja, ki se nam je predstavila z dvema plesoma - Kavbojski ples in Rolling. Tako lepo so nam zaplesali, da smo jim na ves glas ploskali. Učenec je predlagal, da bi tudi mi lahko zaplesali njim in tako smo nastopili s plesom Trnuljčica.
Nato smo se razdelili v dve skupini. Nekateri smo odšli v sobo za sproščanje in poslušali pravljico na vodni postelji, drugi pa smo se udeležili telovadbe z drugimi uporabniki. Povedali so nam, da imajo vsak dan telovadbo, ki jo največkrat vodi njihov mentor Matej. Pokazal nam je zanimive vaje. Skupini sta se še zamenjali, saj smo vsi želeli biti povsod. Da pa je bilo poskrbljeno tudi za naše želodčke, so poskrbeli s presenečenjem - v jedilnici so nas čakale kremne rezine in topel čaj. Hvala vam za lep dan in prjeten okus, mhmmmmm.	Kaja Zorc
Andrej Pišek s.p. Tržaška cesta 6, 1360 Vrhnika Tel: 01 750 41 00
Pravljica jim je bila zelo všeč, saj so v njej nastopali različni snežaki. Izdeloval jih je deček za svoje sosede. Snežaki so bili zelo podobni sosedom. Le zadnji sosed si je zaželel snežaka, velikega kot roka. Mali snežak je bil najboljši zato, ker ga je sosed lahko dal v skrinjo in si ga ogledoval kadar je želel - tudi poleti.
Vsak je lahko povedal, kateri snežak mu je bil najbolj všeč. Tako sem učence in uporabnike zelo motivirala za delo, saj sem jim po-
smo pripravili oči, nos, usta, gumbe, klobuk za snežaka in pritrdili nanj. Vsak je dal svojemu snežaku ime.
Naši prjatelji so odnesli svojega snežaka domov, učenci pa so jih pustili v učilnici, da nam še krasjo prostor.
Srečanje je bila nova dogodivščina, pri kateri smo si vsi pomagali med seboj in imeli priložnost poklepetati drug z drugim.
Napisala: Kaja Zorc
Gostilna in pizzerja Boter na Vrhniki, Vam ponuja ustaljeno in kakovostno mediteransko hrano. V tej pestri ponudbi, v razkošju
vonjev in okusov Mediterana najbolj slovita	___
Zarzuella de mariscos in dagnje v buzari. ljubitelji dobrih koktajlov pa ze tradicionalno
navdušujejo naši ■ " ;
Za vse dodatne informacje in rezervacje smo vam na voljo na tel. 01 750 41 00 ali se osebno oglasite pri nas. Veliko več informacj boste dobili tudi na spletni strani www.boter-sp.si.
7. specialna razstava
Uspešni vrhniški kunci
11.Kopač	Vinko - kastor reks
12.Švigelj	Jernej - hermelin
13.Pajk	Alojz - modro-sivi dunajčan
b/ KOLEKCUA PRVAKOV:
1.	Kokolj Zvonko - črni dunajčan
2.Pajk	Alojz - modro-sivi dunajčan
3.	Ločniškar Jože - alaska in ožgani kunec
4.Podvršnik	Peter - holandec in madagaskar beli
5.	Košica Marko - mali srebrec
6.	Janežič Ivan - beli reks in kuna reks
7.	Ernestel Renata - risovec reks
Na društveni razstavi malih živali iz Vrhnike je sodelovalo 17 članov, razstavili so 166 primer-
12.	Benčina Ivanka - golob damaščanec in tiringer
13.	Benčina Jože - golob nemška nuna in južno nemški
14.	Semenič Jože - golob lasuljar in slovenski be-loglavček
15.	Gajser Vojko - golob slovenski beloglavček
16.	Pretnar Marcel - perutnina holandska belogla-va kokoš
17.	Kunc Zvone - perutnina italijanska kokoš
18.Pogačnik	Miro - perutnina austrolopška kokoš, feniks in orpington
b. KOLEKCUA PRVAKOV:
1.	Trček Franci - ovnač
2.	Pogačnik Miro - ožgani kunec
3.	Kopač Vinko - modri reks in kastor reks
V času od 16. do 17. januar^ 2010. DGMPŽ Vrhnika je v športni dvorani ŽIRI organiziralo razstavo kunčjih samcev Slovenje. Na razstavi je sodelovalo 9 društev. Razstavljeno je 132 kuncev 28 pasem v lasti 38 rejcev. Največ rejcev - 17, je bilo iz društva malih živali Vrhnika, ki so razen specialne razstave organizirali tudi društveno razstavo malih živali /kunce, golobe, perutnino in ptice/, na kateri je bilo razstavljeno: 80 kuncev, 57 golobov in 29 komadov perutnine.
Na obeh razstavah so bile razstavljene zelo lepe in kvalitetne živali. Obiskovalci razstave, posebno otroci so uživali v opazovanju malih živali. Najlepše živali, ki so postali prvaki, so bile ocenjene z oceno 96 in več točk. Med njimi
so 3 kunci dobili oceno 97 točk in 1 kunec oceno 97,5.točk. .Lastniki najbolj ocenjenih kuncev so dobili tudi praktično nagrado. Seznam prejemnikov pokalov: a/ PRVAKI PASEM:
1.	Kebe Alojz - orjaški lisec
2.	Reberšak Sašo - ovnač
3.	Krištof Franc - velika činčila
4.	FerkAleksander-veliki svetli srebrec
5.	Pajk Branko - modri dunajčan
6.	Podvršnik Peter - holandec
7.	Ločniškar Jože - ožgani kunec
8.Košica	Marko - mali srebrec
9.	Janežič Ivan - beli reks
10.Ernestel	Renata - risovec reks
kov živali v 35 pasem. Pokali za prvake pasem in kolekcjo prvakov so bili podeljeni na občnem zboru društva dne 23. 2. 2010.
a/ PRVAKI PASEM:
1.	Turk Bogdan - beli orjak
2.	Švigelj Jernej - orjaški lisec
3.	Trček Franci - ovnač
4.	Slabe Vlado - velika činčila
5.	Bečaj Drago - tiringer
6.	Zabukovec Alenka - rdeči novozelandec
7.	Kopač Vinko - zajčar, modri reks in kastor reks
8.	Pogačnik Miro - ožgani kunec
9.	Brenčič Alojz - separator in biserni sivec
10.	Arsić Blagoje - dalmatinski reks
11.	Pirnat Avguštin - golob pismonoša
c/ PRVAKI BARVE:
1.	Pirnat Avguštin - golob pismonoša
2.	Gajser Vojko - golob slovenski beloglavček.
Na občnem zboru je bilo analizirano delo društva v letu 2009 ter potrjen plan društva za leto 2010. Na koncu lahko povemo , da sta bili organizirani razstavi v celoti uspeli, da so bili razstavljavci in obiskovalci zelo zadovoljni. Vsem, ki ste kakor koli pripomogli pri tem, se lepo zahvaljujemo. Vabimo prjatelje in ljubitelje malih živali, da se nam pridružite pri našem delu, le tako bomo lahko ohranjali čim več pasem malih živali.
DRUŠTVO MALIH ŽIVALI V R H N I K A
18 NAŠ ČASOPIS	Občina gl;	1 1 Vrhnika	29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
Uradne objave Občine Vrhnika,	NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika,		NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010
Številka: 3521-1/2010 Datum: 16.03.2010
Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika,
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Predmet oddaje je poslovni prostor št. 11/1 v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 43,39 m2. Najem obsega tudi souporabo sa-nitar^' v deležu, ki predstavlja 0,5 m2. Poslovni prostor je primeren za opravljanje dejavnosti trgovine z neživili, storitvene ali pisarniške dejavnosti. Prostor se oddaja v najem za nedoločen čas, izbranemu ponudniku pa bo oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen in sicer predvidoma v mesecu maju 2010.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 26.04.2010. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 26.04.2010. Ponudbe bodo po preteku roka komis^'sko odprte. Pisna ponudba mora obsegati:
•	ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba;
•	ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba;
•	dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe);
•	izpis iz poslovnega registra Slovenije (samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe), ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino ;
•	opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti;
•	dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakc^'ski račun, da le ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino:
•	navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru.
Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriter^'i:
•	izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev,
•	ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
•	število zaposlenih oseb pri interesentu upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost s katero se interesent ukvarja,
•	rok naveden za začetek opravljanja dejavnosti,
•	finančno stanje ponudnika.
V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje pred-
nostne pogoje:
•	nova in edina dejavnost v kraju,
•	dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala,
•	število na novo odprtih delovnih mest,
•	prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega pr^avljenega na Zavodu za zaposlovanje,
•	občani občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v občini Vrhnika
Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Dodatne informac^'e so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21.
Župan: dr. Marjan RIHAR
■Na podlagi 95. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB2 - Naš časopis, št. 354/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. seji dne 25. 2. 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo 2 Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika, ki obsega:
-	Odlok o financiranju krajevnih skup nosti v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 320/2005),
-	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 339/2007),
-	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 356/2008) in
-	Odlok o spremembah Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 367/2009)
Številka: 410-48/2007 (4-01) Datum: 26. februar 2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r.
O D L O K
o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika uradno prečiščeno besedilo (OFKSOV-UPB2)
I.	UVODNA DOLOČBA
1.	člen
Ta odlok ureja na podlagi 77. člena Statuta Občine Vrhnika financiranje krajevnih skupnosti Občine Vrhnika (v nadaljevanju: občina) ter ustanavlja proračunski sklad namenjen financiranju investic^' krajevnih skupnosti.
II.	FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
2.	člen
Občina iz sredstev proračuna namenja sredstva za financiranje krajevnih skupnosti, in sicer:
•	za redno organizirano delovanje krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev,
•	za financiranje programov krajevnih skupnosti in investic^' krajevnega značaja ter sofinanciranje investi-c^' na področju javne infrastrukture preko proračunskega sklada,
•	za izvajanje prenesenih nalog občine na krajevne skupnosti.
Prenesena naloga je naloga iz pristojnosti občine, ki jo občina z odlokom lahko prenese na krajevno skupnost po njenem predhodnem soglasju, če občina za izvajanje naloge zagotovi sredstva.
2. a člen
Občina Vrhnika z dnem prenehanja Rež^'skega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči prevzame način sofinanciranja za izvajanje posameznih investic^', ki jih pripravljajo krajevne skupnosti, in sicer:
1.	investic^'e v ceste v višini 30 %;
2.	investic^'e v vodovod v višini 30 %;
3.	investic^'e v kanalizac^o v višini 35
%;
4.	investic^'e v javno razsvetljavo v višini 25 %.
Predmet sofinanciranja so gradbena dela in nadzor nad predmetno inve-stic^o.
Z investic^o se prične, ko je pogodbeno zagotovljeno nad 85 % sredstev, potrebnih za posamezno investic^o. Potrebno višino zagotovljenih sredstev iz prejšnjega stavka tega člena za posamezno investic^o določi župan s sklepom.
Izjemoma lahko župan s sklepom določi nižji % pogodbeno zagotovljenih sredstev, potrebnih za posamezno in-vestic^o.
Vsebino prejšnjih odstavkov tega člena lahko spreminja Občinski svet s sprejemom Odloka o proračunu Občine Vrhnika za posamezno proračunsko obdobje.
III.	FINANCIRANJE ZA REDNO ORGANIZIRANO DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
3.	člen
Za redno organizirano delovanje krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev Občinski svet Občine Vrhnika vsako leto nameni iz občinskega proračuna najmanj 1% prihodka ali predvidenega prihodka občine iz 14. člena Zakona o financiranju občin (prihodki občine za financiranje primerne porabe) za preteklo leto. Če tega podatka ni mogoče pridobiti, se uporabno podatki za predpreteklo leto. V primeru spremembe območja občine se upošteva prihodek, ki je bil odstopljen novemu območju občine.
Ključ delitve zneska iz prvega odstavka tega člena:
-	70 % se v enakih deležih razdeli med vse krajevne skupnosti v občini (nespremenljiv del),
-	30 % se razdeli med vse krajevne skupnosti v občini (spremenljiv del) na podlagi kriter^'ev:
•	število prebivalcev
•	oddaljenost od občinskega središča. Kriteria sta enakovredna.
Podatke za kriter^'e iz 2. alineje drugega odstavka tega člena pridobi občinska uprava iz uradnih evidenc organov, ki te evidence vod^o.
IV.	PRORAČUNSKI SKLAD NAMENJEN (SO)FINANCIRANJU INVESTIC^ V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
4.	člen
Občina Vrhnika s tem odlokom ustanavlja proračunski sklad namenjen zbiranju sredstev namenjenih za financiranje programov krajevnih skupnosti in investic^' krajevnega značaja ter sofinanciranje investic^' na področju javne infrastrukture v krajevnih skupnostih v Občini Vrhnika. Sklad je ustanovljen za nedoločen čas. S skladom upravlja župan občine Vrhnika.
Viri financiranja sklada so proračunska sredstva, zagotovljena v občinskem proračunu za tekoče leto in prejemki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada. S prejemki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada upravlja župan skladno z zakonom, ki ureja javne finance. Prejemki od upravljanja s prostimi
sredstvi sklada pripadajo posamezni krajevni skupnosti glede na čas in višino sredstev, ki so v upravljanju in pripadajo posamezni krajevni skupnosti. Proračunska sredstva, namenjena skladu za tekoče leto, se v sklad nakazujejo po dvanajstinah v rednih mesečnih dotac^ah, praviloma 20. v mesecu.
Občinski svet Občine Vrhnika vsako leto nameni iz občinskega proračuna v proračunski sklad najmanj 2% prihodka ali predvidenega prihodka občine iz 14. člena Zakona o financiranju občin (prihodki občine za financiranje primerne porabe) za preteklo leto. Če tega podatka ni mogoče pridobiti, se uporabno podatki za predpreteklo leto. V primeru spremembe območja občine se upošteva prihodek, ki je bil odstopljen novemu območju občine.
5.	člen
Sredstva iz sklada se lahko porab^o za financiranje investic^' krajevnega značaja.
Investic^'e krajevnega značaja so:
-	obnova objektov javnega pomena (domovi krajevnih skupnosti, gasilski domovi, otroška in športna igrišča ipd.),
-	obnova pokopališč in pripadajoče infrastrukture,
-	druge investic^'e krajevnega značaja.
6.	člen
Sredstva iz sklada se lahko namen^o tudi za sofinanciranje investic^' na področju javne infrastrukture, ki se izvajajo na območju posameznega dela krajevne skupnosti in se izvajajo preko proračuna Občine Vrhnika. Naloge krajevne skupnosti pri investi-c^'ah na področju javne infrastrukture, ki se izvajajo na območju posameznega dela krajevne skupnosti in se izvajajo preko proračuna Občine Vrhnika, so sodelovalne in organizac^'ske narave.
Pristojni organ krajevne skupnosti sodeluje predvsem pri identifikac^'i in-vestic^'e, sodeluje pri pripravi projektne dokumentac^'e, zbiranju soglas^' s strani krajanov ipd..
7.	člen
Kriterii delitve sredstev sklada so:
-	površina krajevne skupnosti,
-	oddaljenost od občinskega središča in
-	število prebivalcev posamezne krajevne skupnosti.
Posamezni kriter^'i so enakovredni. Podatke za kriter^'e iz prvega odstavka tega člena pridobi Občinska uprava iz uradnih evidenc organov, ki te evidence vod^o.
8.	člen
Delež, ki pripada posamezni krajevni skupnosti, se izračuna na način, določen v tem odloku.
Občina Vrhnika vsako leto najkasneje 60 dni po sprejetju Odloka o proračunu Občine Vrhnika obvesti krajevne skupnosti o sredstvih, ki pripadajo krajevni skupnosti za leto, za katero je Odlok o proračunu sprejet. Občina Vrhnika vsako tekoče leto najkasneje do 28.02. obvesti vsako krajevno skupnost o njenem stanju sredstev na dan 31.12. preteklega leta, ki se kot neporabljena sredstva prenesejo v tekoče leto.
Če nakazana sredstva in prejemki od upravljanja s temi sredstvi v proračunskem letu nakazil niso porabljena v štirih letih po zaključku proračunskega leta, v katerem so bila nakazila izvršena, se prenesejo v roku 30 dni v proračun Občine Vrhnika. Nakazilo izvede finančno-računovodska služba iz 11. člena tega odloka.
9.	člen
Posamezna krajevna skupnost mora podati upravljavcu sklada zahtevek
za črpanje sredstev iz sklada. Zahtevku mora priložiti račun ali posamezno situac^o.
Upravljavec sklada odobri plačilo računa ali posamezne situac^'e iz sredstev sklada po njegovi preveritvi. Plačilo odobri, če je krajevna skupnost upoštevala namen financiranja ali sofinanciranja investic^' iz 5. ali 6. člena tega odloka in ob pogoju, da ima posamezna krajevna skupnost dovolj sredstev v skladu, ki ji pripadajo, ter da je investic^a uvrščena v proračun krajevne skupnosti.
Plačilo izvede oddelek občinske uprave Občine Vrhnika, pristojen za finance in proračun, tako, da odobrena sredstva nakaže na račun krajevne skupnosti, iz katerega nato finančno-računovodska služba iz 11. člena tega odloka izvrši plačilo.
V. DRUGE DOLOČBE
10.	člen
V	kolikor krajevna skupnost izvaja in-vestic^'ska dela v obsegu nalog, opredeljenih v statutu občine in predstavljajo sredstva občinskega in državnega proračuna več kot 50 % investic^'e, nastopa kot investitor občina. Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti za naloge oziroma programe, ki jih krajevna skupnost ni predhodno uskladila z njo.
Za odtujitev nepremičnega premoženja krajevne skupnosti na odplačen ali neodplačen način je svet krajevne skupnosti dolžan pridobiti predhodno pisno soglasje župana.
11.	člen
Finančno-računovodske storitve za krajevne skupnosti opravlja po navodilih sveta krajevne skupnosti ali od njega pooblaščene osebe finančno-ra-čunovodska služba občine.
V	okviru opravljanja finančno-raču-novodskih storitev za krajevne skupnosti finančno-računovodska služba občine odgovarja neposredno svetu krajevne skupnosti, za katero opravlja finančno-računovodsko službo.
O organizac^'i in storitvah finančno-ra-čunovodske službe občine za krajevne skupnosti izda župan pravilnik.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati:
-	Pravilnik za financiranje programov krajevnih skupnosti, ki ga je sprejela Skupščina Občine Vrhnika in se je uporabljal od 1.1.1991 dalje, razen določbe 8. člena pravilnika, ki preneha veljati 30.6.2006 in
-	Sklep Občinskega sveta Občine Vrhnika o določitvi vrednosti pravnih poslov, ki jih krajevne skupnosti lahko opravno brez soglasja župana št.: 11/201300-0001/95 z dne 15.6.2000.
13.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis, uporabljati pa se začne s 1.1.2006.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 339/2007) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA DOLOČBA
8. člen
V Odloku o proračunu Občine Vrhnika za leto 2007 se upošteva dohodnina, ki je bila v letu 2005 nakazana območju občine, za katerega se sprejema odlok o proračunu.
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina ptS^', Vrhnika _^ ^_	NAŠ ČASOPIS 19
		
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 370.,	29. marec 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika,	NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010
KOČNA DOLOČBA 9. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis, določbe 1., 2., 3., 4. in 5. člena pa se začnejo uporabljati od proračunskega leta 2008 dalje.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 356/2008) vsebuje naslednjo končno določbo:
KOČNA DOLOČBA
2. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Odlok o spremembah Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 367/2009) vsebuje naslednjo končno določbo:
KOČNA DOLOČBA 4. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine Naš časopis.
■ Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. seji dne 25. 2. 2010 sprejel
O D L O K o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Mrle na Vrhniki
(del območja urejanja V1S/2 morfološka enota 2B/6)
I. UVODNE DOLOČBE 1. člen
(podlaga za prostorski akt)
(1)	S tem odlokom se v skladu z Dolgoročnim planom Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in Srednjeročnim družbenim planom Občine Vrhnika za obdobje 1986-1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04, 319/05), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko pozidavo Mrle na Vrhniki (del območja urejanja V1S/2, morfološka enota 2B/6) (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2)	OPPN je izdelan na podlagi idejnih zasnov in strokovnih podlag ter z upoštevanjem:
-	prikaza stanja prostora,
-	Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986-1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/ 01, 304/04, 319/05),
-	Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V2 Vrh-nika-Verd (Ur. l. RS, št. 1/95, 63/00, Naš časopis, št. 270/01, 271/01, 314/ 05, Ur. l. RS, št. 43/05, Naš časopis, št. 330/06).
(3)	OPPN je izdelal Primis Vrhnika d.o.o. dne 27. 1. 2010 pod št. naloge 51/07.
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa:
-	opis prostorske ureditve,
-	umestitev načrtovane ureditve v prostor,
-	vplive in povezave prostorskih ureditve s sosednjimi območji,
-	rešitve načrtovanih objektov in površin,
-	pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
-	zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
-	rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
-	rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
-	rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
-	načrt parcelac^'e,
-	etapnost izvedbe prostorske ureditve,
-	velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
-	obveznosti investitorjev in izvajalcev,
-	usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2)	Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, navedenem v 1. členu tega odloka.
3.	člen (sestavni deli OPPN)
I. Tekstualni del:
I.	Besedilo odloka
II.	Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1.Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPPN s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju 1.1.Izsek iz prostorskih sestavin plana Občine Vrhnika M 1:5000 1.2.Izsek iz grafičnega dela PUP za plansko celoto V2 M 1:2500 2.Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
2.1.Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:500
3.Prikaz	vplivov in povezav s sosednjimi območji
3.1.Lega	v širšem prostoru in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:2500
3.2.Vplivi	na sosednja območja M 1:500
4.Zazidalna	oziroma ureditvena situ-ac^a s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
4.1.Arhitektonsko	zazidalna situac^a in zunanja ureditev M 1:500
4.2.Tridimenzionalni	prikaz objektov
5.Prikaz	ureditev glede poteka omrežij in priključevanja o^ektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
5.1.	Prometno tehnična situacja M 1:500
5.2.	Idejna višinska regulacja M 1:500
5.3.	Zasnova komunalne ureditve M 1:500
6.	Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
6.1. Zasnova požarne varnosti in zaščita pred poplavami M 1:500
7.	Načrt parcelacje
7.1.	Načrt parcel M 1:500
7.2.	Zakoličbeni elementi parcel in predvidenih objektov M 1:500
4.	člen (priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz prostorskih sestavin pla-
na Občine Vrhnika
2.	Prikaz stanja prostora
3.	Geodetski načrt s certifikatom
4.	Strokovne podlage (na vpogled pri pripravljavcu)
4.1.	Geološko - geomehansko poročilo za parcele št. 1024/4, 1024/5 in 1026 k.o. Vrhnika (stanovanjska soseska Mrle) (IRGO CONSULTING d.o.o., št. IC-350/07, september 2007)
4.2.	Zadrževalnik na Beli - Idejni projekt (Inženiring za vode d.o.o., št 809
-	ŠNS/08, december 2008)
4.3.	Hidrološko hidravlični elaborat za predvideno pozidavo na Vrhniki ob Beli (OLN Mrle) - Elaborat hidro-tehnične osnove (Inženiring za vode d.o.o., št 809a - ŠNS/08, februar 2009)
4.4.	Prometna in zunanja ureditev OPPN Mrle na Vrhniki - IDP (PNG d.o.o., št. PNG-514/09, november 2009)
4.5.	Načrt električnih inštalacj in električne opreme: novi NN razvod, sred-njenapetostna (20 kV) povezava, novi komunikacjski razvod, javna razsvetljava, - IDZ (ELING Lončar Štefan s.p, št. E- 22/2009, avgust 2009)
4.6.	Načrt strojnih inštalaci in strojne opreme: vodovodno omrežje, plinovodno omrežje, meteorna kanalizacja, sanitarna kanalizacja - IDZ (FERing Murska Sobota d.o.o., št. S-13/2009, avgust 2009)
4.7.	Predstavitev sistemov ponikanja meteorne vode (Separat d.o.o.)
4.8.	Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaci i Vrhnika
-	Mrle (Arhej d.o.o., kulturnovarstve-no soglasje št. 62240-254/2009/2 z dne 26.8.2009, september 2009)
5.	Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6.	Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7.	Povzetek za javnost
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
5.	člen
(funkcja in oblikovanje območja)
(1)	Z OPPN se znotraj območja predvidi gradnja individualnih enostano-vanjskih in dvostanovanjskih objektov s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.
(2)	Območje je namenjeno:
-	predvidenim stanovanjskim objektom,
-	urejenim pripadajočim funkcionalnim in zelenim površinam,
-	dostopni cesti za naselje,
-	izvedbi potrebnih komunalnih in energetskih vodov in naprav,
-	postavitvi ekološkega otoka,
-	otroškemu igrišču in prostoru za druženje stanovalcev.
6.	člen
(namembnost načrtovanih objektov) V območju OPPN je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo po CC SI:
-	11100 Enostano vanjske stavbe,
-	11210 Dvostanovanjske stavbe,
-	21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
-	22210 Distribucjski plinovodi,
-	22221 Distribucjski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
-	22231 Cevovodi za odpadno vodo,
-	22240 Distribucjski elektroenergetski vodi in distribuci ska komunalna omrežja,
-	24122 Drugi gradbeni in inženirski objekti za šport, rekreacjo in prosti čas,
-	24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
-	24505 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
7.	člen (obseg območja OPPN)
(1)	Območje OPPN je del območja urejanja V2S/2 in del morfološke enote 2B/6.
(2)	Območje obsega poleg parcel št. 1024/4, 1025/3, 1024/6 in 1026 v lasti investitorja še zemljišča parcel s parcelnimi številkami 2890/1-del, 2866/1-del, 2858/2-del, 1025/2-del, 1025/4 in 1024/5-del, vse k.o. Vrhnika. Površina območja OPPN je 8.654,00 m2.
(3)	Meja območja OPPN je prikazana na grafičnem načrtu »2.1. Geodetski načrt s prikazom območja občinskega podrobnega prostorskega načrta«.
8.	člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
(1)	Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi na grafičnem načrtu »4.1. Arhitektonsko zazidalna situacja in zunanja ureditev«.
(2)	Pomen elementov je:
-	meja območja - določa mejo območja OPPN;
-	regulacjska linja (RL) - razmejuje površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi;
-	gradbena meja (GM) - linja, ki je predvideni objekti ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linjo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
-	bruto etažna površina (BEP) - vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino 1,60 m in več;
-	faktor izrabe gradbene parcele (FSI) - razmerje med bruto etažno površino objekta nad in pod terenom in celotno površino parcele za gradnjo. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva: neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacjski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena;
-	faktor zazidanosti (FZ) - razmerje med tlorisno projekcjo zunanjih dimenzj največjih etaž nad terenom in površino parcele za gradnjo. Pri tlorisni projekcji zunanjih dimen-zj največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napušči in nadstreški, upošteva pa se tlorisna pro-jekcja drugih enostavnih objektov;
-	mansarda (M) - del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken;
-	sleme - vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacjskega bloka;
-	objekt - določa lego načrtovanega objekta v prostoru z njegovimi tlorisnimi gabariti;
-	višinski gabarit - določa maksimalno višino objekta ali delov objekta;
-	uvoz - določa položaj uvozov na parcelo;
-	hortikulturno urejena zelena površina - ozelenjena površina pred objektom (predvrt), ki tvori urbani prostor notranje ulice.
III.1 VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
9.	člen (vplivno območje)
(1) V času gradnje bo vplivno območje obsegalo:
-	vsa zemljišča znotraj območja OPPN;
-	dele zemljišč izven območja OPPN zaradi ukinitve obstoječih komu-
nalnih vodov ali ureditve novih in sicer:
-	dele parcel 1796/15, 1796/18 in 2858/2 k.o. Vrhnika za izvedbo novega NN razvoda od obstoječe TP Elektron do križišča Idrjske in Notranjske ceste;
-	del parcele 2858/2 k.o. Vrhnika za priključitev območja na bodoči vod plinovodnega omrežja, ki naj bi bil do križišča Idrjske in Notranjske pripeljan v letu 2008;
-	dele parcel 2866/2, 2890/1 in 1632/12 k.o. Vrhnika za izvedbo priklopa sekundarnega voda vodovoda na javno vodovodno omrežje;
-	dele parcel 1621/9, 2890/1, 1026, 1024/7 in 1025/5 k.o. Vrhnika zaradi ukinitve obstoječega prostozračne-ga voda telefonske napeljave in napeljave kabelske televizje;
-	dele parcel 1024/5, 1025/2 in 1025/5 k.o. Vrhnika za izvedbo novega Telekom omrežje ter novega omrežja CaTV za obstoječi stanovanjski objekt ob vzhodni meji območja OPPN.
(2)	V času obratovanja bo vplivno območje obsegalo:
-	vsa zemljišča znotraj območja OPPN;
-	dele parcel št. 1621/6, 1621/1, 1621/7, 1621/8, 2866/2, 1624/4, 1624/3, 1621/9, 1624/2, 1624/5, 1632/11, 1632/10, 1632/9, 1632/3, 1632/4, 1632/5, 2890/1, 2866/1, 1039, 1024/4, 1026, 1025/3, 1025/4, 1024/5, 1025/2, vse k.o. Vrhnika zaradi občasnega osen-čenja.
(3)	Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je razvidno iz grafičnega načrta »3.2. Vplivi na sosednja območja«.
10. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
(1)	Območje OPPN v sklopu predpisanega vplivnega območja minimalno v širini 25 m meji na sledeče obstoječe rabe prostora:
-	s S mejo na potok Bela,
-	s SZ mejo na varovalni pas potoka Bela,
-	s SV in JZ mejo na obstoječe stanovanjske objekte,
-	z J mejo na proste površine, namenjene stanovanjski gradnji.
(2)	V času gradnje bo poseg vplival na okolico:
-	s prestavitvjo prostozračnega tele-komunikacjskega voda,
-	s priključitvjo sekundarnega vodovodnega voda na obstoječe vodovodno omrežje,
-	z gradnjo NN voda do TP Elektron,
-	s priključitvjo na bodoče plinovodno omrežje v križišču Idrjske in Notranjske ceste,
-	z rekonstrukcjo Idrjske ceste,
-	s postavitvjo gradbiščne ograje in gradbiščnega objekta,
-	s temeljenjem na geomehaniko tal,
-	s hrupom gradbenih strojev,
-	s prašenjem ob izvajanju gradbenih del,
-	s povečanim prometom tovornih vozil.
(3)	Predvideni objekti s pripadajočo zunanjo ureditvjo bodo po končani gradnji vplivali:
-	s povečanim prometom na dostopno cesto,
-	z delnim senčenjem obstoječih objektov, vendar ne preko predpisanih omejitev.
(4)	Na predvideno pozidavo bo vplival promet po obstoječih cestah.
(5)	Vplivov novogradnje v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi ter pred hrupom, na poslabšanje bivalnih razmer zaradi spremembe osončenja ni, oziroma je z izvedbo posegov stanje v normativnih okvirih.
20
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010
In.2 REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
11.	člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
(1)	Dostop v območje OPPN je predviden z lokalne zbirne ceste Idr^ska cesta (LZ 466023). Zasnova celotne prostorske ureditve zagotavlja zadostno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce, zelene površine z visoko in nizko vegetac^o, interventni dostop, podzemni zadrževalnik meteornih voda kot ukrep za varovanje pred poplavami ter ekološki otok za zbiranje in odvoz koristnih odpadkov.
(2)	Sosesko tvorbo pretežno enosta-novanjski objekti in dva dvojčka. Kot ostala pozidava se tudi ta soseska, sicer zaradi konfigurac^e terena sama v sebi zaključena celota, navezuje na Idr^sko cesto kot prometno hrbtenico celotnega območja. Napaja jo slepa dvosmerna dostopna cesta z enostranskim pločnikom in z obračališčem. Razen objektov se v soseski uredi tudi komunalno in energetsko infrastrukturo, potrebno za delovanje območja, otroško igrišče in prostor za druženje stanovalcev soseske. Za potrebe vsakega objekta v območju se uredbo površine za parkiranje 3 avtomobilov in zelene površine kot funkcionalno zemljišče objektov.
(3)	Zazidalna zasnova in ureditev zunanjih površin je razvidna iz grafičnega načrta »4.1. Arhitektonsko zazidalna situac^a in zunanja ureditev«.
12.	člen
(trajne in začasne ureditve)
(1)	Vsi predvideni posegi v območju OPPN so trajni.
(2)	Izven območja OPPN so predvideni trajni posegi zaradi ureditve komunalno energetske infrastrukture na naslednjih površinah:
-	na delih parcel 1796/15, 1796/18 in 2858/2 k.o. Vrhnika se izvede nov NN razvod od obstoječe TP Elektron do križišča Idr^ske in Notranjske ceste;
-	na delu parcele 2858/2 k.o. Vrhnika se območje priključi na bodoči vod plinovodnega omrežja, ki naj bi bil do križišča Idr^ske in Notranjske pripeljan v letu 2008;
-	preko parcel 2866/2, 2890/1 in 1632/12 k.o. Vrhnika se izvede priklop vodovoda na javno vodovodno omrežje;
-	na parcelah 1621/9, 2890/1, 1026, 1024/7 in 1025/5 k.o. Vrhnika se ukine obstoječi prostozračni vod telefonske napeljave in napeljave kabelske televiz^e;
-	novo komunikac^sko omrežje ter novo omrežje CaTV za obstoječi stanovanjski objekt ob vzhodni meji območja OPPN se izvede po delih parcel 1024/5, 1025/2 in 1025/5 k.o. Vrhnika.
(3)	Te površine se po končani ureditvi komunalno energetske infrastrukture in priključkov vrnejo v prvotno stanje oz. namensko rabo in ostajajo v lasti dosedanjih lastnikov.
(4)	Potek tras komunalne in energetske infrastrukture je prikazan v grafičnem načrtu »5.3. Zasnova komunalne ureditve«.
13.	člen (dovoljeni posegi)
Na območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
-	rušitve obstoječih objektov - teleko-munikac^skih drogov,
-	sanac^a in priprava stavbnega zemljišča,
-	gradnja novih objektov,
-	gradnja nezahtevnih objektov iz 14. člena tega odloka,
-	gradnja enostavnih objektov iz 15. člena tega odloka,
-	zasaditev drevja,
-	sajena živa meja,
-	urbana oprema (koši za smeti, klopi),
-	urejanje zelenih in utrjenih površin,
-	urejanje prometne in komunalno energetske infrastrukture,
-	vzdrževanje objektov, naprav in površin.
14.	člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov)
(1)	Nezahtevni objekti morajo biti zgrajeni skladno s 4. členom Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08).
(2)	Dovoljena je postavitev:
-	ograj, visokih do 1,80 m na lastnem zemljišču,
-	škarp in opornih zidov, visokih do 1,50 m, kjer višine terena ni mogoče premostiti z brežinami. Če je potrebna večja višina, mora na vsakih 1,50 m višine slediti horizontalni zamik globine vsaj 0,70 m. Zamiki morajo omogočiti ozelenitev.
(3)	Odmik ograj od parcelnih mej sosedov mora biti najmanj 0,5 m, s soglasjem soseda pa je lahko postavljena tudi na mejo.
(4)	Škarpe in oporni zidovi so lahko postavljeni na parcelno mejo.
15.	člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
(1)	Enostavni objekti morajo biti zgrajeni skladno z 12. členom Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08).
(2)	Dovoljena je postavitev naslednjih objektov:
-	nadstrešek,
-	zbiralnik za kapnico - samo vkopani,
-	utrjeno dvorišče,
-	ribnik,
-	urbana oprema: skulptura in druga prostorska inštalac^a, koši za smeti, klopi ter otroško igrišče skladno z 20. členom Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08).
III. 3 POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
16.	člen
(urbanistični pogoji za oblikovanje objektov in površin)
(1)	Soseska se navezuje na Idr^sko cesto preko slepe dvosmerne dostopne ceste z enostranskim pločnikom in T obračališčem.
(2)	Uredi se vso komunalno in energetsko infrastrukturo, potrebno za delovanje območja, otroško igrišče in prostor za druženje stanovalcev soseske, ki bo imel tudi funkcijo dostopa do otroškega igrišča. Dostop do igrišča na višjem platoju se izvede v kombinaci i poti in stopnic, površine se tlakuje, motiv za druženje zasadi z drevesi, pot do igrišča z živo mejo, igrišče pa ogradi z ograjo in obsadi z grmovnicami ter oblikuje kot travne površine z igrali in urbano opremo (klopmi, svetili, koši za smeti).
(3)	Za potrebe vsakega objekta v območju se uredio površine za parkiranje 3 avtomobilov in zelene površine kot funkcionalno zemljišče objektov.
(4)	Od JV zunanjega roba javne poti ob Beli (JP 966421) ter od J zunanjega roba telesa rekonstruirane Idri -ske ceste (lokalna zbirna cesta, odsek 466023) se višinska razlika do novovzpostavljenega terena premosti z zatravljeno brežino v naklonu 1:1. Prav tako je dopustno v dogovoru z lastnikom s travno brežino izravnati nivojsko razliko, ki nastane na parceli 1039 k.o. Vrhnika, med T obračališčem in obstoječo dostopno potjo za obstoječi stanovanjski objekt na parceli 1037
k.o. Vrhnika.
(5)	Možna je postavitev individualnih eno in dvostanovanjskih objektov pravokotne oblike z možnostjo izvedbe zunanje terase. Objekti so nepodklete-ni, razen objektov 7, 8 in 9, pri katerih naklon terena omogoča izvedbo terase šele v zgornji etaži. Objekta 8 in 9 imata iz tega razloga tudi vkopano garažo namesto prostora za parkiranje na terenu.
(6)	Objekti imajo dostope z interne dostopne ceste.
(7)	Niveleta terena na nivoju vhodov je prilagojena niveletam dostopne ceste.
(8)	Elementi višinske regulacje se detajlno določi o v načrtu zunanje ureditve.
(9)	Sleme objekta ne sme presegati višine 8,5 m od kote zunanje ureditve na nivoju pritličja.
(10)	Prostori za zabojnike za smeti morajo biti vključeni v zunanjo ureditev objektov in poenoteno oblikovani.
(11)	Zunanja ureditev mora zagotavljati nemoten dostop funkcionalno oviranim osebam. Pri projektiranju je potrebno upoštevati zahteve slovenskega nacionalnega standarda SIST ISO TR 6527.
(12)	Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi na grafičnem načrtu »4.1. Arhitektonsko zazidalna situacja in zunanja ureditev«.
17. člen
(lokacjski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Pravokotni tlorisi v dimenzjah:
-	Objekt 1: horizontalni gabarit 12,00 m x 9,00 m vertikalni gabarit P + M naklon strehe 30° - 38° kolenčni zid max. 1,20 m
-	Objekt 2: horizontalni gabarit 12,00 m x 9,00 m
vertikalni gabarit P + M naklon strehe 30° - 38°
kolenčni zid max. 1,20 m
-	Objekt 3: horizontalni gabarit 12,00 m x 9,00 m vertikalni gabarit P + M naklon strehe 30° - 38° kolenčni zid max. 1,20 m
-	Objekt 4: horizontalni gabarit 8,60 m x 8,50 m
vertikalni gabarit P + M naklon strehe 30° - 38° kolenčni zid max. 1,20 m
-	Objekt 5: horizontalni gabarit 8,60 m x 8,50 m
vertikalni gabarit P + M naklon strehe 30° - 38° kolenčni zid max. 1,20 m
-	Objekt 6: horizontalni gabarit 12,00 m x 9,00 m vertikalni gabarit P + M naklon strehe 30° - 38° kolenčni zid max. 1,20 m
-	Objekt 7: horizontalni gabarit 12,00 m x 9,00 m vertikalni gabarit K + P + M naklon strehe 30° - 38°
kolenčni zid 0 (na SZ strani) - max. 1,20 m (na JV strani)
-	Objekt 8: horizontalni gabarit 12,00 m x 9,00 m vertikalni gabarit K + P + M naklon strehe 30° - 38°
kolenčni zid 0 (na SZ strani) - max. 1,20 m (na JV strani) garaža horizontalni gabarit 6,00 m x 5,50 m vertikalni gabarit K
-	Objekt 9: horizontalni gabarit 12,00 m x 9,00 m vertikalni gabarit K + P + M naklon strehe 30° - 38°
kolenčni zid 0 (na SZ strani) - max. 1,20 m (na JV strani) garaža horizontalni gabarit 6,00 m x 5,50 m vertikalni gabarit K
-	Objekt 10: horizontalni gabarit 12,00 m x 9,00 m
vertikalni gabarit P + M naklon strehe 30° - 38°
kolenčni zid max. 1,20 m
-	Objekt 11: horizontalni gabarit 8,60 m x 8,50 m
vertikalni gabarit P + M naklon strehe 30° - 38° kolenčni zid max. 1,20 m
-	Objekt 12:horizontalni gabarit 8,60 m x 8,50 m
vertikalni gabarit P + M naklon strehe 30° - 38° kolenčni zid max. 1,20 m
(2)	Kapacitete območja: Velikost območja: 8.654 m2 Tlorisna površina objektov: 1.156 m2
BEP: 2.052 m2
Faktor izrabe (FSI): 0,24
Faktor zazidanosti (FZ): 13,4 %
(3)	Objekti so v prostoru nanizani ob interni dostopni cesti. Od regulacjske linje Idrjske ceste morajo biti odmaknjeni 7,0 m.
(4)	Objekti morajo biti poenoteno oblikovani, fasadni plašč pa sme biti največ v dveh nežnih pastelnih barvah. Fasade objektov naj bodo izdelane iz trajnih in kvalitetnih materialov.
(5)	Zunanjo steno objektov 2 in 3, ki se parcelni meji približa na manj kot 4,00 m, ter vmesno požarno ločitev med stanovanjskima enotama objektov 4, 5, 11 in 12 je po 8. členu Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Ur.l. RS, št. 3/2007) potrebno izvesti z materiali s požarno odpornostjo REI 60 minut, skladno s tehnično smernico TSG-1-001:2007.
(6)	Strehe smejo biti dvokapnice z naklonom 30 - 38° z opečno kritino sive barve, max. višina kolenčnega zidu je 120 cm. Objekti s kletmi (objekti 7, 8 in 9) imajo možnost odpiranja man-sardne etaže s teraso na SZ strani. Za bivalne prostore se sme izkoristiti do % tlorisne površine mansarde. Terase so locirane ob vzdolžni stranici objekta. Višina kolenčnega zidu na SZ strani objekta je 0, na JZ strani pa 120 cm, da se z oblikovanjem strešin omili višina ulične fasade objektov, ki imajo vkopano prvo etažo. Osvetlitev mansardnih prostorov se zagotovi s strešnimi okni. Širina napuščev ne sme presegati di-menzje 1,00 m na vzdolžnih in 0,50 m na čelnih fasadah.
(7)	Terase ob objektih je možno izvesti kot pergole ali nadstrešiti z lahkimi konstrukci ami in enokapnimi strehami v minimalnem naklonu. Nadstreške nad vhodi se izvede z enokapno lahko streho z minimalnim naklonom v konzolni izvedbi.
(8)	Parkirne površine ob objektih je možno izvesti kot »carport« - odprto nadstrešnico z lahko konstrukci o in enokapno strešino, višine največ 3,50 m od kote tlaka.
(9)	Oblikovanje pergol in nadstreškov mora biti skladno z arhitekturo oziroma oblikovanjem stanovanjskih objektov. Za njihovo izvedbo je potrebno izdelati enoten projekt, ki je obvezujoč za vse investitorje.
(10)	Premoščanje višinskih razlik terena je pri izvedbi zunanje ureditve dovoljeno urediti z brežinami v naklonu, ki ga dopušča teren ali z opornimi zidovi. Ti smejo biti izvedeni v kamnu ali betonu in ozelenjeni s plezalkami. Škarpe ali oporni zidovi morajo biti izvedeni skladno s 14. členom tega odloka.
(11)	Medsosedske ograje na posestnih mejah se izvede z zasaditvjo živih mej višine do 1,80 m. Dopustno jih je kombinirati z ozelenjenimi mrežami. Žive meje ob cesti ne smejo biti višje od 0,60 cm, da je zagotovljena preglednost pri vključevanju avtomobilov na cestišče.
(12)	Oblikovanje objektov mora biti sodobno, brez vnašanja historičnih vzorcev, skladno z usmeritvami trajnostne rabe naravnih virov, upošteva naj sodobne trende arhitekture in bivalne kulture.
(13)	Čopi in frčade na strehah niso do-volleni. Prav tako so prepovedani vsi izzidki, verande, zimski vrtovi, stolpiči
in fasadni pomoli kot oblikovalski poudarki ali ograje s profiliranimi stebrički ali skulpturami.
(14)	V primeru, da je objekt zgrajen v pasivnem standardu, so elementi oblikovalsko vključeni v fasadni plašč in streho.
(15)	Zelene površine se zasadi o z grmovnicami in drevesi avtohtonih vrst.
(16)	Dimenzije objektov so razvidne iz grafičnega načrta - »4.1. Arhitektonsko zazidalna situacja in zunanja ureditev«.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
18.	člen (splošni pogoji)
(1)	Vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
(2)	Vsi primarni in sekundarni vodi morajo potekati po javnih prometnih in intervencjskih površinah ali površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Zagotovljeni morajo biti zadostni in ustrezni odmiki od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav.
(3)	V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4)	Obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(5)	V primeru, da bo na območju gradilo več investitorjev, morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja posameznega objekta pristopiti vsi posamezni investitorji k podpisu ustrezne pogodbe o sofinanciranju izgradnje vseh objektov in naprav za prometno in komunalno ureditev ter izgradnjo vseh infrastrukturnih razvodov, ki so predvideni v zbirni karti komunalnih naprav. V navedeni pogodbi mora biti opredeljen tudi končni rok za končanje vseh del.
19.	člen
(splošni pogoji za urejanje prometnih površin)
(1)	Vse prometne površine se utrdi o za vožnjo motornih vozil, vključno s standardnimi smetarskimi vozili. Površine vozišč se utrdi z betonskim, kamnitim oziroma asfaltnim tlakovanjem.
(2)	Zunanja ureditev se zasnuje na raš-čenem terenu.
(3)	Glavni dostopi do objektov, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori in ostale površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
(4)	Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta »5.1. Prometno tehnična situacja«.
20.	člen (motorni promet)
(1)	Dostop v sosesko se izvede z Idrj-ske ceste preko polnega neprednost-nega priključka. Idrjska cesta (LZ 466023) se rekonstruira v dolžini cca 113 m, od križišča z Notranjsko cesto (LZ 466011) do križišča z makadamsko potjo ob Beli (JP 966421).
(2)	Dimenzje rekonstruirane Idrjske ceste:
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina ptS^', Vrhnika _^ ^_	NAŠ ČASOPIS 21
		
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 370.,	29. marec 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika,	NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010
-	dvosmerna cesta 2 x 2,50 m,
-	enostranski hodnik za pešce na strani naselja Mrle 1,50 m,
-	obojestranska bankina 0,50 m.
(3)	Širina priključka na Idr^sko cesto je 6,0 m z uvozno izvoznimi rad^'i 8,0 in 9,0 m. Na mestu priključka se uredi prehod za pešce ter postavi prometni znak »križišče s prednostno cesto«. Zaradi ureditve novega priključka se obstoječa prometna ureditev ne spreminja.
(4)	Dimenz^e interne dostopne ceste za sosesko Mrle:
-	dvosmerna cesta 2 x 2,50 m,
-	enostranski hodnik za pešce na severni strani ceste 1,50 m,
-	bankina od objekta št. 1 do priključka na Idr^sko cesto in ob ekološkem otoku 0,50 m,
-	T obračališče širine 3,00 m z rad^'i 8,0 m.
(5)	Vse površine morajo biti protipraš-no obdelane in obrobljene s cestnimi dvignjenimi in pogreznjenimi robniki in imeti izvedene take padce, da se bo vsa padavinska voda s povoznih površin odvaja preko naprav za odvodnjavanje (točkovni cestni požiralniki oz. lin^ske kanalete), vezne in zbirne kanalizac^e in preko lovilca olj in zadrževalnika meteornih voda v potok Bela.
(6)	Vertikalna prometna signalizac^a se postavi na samostojne jeklene drogove višine 2,40 m.
(7)	Horizontalna prometna signaliza-c^'a se zariše z belo barvo.
(8)	Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta »5.1. Prometno tehnična situac^a«, načelna višinska re-gulac^'a pa iz grafičnega načrta »5.2. Idejna višinska regulac^a«.
21.	člen (mirujoči promet)
Ob vsakem objektu se zagotovi prostor na terenu ali v garaži za parkiranje 2 avtomobilov ter za parkiranje 1 vozila za obiskovalce. Parkirna mesta so minimalnih dimenz^' 2,50 x 5,00 m z dovozom z interne dostopne ceste. Parkirne površine je možno izvesti kot »carport« - odprto nadstrešnico z lahko konstrukc^o in enokapno strešino, višine največ 3,50 m od kote tlaka.
22.	člen (kolesarski in peš promet)
(1)	V območju OPPN ni ločenih površin za kolesarje in pešce.
(2)	Ob Idr^ski cesti se v sklopu rekon-strukc^e izvede enostranski hodnik za pešce na strani naselja Mrle.
(3)	Ob interni dostopni cesti v naselje se zgradi enostranski hodnik za pešce ob severnem robu ceste, ki se poveže z novim hodnikom za pešce ob Idr^ski cesti.
(4)	Površine za pešce so višinsko ločene od cestišča razen v območju poglobljenih robnikov, širina hodnikov za pešce je 1,50 m.
(5)	Ob dostopni cesti se formira prostor za druženje stanovalcev, ki prehaja v pešpot do otroškega igrišča. Vse površine so namenjene peš prometu.
23.	člen
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikac^sko urejanje)
(1)	Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
-	gradnja komunalnih naprav mora potekati usklajeno;
-	dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2)	Sestavni del splošnih pogojev za komunalno, energetsko in telekomu-nikac^sko urejanje je grafični načrt »5.3. Zasnova komunalne ureditve«.
24.	člen (kanalizac^sko omrežje)
(1)	Območje je opremljeno z javnim kanalizac^skim sistemom. Kanal za sanitarne odpadne vode poteka severno od Idr^ske ceste - A-kanal. Kanala za meteorne odpadne vode ni.
(2)	Vsi stanovanjski objekti se morajo priklopiti na sanitarno kanalizac^o preko reviz^skega jaška, nameščenega na robu parcele, ki mora biti vedno dostopen upravljavcu kanalizac^ske-ga sistema. Izvede se ločeni kanaliza-c^ski sistem za sanitarno in meteorno kanalizac^o.
(3)	Sanitarna kanalizac^a se izvede v cestnem telesu in se vodi preko revi-z^skih jaškov v obstoječ javni vod A-kanal preko že obstoječega jaška, ki je v križišču Notranjske ceste in Idr^ske ceste.
(4)	Za vse objekte, za katere obstoji nevarnost preplavitve zaradi visoke vode v javnem kanalu, je potrebno predvideti ustrezno zaščito (povratno zaklopko).
(5)	Nad kanalizac^skimi vodi niso dovoljeni gradbeni posegi, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov.
(6)	Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal oziroma za izpust v okolje, navedenim v uredbi RS, izdani v Ur. l. RS 47/05.
(7)	Čista meteorna voda s streh objektov in utrjenih nepovoznih površin okoli objektov se vodi direktno v po-nikovalnice na samih parcelah. Poni-kovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(8)	Meteorna voda s povoznih površin, hodnikov za pešce in cestišča se odvaja preko peskolovov po ločeni meteorni kanalizac^'i na lovilec mineralnih olj, od tod pa se vodi v podzemni zadrževalnik meteorne vode, lociran pod ekološkim otokom, od tam pa v potok Bela. Zadrževalnik meteorne vode se dimenzionira tako, da zagotavlja zadrževanje meteorne vode do znižanja gladine visoke vode v Beli.
(9)	Prispevna površina zajema cesto s hodnikom za pešce in znaša 0,133752 ha.
(10)	Izpust vode iz zadrževalnika v potok Bela se uredi s pomočjo senzorike, vgraaene na obrežju potoka. Voda iz zadrževalnika se spusti v potok šele, ko senzorika javi, da je gladina vode potoka padla pod mejno vrednost. Izpust iz zadrževalnika se opremi z lito-železnim žabjim pokrovom.
(11)	Vsi odmiki od potoka Bela morajo biti min. 5,00 m.
(12)	Objekti morajo biti postavljeni nad koto visoke vode s povratno dobo 100 let in 50 cm varnostne višine, kar po HH elaboratu znaša 303.20 - 303.70 m n.m.
(13)	Za posege v vodna zemljišča v lasti države mora investitor skleniti Pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02-SPZ). Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu z Zakonom o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02). Prošnjo za sklenitev pogodbe je potrebno skupaj s kop^o Smernic MOP ARSO Urada za upravljanje z vodami k OPPN za stanovanjsko pozidavo Mrle na Vrhniki nasloviti na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana.
(14)	Pri projektiranju meteorne kanali-zacje je potrebno upoštevati Hidrološko hidravlični elaborat za predvideno pozidavo na Vrhniki ob Beli (OLN Mrle), ki ga je izdelav IZVO d.o.o., februarja 2009, in smernice, ki jih je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja srednje Save. Pri odvajanju padavinske odpadne vode v vodotok je potrebno upoštevati:
- izpustna glava iztoka kanala pa-
davinskih voda v strugo vodotoka mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka;
-	kota dna iztoka naj bo v višini gladine pri srednjem nizkem pretoku;
-	na območju iztoka mora biti struga oziroma brežina vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozjo, kar mora biti v dokumentacji tekstualno in grafično ustrezno obdelano in prikazano;
-	detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
(15)	Obvezni horizontalni odmiki novih objektov od javnega kanala so min. 3,0 m.
(16)	Maksimalna oddaljenost med posameznimi revizjskimi jaški znaša 30 m.
(17)	Pri polaganju kanalizacje je potrebno upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanaliza-cjskega sistema v občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer, odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenimi v Uredbi o emisji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacjo, Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.
(18)	Po končani gradnji je potrebno novozgrajen kanal očistiti in pregledati s TV kamero. Prav tako je potrebno izdelati preizkus vodotesnosti.
(19)	Po končani izvedbi je potrebno kanalizacjo z vsemi podatki vrisati v katastrske karte.
(20)	Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenim v uredbi RS, izdani v Ur. l. RS 47/05.
25.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Severno od Idrjske ceste poteka obstoječi vodovod, na katerega se priključi območje nove pozidave.
(2)	Količino vode je potrebno zagotoviti iz obstoječega vodovodnega omrežja.
(3)	Vsi objekti se priklopjo na javni vodovod preko lastnega vodovodnega priključka.
(4)	Požarna varnost se zagotovi z nadzemnim hidrantom, lociranim približno na sredini naselja.
(5)	Vodovodi moraao potekati v dostopnih prometnih površinah in poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in hišnih priključkov.
(6)	Vodovod se mora z vsemi posnetimi podatki vrisati v katastrske karte.
(7)	Upoštevati je potrebno usmeritve strokovne podlage »Načrt strojnih in-štalacj in strojne opreme: vodovodno omrežje, plinovodno omrežje, meteorna kanalizacja, sanitarna kanalizacja
-	IDZ (FERing Murska Sobota d.o.o., št. S-13/2009, avgust 2009)«.
26.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Za napajanje novo zgrajenih stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi nov nizkonapetostni (0,4 kV) razvod v kabelski kanalizacji od obstoječe transformatorske postaje 20/04 kV
-	Vrhnika Elektron, do posameznih odjemalcev. Nov nizkonapetostni razvod v kabelski kanalizacji se zgradi v skladu s tipizacjo podjetja Elektro Ljubljana d.d.
(2)	Ocenjena priključna moč predvidenih novo zgrajenih stanovanjskih objektov bo 12 x 13 kW. Za vsakega od stanovanjskih objektov se predvidi trifazni priključek, z jakostjo glavnih varovalk 3 x 20 A.
(3)	Za predvidene odjemalce se na njihovih parcelah uredi priključno merilna mesta. Ta moraao biti na stalno dostopnih mestih, izvedena v skladu s tipizacjo podjetja Elektro Ljubljana d.d.
(4)	Novi NN kabelski razvod se izvede v kabelski kanalizacji. Kabelska trasa NN razvoda mora biti usklajena s trasami ostalih komunalnih vodov in z Elektro Ljubljana d.d.
(5)	Ozemljitveni sistem mora biti izveden skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za NNO in pripadajočih transformatorskih postaj.
(6)	Upoštevati je potrebno soglasja vključenih komunalnih in drugih organizacij ter zahteve, ki izhajaao iz tehničnih predpisov in strokovnih publikacj, za gradnjo podzemnih energetskih vodov (Navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV ; Elektroinštitut Milan Vidmar, št. elaborata 1260, junj 1995).
(7)	Pri vseh križanjih in približevanjih novo zgrajenega kablovoda z drugimi infrastrukturnimi komunalnimi vodi, je potrebno upoštevati soglasja vključenih upravljavcev, veljavne tehniške normative in Tipizacjo za polaganje elektroenergetskih kablov 1 kV, 10 kV, in 20 kV (DES-januar 1981).
(8)	Upoštevati je potrebno usmeritve strokovne podlage »Načrt električnih inštalacj in električne opreme: novi NN razvod, srednjenapetostna (20 kV) povezava, novi komunikacj-ski razvod, javna razsvetljava, - IDZ (ELING Lončar Štefan s.p, št. E- 22/2009, avgust 2009)«.
(9)	Na severnem delu območja OPPN se v območju Idrjske ceste dopušča možnost izgradnje kabelske kanali-zacje za srednjenapetostno kabelsko povezavo med TP Vrhnika Elektron
-	predvideno TP Butajnova - TP Vrhnika Idrjska.
(10)	Oskrba obstoječih objektov z električno energjo se ne spreminja.
27. člen (plinovodno omrežje) (1) Za stanovanjske objekte je obvezno priključevanje na plinovodno omrežje izven obravnavanega območja, ki bo položeno v križišču Idrjske in Notranjske ceste. V skladu s Pravilnikom o uporabi obnovljivih virov energje pri projektiranju stavb je kot dopolnilni energent ali kot samozadostni energetski vir zaželena uporaba obnovljivih virov energje v največji možni meri. Dopuščena je možnost vsake ekološko ugodnejše in trajnostno primernejše rešitve. V primeru, da je objekt zgrajen v pasivnem standardu, priključitev na plinovodno omrežje ni obvezna.
(1)	Za vsak objekt se predvidi svoj plinski priključek na plinsko omrežje, ki se zaključi v fasadni omarici s protipožarno zaporno plinsko pipo.
(2)	Tlak plina v plinovodu je 100 mbar.
(3)	Upoštevati je potrebno Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucjskega omrežja za geografsko območje Občine Vrhnika, tehnične smernice za graditev plinovodov, hišnih plinskih priključkov in notranje plinske napeljave Komunalnega podjetja Vrhnika z dne 30. 5. 2000, ter sistemska obratovalna navodila za distribucjsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Vrhnika in usmeritve strokovne podlage »Načrt strojnih in-štalacj in strojne opreme: vodovodno omrežje, plinovodno omrežje, meteorna kanalizacja, sanitarna kanalizacja
-	IDZ (FERing Murska Sobota d.o.o., št. S-13/2009, avgust 2009)«.
(4)	Izvajalec je dolžan pred pričetkom del pismo obvestiti vse soglasodajalce in naročiti zakoličbo vse podzemne komunalne infrastrukture pri pristojnih upravljavcih komunalne infrastrukture. Po končani izvedbi se mora plinovod z vsemi podatki vrisati v katastrske karte.
(5)	Do izgradnje javnega plinovoda in možnosti priklopa na javni plinovod, se dopušča začasno ogrevanje soseske
Mrle s propan butan plinom. Plinohra-mi se locirajo ob ekološkem otoku na mestu podzemnega zadrževalnika.
28.	člen (telekomunikacjsko omrežje)
(1)Preko	območja OPPN poteka ko-munikacjski nadzemni prostozračni razvod, ki se ga odstrani.
(2)	Za priključitev novo zgrajenih stanovanjskih objektov se zgradi nov komunikacjski razvod, ki se priključi na obstoječe omrežje, ki poteka po Idrjski cesti.
(3)	Novi komunikacjski razvod zajema razvod optike, kabelsko razdelilni sistem in telekomunikacjski priključek. Nadzemni telekomunikacjski razvod, ki vodi do obstoječega stanovanjskega objekta na parceli 1025/5 k.o. Vrhnika, se zamenja s podzemnim komunikacjskim razvodom (razvod optike, kabelsko razdelilni sistem in telekomunikacjski priključek), ki se priključi na obstoječ podzemni ko-munikacjski razvod v Idrjski cesti.
(4)	Upoštevati je potrebno usmeritve strokovne podlage »Načrt strojnih in-štalacj in strojne opreme: vodovodno omrežje, plinovodno omrežje, meteorna kanalizacja, sanitarna kanalizacja - IDZ (FERing Murska Sobota d.o.o., št. S-13/2009, avgust 2009)«.
(5)	Investitor je po zaključku del ter pred izvedbo tehničnega pregleda oz. pred izdajo uporabnega dovoljenja za navedeno gradnjo dolžan pri upravljavcu TK omrežja naročiti kvalitativni pregled izvedenih del prestavitve oziroma zaščite tangiranega TK omrežja in si pridobiti pisno izjavo o izpolnjenih projektnih pogojih.
(6)	Obstoječa kabelska kanalizacja se ne spreminja ali dopolnjuje.
29.	člen (CaTV omrežje)
(1)	Telekomunikacjsko CaTV omrežje se izvede zemeljsko v kabelski kanali-zacji do mesta navezave na obstoječe omrežje.
(2)	Trasa je vzporedna z novo traso Telekom kabelske kanalizacje, izvede se tudi hišne priključke do posameznih objektov in individualnega objekta izven območja OPPN identično kot Telekom hišne priključke zaradi isto-časnosti gradnje.
(3)	V zgrajene cevi v območju OPPN se glede na tehnologjo operaterja uvleče primerne kable.
30.	člen (javna razsvetljava)
(1)	Za predvideno območje se zgradi javna razsvetljava s tremi cestnimi svetilkami.
(2)	Novo zgrajena cevna kanalizacja v pločniku se priključi na obstoječo javno razsvetljavo pri svetilki na Be-tajnovi.
31.	člen (javna higiena)
(1)	V okviru zunanje ureditve posameznih objektov se na dvoriščih predvidi mesto za zabojnike za odpadke. Prostori za zabojnike za smeti morajo biti vključeni v zunanjo ureditev objektov in poenoteno oblikovani.
(2)	Dostop do prostora za zabojnike je po interni dostopni cesti, ki mora biti utrjena za dostop standardnih sme-tarskih vozil.
(3)	Investitorji moraao pred vselitvijo izpolniti obrazec o številu članov gospodinjstva in nabaviti zabojnik za nekoristne odpadke, za organske odpadke pa dobjo zabojnik na Komunalnem podjetju Vrhnika.
(4)	Ob križišču interne dostopne ceste z Idrjsko cesto se izvede »ekološki otok« z zbiralniki za selektivno zbiranje odpadkov (steklo, papir, plastika).
22 NAŠ ČASOPIS	Občina gl;	1 Vrhnika	29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
Uradne objave Občine Vrhnika,	NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika,		NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010
32.	člen (javno dobro)
V območju OPPN so površine javnega dobra:
-	površine predvidenega pločnika ob rekonstruirani Idr^ski cesti,
-	površina ekološkega otoka.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
33.	člen (varstvo kulturne dediščine)
(1)	Območje OPPN neposredno ne posega na enote kulturne dediščine, v neposredni bližini pa je enota EŠD 844 Vrhnika - Arheološko najdišče Trško jedro.
(2)	Območje je bilo predhodno arheološko raziskano.
(3)	Da se pri gradbenih posegih izključi možnost morebitnega uničenja neugotovljenih arheoloških ostalin, ki jih ni bilo mogoče prepoznati z izvedenimi pregledi, se le-ti izvajajo z arheološkim dokumentiranjem ob gradnji.
(4)	Arheološke raziskave zagotovi investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
34.	člen (splošne določbe)
(1)	V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja.
(2)	V času gradnje morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in organizac^'a gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, v primeru nesreče pa zagotovljeno takojšnje ukrepanje usposobljene službe.
(3)	Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega prostorskega akta.
(4)	Okolje se varuje tudi s primerno izvedenimi parkirišči, mesti za ločeno zbiranje odpadkov in objekti, ki bodo zadostili zahtevam po racionalni rabi energie.
35.	člen
(tla, varstvo podtalnice in površinskih vodotokov)
(1)	Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabno infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2)	Predvidio se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na gradbenih površinah.
(3)	Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanac^o devastiranih in degradiranih tal. S sanac^o razgaljenih površin se začne že v času izvajanja gradnje. Prst se odstrani in premesti na drugo lokac^o tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Depo-n^e prsti se izvedejo tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina in tako, da pri tem ne pride do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,20 m.
(4)	Za obvladovanje obremenjevanja tal in podzemne vode v času obratovanja se morajo izvesti sledeči omilit-veni ukrepi:
-	ureditev parkirnih in povoznih površin z robniki in padcem proti lovilcu olj.
(5)	Po končani gradnji se odstranio vsi za potrebe gradnje postavljeni provizor^'i in odstranio vsi ostanki začasnih depon^'. Vse z gradnjo pri-
zadete površine se ustrezno krajinsko uredi.
(6)	V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno tesnjena.
(7)	Komunalne vode se obvezno priključi na javni kanalizac^'ski sistem. Odvajanje padavinskih odpadnih voda iz asfaltiranih manipulativnih površin oziroma dvorišča je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.
(8)	Vse komunalne odpadne vode se odvaja v kanalizac^'ske odvodne sisteme, ki moraao poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike.
(9)	V projektni dokumentac^'i morajo biti predvideni in zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organi-zac^'a na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, v primeru nezgod pa predvideno in zagotovljeno takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
(10)	Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 105/02, 50/04) in Uredbo o emis^'i snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizac^o (Ur. l. RS, št. 47/05, 45/07).
36.	člen (varstvo zraka)
(1)	Po končani izvedbi OPPN se onesnaženje zraka ne bo povečalo.
(2)	Prezračevanje vseh delov objektov se izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe objektov.
(3)	V času gradnje je potrebno preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečiti raznos materiala z gradbišča.
(4)	Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US, 112/06-Odl. US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09), Uredbo o spremembah uredbe o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 18/03 in 121/06), Uredbo o emi-s^'i snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževana (Ur. l. RS, št. 31/07 in 61/09).
37.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Območje OPPN se razvršča v čisto stanovanjsko območje, kjer velja II. Dovoljena mejna raven hrupa je 45 dBA ponoči in 55 dBA podnevi. Dovoljene ravni hrupa s predvidenimi dejavnostmi ne bodo presežene.
(2)	Upoštevati je potrebno določila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 121/04), Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05 in 34/08), Uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95) in Pravilnika o zvočni zaščiti stavb (Ur. l. RS, št. 14/99).
(3)	V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe za preprečevanje prekomerne obremenitve okolja s hrupom:
-	vsi gradbeni stroji in naprave morajo biti tehnično brezhibni in morajo ustrezati normam glede dovoljenih ravni zvočne moči, v skladu s Pravilnikom o emis^'i hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
-	upoštevati je treba časovno omejitev za izvajanje gradbenih del skladno z
Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju; - gradbišče je treba zaščititi s primerno visoko ograjo, ki bo dušila hrup delovnih strojev. (4) Izvajalci morajo pred začetkom gradnje pridobiti od pristojnega ministrstva v skladu z 94. členom Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04) dovoljenje za občasno povečanje obremenitve okolja s hrupom. Ob pridobitvi omenjenega dovoljenja najbližji sosednji stanovanjski objekti v času gradnje ne bodo izpostavljeni vplivom nedovoljenih hrupnih obremenitev. Gradbišče bo lahko delovalo v dnevnem času, med 7. in 18. uro. V primeru, da bi gradbišče delovalo tudi v nočnem času, se na njem ne smejo izvajati hrupne dejavnosti.
38.	člen (odstranjevanje odpadkov)
(1)	Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08), Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/08), Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08), Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 32/06), Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07), Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. l. RS, št. 5/00, 43/04), Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 3/03 in 50/04) ter Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 3/03 in 44/03).
(2)	Investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje preden se začnejo gradbena dela. Iz dokazila o naročilu prevzema gradbenih odpadkov mora biti razvidna vrsta gradbenih odpadkov, predvidena količina nastajanja gradbenih odpadkov ter naslov gradbišča z navedbo gradbenega dovoljenja na katerega se nanaša prevzem.
39.	člen (ohranjanje narave)
Območje OPPN ne posega v območja ohranjanja narave.
40.	člen
(racionalna raba energie in naravnih
virov)
V predvidenih objektih je treba zagotoviti najmanj 25 % energie, potrebne za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije oziroma v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energie v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/08).
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
41.	člen (splošne določbe)
Predvideni objekti morajo biti grajeni potresno varno. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96).
42.	člen
(obramba pred naravnimi nesrečami)
(1)	Območje je potencialno poplavno ogroženo. Potrebna minimalna višina terena znaša 303,20 m.n.v. ob Idr^ski cesti in 303,70 m.n.v. gorvodno ob Beli.
(2)	Predvidi se ureditev zatravljenih zunanjih površin s ponikanjem, za zadrževanje meteorne vode z utrjenih površin v času nastopa visokih voda Bele pa se izvede podzemni zadrže-
valnik z lovilcem olj in maščob. Zadrževalnik meteorne vode se dimenzionira tako, da zagotavlja zadrževanje meteorne vode do znižanja gladine visoke vode v Beli.
(3) Območje ni ogroženo zaradi ero-zivnosti ali plazovitosti.
43.	člen (varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
-	pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
-	odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
-	vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
-	neoviran in varen dostop ter delovne površine za gašenje in reševanje v stavbah.
(1)	Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati veljavno področno zakonodajo: Zakon o varstvu pred požarom - uradno prečiščeno besedilo (ZVPoz-UPB1) (Ur. l. RS, št. 3/07), Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 132/06, 14/07), Pravilnik o projektni doku-mentac^l (Ur. l. RS, št. 55/08).
(2)	Potrebno je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja in upoštevati ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom; Ur. l. RS, št. 3/07-UPB).
(3)	Za posredovanje intervenc^'ske gasilske enote se zagotovi zunanji nadzemni hidrant ob interni dostopni cesti.
(4)	Premer hidranta mora biti najmanj DN 80. Lokac^a hidranta mora biti označena s tablico v skladu s standardom SIST 1007.
(5)	Hidrantno omrežje za gašenje objektov mora biti zagotovljeno v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. l. SFRJ, št. 30/91 in 83/05).
(6)	V primeru uporabe gasilne pene za gašenje požara, je potrebno peno zadržati na gorečem področju do razgradnje in preprečiti njeno iztekanje v kanalizac^'ski sistem.
(7)	Zadostno količino vode za gašenje se zagotovi tudi s cisternami gasilskih vozil.
(8)	Ureditev varstva pred požarom je razvidna iz grafičnega načrta »6.1. Zasnova požarne varnosti in zaščita pred poplavami«.
VIII. NAČRT PARCELAC^E
44.	člen (načrt parcelac^e)
(1)	Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Vir podatkov je Geodetski načrt, ki ga je izdelal Pri-mis Vrhnika d.d. v jun^u 2007.
(2)	Območje OPPN obsega površino 8.654 m2.
(3)	Območje je sestavljeno iz 16 predvidenih parcel za gradnjo in preostalih površin v območju OPPN, ki so namenjene rekonstrukc^'i Idr^ske ceste:
G1 (enostanovanjski objekt) s površino 518,65 m2
G2 (enostanovanjski objekt) s površino 579,70 m2
G3 (enostanovanjski objekt) s površino 449,10 m2
G4 (enostanovanjski objekt) s površino 320,22 m2
G5 (enostanovanjski objekt) s površino 290,44 m2
G6 enostanovanjski objekt) s površino 400,44 m2
G7 (enostanovanjski objekt) s površino 612,59 m2
G8 (enostanovanjski objekt) s površino 455,62 m2
G9 (enostanovanjski objekt) s površino 536,49 m2
G10 (enostanovanjski objekt) s površino 619,53 m2
G11 (enostanovanjski objekt) s površino 715,05 m2
G12 (enostanovanjski objekt) s površino 550,81 m2
GC (interna dostopna cesta) s površino 1.229,91 m2
GEO (ekološki otok in podzemni zadrževalnik meteorne vode) s površino 87,09 m2
GP (prostor za družeče in dostopna pot do otroškega igrišča) s površino 83,14 m2
GI (otroško igrišče) s površino 339,56 m2
(4) Tehnični elementi parcelac^e so razvidni iz grafičnega načrta »7.1. Načrt parcel«, tehnični elementi zakolič-be parcel in predvidenih objektov pa iz grafičnega načrta »7.2. Zakoličbeni elementi parcel in predvidenih objektov«.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
45.	člen (etapnost izvedbe)
OPPN se izvede v eni etapi , ki obsega dve fazi izvedbe:
-	faza 1:
-	izgradnja interne dostopne ceste z vgrajeno komunalno, energetsko in komunikac^'sko infrastrukturo,
-	rekonstrukc^a Idr^ske ceste z vso komunalno, energetsko in komuni-kac^'sko infrastrukturo,
-	izgradnja objektov do tretje podaljšane gradbene faze z vso prometno in komunalno ureditv^o
-	ureditev skupnih površin - ekološkega otoka, prostora za druženje in otroškega igrišča.
-	faza 2:
-	dokončanje stanovanjskih objektov in pripadajoče zunanje ureditve.
Fazi se lahko izvajata ločeno ali sočasno, skladno z gradbenimi zahtevami.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
46.	člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1)	Tolerance horizontalnih gabaritov objektov so do - 1,00 m od predpisanih maksimalnih gabaritov, tolerance vertikalnih gabaritov pa ± 0,50 m ob pogoju, da so izpolnjeni urbanistični pogoji iz 16. člena in lokac^'ski pogoji iz 17. člena tega odloka.
(2)	Terase smejo biti izvedene manjše od predpisanih ali pa jih lastniki sploh ne izvedejo.
(3)	Dopustne so spremembe prometnih, komunalnih, energetskih in tele-komunikac^'skih ureditev, objektov, naprav in prikllučkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci.
(4)	Dopustna so odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji do 5%, pod pogojem, da ne posegajo v površine, namenjene javnemu dobru.
(5)	Pri parcelac^'i površin, namenjenih javnim površinam, so dopustna manjša odstopanja zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
(6)	Dopustne so spremembe mikrolo-kac^' objektov ob upoštevanju lokac^'-skih pogojev.
(7)	Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
47.	člen (splošne obveznosti)
(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina ptS^', Vrhnika _^ ^_	NAŠ ČASOPIS 23
		
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 370.,	29. marec 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika,	NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010
čim manj moteči ter tako, da ohranjo ali celo izbollšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevar-stvene razmere.
(2)	Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
-	izdelati načrt ureditve gradbišča;
-	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju;
-	zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi predvidenih posegov ne bo poslabšala;
-	zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;
-	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
-	v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
-	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organi-zacjo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi ter v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
-	za čas gradnje upoštevati, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom;
-	zagotoviti sanacjo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območj ter okolico objektov.
(3)	Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vse smernice, usmeritve in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega OPPN.
(4)	Investitor Palmeta d.o.o. nosi stroške izdelave strokovne podlage Zadrževalnik na Beli - Idejni projekt (Inženiring za vode d.o.o., št 809 - ŠNS/08, december 2008) v znesku 17.040,00 EUR. Investitor je navedeno obveznost dolžan poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja.
XII. KOMUNALNI PRISPEVEK 48. člen
(program opremljanja)
(1)	Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za stanovanjsko pozidavo (osnutek), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6829 v novembru 2009.
(2)	Podlage za odmero komunalnega prispevka:
-	skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 382.469,57 EUR;
-	obračunski stroški za novo komunalno opremo so enaki skupnim stroškom gradnje nove komunalne opreme in so 382.469,57 EUR;
-	obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 31.604,74 EUR;
-	obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo in so 414.074,32 EUR;
-	obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 parcele, so 68,46 EUR/m2 (od tega 63,23 EUR/ m2 za novo komunalno opremo in 5,23 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 303,37
EUR/m2 (od tega 280,21 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 23,15 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
-	obračunska območja za vso novo komunalno opremo so enaka parcelam G1 - G12;
-	obračunska območja za obstoječo komunalno opremo so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika - Program opremljanja stavbnih zemljišč za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Vrhnika - ELABORAT, KALIOPA informacjske rešitve d.o.o., Letališka c. 32j, Ljubljana, maj 2009, ki so na vpogled na sedežu občine Vrhnika;
-	podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,4 : 0,6. Faktor dejavnosti je 0,7. Olajšav za zavezance ni;
-	v vseh stroških je vključen DDV;
-	za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenje, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
-	pri odmeri komunalnega prispevka se upoštevajo v OPPN določene površine parcel objektov in kleti;
-	v kolikor bodo neto tlorisne površine objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja.
49.	člen
(pogodba o opremljanju)
(1)	Izgradnja obravnavane javne komunalne se s pogodbo med občino in investitorjem lahko preda investitorju oz. zavezancu za plačilo komunalnega prispevka v obravnavanem območju.
(2)	Dogovor iz zgornjega odstavka je lahko vključen tudi v pogodbo o opremljanju oz. pogodbo o oddaji gradnje objektov in omrežj komunalne opreme ali v pogodbo o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno infrastrukturo, v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(3)	Če se občina in zavezanec dogovorita, da bo zavezanec zgradil komunalno opremo, ki bi jo sicer morala zagotoviti občina, se zavezancu dogovorjena obveznost lahko odšteje od komunalnega prispevka vendar največ do višine, ki se za takšno vrsto komunalne opreme v posameznem obračunskem območju lahko odmeri.
(4)	V primeru iz prejšnjega odstavka se zavezancu izračuna komunalni prispevek ter tak izračun navede v odločbo o odmeri komunalnega prispevka. Če med občino in zavezancem ni dogovorjeno drugače, se poračun medsebojnih obveznosti opravi pri prenosu komunalne opreme v javno last na pobudo zavezanca.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
50.	člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi:
-	redna in investicjsko vzdrževalna dela skladno z 22. členom Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08);
-	postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;
-	izvedba sprejemljivejših načinov ogrevanja z obnovljivimi viri ener-gje, skladno z novimi dognanji na področju racionalne rabe energje v stavbah, vključno z namestitvjo za to potrebnih naprav na fasade ali strehe objektov.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51.	člen (vpogled OPPN)
OPPN je stalno na vpogled na pristojnem oddelku Občine Vrhnika.
52.	člen (uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Odlok se objavi tudi v Uradnih objavah Našega časopisa in na spletni strani Občine Vrhnika.
Št.: 3505-21/2007 (5-08) Vrhnika, dne 2. 3. 2010	^
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r.
■Na podlagi 23.- 32., 45. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09), je Občinski svet občine Vrhnika na 27. seji dne 25. 2. 2010 sprejel
O D L O K O TURISTIČNI TAKSI V OBČINI VRHNIKA
1.	člen
S tem odlokom se določa obveznost plačila turistične takse v Občini Vrhnika, način obračuna, višina turistične takse, zavezance za plačilo in njihove obveznosti, način porabe in odvajanja turistične takse ter nadzor nad izvajanjem določil tega odloka.
2.	člen
Pojmi, ki se uporabljajo v tem odloku, imajo enak pomen kot jih določa Zakon o spodbujanju razvoja turizma.
3.	člen
Na celotnem območju Občine Vrhnika se določa turistična taksa v višini 10 točk.
4.	člen
Znesek turistične takse se izračuna tako, da se pomnoži število točk z vrednostjo točke.
Vrednost točke turistične takse je določena v tretjem odstavku 26. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma in znaša ob uveljavitvi tega odloka 0,0918 EUR. Vlada Republike Slovenije lahko enkrat letno na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin uskladi vrednost točke.
5.	člen
Turistično takso plačujejo državljani Republike Slovenje in tujci, ki v turističnem območju izven svojega stalnega prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja (v nadaljnjem besedilu: turist) v nastanitvenem objektu. Turistično takso plača turist hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Turist je dolžan plačati turistično takso tudi v primeru, ko je deležen brezplačnih storitev za prenočevanje.
6.	člen
Plačila turistične takse v Občini Vrhnika so oproščeni:
•	otroci do 7. leta starosti,
•	osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih,
•	osebe na podlagi predložitve foto-kopje odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopje potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisje o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacje,
•	otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopje odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
•	djaki in študentje v djaških oziroma v študentskih domovih,
•	učenci, djaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske ali druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,
•	osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v turističnem gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
•	tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse,
•	člani Planinske zveze Slovenje v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice.
2. Turistično takso v višini 50% plačujejo:
•	osebe od 7. do 18. leta starosti,
•	turisti v kampih,
•	turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF.
7. člen
Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), so-bodajalci in kmetje oziroma sobodajal-ke in kmetice (v nadaljnjem besedilu: sobodajalci in kmetje), ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistično takso v imenu in za račun Občine hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji
dan prenočevanja.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo odvajati turistično takso za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje. V tem primeru mora biti razlog oprostitve vpisan v evidenci, ki je določena v prvem odstavku 10. členu tega odloka.
8.	člen
Če je turist oproščen plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti vpisan razlog oprostitve v evidenci, ki je določena v prvem odstavku 10. člena tega odloka in jo morajo voditi osebe iz 7. člena tega odloka.
9.	člen
Osebe iz 7. člena tega odloka nakazujejo pobrano turistično takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun Občine Vrhnika. Osebe iz 7. člena tega odloka so v roku, ki ga določa prejšnji odstavek, dolžne predložiti Občini in pristojnemu davčnemu organu mesečno poročilo, na obrazcu, ki je priloga tega odloka, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev in znesek pobrane turistične takse.
10.	člen
Osebe iz 7. člena tega odloka morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti poleg s predpisi o prjavi bivališča določenih podatkov, razvidno tudi število prenočitev posameznega gosta oziroma turista.
Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravlja pristojni davčni organ. Nadzor iz prejšnjega stavka opravlja tudi Medobčinski inšpektorat in redarstvo v skladu s predpisi o inšpekcjskem nadzoru.
11.	člen
Sredstva iz naslova turistične takse so prihodek proračuna Občine Vrhnika, porabjo pa se namensko za izvajanje dejavnosti in storitev, določenih z zakonom. Namen porabe sredstev se določi vsako leto s proračunom.
Priloga: Mesečno poročilo o prenočitvah in plačani turistični taksi
OBČINA VRHNIKA OBČINSKA UPRAVA
Tržaška cesta 1,1360 VRHNIKA tel.: 01/7555-410. fax: 01/7505-158
PODATKI O PRAVNI AU FIZIČNI OSEBI, KI SPREJEMA TURISTE NA PRENOČEVANJE
Ime in priimek/naziv:
polni naslov:
poštna številka:
telefon in e-mail:
MESEČNO POROČILO O PRENOČITVAH IN PLAČANI TURISTIČNI TAKSI
MESEC:
LETO:
Število sob: _
Število apartmajev: Število ležišč:_
Število domačih turistov: Število tujih turistov: | |
Skupno število prenočitev za poročevalno obdobje (domači + tuji turisti):
Vrednost toike turistiine takse le	0918 EUR. Na obmoilu Obilne V	thnika le turistiina taksa doloiena	/viiinMOtoek.
Struktura gostov:	Število prenočitev	znesek turistične takse (število točk X vrednost točke)	pobrana turistična taksa
zavezanci za plačilo celotne takse			
zavezanci za plačilo takse v višini 50%			
zavezanci oproščeni plačila takse			
SKUPAJ POBRANA TURISTIČNA TAKSA:			
Vrhnika, dne:
(žig) Podpis vlagatelja:
Opomba: Pobrano turistično takso se nakaie do 25. dne v mesecu, za pretekli mesec, na račun občine Vrhnika, SI: S/56 0134 0S40 3206239; sklic: 19 -(davčna št zavezanca) - 07129.
""^""(»^'vriinlka. Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika
- DURS, Davčni urad Ljubljana. Izpostava Vrhnika. Cankarjev Im 4,1360 Vrhnika_
24
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010
12.	člen
Prisilno izterjavo turistične takse opravlja pristojni davčni organ. Če osebe iz 7. člena tega odloka ne odvedejo turistične takse v roku in na način, ki je določen v 9. členu tega odloka, občina sporoči pristojnemu davčnemu uradu, naj turistično takso prisilno izterja. Pristojni davčni organ neodvedeno turistično takso in neplačane zakonite zamudne obresti prisilno izterja po predpisih o prisilni izterjavi davkov.
13.	člen
Z globo 4.200 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, če:
-	ne pobira turistične takse v skladu s
7.	členom tega odloka,
-	ne nakazuje pobrane turistične takse v skladu z 9. členom tega odloka,
-	ne vodi evidence v skladu s prvim odstavkom 10. členom tega odloka in ne predloži mesečnega poročila v skladu z 9. členom tega odloka.
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 2.500 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik, ki sprejema turiste na prenočevanje. Z globo 300 EUR se kaznujeta za prekršek iz prvega odstavka tega člena sobodajalec in kmet, ki sprejemata turiste na prenočevanje.
14.	člen
Za vprašanja, ki s tem odlokom niso posebej urejena, se neposredno uporablja Zakon o spodbujanju razvoja turizma.
Prehodne in končne določbe
15.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Vrhnika (Uradni list RS, št. 35/99).
16.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Občine Vrhnika Našem časopisu. Št. 007-12/2009 (2-01) Vrhnika, dne 1. 3. 2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r.
■Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/20-05-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-
8,	108/2009), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. redni seji dne 25.02.2010 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri zemljiščih, parc. št. 2857/1 in 2857/ 10, obe k.o. Vrhnika, ki sta vknjiženi v seznam I javnega dobra, se ukine status javnega dobra.
Lastninska pravica pri navedenih zemljiščih se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, matična št. 5883407.
II.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 478-88/2007 (6-03) Datum: 26.02.2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r.
■Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, 10-2/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/2009), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. redni seji dne 25.02.2010 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri zemljišču, parc. št. 3081/4 k.o. Blatna Brezovica, vknjiženem v seznam I javnega dobra, se ukine status javnega dobra.
Lastninska pravica pri navedenem zemljišču se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, matična št. 5883407.
II.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-18/2007 (6-03) Datum: 26.02.2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r.
■Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, 10-2/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/2009), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. redni seji dne 25.02.2010 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri zemljišču, parc. št. 2882/10 k.o. Vrhnika, vknjiženem v seznam I javnega dobra, se ukine status javnega dobra.
Pri zemljišču, parc. št. 2882/22 k.o. Vrhnika, vpisanem pri vložku št. 4455, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 2882/10 k.o. Vrhnika, se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, matična št. 5883407.
II.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-85/2007 (6-03) Datum: 26.02.2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r.
■Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, 10-2/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/2009), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in Poslovnika o delu Ob-
činskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. redni seji dne 25.02.2010 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri zemljišču, parc. št. 1864/2 k.o. Verd, vknjiženem v seznam II javnega dobra, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri navedenem zemljišču se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, matična št. 5883407.
II.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 478-75/2009 (6-03) Datum: 26.02.2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r.
■Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in v povezavi z 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 108/09) sprejme župan Občine Vrhnika
SKLEP
o ustavitvi postopka priprave občinskega lokac^skega načrta Upravni center Vrhnika
1.	člen
Postopek priprave lokacjskega načrta Upravni center Vrhnika, ki je bil začet s programom priprave (Uradni list RS, št. 21/07), se ustavi.
2.	člen
Postopek se ustavi na podlagi sklepov, ki so bili sprejeti na 16. izredni seji Občinskega sveta Občine Vrhnika, dne 16. 7. 2009.
3.	člen
Sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati z dnem objave. Sklep se objavi tudi v svetovnem spletu.
Št: 3505 - 30 / 2006 Vrhnika, dne 5. 3. 2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan RIHAR
■Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, 10-2/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/2009), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. redni seji dne 25.02.2010 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri zemljiščih, parc. št. 1938/6, 1938/9, 1938/10, 1938/11, 1938/12, 1938/14 in 1938/16, vse k.o. Zaplana, ki so vknji-žene v seznam I javnega dobra, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri navedenih zemljiščih se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, matična št. 5883407.
II.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 478-64/2009 (6-03)
Datum: 26.02.2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r.
■Na podlagi 57. do 61. člena in 4. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 108/09) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) sprejme župan Občine Vrhnika
SKLEP
o začetku priprave sprememb in
dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Blatna Brezovica
1.	člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega akta)
1)	V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/0, 330/06, v nadaljnjem besedilu: prostorski plan) je obravnavano območje opredeljeno kot stavbno zemljišče. Za obravnavano območje velja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Blatna Brezovica (Naš časopis, št. 304/04; v nadaljevanju PUP Blatna Brezovica), po katerem zemljišča spadajo v območje 4D - ožje vaško jedro in se varujejo kot nezazidljiva zelena vrzel.
2)	Pobudo za pripravo sprememb in dopolnitev PUP Blatna Brezovica je podala Krajevna skupnost Blatna Brezovica, kot lastnik obravnavanih zemljišč.
3)	Pobuda je podana, ker želi lastnik zemljišča na obravnavanih zemljiščih omogočiti gradnjo po določilih, ki veljajo za ostali del območja 4D - ožje vaško jedro
2.	člen
(območje prostorskega akta)
1)	Območje sprememb in dopolnitev PUP Blatna Brezovica je nepozidano zemljišče, v naravi travnik. Na SV območje meji na lokalno cesto Sinja Gorica - Bevke (oznaka LC 468061).
2)	Območje obsega naslednja zemljišča oz. dele zemljišč s parc. št.: 2/1, 2/2, 2/3, k.o. Blatna Brezovica.
3)	Območje sprememb in dopolnitev PUP Blatna Brezovica se lahko v postopku priprave spremeni.
3.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
1)	Strokovne rešitve za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta pripravi Občina Vrhnika.
2)	Strokovne rešitve se pripravi o na podlagi :
-	prikaza stanja prostora,
-	prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje
1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/ 01, 304/0, 330/06),
-	investicjskih namer lastnikov zemljišč,
-	smernic nosilcev urejanja.
3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
4.	člen
(roki za pripravo prostorskega akta in njegovih posameznih faz)
1)	Postopek priprave sprememb in dopolnitev teče na podlagi 61. a člena kot skrajšan postopek v naslednjih fazah: (glej tabelo spodaj)
2)	Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter svetu Krajevne skupnosti Blatna Brezovica.
5.	člen (nosilci urejanja prostora)
Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so:
1.	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana;
2.	Zavod za varstvo kulturne dediščine Sloveni e, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana;
3.	Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana;
4.	Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Javna kanalizacja, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika;
5.	Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika.
6.	Drugi nosilci urejanja prostora, kolikor bi se v postopku priprave prostorskega akta izkazalo, da so njihove smernice potrebne.
6.	člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave prostorskega akta) Finančna sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev PUP Blatna Brezovica zagotavljajo Občina Vrhnika.
7.	člen (objava)
Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika.
Št: 3505 - 2 / 2010 (5-06) Vrhnika, dne 24. 3. 2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan RIHAR
FAZA	OKVIRNI ROKI
Osnutek prostorskega akta	April 2010
Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora	April 2010 (15 dni)
Obvestilo o CPVO	
Dopolnitev osnutka prostorskega akta	Maj 2010
Javno naznanilo	7 dni pred začetkom javne razgrnitve
Javna razgrnitev in javna obravnava	Maj 2010 (15 dni)
Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti	Maj 2010
Priprava predloga prostorskega akta	Junj 2010
Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora	Junj 2010 (15 dni)
Predložitev usklajenega predloga prostorskega akta odboru in občinskemu svetu v sprejem	Julj 2010
Sprejem prostorskega akta ter programa opremljanja in objava v Uradnem listu	Julj 2010
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina ptS^', Vrhnika _^ ^_	NAŠ ČASOPIS 25
		
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 370.,	29. marec 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika,	NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010
■ Na podlagi sprejetega proračuna Občine Vrhnika za leto 2010 (Naš časopis št. 367/2010), Zakona o kmetjstvu (Ur. list RS, št. 45/08), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetjstva ter podeželja v občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 70/07), Mnenja Ministrstva za kmetj-stvo, gozdarstvo in razvoj podeželja, (št. priglasitve: K-BE053-5883407-2007), Mnenja Ministrstva za finance, (št. priglasitve: M002-5883407-2007) in na predlog Komi-sje za kmetjstvo občine Vrhnika, Občina Vrhnika (v nadaljevanju občina) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV FINANČNE POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2010
I. PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetjstva in podeželja v občini Vrhnika v letu 2010.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE
Upravičenci:
Upravičenci po tem razpisu so navedeni pri vsakem namenu razpisa.
Splošni finančni določbi:
1.	Investicja na kmetji, nakup opreme, urejanje pašnikov, izvedba programa izobraževanja oziroma katera druga dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2010 in bo predmet prjave na razpis za dodelitev sredstev na področju kmetjstva je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, vendar so upravičeni stroški po tem razpisu le tisti, ki bodo nastajali v obdobju od izdaje upravnega akta pa do 30. novembra 2010 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izplačilo subvencje).
2.	Dokazila/plačani računi za izvedene naložbe, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja.
III.	NAMENI RAZPISA
POMOČI DODELJENE PO UREDBI ZA SKUPINSKE IZJEME
A. SOFINANCIRANJE NALOŽB V KME-T^SKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetjske proizvodnje, povečanje dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi, povečanje zaposlenosti in ohranjanje kmetjskih zemljišč v funkcji.
Višina razpisanih sredstev: 11.000,00 EUR
Splošni pogoji upravičenosti:
•	kmetjsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetjski gospodarstev,
•	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejannu prostora in varstvu okolja,
•	naložba mora biti v skladu z veljavnimi Standardi Skupnosti,
•	kmetjsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega ciljev določenih v pravilniku, kar mora biti razvidno iz vloge in
•	do pomoči so upravičena kmetjska podjetja, ki niso podjetja v težavah.
Upravičenci:
Pravne in fizične osebe - ki se ukvarjajo s kmetjsko dejavnostjo, imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini in so vpisani v register kmetjskih gospodarstev.
Finančne določbe: - bruto intenzivnost pomoči:
•	do 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki;
•	do 40% upravičenih stroškov za ostala območja,
•	če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetjskega gospodarstva, se intenzivnost pomoči poveča za 10 odstotnih točk (do 60 % oz. 50 %) (te naložbe morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu kot je določeno
v členu 22 (c) in izpolnjeni morajo biti pogoji iz člena 22 Uredbe 1698/2006);
-	najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
Najvišji znesek dodeljene pomoči na posameznika je 1.200,00 EUR.
Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let oz. 500.000 € na območjih z omejenimi dejavniki iz nacionalnih virov in lokalnih virov.
A1. Posodabljanje kmetjskih gospodarstev
Predmet pomoči:
-	naložbe v gradnjo in adaptacjo hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za kme-tjske proizvode opredeljene v Prilogi 1 pogodbe ES (4. čl. tega Pravilnika);
-	naložbe v posodobitev skladišč za krmo s pripadajočo opremo;
-	prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih trajnih sadnih nasadov;
-	nakup in postavitev rastlinjakov, v ključno s pripadajočo opremo;
-	nakup in postavitev mrež proti toči;
-	naložbe v prvo postavitev pašnikov;
-	naložbe v poti, ki niso javno dobro, vodno in ostalo infrastrukturo na kme-tjskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti,
Specifični pogoji upravičenosti:
-	predložiti odločbo o odobritvi pravnega posla;
-	predložiti ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe;
-	predložiti je potrebno načrt ureditve hleva s popisom del, opreme in tehno-logjo reje, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna institucja;
-	predložiti morajo potreben načrt skladišča za krmo s pripadajočo opremo, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna institucja;
-	načrt postavitve in prestrukturiranja trajnega nasada s predračuni;
-	načrt za postavitev in ureditev rastlinjaka s pripadajočo opremo s predračuni;
-	načrt za postavitev mrež in predračuni za nakup mrež proti toči.
Upravičeni stroški:
-	stroški adaptacje hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenega standarda temelječega na zakonodaji Skupnosti;
-	stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke;
-	stroški za nakup materiala, opreme in stroški izgradnje pomožnih živinorejskih objektov (adaptacja ali rekon-strukcja gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »nitratna direktiva« ni mogoče sofinancirati);
-	stroški prve postavitve oz. prestrukturiranja obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov;
-	stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s pripadajočo opremo;
-	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;
-	splošni stroški (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški štu-dje za izvedljivost, nakup patentov in licenc,
Omejitve:
V skladu s 7. točko 4. člena Uredbe komisije (ES) št.1857/2006 se pomoči ne dodeljo za naslednje naložbe: nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin, zasaditev letnih rastlin, drenažna dela ali oprema za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje porabe vode za najmanj 25%, za preproste naložbe za nadomestitev, za tekoče stroške proizvodnje, za proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode. Pomoči se dodeljo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetjskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodeljo na območjih z omejenimi dejavniki.
Dodatna merila za ocenjevanje:
-	vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 40 točk
-	naložba je finančno upravičena - največ 30 točk
-	pomoč povečuje konkurenčnost kmetije - največ 20 točk in
-	kmetjsko gospodarstvo je že prejelo javna sredstva za namen naložb - največ 10 točk.
Dokumentacja, ki mora biti priložena vlogi:
-	izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis
-	izpolnjena vloga na razpisnem obrazcu 1 - VLOGA 2010- SOFINANCIRANJE NALOŽB V KMETJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO,
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta) oziroma drugo ustrezno upravno dovoljenje,
-	predračune oziroma druga dokazila (izjava vlagatelja) o predvideni višini stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
-	Načrt ureditve kmetjskega gospodarstva (PRILOGA 1 k razpisnemu obrazcu 1).
A2. Urejanje pašnikov in kmetjskih
zemljišč
Predmet pomoči:
-	naložbe v postavitev pašnikov in izvedba agromelioracjskih del kmetj-skih gospodarstev;
-	naložbe v dostope in poti, ki niso javno dobro, vodno in ostalo infrastrukturo na kmetjskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetji,
Specifični pogoji upravičenosti:
-	izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologjo paše;
-	izdelan načrt ureditve zemljišča ali dostopov (agromelioracje, ureditev poljskih in dovoznih poti ter poti v trajnih nasadih na kmetji).
Upravičeni stroški:
-	stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pre-graditev pašnika na pašne črednike, stroški nakupa opreme za ureditev na-pajališč za živino;
-	stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja: stroški strojnih storitev;
-	stroški, ki nastanejo pri novi vzpostavitvi travinja: stroški materiala in strojnih storitev;
Dodatna merila za ocenjevanje:
-	vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 40 točk
-	naložba je finančno upravičena - največ 30 točk
-	pomoč povečuje konkurenčnost kmetije - največ 20 točk in
-	kmetjsko gospodarstvo je že prejelo javna sredstva za namen naložb - največ 10 točk.
Dokumentacja, ki mora biti priložena vlogi:
-	izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis,
-	vloga na razpisnem obrazcu 1 - VLOGA 2010 - SOFINANCIRANJE NALOŽB V KMETJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO,
-	predračune oziroma druga dokazila (izjava vlagatelja) o predvideni višini stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
-	ustrezno upravno dovoljenje za poseg v prostor,
-	mapno kopjo z vrisano lokacjo pašnika oziroma namakalnega sistema, ki ni starejša od treh mesecev,
-	fotokopja dokazila o lastništvu za parcele, kjer je postavljena pašna ograja oziroma namakalni sistem oziroma dokazilo o zakupu zemljišč za vsaj petletno obdobje,
-	Načrt postavitve pašnika oziroma namakalnega sistema (PRILOGA 2 k razpisnemu obrazcu 1).
C. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMU
Namen ukrepa:
Ukrep naj bi vzpodbudil kmetjska gospodarstva k zavarovanju domačih živali, saj predvsem manjše kmetje do sedaj niso zavarovale živine in zato ob boleznih pri živalih utrpjo veliko škodo.
Višina razpisanih sredstev: 500,00 EUR
Predmet pomoči:
Predmet podpore je doplačilo upravičenih stroškov zavarovalne premje za zavarovanje živali za primer bolezni.
Splošni pogoji upravičenosti:
Upoštevanje nacionalnega predpisa, ki ureja pogoje o sofinanciranju zavarovalnih premj za zavarovanje kmetjske proizvodnje in ribištva za leto 2010 (Uradni list RS, št. 126/2008).
Upravičenci:
Kmetjska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetjskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine ter imajo za tekoče leto sklenjeno zavarovalno pogodbo.
Upravičeni stroški: Sofinanciranje zavarovalnih premj za:
-	zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni (namen ukrepa je preprečevanje in zdravljenje bolezni)
Finančne določbe:
-	bruto intenzivnost pomoči:
•	Višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premje iz nacionalnega proračuna do 50% opravičljivih stroškov zavarovalne premje za zavarovanje zavarovanje živali za primer bolezni.
-	najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
Najvišji znesek dodeljene pomoči na posameznika je 20,00 EUR na plemensko žensko govedo staro nad 24 mesece. Maksimalni znesek dodeljene pomoči na posameznika je 1.000,00 EUR.
Dodatna merila za ocenjevanje:
-	vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 70 točk in
-	pomoč povečuje konkurenčnost kmetije - največ 30 točk.
Dokumentacja, ki mora biti priložena vlogi:
-	izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis,
-	sklenjena zavarovalna polica za zavarovanje kmetjske proizvodnje za leto 2010.
D. SPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETUSKIH PROIZVODOV
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je spodbujati proizvodnjo kakovostnih kmetjskih proizvodov in s tem potrošnikom omogočiti večjo možnost dostopa do prehranskih proizvodov višje kakovosti. Prav tako je namen ukrepa promovirati območje pridelave kakovostnih kmetjskih proizvodov in s tem širjenje in uveljavljanje podjetniških iniciativ.
Višina razpisanih sredstev: 700,00 EUR
Predmet pomoči:
Predmet podpore je spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetjskih proizvodov.
Splošni pogoji upravičenosti:
Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če storitve zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetjske organizacje za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacjah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacje se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve.
-	izvajalci pomoči za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetjskih proizvodov po tem pravilniku so organiza-cje, ki so registrirane za to dejavnost;
-	občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
Upravičenci:
Upravičenci do dodelitve sofinanciranja spodbujanja proizvodnje kakovostnih kmetjskih proizvodov so organizacje, skupine proizvajalcev, ki opravjo to storitev.
Upravičeni stroški:
Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naslednjih dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetjskih proizvodov:
-	stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 14000;
-	stroški za uvedbo sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP);
-	stroški za uvedbo sistemov sledljivosti;
-	stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevala pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje.
Finančne določbe:
-	bruto intenzivnost pomoči:
•	do 100 % v obliki subvencioniranih sto-
ritev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem
-	najmanjši/najvišji znesek dodeljene pomoči:
Najvišji znesek dodeljene pomoči na posameznika je 700,00 EUR.
Dodatna merila za ocenjevanje:
-	vsebina je vloge ustreza namenu ukrepa
-	največ 50 točk,
-	dosežena višja kakovost proizvodov in izkazana skrb za varstvo potrošnikov
-	največ 50 točk.
Dokumentacja, ki mora biti priložena vlogi:
-	izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis,
-	izpolnjen razpisni obrazec 3,
-	zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2010 Agencje RS za kmetjske trge in razvoj podeže^a, če je upravičenec kmetjsko gospodarstvo,
-	mnenje pristojne strokovne službe, da posamezen postopek prispeva k dodani vrednosti primarnega kmetjskega proizvoda.
E. SOFINANCIRANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETUSTVU
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je omogočiti kmetom pridobivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in možnosti koriščenja storitev svetovanja, kar je temeljni pogoj za povečanje konkurenčnosti kme-tjske dejavnosti. Namen ukrepa je tudi omogočiti nadomeščanje na kmetji v primeru bolezni. Sistem zavarovanja namreč krje samo nadomestilo zavarovancu, ne pa tudi dodatnih stroškov, ki nastaneeo zaradi nezmožnosti za delo.
Višina razpisanih sredstev: 2.000,00 EUR
Predmet pomoči:
Med podpore za zagotavljanje tehnične podpore štejejo:
1.	usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti;
2.	izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin;
3.	stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznjo in dopustom.
V primerih iz točk 1 in 2 občina Vrhnika z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
Splošni pogoji upravičenosti:
Upravičenci pod točko ena in dve morajo k vlogi predložiti letni program dela, upravičenci pod točko tri pa dokazila, zahtevana z javnim razpisom. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetjske organizacje za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacjah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacje se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.
Upravičenci:
1.	registrirana stanovska in interesna združenja, društva in zveze, ki delujejo na področju kmetjstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regje;
2.	organizacje, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kme-tjstva na območju občine ali regje;
Upravičeni stroški:
1.	Na področju organiziranja in izvedbe programov izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetjskem go-spodasrtvu se pomoč dodeli za kritje:
-	stroškov organiziranja programov usposabljanja.
2.	Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravjo tretje strani:
-	honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
3.	Na področju organizacje forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:
-	stroški udeležbe,
-	potni stroški,
-	stroški izdaje publikacj,
-	najemnine razstavnih prostorov,
-	simbolične nagrade, podeljene na tek-
2^ ^^^ Občina ^	1 Vrhnika	29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika,		NAŠ ČASOPIS št. 370., 29. marec 2010
movanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.
4.	Stroški na področju širjenja znanstvenih dognanj, če posamezna podjetja, znamke ali porekla niso imenovani, razen za porekla proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 in členov 54-58 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, pod pogojem, da sklici na poreklo ustrezajo natanko tistim sklicem, ki so registrirani v Skupnosti.
5.	Stroški publikacj, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regje ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacjje in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se pred-stavjo v publikacji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
6.	Za nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznjo in dopustom:
-	stroški strojnih storitev, stroški dela najete delovne sile.
Finančne določbe:
-	bruto intenzivnost pomoči:
•	Pomoč lahko krje do 100 % stroškov;
•	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem;
•	kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetjskih in nekmetjskih proizvodov, se upošteva določila pravil »de minimis« za gospodarstvo.
-	najmanjši/največji upravičeni stroški:
•	najvišji znesek dodeljene pomoči za društva na leto je 1.000,00 EUR
•	najvišji znesek dodeljene pomoči za organizacje na leto je 1.000,00 EUR
•	najvišji znesek dodeljene pomoči za nadomeščanje do 1.000,00 €/upravičenca letno.
Dodatna merila za ocenjevanje:
-	vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 100 točk.
Dokumentacja, ki mora biti priložena vlogi:
-	izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis,
-	vloga na razpisnem obrazcu 4 - VLOGA 2010 - SOFINANCIRANJE TEHNIČNE PODPORE V KMET^STVU,
-	predračuni oziroma druga ustrezna dokazila (izjava vlagatelja) o nameravani izvedbi izobraževanja, usposabljanja, informiranja ali druge aktivnosti,
-	dokazilo o registracji (izpisek iz sodnega registra, izpisek iz registra društev,
POMOČI DODELJENE PO PRAVILU DE MINIMIS
F. SOFINANCIRANJE NALOŽB V DOPOLNILNO DEJAVNOST
Namen ukrepa:
Z ukrepom prispevamo k ustvarjanju pogojev in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in realizacjo poslovnih idej nosilcev in članov kmetjskega gospodarstva Z ukrepom želimo vzpodbuditi tudi konkurenčnost kmetjj, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo. Ukrep je namenjen naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacjo že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
Višina razpisanih sredstev: 1.000,00 EUR
Predmet pomoči:
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
-	predelava kmetjskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetjji (Ur.l. RS, št. 61/2005);
-	predelava kmetjskih proizvodov, ki ni niso zajeti v Prilogi 1 Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetji (Ur.l. RS, št. 61/2005);
-	turizem na kmet ji;
-	dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetji;
-	pridobivanje in prodaja energje iz obnovljivih virov na kmetji;
-	zbiranje in kompostiranje organskih snovi.
Splošni pogoji upravičenosti:
-	upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile deeavnosti na kmetjji (Ur.l. RS, št. 61/2005);
-	dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni naložbi,
-	Subvencja se lahko dodeli le kmetj-skim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah.
-	Upravičenci morajo imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe (lokacjsko informacjo, gradbeno dovoljenje - kjer je to potrebno).
-	V kolikor je naložba v objekt, ki je le delno namenjen dejavnosti, za katero upravičenec pridobi sredstva iz ukrepa, se sredstva namenjo le za prostore in opremo, ki je potrebna za izvajanje dejavnosti.
Upravičenci:
Nosilci kmetjskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetjskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetjskih gospodarstev ter ima sedež na območju občine.
Upravičeni stroški:
-	vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta;
-	nakup nove opreme;
-	promocja;
-	splošni stroški.
Finančne določbe:
-	bruto intenzivnost pomoči do 50% upravičenih stroškov.
-	najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči
Najvišji znesek dodeljene pomoči na posameznika je 1.000,00 EUR. Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
Dodatna merila za ocenjevanje:
-	vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 50 točk
-	naložba je finančno upravičena - največ 40 točk in
-	kmetjsko gospodarstvo je že prejelo javna sredstva za namen naložb - največ 10 točk.
Dokumentacja, ki mora biti priložena vlogi:
-	izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis,
-	vloga, na razpisnem obrazcu 5 - VLOGA 2010 - NALOŽBE V DOPOLNILNO DEJAVNOST.
-	predračuni oziroma druga dokazila (izjava vlagatelja) o predvidenih stroških (nakup opreme, gradbena in obrtniška dela).
-	fotokopja dovoljenja o registracji dopolnilne dejavnosti (v primeru, da dopolnilna dejavnost še ni registrirana, morajo prejemniki sredstev registrirati dopolnilno dejavnost v roku enega leta od prejema finančnih sredstev, v skladu s predpisi),
-	pisna izjava o faznosti naložbe iz katere bo razvidno, da je naložba s katero kandidirajo na ta razpis del naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetji.
G. SOFINANCIRANJE NALOŽB V OPRAVLJANJE STORITEV IN TRŽENJE PROIZVODOV IN STORITEV S KMETU
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je sofinanciranje naložb v:
-	neposredno prodajo kmetjskih proizvodov na kmetjah,
-	neposredno prodajo kmetjskih proizvodov izven kmetje,
-	storitve s kmetjsko in gozdarsko me-hanizacjo, opremo, orodji in živalmi ter oddajo le - teh v najem,
-	izobraževanje na kmetjah, povezano s kmetjsko, gozdarsko in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetjah.
Višina razpisanih sredstev: 1.000,00 EUR
Predmet pomoči:
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
-	neposredna prodaja kmetjskih proizvodov na kmetjah,
-	neposredna prodaja kmetjskih proizvodov izven kmetje,
-	storitve s kmetjsko in gozdarsko me-hanizacjo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem,
-	izobraževanje na kmetjah, povezano s kmetjsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetji.
Splošni pogoji upravičenosti:
-	upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetji;
-	dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni naložbi.
Upravičenci:
Nosilci kmetjskih gospodarstev in člani kmečkega gospodi^stva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetjskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetjskih gospodarstev ter ima sedež na območju občine.
Upravičeni stroški:
-	vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,
-	nakup nove opreme,
-	promocja,
-	ostali splošni stroški.
Finančne določbe:
-	bruto intenzivnost pomoči: do 50% upravičenih stroškov
-	najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: najvišji znesek dodeljene pomoči na posameznika je 1.000,00 EUR
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000,00 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
Dodatna merila za ocenjevanje:
-	vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 50 točk
-	naložba je finančno upravičena - največ 40 točk in
-	kmetjsko gospodarstvo je že prejelo javna sredstva za namen naložb - največ 10 točk.
Dokumentacja, ki mora biti priložena vlogi:
-	izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis,
-	zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2010 Agencje RS za kmetjske trge in razvoj podeželja,
-	finančna konstrukcja naložbe s planom izvedbe oz. dokončanja le-te,
-	predračune oziroma druga dokazila (izjava vlagatelja) o predvideni višini stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
-	fotokopja dovoljenja o registracji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni naložbi v primeru, če le-ta še ni registrirana,
-	mnenje pristojne kmetjsko svetovalne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti,
-	v primeru naložb povezanih z graditvijo objektov ustrezno prostorsko doku-mentacjo.
DRUGE POMOČI
H. SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZDRUŽENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM KMETUSTVA, PODEŽELJA IN GOSPODARSTVA
Namen ukrepa:
Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju.
Višina razpisanih sredstev: 3.000,00 EUR
Predmet pomoči:
Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetj-stvom gozdarstvom in razvojem podeželja za pomoč pri stroških ustrezne infrastrukture, potrebne za delovanje društva (najem prostorov/pisarne) in materialnih stroških ter stroških dela pisarne ter organov društva.
Pogoji upravičenosti:
-	Društva registrirana za delovanje na območju občine ali delujejo na območju občine.
-	Sofinancirajo se lahko izključno društva z nepridobitno dejavnostjo
-	Izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetjske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja.
-	seznam članov društva iz območja občine.
Upravičenci:
Društva in njihova združenja ki se ukvarjajo z razvojem kmetjstva in podeželja
Upravičeni stroški:
-	stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostora/pisarne)
-	materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov,
Finančne določbe:
Višina sofinanciranja do 100 % upravičenih stroškov.
Najvišji znesek dodeljene pomoči je 1.000,00 EUR.
Dodatna merila za ocenjevanje:
-	vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 50 točk
-	število članov društva - največ 50 točk.
Dokumentacja, ki mora biti priložena vlogi:
-	izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis
-	seznam članov,
-	fotokopja najemne pogodbe (v kolikor ima društvo prostore v najemu).
I. SOFINANCIRANJE UREDITVE NEKATEGORIZIRANIH POLJSKIH POTI IN KOLOVOZOV
Namen ukrepa:
Ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov z namenom izboljšave dostopa do kmetjskih zemljišč. Naložba se ne izvaja izključno samo za enega lastnika.
Višina razpisanih sredstev: 8.800,00 EUR
Predmet pomoči:
Sofinanciranje ureditve nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov.
Splošni pogoji upravičenosti:
-	kopjo katastrskega načrta z vrisom poti
-	mnenje pristojne kmetjsko svetovalne službe
Upravičenci:
Krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika.
Upravičeni stroški:
Za poljske poti in kolovoze, ki jih koristjo občani in tudi kmetje, občina zagotavlja pokrivanje stroškov za nasipni material, stroške prevoza ter ureditev kolovoza (gredanje, valjanje, nasipanje^) do 100 % upravičenih stroškov.
Finančne določbe:
Najvišji znesek dodeljene pomoči na posameznika je 1.500,00 EUR.
Dodatna merila za ocenjevanje:
-	vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 50 točk in
-	dolžina planiranih poti, katerih ureditev se bo sofinancirala s tem razpisom.
Dokumentacja, ki mora biti priložena vlogi:
-	izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis,
-	kopja katastrskega načrta z vrisom poti ter označeno dolžino poti,
-	mnenje pristojne kmetjsko svetovalne službe.
IV.	VSEBINA VLOGE
Vlagatelj odda vlogo, ki vsebuje:
-	prjavni obrazec: »Vloga na javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetjstva ter podeželja v občini Vrhnika za leto 2010«, ki vsebuje:
•	osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), KMG-MID številko, davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev
•	namen vloge
-	izjavo o točnosti navedenih podatkov,
-	izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu še ni preeel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če pa je, njeno višino pridobi občina od izplačevalca oz. njeno višino dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacjo,
-	obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom.
V.	OBDOBJE IN ČAS ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI
Naložba oziroma dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2010 in bo predmet prjave
na ta razpis je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oziroma odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, vendar pa se mora smiselno zaključiti do 30.11.2010 (npr. zaključena ena izmed faz investi-cje na kmetji, zaključeno izobraževanje), upravičenci pa morajo v primeru odobritve sredstev, dokazila oziroma plačane račune za dokončno izvedena dela izstaviti najkasneje do 30.11.2010, skupaj z zahtevkom za izplačilo sredstev.
VI.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE
Vlagatelj moraao vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 31.5.2010 ali osebno v Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, naakasneee do 15. ure istega dne. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - vloga na javni razpis - KME-tUsTVO 2010«. V primeru, da vlagatelj ODDAJA VEČ VLOG, mora biti vsaka vloga poslana v posebni ovojnici.Za uvrstitev v postopek izbora za dodelitev sredstev mora vsaka vloga izpolnjevati naslednje pogoje:
-	pravilno izpolnjen prjavni obrazec iz razpisne dokumentacje
-	vloga mora biti poslana v roku in na način, ki je določen v tej točki besedila tega razpisa.
VII.	ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vloge prispele na javni razpis pregleda in oceni komisja, ki jo za ta namen imenuje župan občine. Če Komisja ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog Komi-sje pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže.
Zavržene bodo vloge:
-	ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v VI. točki tega razpisa,
-	ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacje in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge).
Dokončno razdelitev sredstev po dopolnitvi vlog Komisja predlaga v potrditev županu. Na osnovi potrjenega predloga za razdelitev sredstev bo Občina Vrhnika izdala sklep o dodelitvi sredstev, ki bo vseboval določbe o namenu, upravičenih stroških ter višini dodeljenih sredstev. Občina Vrhnika bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo, v kateri se opredeljo izvedbe plačil ter medsebojne pravice in obveznosti.
Komisja v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva lahko zniža odstotek sofinanciranja oziroma določi najvišjo višino sredstev na vlagatelja.
VIII.	KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACUO
Razpisna dokumentacja je od dneva te obbave do izteka prjavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Vrhnika: http://www.vrhnika.si ali pa na Občini Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika v pisarni Oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo, soba I/17 (Maja Kogovšek), vsak dan med poslovnim časom, do izteka prjave na razpis.
IX.	DODATNE INFORMACUE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM
Vse dodatne informacje dobjo zainteresirani po telefonu na Oddelku za družbene deeavnosti in gospodarstvo, tel. št.: 01/ 755-54-24 ali osebno pri strokovni sodelavki Maji Kogovšek ali na elektronskem naslovu: maja.kogovsek@vrhnika.si.
Datum: 5.3.2010 Številka: 330-1/2010 (3-04)
OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Dr. Marjan Rihar
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
27
■ Številka: 3505-10/2004 (5-01) Datum: 17.3.2010
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. ^33/07, 70/08-ZVO-1B in 108/09) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor javno naznanja
JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO
ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA IZVEDBO 1. FAZE INDUSTR^SKE CINE V SINJI GORICI (IC SINJA GORICA) ter OKOLJSKEGA POROČILA skupaj Z DODATKOM ZA VAROVANA OBMOČJA
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izvedbo 1. Faze industr^'ske cone v Sinji Gorici (v nadaljevanju: IC Sinja Gorica) ter Okoljskega poročila za OPPN IC Sinja Gorica skupaj z Dodatkom za varovana območja bo potekala v času od 6.4.2010 do vključno 7.5.2010. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Sinja Gorica, Sinja Gorica 999, 1360 Vrhnika in v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, 1360 Vrhnika.
Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 14.4. 2010 ob 17.00 uri v prostorih KS Sinja Gorica, Sinja Gorica 999, 1360 Vrhnika.
V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizac^e in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhni-ka.si.
■Na podlagi 57. člena Zakona o^ros-torskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/ 07, 70/08-ZVO-1B, 108/09; ZPNačrt) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika
S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za zbirni center za odpadke Vrhnika
- Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1)
1. člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN)
1) V Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87,13/88, Ur. l. rS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 272/01,277/01, 304/04,319/05; v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan Občine Vrhnika) je območje Tojnice opredeljeno kot stavbno zemljišče za proizvodno, obrtno in servisno dejavnost (oznaka P) in mešana raba (oznaka VII). Območje se ureja s prostorskim izvedbenim aktom pod zap. št. 28, obrazložitev posega: Proizvodna in servisna dejavnost na Tojnicah.
V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3: Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. l. RS, št. 2/95, 77/06, Naš časopis, št. 319/05, 330/06; v nadaljnjem edil
-ejanja ' ško enoto 7E/1, kar pomeni:
-	M: površine za mestne javne službe in servise,
-	7: območja za komunalne dejavnosti,
-	E: proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice).
Območje je namenjeno proizvodno obrtni in komunalni dejavnosti s čistilno napravo.
besedilu: PUP V3) območje Tojnice sodi v območje urejanja V3M/2 in morfolo-
2)	Pobudo za pripravo in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za zbirni center za odpadke Vrhnika - Tojnice (v nadaljnjem besedilu: OPPN) sta podala Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika in JP KPV d.o.o. Cesta na Toj-nice 40, 1360 Vrhnika.
3)	Pobuda je bila podana, ker želi investitor Občina Vrhnika urediti zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov za prebivalce občine Vrhnika. Na njem bo možno ločeno zbirati vse odpadke, ki jih določa Uredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakc^ami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01).
2.	člen (območje OPPN)
1)	Območje OPPN se nahaja na sredi obrtno - komunalne cone Tojnice, ob novi lokalni cesti Tojnice. Območje je degradirano.
2)	Predlagana prostorska ureditev zbirnega centra obsega del zemljišča s parc. št. 2718/14 k.o2. Vrhnika, s skupno površino 3460 m2.
3.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
1) Strokovne rešitve se pripravno na podlagi:
-	prikaza stanja prostora,
-	Prostorskega plana Občine Vrhnika,
-	PUP V3,
-	Idejne zasnove za projektiranje zbirnega centra Vrhnika - Tojnice, izdelal IRGO Consulting d.o.o., št. ic569/09, dne 30. 12. 2009),
-	strokovnih podlag za infrastrukturo ter objekte in naprave,
-	investic^'skih namer investitorja OPPN,
-	smernic nosilcev urejanja prostora.
3)	Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
4. člen
(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz)
1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih:
1.	Osnutek OPPN: marec 2010
2.Pridobitev	smernic: april 2010, 30 dni
3.Priprava	strokovnih podlag: april 2010
4.Pridobitev	odločbe o CPVO: april 2010, 60 dni
5.Dopolnitev	osnutka OPPN: maj 2010
6.Javno	naznanilo: maj 2010, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve
7.	Javna razgrnitev in javna obravnava: maj - jun^ 2010, 30 dni
8.	Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: jun^ 2010
9.	Priprava predloga OPPN: juln 2010
10.	Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora: jul^ - avgust 2010, 30 dni
11.	Priprava usklajenega predloga
OPPN in programa opremljanja: avgust 2010
12.	Predložitev usklajenega predloga OPPN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo: september 2010
13.	Sprejem OPPN z odlokom in objava v uradnem glasilu: september 2010.
2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje tudi članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine, Krajevni skupnosti Vrhnika - Breg in Krajevni skupnosti Sinja Gorica.
5. člen
(nosilci urejanja prostora)
Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so:
1.	Ministrstvo za obrambo, Direkto-rat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
2.	Uprava RS za zaščito in reševanje,
Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana
3.	Agency a RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana
4.	Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana
5.	Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slove-n^e, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana)
6.	Elektro Ljubljana d.d., Distribuc^-ska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana
7.	Telekom Slovence d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana
8.	JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika
9.	Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika
10.	drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne.
6.	člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN)
Finančna sredstva za izdelavo OPPN, strokovnih podlag, smernic, mnenj in objav ter program opremljanja zagotavlja investitor OPPN: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika.
7.	člen (objava)
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Našega časopisa in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika ter pošlje Ministrstvu za okolje in prostor.
Številka: 3505-3/2010 (5-08) Vrhnika, dne 16. 3. 2010
Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar
Matevž Lenarčič, Slovenca izpod neba. 1. izd. Ljubljana,
Mladinska
knjiga, 2010. 319
str.
Kaj bi te vprašal, dekle ti, kje si dobila te oči? Gledal bi vanje dan in noč,
gledal bi vanje noč in dan,
od tvoje lepote ves p^an. (Anton Aškerc)
Tako bi lahko vprašali tudi »knjigo« Slovenca izpod neba, kje je dobila tako lepe fotografije, ki bi jih lahko gledali dolgo in večkrat. Na vprašanje ni težko najti odgovora. Matevž Lenarčič, biolog, alpinist, pisatelj, fotograf in pilot, je že večkrat dokazal, da je velik mojster umetniške fotografije in ne le, da nosi tudi tak naziv. V pol stoletja čudovitega življenja je opravil več kot 500 alpinističnih vzponov, se udeležil šestih alpinističnih odprav ter enkrat stal celo na osemtisočaku. Opravil je več kot 300 poletov z jadralnim padalom, postavil 31 fotografskih razstav, izdal deset knjig ter poleg 2500 letalskih ur poletel z ultralahkim letalom
tudi okrog sveta. Tokrat nam ponuja novo foto monografijo, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Njena urednica Andreja Peček je prepričana, da je to najlepša njihova knjiga doslej. Avtor je v knjigi poleg fotografij prispeval tudi vsa besedila, kar je le manjši del vsebine. Tako kot avtor knjige pri svojem delu ne tekmuje z nikomer, pač pa le dela, kar ga veseli in zna, tudi mi s to oceno ne bi radi vzpodbujali k tekmovanju. Radi bi vam knjigo le priporočili; če si je ne boste kupili, pa si jo vsaj prvo izposodite, saj bodo na voljo gotovo v
vseh knjižnicah.
Čeprav sem sam navadno rekel pri pogledu na lepo fotografijo z zračnega plovila: »To pa ne velja, ker tega ne more ponoviti vsak,« se ob tej fotomonografiji opravičujem vsem, tudi gospodu Matevžu Lenarčiču, za tako pregrešno ocenjevanje. Ne le na nebu, tudi na trdi zemlji je še vedno dovolj prostora za vsakogar, ki želi kar koli delati, tudi fotografirati. Z zraka pa vidimo drugače naše čudovite gore, smaragdne reke, modrooka jezera, neskončne zelene preproge skrivnostnih gozdov, naša domovanja, ki jih povezujejo vidne in nevidne črte, ceste in poti ter valovanje in sevanje. Avtor knjige je preletel vso Slo-venyo, ne enkrat, temveč mnogokrat v treh letih in posnel 120 000 fotografij. Iz med njih je izbral 300 najlepših posnetkov za novo knjigo. Le-te so v knjigi zbrane v sedmih poglavjih, sedmih slovenskih »pokrajin«, ki si sledyo takole: Ob smaragdni reki je prvi poudarek našim gorskih očakom Julyskih Alp in seveda naseljem ob Soči. S porečja Ljubljanice z njenimi različnimi vodotoki se avtor poda prek klasičnega Krasa in njegovih tipičnih vasi in polj do obale Jadranskega morja. Tudi najdaljša slovenska
reka Sava ima svojo zgodbo, ki se začne na vrhu Triglava, simbolu naše narodne zavesti. Visokogorska jezera in slapovi ter planine, gorenjske gore v letnem in zimskem času ter v žaru zahajajočega sonca nam pričarajo čudoviti svet. Mesta, velika in manj velika, srednjeveški gradovi in kulturna dediščina ob našem »veletoku« nas pospremyo vse do jugozahodne meje. Južni del Slovenye, ki je večini od nas manj znana pokrajina, nas preseneča z enakimi vrednotami in barvami kot povsod drugod. Največ romantike lahko vidimo na posnetkih po dolini srednjeveških gradov Dolenjske in Suhe krajine. Tam, kjer sem jaz (beri Matevž Lenarčič) doma med Savinjo in Sotlo, se je avtor gotovo sprehajal že mnogokrat. Po poti pohorskih voda se avtor »sprehaja« ob Dravi in Dravinji, skozi starodavna slovenska mesta. Tudi Pomursko gričevje in ravnice niso dolgočasne, pač pa so slikovite kot ves preostali svet. Ob predstavitvi knjige je avtor pripravil zabavne prispodobe z vzporednimi napisi pri nekaterih fotografijah. V hladnem letnem času je videti obrežje Soče kot sibirsko tajgo, Julyci pa so prek travnatega Kobariškega Stola kot himalajski vrhovi. Trnovski gozd v jesenskih barvah spominja na perzysko preprogo, starodavni kali nad Kraškim robom pa na odtise kozarcev na zeleni preprogi. Sečoveljske soline so iz zraka vidne kot steklena stolpnica z žabje perspektive. Vyuganje potoka Bloščica je najlepši primer neravne črte. Čudovit sončni zahod za Mariborom spominja na božji ukaz »bodi svetloba«, razgibana gričevja Slovenskih goric pa na riževa polja Daljnega vzhoda. Umetna pregrada na Lendavskem jezeru spominja na velikega krokodila na Nilu.
Ciril Velkovrh
28
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Odlikovanja v roke Dragu Grilcu in borovniškim gasilcem
Občinski praznik je Borovnica tudi letos obeležila 10. marca, ko se je v snežnem metežu poklonila ustreljenim talcem v Gramozni jami. Dva dni pozneje sta bili podeljeni občinski odlikovanji. Tokrat sta ju prejela Drago Grilc iz Zabočeva ter PGD Borovnica.
V snežnih zametih, srede 10. marca, se je občinska delegac^a poklonila spominu 16 ustre-jenih domačinov v Gramozni jami. Občinski svet se je konec lanskega leta sicer soglasno odločil, da dosedanji občinski »praznik« ni primeren za to funkci o, se je pa kljub temu odločil, da ostane t. i. spominski dan. Ker pa še ni sprejel novega datuma, se je letos praznovalo še po »ta starem«.
»Praznik - to je dan posebnega pomena«
Dva dni pozneje, v petek, 12. marca, je sledil slavnostni dogodek v osnovni šoli dr. Ivana Korošca, kjer so bila pred domačim občinstvom podeljena
dobro postavljeni projekti in ideje, podkrepljeni z dobršno mero garanja, vse prepogosto dočakajo pozitivnega epilo-. Nato je k besedi povabila
ne
župana Andreja Ocepka:
»Spoštovane občanke, občani, dragi gostje,
izrekam vam še enkrat iskreno dobrodošlico na našem današnjem praznovanju ob našem prazniku. Praznik - to je dan posebnega pomena. V življenju posameznika ali v življenju skupnosti. In se praviloma obhaja vsako leto. Praznujemo različno. Izrekamo in dobivamo čestitke, privoščimo si malo boljše kosilo, malo lepšo obleko in prirejamo proslave. Proslave, kjer nagradimo zaslužne, se pogovorimo in polni nove-
državno svetinjo, na gospoda Turka. Zaradi enega podeljenega priznanja je bil obtožen kar 36 ustavnih grehov. Od nas izvoljeni poslanci nesramno napadajo predsednika, kar v prenesenem pomenu pomeni, da napadajo našo državo. Moti pa me tudi nestrpnost, ki se širi med nami, tudi v Borovnici. In ravno praznik je tisti dan, da se odločimo prekiniti s takim delovanjem. Ni lahko, da pa se.
Letos nas čaka veliko dela. Pospešeno se pripravljamo na nadaljevanje del na kanaliza-ci'skem omrežju. Na Dolu je marsikaj že narejenega. Zima nas je prekinila, nadaljevali bomo takoj, ko bodo vremenske prilike to dovoljevale. Oživel je projekt Breg - Pako, glede
konstrukci o ceste v Brezovici, kjer pa je pogodba z izvajalcem že podpisana in bomo pričeli z delom takoj, ko bo možno. Cesta bratov Debevec, to je ena
mora postati naš krajevni praznik. Praznik vseh, da bo lahko
naših najslabših, zanjo smo končno dobili projektno do-kumentaci'o - problem je bil v visokonapetostnem kablu pod cesto - čaka pa nas še dogovor z lastniki in sosedi, predvsem zato, ker rabimo zemljo za razširitev ceste in postavitev pločnika, pa tudi hiše v okolici so brez priključka na kanalizaci'o, zato potrebujemo njihovo pripravljenost, da naredimo tako, kot je treba.
Republiški stanovanjski sklad, Kraški zidar bosta gradila. Ta stanovanjska soseska bo pričela rasti, čim bo tempera-
ra po k. Pra
vsak našel svoje mesto v ekipi zdravih, vedrih ljudi, ki delajo in dihajo za Borovnico. Spoštovani,
praznujemo 10. marec. Kljub temu, da občinski svet tega termina ni potrdil, ga praznujemo zato, ker Je bila to vaša, večinska odločitev. Drugo leto bomo tudi praznovali. Kdaj, bo prinesel čas. Primorci temu pravdo: To pustmo stat. Jeseni pa bodo volitve. Imeli bomo nove člane občinskega sveta, imeli bomo novega, mogoče tudi starega župana, vsekakor pa sem prepričan, da bomo imeli ekipo, ki bo spoštovala večinsko voljo občanov in občank. Želim vam prieten večer, veliko užitka, za
štvo Borovnica je na predlog tekmovalne ekipe veteranov prejelo zlato plaketo občine.
Utemeljitev zanjo je vsaj tako dolga, kot je dolga zgodovina enega najzgodnejših gasilskih društev na Slovenskem in pa spisek dobrih del, ki so jih opravili njegovi člani in članice tam od leta 1885 do danes. Med najbolj odmevnimi v zadnjih letih so zagotovo posredovanje pri požaru v osnovni šoli leta 2003, zagotavljanje prostora za bogoslužje ob prenovi cerkve leta 2007 ter neprecenljiv angažma pri lanskem Dnevu borovnic, ki brez njih nikakor ne bi uspel. Plaketo sta v imenu društva prevzela predsednik Ciril Kos ter poveljnik Vili Mevec, tudi sama občinska od-
Pevka Taja Levstik
občinska priznanja. V goste so prišli številni pomembneži iz bližnjih občin: vrhniški župan dr. Marjan Rihar, horjulski župan Janko Jazbec, ložanski-dra-gomerški župan Mladen Sumi-na in državni svetnik Vincenc Otoničar. Proslava se je začela tako, kot je samosvojim Borov-ničanom v zadnjem času očitno že prešlo v kri - brez državne in evropske himne. Ko bi iz levega kota sramežljivo ne kukali krmežljavi zastavi, bi morda kdo nehote celo pomislil, da smo se zbrali na govorilnih urah. Nam je pa zato brezhibno zapela vrhunska pevka Taja Levstik, in sicer Mojčino pesem ter Dekliško tožbo ob spremljavi Tine Čadež na klavirju, mlada recitatorja pa sta nas navdihnila s trpečimi verzi interniranca Filipa Riharja.
Povezovalka Marjetka Rot je v uvodu spregovorila o nedo-letnosti borovniške občine, kjer
»Kulturna in športna društva dosegajo vidne in odmevne uspehe. Pridružimo se jim pri njihovih prizadevanjih, ker jim bomo s tem dali večjega elana pri njihovem delu in sebe obogatili.«
ga elana nadaljujemo z delom. Predvsem pa se poveselimo. In s tem namenom smo vas danes povabili sem, v ta naš družabni prostor. Zelo vesel sem tako številčne udeležbe na tej naši prireditvi.
Nekoliko razmišljam, ob prazniku. Ne samo našem. Praznik je praznik. Ponosen sem, da sem Slovenec, da sem član te skupnosti, državljan mlade in vsem nam drage Slo-veniie. Pa so kljub vsemu tudi trenutki, ki me včasih globoko prizadenejo. Naj omenim samo enega. Zelo nemočnega in prizadetega sem se počutil ob napadu nekaterih poslancev v Državnem zboru na našega predsednika, na narodno in
Drago Grilc je prejel občinsko priznanje.
Zlata plaketa je šla PGD Borovnica.
Ker je Katka prevzela vlogo Trnuljčice ^
Županova sporočila
V deželo je prišla pomlad - končno.
Smrekica je bila pika na i pri postavljanju ostrešja. Dolani s polno aktivnostjo I	^ urejajo svoj družbeni prostor.
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
To bomo poskusili v soboto, 17. aprila. Na območju Občine Borovnica bo sodelovala večina društev s svojimi člani. Vse, ki se ne boste vključili prek društev, pa bi se želeli akc^e udeležiti, vabim na zborno mesto pred gasilskim domom na Bregu v soboto, 17. 4. 2010, ob 8. uri. Akci'a bo v vsakem vremenu.
Okrasimo okna
Letošnja akc^a Cvetlico na vsako polico bo potekala nekoliko drugače, kot smo navajeni. Prodaje pred gasilskim domom ne bo, ampak bo v tednu od 19. do 24. aprila mogoče dobiti dodatne (darilne) sadike cvetlic v Vrtnarstvu Rahne, IZKLJUČNO NA DOLU.
Obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure; v soboto od 8. do 13. ure.
Zunaj tega časa in lokac^e darilnih cvetlic ne bo mogoče dobiti. Vsako gospodinjstvo dobi do pet cvetlic ob lastnem nakupu vsaj petih cvetlic.
Bliža se velika noč.
Vsem, ki iskreno verujete v sporočila katoliškega nauka, želim lepe in doživete praznike.
_Lep pozdrav Ž U P A N Andrej Ocepek
poteka tras je bil nekoliko preusmerjen in bomo o tem več razpravljali na vaških odborih. Čistilna naprava sicer obratuje, ima kapaciteto 1000 enot, priključenih pa nas je po zadnjih podatkih 1442. Po normativih pa potrebujemo čistilno napravo za 6000 enot, zato smo v postopku pridobivanja dovoljenj za novo, v membranski tehniki, na istem mestu z uporabo obstoječih bazenov in raz-bremenilnikov. Za kompleten projekt, ki mora biti zgrajen do eta 2015, potrebujemo 8 milijonov EUR. Od tega naj bi bilo 80 % evropskih in državnih sredstev. Slovenija je od evropske skupnosti prevzela naloge za zgraditev kanalizacije po celi državi in pričakujemo, da se bodo na Ministrstvu za okolje in prostor zresnili, sd je v istem stanju kot projekt »Cista Ljubljanica«, v katerem smo skupaj z osmimi notranjskimi občinami, še veliko projektov po celi državi. Sami, brez evropskih sredstev, tega projekta nikdar ne moremo izpeljati. Kačanija v ta projekt ni vključena in bo njihovo razreševanje prišlo na vrsto v t.i. drugi fazi. Kanalizacijo po Ljubljanski cesti do lovskega doma bomo nadaljevali, deloma jo sofinancira Služba Vlade za lokalni razvoj. Kanalizacija na Stari postaji je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, sredstva so v proračunu rezervirana še od lanskega leta. Isto velja za re-
tura malo popustila, na veselje nekaterih in drugih ne, ampak rasla bo.
Več pobud od Borovničanov in raznih društev smo dobili za to sosesko, da bi začeli s postopkom poimenovanja po našem rojaku Stanetu Kavčiču, kar bo še predmet razprave.
Glede trgovskega centra ni skoraj nič novega. Mercator pravi, da nima sredstev za zidavo. Skupaj iščemo investitorja, ki bi to zagrabil, mogoče nam bo uspelo. Vršimo pa stalni pritisk nanje, ker preskrba kakršno imamo v Borovnici, ni človeka vredna. Za ureditev pokopališča, postavitev poslovilnih vežic in pa servisnega objekta je končno vse urejeno in sredstva v proračunu so zagotovljena. Trenutno je še v postopku izbira izvajalca, oz. čakamo, če se bo kdo pritožil. Najeli smo strokovno podjetje in računamo, da pritožbe ne bo, vkolikor pa bo, pa bo zavrnjena, ker zdaj je bilo pa tega dovolj.
Torej, našteval sem infrastrukturo. Je zelo pomemben del našega življenja, ni pa vse. Ljudje tudi delamo, živimo. Dokaj dobro imamo poskrbljeno za predšolske in šolske otroke. Kulturna in športna društva dosegajo vidne in odmevne uspehe. Pridružimo se jim pri njihovih prizadevanjih, ker jim bomo s tem dali večjega elana pri njihovem delu in sebe obo-atili. Praznovali bodo gasilci. udi dan borovnic postaja in
^ je tašča prevzela vlogo »morske jahačice«.
čas do praznika 2011 pa vsem veliko osebne sreče, delovnih uspehov, predvsem pa strpnosti in razumevanje do sočloveka.«
Priznanji za Draga Grilca in PGD Borovnica
Komisi'a za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja letos res ni imela prav težkega dela. Prejela je zgolj dva predloga za občinska priznanja, pa še ta kakovostna.
G. Draga Grilca iz Zabočeva je za prejem občinskega
priznanja predlagal Gradbeni
odbor in skupina vaščanov Za-bočeva kot nagrado za izjemno delo pri organizacii in vodenju obnove več kot 50 let starega zabočevskega vodovodnega omrežja, ki je bil slovesno odprt 5. septembra lani. G. Grilc je bil ob prejemu priznanja skromen: »Zahvaljujem se predlagateljem za to priznanje in pa občinskemu svetu. Posebna zahvala gre vaščanom vasi Zabočevo, ki so to zastopili in mi želeli. Posebna zahvala gre še g. županu, ko je na prvem srečanju glede tega problema prisluhnil in vseskozi aktivno in korektno sodeloval.«
Prostovoljno gasilsko dru-
likovanca. Komentiral ga je kar slednji: »Hvala lepa za tole priznanje, ki ste nam ga podarili. Mi smo kar dejavni v našem kraju, čeprav se to včasih res ne vidi navzven, ampak bomo še naprej pridni.«
Vsi slavljenci so poželi zaslužen aplavz, uradni del prireditve pa se je s tem končal. Zatem so odru zavladali člani igralske zasedbe Šentjakobskega gledališča Ljubljana z zabavno igro Zbudi se, Katka. Igra, ki je tako navdušila vse obiskovalce, da je več kot debelo uro sprožala salve smeha, pravzaprav govori o treh priateljih, ki bi radi pod pretvezo igre taroka režirali erotični film. Za to pa potrebujejo prazno stanovanje, se pravi, da mora eden od njih na potovanje odpraviti svojo ženo in taščo. Ko se ženski le spravita od doma in se »zabava« začne, se začnejo stvari šele dobro zapletati. Nesojeni striptizeti po nerodnem zamešajo aspirin z uspavalnimi tabletami, zaradi tehnične nezgode pa se predčasno vrneta žena in tašča, ki pod nobenim pogojem ne smeta najti speče Katke ^ Vsekakor prieten zaključek slavnostnega dne. Damjan Debevec
29. marec 2010
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Poklonili so se žrtvam v Gramozni jami
Ljubljana, 10. marec - Borovničani so poklonili bridkemu spominu na med vojno (10. 3. 1942) ustreljene domače talce.
Skupina je v snežnem metežu obiskala Gramozno jamo pri ljubljanskih Žalah, kjer so položili venec, prižgali sveče in imeli krajši kulturni program. Govornik je bil župan Andrej Ocepek, ki je spomnil na medvojno traged^b 16 domačinov, ki so jih na tem mestu ob zaključku tako imenovanega ''preserskega procesa'' pokončali streli ital^anskega okupatorja. V svojem govoru je še izrazil začudenje, kako žel^b nekateri sprevračati zgodovino in si pripisovati zasluge za zmago, čeprav naj bi po njegovem sodelovali z okupatorjem. V nadaljevanju je še ošvrknil občinske svetnike, zakaj ne prisluhnejo občanom, ki so se v anketi večinsko opredelili, da 10. marec postane tudi uradni občinski praznik. Občinski svet za razliko od župana namreč meni, da bi morali za praznik občine zbrati zgodovinski dogodek z vedrejšo vsebino kot je ustrelitev talcev. Župan je govor zaključil s pozivom k obvezi, »... da bomo še naprej ohranjali spomin na ta dogodek.« Po koncu kratke komemorac^e so obiskali še grobove, kjer so pokopani talci.
Gašper Tominc
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
29
Borovnica
Pridružite se nam pri čiščenju divjih odlagališč. Pr^avite se lahko na www.ocistimo. si ali pri občinskem
organizatorju ziga.
munda@gmail.com. Dobimo se v soboto, 17. aprila, ob 9.h pred Občino Borovnica. Žiga Munda 041 878 842
Več o akc^i na skupnih straneh
Turistično društvo Borovnica vabi na
velikonočni pohod, ki bo v ponedeljek, 5. aprila 2010.
Zbor pohodnikov bo ob 8.30 pred lovskim domom v Borovnici.
Informac^e in prgave do 2.aprila 2010 na GSM 051 880 416 (Jure Furlan).
Vljudno vabljeni.
Za kurjavo
V nasadih borovnic v Bistri brezplačno oddamo ogromne kupe vej za izdelavo fašk za krušne peči ali za sekance. Z odvozom je treba začeti takoj. Info: 041 742 689, Tone Palčič.
V pričakovanju novega gasilskega vozila
Že stopetindvajsetič so se na rednem letnem občnem zboru zbrali gasilci in gasilke Prostovoljnega gasilskega društva Borovnica. Poleg posredovanj in tekmovanj v zadnjem letu se je večina pogovorov vrtela okrog praznovanja 125. obletnice društva ter prevzema novega gasilskega vozila.
Kljub snežnemu metežu Borovničani niso pozabili na svoje nekdanje rojake.
Župan Ocepek je še vedno prepričan, da mora biti 10. marec občinski praznik.
Borovniške gasilce letos čakata dva obsežna projekta. Najpomembnejši je zagotovo prevzem novega gasilskega vozila GVC 16/25, ki naj bi ga, sodeč po izjavah predsednika društva Cirila Kosa, gasilci slavnostno prevzeli na letošnjem dnevu borovnic.
Predsednik Kos in pa poveljnik društva

Igor Trček je napredoval v drugi najvišji čin borovniške gasilske »armade«.
Vili Mevec sta v svojih poročilih po pravici opevala dejavnost društva, ki je lani poleg aktivnosti pri pridobivanju novega vozila izvajalo varovanje ali celo organiziralo več občinskih prireditev (procesne, kresovanja, dan državnosti, farni dan, dan borovnic, komemorac^a na Dolu,^), posredovalo pri več dimniških požarih, požaru v Ohonici, večkrat na Dolu in La-zah ob železnici, na Obrtniški ulici, črpalo vodo iz kletnih prostorov^ Na barjanski čistilni akc^i so čistili bregove Borovnišči-ce proti Bregu. Izvedli so več vaj, sami in
v sodelovanju s sosednjimi društvi. Udeležba na tekmovanjih jim je prinesla dve zlati, dve srebrni in eno bronasto odličje, ki so jih s ponosom razstavili kar na mizi delovnega predsedstva. Prvič po desetih letih je društvo sestavilo mladinsko tekmovalno ekipo, za kar je bila pohvaljena njihova mentorica Saša Mevec.

Saša Mevec vodi prvo borovniško tekmovalno ekipo gasilske mladine po 10 letih.
Finančno poročilo je v osnovi izžarevalo prav osrednji projekt nakupa novega vozila, saj je bilo od skorajda 125.000 EUR prihodkov, kar 108.000 EUR prispevkov namenske donac^e s strani Občine, ki se je glede na številne pohvale gasilskega vodstva, tu zares izkazala. V načrtih za letošnje leto ima društvo na prvem mestu zgoraj omenjeno vozilo, nabavo nove opreme, izvedbo slavnostne seje ob 125. obletnici ter organizac^o pokala Notranjske reg^e v Borovnici. Članstvo je bilo tudi obveščeno, da naj prevzamejo nove
Borovniški gasilci so ponosni na osvojena odličja.
društvene našitke, ki so usklajeni z občinsko simboliko.
Poleg pohval številnih predstavnikov sosednjih gasilskih društev je predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk obvestil, da se z
novim šolskim letom uvaja izbirni predmet Zaščita in reševanje ter da bi bilo dobro, ko bi se čimveč otrok nanj pr^avilo.
Zelo slavnostno je ob koncu potekala podelitev priznanj in napredovanj pridnim in delavnim članom. Za dolgoletno predano delo so dobili priznanja: Janez Mevec za 10 let, Jernej Palčič in Marko Mevec za 20 let ter Pavle Švigelj za 40 let. Z vzornim delom in izobraževanjem so napredovali: Tončka Trček, Gregor Kržič in Saša Mevec v čin gasilca 2. stopnje, Matjaž Tihelj, Andrej Podržaj in Damjan Podržaj v čin nižjega gasilskega častnika 1. stopnje, Jože Palčič v čin gasilskega častnika 1. stopnje, Vili Mevec in Ciril Cerk v čin gasilskega častnika 2. stopnje, v čin višjega gasilskega častnika 1. stopnje pa je napredoval Igor Trček. Vsem iskrene čestitke!
Damjan Debevec
Župan obljubil nove uniforme za brezovške pionirje in pionirke
PGD Brezovica je imelo 6. marca svoj občni zbor, ki je minil predvsem v znamenju številnih napredovanj in odlikovanj, uspehov mladinske sekcye in pa županove radodarne obljube, da bo brezovškim pionirjem in pionirkam kupil nove uniforme.
Predsednik Jože Drašler in poveljnik Jože Pristavec sta pred nabito polno, skromno dvoranico nad gasilskim domom v Brezovici pri Borovnici predstavila številne dosežke društva v lanskem letu. Z velikim ponosom sta spregovorila o tekmovalnih uspehih svojega mladega članstva. Slednji so si v preteklem letu priborili kar sedem zlatih, pet srebrnih in tri bronasta odličja.
Med večjimi dogodki v lanskem letu je poveljnik poudaril posredovanje pri požaru v Ohonici v katerem je sodelovalo kar 38 gasilcev. Toplar je sicer pogorel, a uspeli so preprečiti širjenje požara in nadaljnjo gospodarsko škodo. Pri intervenc^'i se je poškodoval član Toni Brancelj. V vrhunski formi se ekipa ohranja z izobraževanji in vajami, pri katerih so lani preskusili hidrantno omrežje, reševali ponesrečence iz objektov, posredovali z uporabo dihalnih aparatov ipd. Iz finančnega
Nasmejani predsednik Jože Drašler že 40 let nosi gasilsko uniformo.
poročila je bilo razvidno, da je tudi tu glavni financer Občina, ki je participirala s kar 7000 EUR pri dobrih 14 tisočakih društvenih prihodkov. Odhodkov je bilo sicer za 2 tisočaka manj. V letošnjem letu gasilci načrtujejo več društvenih vaj, sodelovanje pri vseh proslavah in načrtovani paradi, obvezno udeležbo na vseh tekmovanjih, delno obnovo prostorov doma, nakup do-
Verjetno najvišjega gasilca osrednje Slovence Damjana Turšiča so še povišali s činom gasilske ga častnika, zato je moral ob podelitvi stati kar pod odrom.
datne opreme in pa letovanje za pionirke.
Je pa na zboru prišlo do rahlo razgrete razprave med predsednikom Drašlerjem in poveljnikom GZ Vrhnika Vinkom Keršmancem na temo pravil oblačenja udeležencev gasilskih tekmovanj. Medtem, ko je Drašler trdil, da ta
pravila GZ izvaja samovoljno, z namenom izločitve močnih brezovških ekip, pa mu je Keršmanc zatrdil, da so pravila vedno enaka, a da na lokalnih tekmovanjih v okvirih GZ Vrhnika lahko »pogledajo skozi prste«, če mladina nima uniform, na reg^skih tekmovanjih pa tega ne morejo. No, morda pa je rešitev ponudil kar župan Andrej Ocepek, ki je vpričo vseh obljubil, da »če se uvrstio v prvo tretjino, župan časti obleke.« In slovesno dodal: »Ne bom preklical te obljube.« Takoj zatem ga je predsednik PGD Borovnica Ciril Kos seznanil, da bo tedaj že prepozno, saj mora 22 pionirjev in pionirk imeti uniforme še pred 5. juncem, ko je državno mladinsko tekmovanje Matevža Haceta v Lipovcih pri Beltincih. Kako bo z obljubo, bomo seveda budno zasledovali.
Ker v zadnjem času v društvu niso prav redno podeljevali priznanj in napredovanj,
»Hvala tudi Jožetu, ki je z nami vsemi izgubil veliko živcev, ampak se je izplačalo, a ne?« je mlada pionirka komentirala osvojenih pet zlatih, tri srebrna in tri bronasta odličja.
je bil tokratni seznam prejemnikov malce daljši. Za dolgoletno vestno delo so priznanja dobili: Jure Furlan in Jure Verbič za 10 let, Simona Vodeb in Jože Trček za 20 let, Marko Lipuš, Zoran Petrovčič, Srečko Pirnat, Andrej Stražišar, Jože Stražišar, Boštjan Verhovec za 30 let ter Jože Drašler in Jože Japelj za 40 let. V gasilca 1. stopnje so napredovali:
Boštjan Verhovec, Aleš Ver-hovec, Slavko Turšič, Janez Turšič, Franc Turšič, Boštjan Turšič, Bojan Turšič, Jernej Suhadolnik, Andrej Stražišar, Darjan Pristavec, Janez Potočnik, Klemen Pirnat, Srečko Pirnat, Zoran Petrovčič, Ivan Petrovčič, Gašper Korošec, Jože Korošec, Tomaž Drašler, Janez Drašler, Igor Debevec; v čin nižjega gasilskega častnika 1. stopnje so napredovali: Jože Drašler, Janez Peršin, Jože Ja-pelj, Primož Drašler, Matej Turšič, Marko Turšič, Jože Turšič, Branko Pristavec, Andrej Pristavec; čin gasilskega častnika 1. stopnje pa so prejeli: Frančišek Pristavec, Jože Pristavec in Damjan Turšič. Vsem iskrene čestitke!
Za konec je, ob njegovi šestdesetletnici, predsednik Drašler s priložnostnim darilom počastil nekdanjega, dvakratnega predsednika Jožeta Turšiča, ki je društvo popeljal skozi najbolj viharne čase.
Damjan Debevec
30
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah
Med ropom na župnišče napadli župnika
V nedeljo, 21. februarja, zvečer so domnevno štirje zamaskirani moški vlomili v borovniško župnišče. Pri dejanju jih je zalotil župnik Janez Šilar, nakar so ga napadli s solzivcem, ga prisilili, da jim je odprl trezor, ga nato zvezali s potrganimi kabli in zbežali v noč s »silno bogatim izplenom« 1500 eurov. Bajni cerkveni zakladi so namreč skriti na varnem v bujni do-mišljyi nekaterih proticerkvenih propagandi-stov. Župnik je uspel sam priklicati Policyo. Poklical pa je tudi domačina Franca Kavčnika, ki je nato z njim pričakal prihod policistov, kateri so šele odvezali župnika - pač uradni postopek. Je pa do vlomov v borovniško župnišče in v druge cerkvene objekte menda prihajalo že prej, podobno pa se tovrstnim objektom menda godi tudi v sosednjih krajih kot je Preserje, Logatec in Bevke. Prav zato je Poli-cya obljubila tesnejše sodelovanje s pristojnimi na škofiji, v smislu izboljšanja varnosti ljudi in objektov.
Upokojenci še nimajo novega
predsednika
Volilni občni zbor številčnega - kar 557 članov in članic šteje - Društva upokojencev Borovnica, dne 5. marca, ni prinesel novega vodstva. Staro vodstvo namreč ne namerava več kandidirati, v postopku zbiranja pryav in pa na samem zboru, pa prav tako nihče ni želel kan-
se le en izlet in »sprehod okrog Borovnice«. V razpravi pa so bile podane še druge ideje. Najprej zahteva po ponovnem prevzemu dneva borovnic, ki bi ga razširili na tri dni, zatem o pripravi projekta kolesarskih poti, ki bi ga vodil Brane Klančar, govorilo pa se je tudi o društvenem domu, ki bi lahko bil v Mavčevi dolini, na Trebelniku ali Peklu. Župan je ob tem pojasnil, da postopek za pridobitev Mavčeve doline teče sočasno z oblikovanjem OPN, glede načrtovanih del v dolini Pekla (mlin, poti) pa je dal trdno obljubo: »Vse karkoli se bo tam gor kdorkoli pripravil narediti, pridite, povejte, kompleten material, stroške bo pokrila Občina.« Obljubil je tudi, da bo opravil potrebne dogovore z lastniki mlina glede lastništva oz. služnosti.
Je pa treba na tem mestu tako nekaterim članom kot predsedniku izreči strog ukor zavoljo neprimernega obnašanja (vpitja) in izražanja v razpravah, ki tja nikakor ne sodi, toliko bolj, ker so se zbora udeležili učenci in učenke Osnovne šole, kot slušatelji predmeta Turistična vzgoja. Prav zavoljo njih je treba poudariti, da to ni normalno in ne prav.
Odkrili bomo spomenik dr. Ivanu Korošcu
Občni zbor Društva ZB za vrednote NOB, 27. februarja, je minil precej delovno. Predsednik Franc Drašler je med drugim povedal, da so v lanskem letu pripravili uniforme za praporščake, da društvo vzdržuje 15 spomenikov,
»Lepa je bruniška fara, pod cesarjem nima para^« so recitirali otroci.
didirati. Zavoljo tega je padel sklep, da se rok za zbiranje kandidatur podaljša za tri mesece, ko bo nov občni zbor. Zbor je bil tudi sicer pester. V začetku so podelili priznanje dr. Antonu Kenigu za nesebično pomoč upokojencem in ostalim občanom, udeležence pa je navdušil obisk otrok iz Vrtca, ki so za to priložnost pripravili izviren program. Predsednica v odhajanju Milena Županc je podala poročilo o delu za zadnjih osem let, v katerem je izpostavila ureditev lastništva društvenih prostorov, njihovo renovacyo, nato organizacyo številnih tečajev, socialne dejavnosti ter povezovanje z ostalimi društvi in organizacyami. Iz finančnega poročila, ki je imelo polno podporo nadzornega odbora, je bilo razvidno, da je društvo v lanskem letu za kar 6 tisočakov preseglo obseg prihodkov, ki jih je bilo za dobrih 9500 EUR. Deficit je nastal pri obnovi društvenega doma. Na zboru je bilo tudi veliko govora o »nekonstruktivni kritiki« vodstva, »neosnovanih napadih« in celo »zdraharstvu«, toliko bolj potem, ko je postalo jasno, da ne namerava nihče kandidirati. Vsekakor upamo, da bo v drugo šlo in se bodo razmere v najštevilčnejšem borovniškem društvu uredile.
Turisti z ambicioznimi načrti glede dneva borovnic
Na zboru Turističnega društva Borovnica, 13. marca, se je pričakovano veliko govorilo o minulem dnevu borovnic. Med županom Andrejem Ocepkom, ki je pravzaprav tudi član TD, ter predsednikom Juretom Furlanom, pa tudi drugimi člani je potekala ostra polemika o tem, kako se je iz organizacyskega odbora izločilo turiste, o domnevno zavajajočem finančnem poročilu dneva borovnic ter letošnji, za 100% povečani proračunski postavki za to prireditev (prejšnja leta namreč, kljub prošnjam TD, Občina sredstev ni želela povečati). Župan je sicer pojasnjeval, da so vsi občinski stroški prikazani, da pa marsikaj, kar da so plačali neposredno sponzorji (ansambli, oder), v poročilu na njihovo željo ni prikazano. Ostali so mu to seveda osporavali, saj sumyo, da se je (ne)pričakovano izgubo dneva borovnic 2009 pokrilo iz drugih proračunskih postavk. O tem se naj bi v kratkem razpravljalo tudi na pristojnih občinskih odborih. Iz predsednikovega poročila pa izhaja, da je društvo v lanskem letu pripravilo čistilno akcijo, tri pohode, akcyo »Na vsako polico cvetlico«, izdalo zloženko, se udeležilo tekmovanja koscev in grabljic, poleti pripravilo družabno srečanje članstva in se na Molkovem trgu poslovilo od starega leta. Člani so tudi izvedli delovno akcyo v Peklu. Društvo je imelo dobrih 5 tisočakov prihodkov, a za kar 5 tisočakov več odhodkov. V letošnjem letu se bo lanski načrt dela bolj kot ne ponovil, dodala naj bi
Sprejem novih članov
udeležili pa so se tudi odkritja kipa Staneta Kavčiča pred Državnim zborom. Poročilo je dopolnila Milena Volk, saj je društvo organiziralo več izletov (Dražgoše, Kras, Rab, Gross-glockner,^), obiskovali so ostarele člane, polagali cvetje pred spomeniki, katere so tudi redno vzdrževali, odmevna je bila spominska svečanost na Dolu. Redno, mesečno pripravljajo tudi družabno srečanje v piceryi KIM-VI. Prisotni župan Andrej Ocepek je pohvalil aktivno delo društva, omenil, da je Občina kupila parcelo s spomenikom na Dolu, glede Staneta Kavčiča pa, da bo verjetno po njem poimenovano novo naselje »Ob Borovniščici«, tam naj bi stal tudi spomenik. Letos pa da bomo pred Osnovno šolo odkrili doprsni kip dr. Ivana Korošca, »dolg« iz leta 1985. K šolskemu vodstvu naj bi se člani društva podali s ciljem, da bi v učni načrt vnesli več vsebin zadevajočih obdobje 1941-1945. Prišlo je tudi do razprave o datumu občinskega praznika, kjer se je zavzelo enotno stališče, da naj ostane 10. marec, v primeru spremembe pa da se gre na referendum. Župan je na tem mestu izjavil: »Bom skušal zadržat, če stvar ne bo šla v smer 10. marca. Zato, ker tale Svet, o tem ni več verodostojen glasovat. Ima vso pravico, razen moralne.«
Borovniški gospodarstveniki so pokritizirali srečanje GZS na Vrhniki
Borovniški gospodarstveniki in kmetovalci so se udeležili delovnega srečanja v organizacyi območne zbornice GZS na Vrhniki, ki je potekalo 2. marca letos. Na njem so predstavniki GZS predstavili nekaj splošnih podatkov o stanju gospodarstva ter razpise za inovacye, tematska srečanja in izobraževanja. Zavod za zaposlovanje je poročal o zadnjih spremembah zakonodaje in državnih spodbudah podjetjem. Od vojske nad 100.000 brezposelnih jih je bilo v Borovnici lani kar 153, kar je skoraj 100% povišanje v enem letu. Prisotni župani Vrhnike, Borovnice, Horjula, Log-Dragomerja so se morali spopadati z očitki gospodarstvenikov, da nič ne naredyo v smeri ureditve obrtnih con in tehnoloških parkov, sami pa so se sklicevali na razbohoteno državno birokracyo, kjer nihče
noče biti za nič odgovoren, in pa restriktivno okoljsko zakonodajo. Gospodarstveniki so kritizirali tudi nasvete glede inovacy, saj patente takoj kopirajo »Kitajci«, ki nato začnejo cenejše izdelke izvažati na iste trge. Pravne zaščite na tem področju, kot trdyo, ni, saj inovatorju ostane le še večletno vlačenje po slovenskih sodiščih, medtem pa obuboža. Po drugi strani se množyo razni uradi, agencye, ki od njih zahtevajo nove in nove pravilnike. Ostri so bili tudi do spodbud Zavoda za zaposlovanje, saj subvency, ki jih ponujajo za zaposlitev brezposelnih, ne morejo dobiti takoj, temveč je zaradi birokracye potrebno kar dvomesečno čakanje. Če pred tem človeka že zaposliš, pa da ostaneš brez subvency. V temačnem vzdušju srečanja, ki so ga obiskovalci pospešeno zapuščali, je še najbolj optimistično zvenela izjava, da je smisel takšnih srečanj predvsem v medsebojnem povezovanju gospodarstvenikov, saj da jim država ne bo nič pomagala.
Imenovan je bil vaški odbor Ohonica
Na svoji 25. redni seji je Občinski svet potrdil člane novonastalega Vaškega odbora Ohonica, Pristava in Lašče, ki se je pred tem izločil iz Vaškega odbora Brezovica. Na zboru občanov v Ohonici so bili 17.12.2009 predlagani štirje kandidati, izmed njih pa imenovani: Karel Nikolavčič, Jožko Košir ter Jernej Švigelj. Vaščani so župana na zboru opozorili na premajhno nosilnost mostu pri »jasi ljubezni«, ozko cesto v Ohonici, predlagali so postavitev svetilke javne razsvetljave pri ekološkem otoku in dograditev vodovodnega omrežja.
Gutnikova četica pridno ureja cesto na Dolu
V sredini marca se je ekipa vzdrževalca borovniških cest Henrik Gutnik s.p. končno lotila razrite poljske ceste na Dolu, ki so jo v brezupno stanje spravili dnevni transporti tovornjakov z jalovino. Delo je zgolj za kak dan ustavilo nepričakovano sneženje. Sedaj seveda čakamo na ureditev največje barjanske deponije materiala, ki jo je lansko leto ustvarila Občina na področju bivših glinokopov na Dolu.
Ne zima ne Občina mu ne prizanašata
Huda zima ni prizanašala zaščitnemu znaku Borovnice - stebru znamenitega borovniškega viadukta. Da zaščiteni tehnični spomenik nezadržno propada, vemo že dolgo. V lanskem in letošnjem proračunu so bila predvidena sredstva za izdelavo projekta obnove (uvrščen
Cesta le dobiva bolj kulturno podobo.
je bil tudi v občinski Načrt razvojnih programov), s katerim bi kandidirali za državna in evropska za sanacyo stebra, vendar slednjega župan Andrej Ocepek iz nikomur razumljivih razlogov še kar ne naroči. Medtem pa se stebru izteka čas. Po otoplitvi vremena so z vrha na bližnjo stezico znova letele opeke. Na veliko srečo niso zadele nikogar. Se bo moralo res zgoditi kaj tragičnega, da se bo župan končno le zganil?
Damjan Debevec
Gospodarstveniki so bili zelo kritični
Kaj če opeka pade na otroka?
Sprejem v vrtec
Enota Vrtec Borovnica sprejema vloge za sprejem v vrtec za šolsko leto 20010/2011 do 30. 4. 2010. Vlogo, ki je na spletni strani vrtca, oddajte po pošti, osebno v tajništvu šole ali vrtca ali po elektronski pošti. Odgovor boste prejeli po pošti na dom v maju.
Konjeniško društvo Borovnica
V minulem letu smo bili člani KD Borovnica zelo aktivni pri izgradnji društvenega kozolca topler-ia-
Priprave so potekale že leta 2008, poleti 2009 pa smo začeli z gradnjo in pripravo lesa. Naši člani so ljubitelji in lastniki konj, ki v naše aktivnosti vlagajo svoj prosti čas. Zato smo bili
proti koncu leta
zelo veseli, ko je bilo vse nared za dvig in postavitev toplerja. Obrtniki podjetja Branko Brežnjak, s. p, so v pičlih treh dneh s pomočjo nas članov in nekaj pomoči sodobne mehanizacye sestavili in postavili topler, ki zdaj krasi Borovnico! Zadnji dan postavitve je topler krstila narava sama in ga posula s prvim snegom. Kljub našemu trudu in pomoči drugih nam ni uspelo zbrati zadostnih sredstev za pokritje a s kritino, tako smo si to nalogo zadali za letos. Tako upamo, da bomo lahko žegnanje in prihodnje društvene prireditve kmalu pripravljali pod novim toplerjem. Prav tako bi se radi ob tej priložnosti zahvalili vsem, ki so nam podarili les, ki smo ga potrebovali za kozolec!
Nov kozolec topler ni samo ponos nas članov, ampak tudi opomin in poziv k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Topler je značilen za Gorenjsko in Dolenjsko. Kmetje so ga dopolnjevali skozi čas, glede na namen. V njem so sušili travo in koruzo. Stali so blizu kmetye. Pozneje so toplerjem dozidali podstreho za shranjevanje koruze in orodja. Danes jih vidimo le redko. Nekateri stari so še ohranjeni. Model enega je nekdanji predsednik republike, g. Milan Kučan, poklonil princu Charlesu, ko je bil v Slovenyi in stoji na vrtu Buckinghamske palače v Londonu. je značilen za Gorenjsko In Dolenjsko. Kmetje so ga kmetyBuckinghamskshranjevanje Večina starih toplerjev žal nima več vloge, ki so jo imeli v preteklosti, na žalost jih velika večina sameva in propada. Tako upamo, da bo naš topler imel tudi to poslanstvo in prihodnjim generacyam prenesel del slovenske zgodovine.
Prejšnji teden smo se člani KD Borovnica zbrali na letnem občnem zboru, kjer smo si zadali nove naloge in cilje. Ena od njih je tudi dokončanje toplerja in ureditev okolice le-tega. Prizadevali si bomo tudi, da vam bomo večkrat predstavili in pokazali naše konje, ki so skupna točka celotnega društva.
Za konec naj dodamo še povabilo vsem ljubiteljem in lastnikom konj, da so dobrodošli med nami!
Karolina Jamnik,
članica KD Borovnica
29. marec 2010
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
31
Se bo borovniško čebelarsko društvo preimenovalo?
Borovniški čebelarji so ob svoji 105. obletnici delovanja gostili razstavo 110 let Slovenskega čebelarja. O 110 letih neprekinjenega izhajanja strokovne revye je spregovoril prof. dr. Andrej Salehar, ki je postregel tudi z idejo o poimenovanju borovniškega društva
Zbrane na sobotni prireditvi, 20. februarja, je poleg domačega predsednika Antona Hrena nagovoril tudi tajnik Slovenske čebelarske
zveze Anton Tomc, ki je v svojem
govoru še posebej izpostavil slavo kranjske sivke - znamenite slovenske čebele. Predstavili so se tudi mladi borovniški čebelarji, ki obiskujejo šolski čebelarski krožek.
neposredne v nemškem časniku Bienen-Zeitung, kjer je l. 1857 Emil Roschutz zapisal: »Gibt es aber eine fleissige und abgehartete Biene, so ist es die krainische.« (Obstaja pa pridna in utrjena čebela, taka je kranjska.) Da so jo dokončno priznali kot slovensko in ne le ital^'ansko čebelo, je bilo potrebnih dobrih dvajset let prizadevanj. Leta 1879 jo je August
ki sicer beležko precej daljšo tradi-c^o od ustanovitve svojega društva, in sicer daljnega 12. marca 1905 v Drašlerjevi restavrac^'i poleg starega postajnega poslopja. Izkazalo se je namreč, da je bil borovniški župnik Anton Jugovic (1806-1882) od ustanovitve do svoje smrti odbornik prvega Slovenskega čebelarskega društva, s tem pa je imel velik vpliv
spoznali v Borovnici na področju čebelarstva. Se vam ne zdi, da bi Čebelarsko društvo pa le razmislilo tudi o tem, da bi morda po enem od teh mož poimenovalo svoje društvo. Vendar nisem za to, da se v gostilni za zeleno mizo pogajate. Preberite vse, kar je znanega o teh dveh možeh, presodite to in potem se boste lahko odločili. Na ta način bi se oddolžili njunemu delu in bi društvo že po
Od leve proti desni: župnik Janez Šilar, Anton Tomc, prof. dr. Andrej Šalehar, Bogdan Jereb, župan Andrej Ocepek, predsednik društva Anton Hren
Obiskovalci so z zanimanjem ogledovali gradivo o začetkih borovniškega čebelarstva.
Pričujoče razstave 110-letnice strokovne čebelarske rev^'e Slovenski čebelar in delno nasproti nje stoječe zgodovinske preglednice borovniškega čebelarstva se je v zanimivem predavanju dotaknil zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar, sicer ponosni domačin s Pakega. Sintetično in poljudno je predstavil nabor slovenske literature in periodičnega tiska s področja čebelarstva, ki je luč sveta ugledala do leta 1945. Spregovoril je tako o Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske kot o delih znamenitega Antona Janše, pa Petra Pavla Glavarja. Z žarom je razlagal o prvih pisnih omembah »kranjske čebele« od posredne omembe pri Valvasorju v letu 1689, pri Janši 1775, do
Pollman vpisal v sistematiko medonosnih čebel kot Apis mellifera carnica. Da je pri uveljavitvi kranjske sivke pa tudi razvoju slovenskega čebelarstva pomembno vlogo odigrala leta 1898 začeta rev^'a Slovenski čebelar, ne dvomi nihče. Gre za tretji, najuspešnejši poskus uveljavitve čebelarskega časnika na Slovenskem, potem ko sta zamrla Slovenska čebela in Slovenski čebelar in sadjerejec. Na desetih panojih je bilo 110 let neprekinjenega izhajanja nazorno prikazanih slikovno in faktografsko. Predstavljeni so bili najodmevnejši članki ter vseh devet dosedanjih urednikov. Opazno sled v imenovanem periodičnem tisku so pustili tudi borovniški čebelarji,
na razvoj vseslovenskega čebelarstva. Po njegovi smrti je čebelarstvo borovniške doline neformalno po-vedel nadučitelj Frančišek Papler, iz neutrudnega in ustvarjalnega okolja pa je izšlo še eno veliko ime slovenskega čebelarstva - prof. Josip Verbič (1869-1948). V svojem plo-dovitem življenju je bil predsednik Čebelarske podružnice Ljubljana, Slovenskega čebelarskega društva in Jugoslovanske čebelarske zveze, ustanovil pa je tudi prvo plemenilno postajo za vzrejo matic v Kamniški Bistrici (1932) in bil avtor številnih strokovnih člankov in knjig na temo čebelarstva. Izhajajoč iz doslej zbranega gradiva je prof. Šalehar predlagal: »Glejte, dva pomembna moža smo
imenu imelo večjo težo.«
Kako se bodo odločili borovniški čebelarji, bomo še videli, sem pa s prof. Šaleharjem opravil tudi krajši, zanimiv pogovor:
Domnevam, da ste zelo zagret čebelar, glede na to, da predavate o čebelah.
»Veste, jaz sploh nisem čebelar, sem živinorejec. Ampak k živinoreji spada tudi čebelarstvo. Jaz preučujem zgodovinske vire o slovenskih pasmah, slovenske knjige na področju živinoreje in sem spadajo tudi čebelarske knjige. Jaz imam doma vse te članke in drugo posneto v bazi, ki sem si jo pripravil za starejša leta in upam, da jo bom vsaj deloma lahko obdelal.«
Če rečeva kakšno o kranjski sivki.
Prapor Čebelarskega društva Borovnica iz l. 1987
Od kje njena svetovna slava?
»Nekateri sicer menyo, da to ni naša kranjska sivka. V mojem predavanju sem naštel vse stare objave glede kranjske čebele, ki ni enkratna samo morfološko gledano ampak tudi zaradi njenih lastnosti. Seveda pa je zanimivo, da je bila tedaj v ospredju italyanska čebela. In Roschutz je naletel na velik odpor, ker veste, da se avtoritete vedno boryo zase. On pa je bil tako zelo podučen^ naj za primer vzamem njegov argument iz leta 1875, kjer je na koncu še dodatek čebelarskih virov. V enem obdobju je on navajal 129 knjig, 17 ljudi, čebelarskih strokovnjakov. Se pravi, da je imel ogromno znanja. In ravno njemu se lahko za to zahvalimo.«
Pa veste, da je menda lani nekdo skušal v Borovnici vzrejati južnoameriške čebele?
»To pa je velik greh. Potrebno bo sprejeti nov zakon, ki bo to prepovedoval. Imamo sicer zakon s področja živinoreje ter čebelarske pravilnike, ampak jih bo treba obnoviti.
Leta 1920 je izšla Spomenica pokrajinske vlade v Ljubljani, ki je s smislu tega naročilo za vse večne čase. In najnovejše raziskave o genetski čistosti prav tako govoryo temu v prid. Ne pozabite niti na javne plemenilne postaje, kar je počel Verbič. To je temelj.«
Damjan Debevec
Floorballisti se bor^'o pred zaključnimi boji
Člani Elite
Članska ekipa Itak Sport Borovnica še vedno prikazuje odlično igro, s katero so si po rednem delu državnega prvenstva zagotovili prvo mesto. Pred zadnjim krogom rednega dela imajo neulovljivo prednost pred aktualnimi državnimi prvaki, ki zasedajo drugo mesto. Nasprotnik v polfinalnem paru še ni znan, saj so pred zadnjimi tekmami odprta mesta od 3 do 5. V veliko finale se bosta uvrstili ekipi, ki bosta v polfinalu zmagali dve tekmi od treh možnih, glede na potek sezone pa lahko tam pričakujemo tudi Borovničane.
Prva polfinalna tekma bo odigrana na domačem terenu (3. 4. 2010 ob 19.00 v športni dvorani OŠ A. M. Slomška, Vrhnika), prav tako morebitna tretja polfinalna tekma (17. 4. 2010). Druga bo odigrana v gosteh (10. 4. 2010).
Znani so tudi datumi finalnih tekem (za 1. ali za 3. mesto). Prva finalna tekma (8. 5. 2010) in morebitna tretja (22. 5. 2010) bosta odigrani doma, druga (15. 5. 2010) pa v gosteh. Vse domače tekme bodo odigrane v OŠ A. M. Slomška Vrhnika ob 19. uri.
4	FBC Thunder	7	3	4	17
5	FBC Borovnica B	5	2	7	12
6	FBK Ljubljana	5	1	8	11
7	FBK Galaks	2	1	11	5
8	Berkmandlc Idr^a	0	0	14	0
sto, Žab'ce (punce) pa 7. mesto. Do konca sezone bodo odigrali še dva turnirja.
		Z	R	P	T
1	Itak Sport Borovnica	11	2	1	24
2	FBK InSport	7	4	3	18
3	ŠD Zelenci	6	2	6	14
4	FBC Ziri	5	3	6	13
5	Polycom Brlog	6	0	8	12
6	FBK Galaks Marmor	1	1	11	3
Članice
Aktualne državne prvakinje so se letos prvič podale na veliko igrišče. V tekoči sezoni tekmujejo na dveh frontah. Poleg državnega prvenstva še v mednarodni ligi, kjer sodelujejo tudi av-str^'ski klubi. Na državnem prvenstvu bodo končale na drugem mestu, nove državne prvakinje pa bodo postale ŠDMH Zverine. V mednarodni ligi je še vse odprto, odločalo se bo v končnici.
U15
Sezono so že končali tudi igralci v kategorii do 15 let. V tem tekmovanju so imeli Borovničani kar dve ekipi. V fantovski konkurenci so se zelo uspešno borila tudi dekleta. Fantje so ponovili lanski uspeh in sezono končali na 4. mestu. Po rednem delu so bili sicer 3., a so v končnici padli mesto nižje. Edina dekliška ekipa v konkurenci (izjema je le vratar ekipe Aljoša Belovič) je osvojila odlično 6. mesto. Na koncu so se borile celo za 5. mesto, a so bili Idr^cani na odločilni tekmi boljši nasprotnik.
		T
1	Galaks Plavžki	32
2	Zelenčki	22
3	InSport A	20
4	Športek Kamnik	18
5	Borovnica A	12
6	Polanska bandica	12
7	Borovnica Žab'ce	4
8	InSport B	2
O vseh ekipah in ligah lahko dobite več informac^' na internetni strani http:// www.ftc-borovnica.net. (JT)
Člani 1. liga
Svojo premierno sezono so že končali igralci 1. lige. Ekipa FBC Borovnica B je sezono končala na 5. mestu, kar je nekoliko pod pričakovanji iz začetka sezone. Vseeno so igralci in vodstvo z rezultatom zadovoljni, več pa pričakujejo od naslednje sezone. Neposredno v elitno ligo se seli Olimp^a, InSport mladi pa se bodo v dodatnih kvalifikac^'ah za vstop v elitno ligo pomerili s petouvrščeno ekipo elitne lige.
		Z	R	P	T
1	FBK Olimp^a	13	0	1	26
2	InSport mladi	12	0	2	24
3	Športek Kamnik	8	1	5	17
	
1	Polanska bandica
2	ŠD Zelenci
3	InSport A
4	Borovnica A
5	Berkmandlc Idr^a
6	Borovnica B (dekleta)
7	InSport B
8	Polanska bandica B
9	ŠD Preserje
10	Športek Kamnik
Borovniška floorball liga
Končnici se bližajo tudi ekipe v borovniški floorball ligi. V letošnji sezoni tekmuje enajst ekip, kar je največ v devetletni zgodovini. V vodstvu so Sončki AVONčki, ki branio lanski naslov. Možnost za uvrstitev med prva štiri mesta, ki vod^o v končnico za prvaka, ima še sedem ekip. Ekipe od 5. do 8. mesta se bodo borile v končnici za 5. mesto. Zadnje tri ekipe pa bodo po rednem delu končale letošnjo sezono. Do konca rednega bodo ekipe odigrale še štiri tekme, na katerih se bodo izoblikovali pol-finalni pari.
Termini polfinalnih in finalnih tekem: Prve polfinalne tekme: 16. 4. 2010 Povratne polfinalne tekme: 23. 4. 2010 Finalne tekme: 7. 5. 2010
U10
Tudi v najmlajši kategorii, kjer igrajo tekme državnega prvenstva, ima Borovnica dve ekipi. Fantje zaenkrat zasedajo 5. me-
		Z	R	P	T
1	Sončki AVONčki	13	2	1	41
2	Borovnica FireFighters	11	1	5	34
3	Biro ES	11	1	5	34
4	Mirni Zivci	11	1	4	34
5	Green Peace	9	3	5	30
6	Pacienti Inc.	9	1	6	28
7	Čunga Lunga	8	4	6	28
8	Los Party Animales	4	3	10	15
9	Skriti Talenti	5	0	13	15
10	Čokolino Mafija	3	2	11	11
11	Backstreet Girls	0	0	18	0
32 NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Poslovili smo se od
Franka
MARTINČIČA
Dol pri Borovnici
v pričakovanju pomladi in sonca je prišel dan ki je zaznamoval slovo od dolgotrajnega člana ZB
za vrednote NOB Borovnica tov. Franka Martinčiča.
Zdravstvene težave, predvsem s slabim počutjem, je premagoval z ozirom na razmere , ki so mu krojile življenje. Stanje se je slabšalo, upanje na izboljšanje pa je bilo dne, 20.1.2010 dokončno pokopano.
Rojen je bil 6.7.1930 na Bregu, kjer je preživljal otroška leta s starši ter sestrama Jelko in Bogda-no. Odraščal je v delavski družini, ki je bila vedno pripravljena pomagati v vsem in vsakomur. Življenje družine je spremenilo leto 1942. Italyanski okupatorji so mamo Fani odpeljali v ljubljanske zapore, očeta pa v logar Gonars in nato na Rab. Skrb za preživetje otrok je prevzel stari oče Makovec v Borovnici.
Po vrnitvi družine domov na Breg, je nadaljeval šolanje v Borovnici in nato v Ljubljani Željo po izobrazbi in poznavanje dela v kovinski stroki je uresničil v IKŠ Maribor.
Ko v svet široki sem odhajal si srečo varljivo iskat, z veseljem roko sem podajal cvetela je v srcu pomlad.
Po uspešnem zaključku šolanja se je vrnil v domači kraj. Zaposlitev v Liku Borovnica je bila odraz njegovega poklicnega dela kot strokovnjaka in mojstra.
Bil je deloven pri obnovi kraja kot predsednik sindikata Liko, imel je velike zasluge za izboljševanje pogojev življenja delavcev, pripomogel je h gradnji počitniške kolonye v Selcah in skrbel za porast družinskega standarda zaposlenih..
Z nazivom kapetan I. klase je vodil B četo v Teritorialni obrambi.
Ob spoštovanju vrednot NOB je leta 1962 postal član KO ZB NOB Borovnica.
Dolgoletno delo je posvetil bogatenju pomembnosti članstva, postal je član upravnega odbora Občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica.
Dom in družino si je ustvaril na Dolu. Z ženo Mileno sta gradila stanovanje pri starših, kar je bogatilo njuno družinsko zadovoljstvo. Veselje v družino je prišlo z rojstvom hčerke Tatjane in sina Milana.
Toda srečno družinsko življenje je usahnilo. Ostal je brez ljubljene in razumevajoče žene, se soočil s kruto usodo, vendar živel v sožitju s svojimi najdražjimi.
Tiha noč se je zbudila in zaspal je sončen dan. Pesem ptic je utihnila nad vasjo je legel san.
Ohranimo ga v lepem spominu.
Za Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica
Kotiček borovniških upokojencev •Kotiček borovniških upokojencev • Kotiček borovniških upokojencev
ČESTITKE
VSEM ŽENAM, MATERAM IN DEKLETOM ISKRENE ČESTITKE ZA DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN.
Vrtnica je nosila težo ljubezni,
Toda ljubezen je na robu -vrtnic.
Na robu cvetnega lista Čaka ljubezen ^ (Williams Carlos Williams)
PRAZNOVALI
Gospod JANEZ SEČNIK JE PRAZNOVAL 92 LET. Želimo mu veliko lepih dni in drobnega veselja. »Dnevi so iz trenutkov, vse je vredno raziskati. Najrazličnejših trenutkov. Vse, kar imamo, so trenutki
(Stephen Sondheim)
PRIZNANJE
Komisi'a se je za priznanje odločila za prim. dr. Toneta Keniga.
Ob našem občnem zboru je bilo podeljeno priznanje
ne samo kot zdravniku, temveč tudi kot velikemu humanitarcu,
ki prisluhne vsakemu, potrebnemu pomoči.
Ni ure, dneva, noči, nedelje, ne praznika, da ne bi sprejel ali odpeljal na kliniko,
na svojem domu ali telefonu veliko bolnikov in naših občanov.
Posebno v današnjem času, ko je vse manj razumevanja, medsebojne pomoči, je prim. dr. Tone Kenig OSTAL ČLOVEK Z VELIKIM SRCEM
IN ZDRAVNIK S POSLUHOM.
Želimo mu veliko uspehov in zahvala za vsa dobra dela.
Občni zbor upokojencev
Letos je bil 63. redni občni zbor. Pod vodstvom ga. Joži Kenig in ga .Mie Ocepek so otroci iz vrtca pripravili kulturni program v počastitev praznika dneva žena. (slika 2). S svojim prispevkom recitaci in pesmic so nam pričarali veselje, nežnost in otroško radoživost. S svojo iskrenostjo so nam pričarali spomin na mladost in pokazali, da se ne bojio druženja s starejšimi, da se veselio življenja. Mladost nam je vodilo, da naši lepi spomini ostanejo.Vse to nam daje moč in izkušnje, ki jih lahko posredujemo otrokom. S plesom so nam obudili spomin na čase, ko smo se sami zavrteli ob glasbi, ki prebudi naše srce.
Na našem zboru so bili prisotni tudi vabljeni gostje iz ZDUS-a ga. Anka Tominšek, predsednik DU Vrhnika g. Tone Sluga in ga. Elica Bre-lih, župan g. Andrej Ocepek. Občni zbor je potekal izvajanju poročil, ki so bila sprejeta brez pripomb. Vendar pri točki za volitve v nove organe vodenje, saj je naš mandat potekel, ni bilo kandidatov. Čeprav smo objavili razpis že novembra, na oglasni deski z dvema rokoma, le-teh ni bilo.
Zato so prisotni člani potrdili sklep, da stari odbor nadaljuje delo za tri mesece in nato skliče izredni občni zbor za volitve.
V vseh osmih letih vodenja ni bilo pisnih in ne ustnih pripomb na delo. Delo v društvu se je opravljalo po zadanih načrtih, ki jih je vsako leto potrdil občni zbor. Ko je župan napovedal, da je nepremičnina Društva upokojencev predviden, po občinskih načrtih, za rušenje, smo bili nemalo presenečeni. Ne moremo razumeti, da se odločajo brez naše vednosti, sodelovanja, posebno pa ni govora o nadomestnih prostorih. Mar res nismo vredni besede in sodelovanja? Kot največje društvo, ki ima svojo nepremičnino, ki najbolj skrbi stanje naših najstarejših, jih redno obiskuje, sodeluje za vsemi zavodi, ki nudi'o pomoč našim ljudem, ki jim pomagamo pri drobnih opravilih, osebni pomoči, opravimo storitve, ki jih potrebujejo, jih skromno obdarimo ob njihovih jubilejih, smo deležni take ignorance. To je nesprejemljivo! Ves trud prejšnjih generaci, ki je pridobil to stavbo, jo redno vzdrževal, ki je marsikomu ponudila zavetje, sedaj pa je za rušenje. To je zadeva vseh upokojencev in občanov. Zato je tudi dolžnost vseh članov društva, da aktivno sodelujejo v skladu s pravilnikom društva. Dolžnost je tudi, da dajejo pobude in predloge za delovanje.
Po besedah ga. Anke Tomin-šek, je treba posebno sedaj strniti vrste in glasno reče svoj NE kapitalu, ki hoče našo lastnino. Zavedajmo se, da sta stavba in zemljišče naša last.
Že v letih 2003 do 2006 smo dokazovali, da se ne damo. Zato ne razumem naših članov, da ne spregledajo, kaj
se dogaja. Vsako leto pridobivamo nove člane in smo aktivni v naši občini, zato pasivnosti ne razumem. Za naše premoženje smo odgovorni VSI ČLANI Društva upokojencev in tudi vsi občani. Zahtevajmo naše pravice, povejmo na glas, da se s politiko svetnikov, ki so izvoljeni od ljudi, ne strinjamo. Uprimo se kapitalu, ki nam onemogoča delo in bivanje. Razne razprave o ureditvi »starega jedra« (kateri objekti so to?) se mi zdi'o nesmiselne. Že več desetleti nimamo mrliške vežice, knjižnice, ki jo kraj potrebuje, sodobne trgovine in še bi lahko naštevali, kar je za naš kraj prvenstvenega pomena. Morda je potreben javen apel na vse svetnike in občinsko upravo, naj dobro premisli'o o vrednotah kraja, pomembnosti odločitev saj so seje in delo raznih komisi plačani iz našega denarja. Menim, da imamo pravico soodločanja, zahtevanja naših pravic in aktivnega sodelovanja pri vseh odločitvah za naš kraj. Naših upokojencev je nekaj več kot 1200 in predstavljajo tretjino prebivalcev. Dolžni smo sodelovati in biti seznanjeni pri spremembah. To, da smo v preteklosti ustvarili, ne pomeni, da se mora vse sedaj izničiti, uničiti ali prodati. Ne malo sem bila presenečena nad informaci'o, da v današnjem času nimamo urejenega vodovodnega omrežja. Kaj pa vodna zajetja v naši občini, ki jih ni malo? Mar res nismo poskrbeli za naše občane? To je nesprejemljivo.
Dela v našem društvu je veliko. Zato pozivamo vse, da se v času uradnih ur pri'avi'o na sodelovanje, odločanje, s pobudami za nove naloge in odgovornosti.
Pred nami bodo odločitve, ki terjajo skupne cilje.
Izredni Občni zbor bo predvidoma 22. 5. 2010.
Vse dejavnosti našega odbora bodo objavljene na oglasni deski.
»Območje somraka med preteklostjo in
prihodnostjo je negotov svet preoblikovanje znotraj bube. Del se ozira nazaj in hrepeni po izgubljeni čarobnosti; del se zadovoljno
poslavlja od kaotične prete-
klosti;
del zre naprej s kolikor poguma zmore zbrati; del je navdušen nad možnostjo spremembe; del negibno sedi in si ne drzne ne desno ne levo.«
(Marion Woodman)
Milena Županc
Ureditev starega jedra v Borovnici
Ker se že nekaj let predlaga rušenje doma upokojencev s strani odbora za ureditev starega jedra, pa tudi s strani Občine, čutim kot član upokojencev in upravnega odbora, da moram pojasniti nekatere ideje odboru za ureditev starega jedra in Občini Borovnici.
Dom je vpisan V katastrsko knjigo na Vrhniki in je last društva in njegovih članov ter je do nedavnega spadal pod spomeniško varstvo.
Opozoriti moram, da ureditev starega jedra nima nobene zgodovinske in etnološke vrednosti, razen petih objektov: stara občina, nekdanja pošta, spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni, Košutova hiša in dom Orlov, pozneje kino-dvorana, ki pa je popolnoma »demolirana« in poslikana z raznimi protidržavnimi gesli in človeškimi iztrebki.
Vse druge hiše in objekti so prenovljeni, nekateri so bili porušeni in na njihovem mestu zgrajene novi in sodobni, tako da lahko rečemo, da e 90 % adaptiranih in novih hiš. In ko potegnem povzetek predlogov odbora, se sprašujem, kakšen »rezon« in potem rušenje doma DU.
Ko poslušam in berem razne predloge, kaj je zrelo za rušenje in kaj ni, pridem do spoznanja, da tudi odbor ne ve, kaj hoče, zato moram nekatere dogodke pojasniti.
Cukalova štala je bila zgrajena med letoma 1700-1800 in če vemo, da je lastnik štale imel živino in vozove, je logično, da je imel tudi kolarno (zdajšnji dom upokojencev) za popravilo voz, ki pa je bila hkrati garaža za koči'e. Iz tega sledi, da je bila kolarna zgrajena približno v istem času. Prvi mojster kolarne je bil Abram Zabukovec.
Poudariti moram, da je bila na istem mestu porušena stara mlekarna in na isti parceli sezidana nova stanovanjska
hiša.
Cukalova hiša je prav tako adaptirana in nadzidana na istem mestu dvorišča, enako velja tudi za Cukalovo štalo.
In če pogledamo sedaj, kaj je na tem dvorišču dejansko ostalo od starega jedra - nič, razen doma upokojencev, ki ima še vedno verodostojnost prvotne gabaritne izmere.
In sedaj se sprašujem, po kakšni logiki je predvideno rušenje DU, ki je edini ostal najbolj verodostojen objekt »starega jedra«.
Odbor za obnovo bi rad opozoril,da je veliko reči, ki so bolj potrebni za našo občino, kot pa obnova starega jedra. Zavedati se mora, da je po obnovi potrebno vzdrževanje istih, za kar so zopet jotrebna finančna sredstva. Nepovratna sredstva od EU je mogoče dobiti tako, da mora del finančnih sredstev predložiti tudi prosilec in sedaj nastane vprašanje, koliko denarja ima odbor in kje ga bo dobil. Če se malo bolj ozremo na stanje in potrebe občine in občanov, vidimo, da imamo kup bolj perečih težav, kot so: mrliška vežica, ki jo gradimo že več kot 30 let, kanalizaci'a, vodovod, steber porušenega železniškega mostu, ki smrtno grozi pešcem, zgraditev doma starejših občanov, povezati se z MerCatorjem za razširitev prodajnih prostorov, da bi imeli občani večjo izbiro artiklov.
In za konec: sedaj, ko je svetovna kriza, ko mOramo vsak evro obrniti dvakrat, resnično rešujmo probleme, ki so življenjskega pomena. Kot vemo, bodo letos volitve za župana občine in se sprašujem, ali si morebitni kandidati nabirajo volilne točke, pa tudi projektanti, ki bodo po vsej verjetnosti dobro plačani. Ne smemo pozabiti, da župan in občinski svetniki pred volitvami veliko obljub-
ljajo, a malo obljub izpolnio.
Finančna sredstva, ki jih obljublja odbor, da nam bo dodelila EU, je vprašanje, koliko sredstev mora prispevati občina brez lastne soudeležbe; se dodeli samo v izjemnih primerih, za kar bi težko verjeli za oskrunjeno staro jedro v Borovnici.
Za konec naj zapišem, da si večina občinskih mož in svetnikov za čas svojega mandata postavljajo »spomenike«, zato take stvari raje prepustimo zanamcem, ki bodo bolj realno in pošteno ovrednotili delo občinskih organov.
Andrej Smrekar
Dragi člani Društva upokojencev Borovnica
5. 3. 2010 je bil Občni zbor Društva upokojencev Borovnica z namenom, da pregledamo poslovanje prejšnjega leta in izvolimo novo vodstvo društva, to je nove člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča.
Ker sedanje vodstvo v društvu deluje že drugi mandat, je izvolitev novih članov nujna. Žal pa nismo prejeli nobene pri'ave na razpisane volitve. Zato bomo izdali ponovni razpis za priavo kandidatov, izredne volitve pa morajo biti v roku treh mesecev.
Delati v društvu, ki šteje 557 članov, je lepo, pri'etno in zanimivo. Je pa tudi res, da je po osmih letih istega vodstva čas, da zaveje nov veter. Zato vabimo vse, ki ste pripravljeni delati v dobro društva in vseh članov, občutiti njihovo zadovoljstvo in žrtvovati svoj prosti čas, da stopite s svežimi idejami naprej.
Priavo lahko oddate pisno na naslov društva, lahko pa se pri'avite osebno na sedežu društva v času uradnih ur (vsak torek od 9. do 11. ure).
Dokažimo, da kljub našim zrelim, poznim letom še nismo »za v staro šaro«.	Upravi odbor DU Borovnica
29. marec 2010
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
Jelinčič in judovstvo
Dr. Klemen Jelinčič Boeta, vrhunski intelektualec in avtor številnih strokovnih del s področja judovstva, je v organizacyi krajevne Knjižnice dr. Marje Boršnik končal turnejo predstavitve svojih treh knjig prav v Borovnici, nekoč tudi njegovem domačem kraju.
Dr. Klemen Jelinčič Boeta - sociolog, antropolog, prevajalec, zgodovinar ^ Oseba, ki nedvomno pritegne pozornost. Borovniške domoznance bo še posebno navdušilo dejstvo, da je ta velikan zgodovinopisja del svoje mladosti preživel tudi v Borovnici. Bolj znana nam je sicer njegova mama - igralka, pisateljica in pesnica - Berta Bojetu Boeta. Mladi Jelinčič je v našo dolino zahajal predvsem v času poletnih počitnic, ki jih je preživljal pri svoji stari mami, Berti Zalar. Vsaj v tem nas njegova zgodba zelo spominja na zgodbo največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki se je v mladih letih prav tako med počitnicami mudil pri stricu in stari mami v Borovnici. Jelinčičevo začasno bivališče je bila tisti čas kar stavba zdajšnje Knjižnice dr. Marje Boršnik, torej neposredna soseska Prešernovega bivališča. Knjižnica, ta nezamenljivi steber slovenske kulture, je bila tokrat že drugič njegova gostiteljica. Dr. Jelinčič se ji je odločil posvetiti svoj zadnji nastop na temo judovstva, in to prav v tednu, ko obeležujemo dan holokavsta, ki pa je po neverjetnem naključju tudi obletnica ustanovitve Ljudske knjižnice (27. 1. 1946) - zdajšnje Knjižnice dr. Marje Boršnik. Neverjeten splet naključ^'? Ali zgolj izjemna jestrost življenja?
Prav tak vtis nam je namreč pustil dr. Jelinčič s svojim predavanjem o judovstvu, ki pa nikakor ni ostalo zgolj v okvirih predstavitve njegovih znamenitih del na to temo: Judje na Slovenskem, Kratka zgodovina judovstva ter Judje na Slovenskem v srednjem veku.
Odhod v Izrael in iskanje judovske identitete
Velik del predavanja je posvetil svojemu življenju v Izraelu, kamor se je z osemnajstimi leti odpravil (med drugimi razlogi) v iskanju svoje judovske identitete. Pred tem korakom, za katerega pravi, da je imel »politično« ozadje, naj bi v t. i. »krščanski fazi« skorajda vstopil v samostan. »Zgroženi sorodniki« so mu tedaj svetovali, naj si raje malo pogleda judovstvo in tako je bil ob materini pomoči že kmalu na poti v Sarajevo, kjer je imela svoj sedež Judovska agenc^a. Še ^vedno se mu zdi nenavadno, kako so papirji »kar leteli vkup«. Živo se spomni prihoda v zbirno taborišče pri Budimpešti, kjer ga je za vedno presunila podoba resničnega komunizma. Iz jugoslovanske judovske skupnosti so bili tedaj v taborišču zgolj tr^e, vanj pa so se zgrinjale množice vzhodnoevropskih Judov. »Moja slika komunizma so te množice Rusov, ki so prihajale iz avionov, oblečene v iste odtenke: temno sive, temno črne, temno rjave. Vsi so gledali v tla, vsi so bili tiho. Seveda, preživljali so 70 let terorja. Kot Juda so te v Rus^'i še v 80. letih poslali v Sibir^o, če si poučeval hebrejščino. Saj pri nas je bila tudi neka Udba, pa vse to smo jemali bolj na »easy«. Ampak potem sem videl te, ki so tiho, mirno prišli, se usedli za mize, vsak je dobil alumin^ast krožnik z makaronflajšem in so vsi sedeli, gledali v to in jedli v čisti tišini ^ Mi tr^e Jugoslovani smo delali pa »štalo«.«
Naslednja postaja je bil kibuc poleg Tel Aviva. Živel je v skupnosti 700 do 800 ljudi, s skupno lastnino, skupnimi obedi ^ A se je sčasoma odločil za odhod v Haifo. Ker Izrael prvi dve leti financira in skrbi za vse nove državljane, saj ima po Jelinčičevo interes dobiti kakovostne državljane, si je lahko privoščil »svobodnejše« življenje. Sem še posebej sodi čas prebit v Tel Avivu, ki je v nasprotju z Jeruzalemom mesto brez tradicie, brez verske ali politične vloge, je bolj kot ne izraelska »Barcelona oz. Milano«
NAŠ ČASOPIS
33
Z dr. Jelinčičem Boeta se je pogovarjala naša knjižničarka Simona Stražišar.
Dr. Klemen Jelinčič Boeta je pritegnil številne poslušalce.
njegovih besedah začeli razni pritiski, ki so ga nazadnje prisilili k vrnitvi v Slovenko. »Vrnil sem se iz čistih političnih razlogov. Neprostovoljno,« pravi dr. Jelinčič, vendar ga je od maščevanja odvrnil tečaj judovske Kaballe, ki uči, da se ne ukvarjaš s tistimi, ki so ti prizadeli krivice, ampak greš svojo pot. To mu je verjetno tudi pomagalo, da se je uveljavil kot vrhunski intelektualec in strokovnjak na področju judovstva v Slovenci.
Lani je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani promovi-ral za doktorja zgodovinskih znanosti.
k
Dr. Jelinčič predstavlja svoja dela.
Tam se ni ukvarjal ne z judovstvom ne politiko, ampak menda »predvsem s hedonizmom in uživanjem življenja.« Dveletno obdobje je medtem minilo, kot bi trenil in znašel se je pred dilemo:
ali se vrniti domov ali pa poiskati zaposlitev. Mladostno obdobje se je tako končalo z vpisom na versko akadem^o, kjer je leta 2000 diplomiral z odliko iz sociologie in antropologie. Glede svojega judovstva dr. Jelinčič pravi, da ga je sprejel kot »primarno identiteto«. Od začetka je sicer zapadel v skrajnost, ko je zanikoval vse nejudovsko v svoji družini. Pravi, da je celo »štirikrat spreminjal ime.« Dandanes pa počasi sprejema svoje slovenstvo in ga ne jemlje več kot manjvredno, čeprav z nasmeškom dodaja: »Kaj bom čez dve leti, ne vem.« Za njim je v Izrael prišla tudi njegova mama in leta 2002 je bil tik pred odločitvio, da se vrne domov. Oče mu je obljubil kariero politika, najprej na zunanjem ministrstvu, nato v poslanskih klopeh, ker ima strokovno znanje. »Potem sem se pa zaljubil in sem rekel: 'Veste kaj, meni dol visi za politično kariero in zunanje ministrstvo, jaz se hočem imeti fajn v tem življenju.'« Zatem so se po
O judovstvu na Slovenskem
O knjigi Kratka zgodovina Judov dr. Jelinčič trdi, da jo je napisal v dveh mesecih, med pavzo, ko je pripravljal svoj obsežni doktorat Judje na Slovenskem v srednjem veku: »Gre za splošno zgodovino, ki sem jo itak že znal na pamet.« Po dokončanju svoje doktorske disertaci'e, ki ima mimogrede kar 1700 opomb virov, je potreboval denar. Zato se je odpravil k Mohorjevi založbi in vprašal, če želi'o še kakšno knjigo. Sprejeli so ga z odprtimi rokami in kar je za založniške razmere kaj nenavadno, denar je dobil vnaprej. Tako je izšla knjiga Judje na Slovenskem. To je prvi nazoren pregled, kaj se je v 2000 letih dogajalo z Judi na Slovenskem. Kot bi vse to ne bilo dovolj, je vmes napisal še dve knjigi, ki bosta predvidoma izšli leta 2010: Uvod v judovstvo ter O vzhodnih cerkvah.
Če sedaj preidemo k vsebini njegovih raziskav, je dr. Jelinčič med drugim ugotovil, »da so Judje morda najbolj avtohtona skupnost na Slovenskem.« Vsekakor pa so najdlje obstoječa verska skupnost, ki v tem prostoru biva že 2000 let. V starem veku se zadnjič omenjajo leta 641, v času selitve narodov virov ni, nato pa se l. 800 znova pojavno in so do danes neprekinjeno prisotni v tem prostoru. Okrog l. 900 Židi ustanavljajo prva naselja na Slovenskem: Judovska vas pri Gospe sveti, Ždinja (Judovska) vas pri Novem mestu, Velikovec (prvotno Judenmarkt), Beljak, Juden-burg. V nemščini so vasi poimenovane Judendorf, v slovenščini pa Ždovje, Ždovše, Židovo ^ Do leta 1300 so bili Judje v vseh večjih mestih na Slovenskem. Bili so med prvimi tovarnarji, zava-rovalničarji, bančniki ^ Med njimi v 17. stol. najdemo celo vrsto judovskih razsvetljencev, 100 let pozneje napišejo prvo hebrejsko novo slovnico, zato se Trst in Gorica znajdeta na vseh svetovnih judovskih zemljevidih.
Njihovo sobivanje z večinskim prebivalstvom pa je bilo vse prej kot lahko. V času Habsburške monarhie je smel Jud potovati čez naše dežele le, če ni tu prenočil. Ko so se v 19. stol. znova vrnili v osrednje slovenske dežele, je nastala vrsta protiudovskih besedil, ki so hujskala v slogu: »Abrahamova sodrga zastruplja slovenski živelj« ipd. Med svojimi raziskovalnimi pohodi po arhivih je dr. Jelinčič ob koncu Avstro-Ogrske zasledil celo dva Juda v Borovnici.
Holokavst, šoah v Slovenci in Jugoslav^i
Poseben del predavanja je, tudi zaradi zanimanja občinstva in minule obletnice, dr. Jelinčič posvetil holokavstu. Kaj je povzročila človeška norost, je še najbolj izrazito prikazal skozi demografske jodatke. Leta 1941 je v Dravski banovini živelo 1500 Judov. 5000 "udov je bilo v Trstu, 300 v Gorici, 300 v Celovcu, 1500 v Gradcu, 12.000 v Zagrebu, 3000 na Reki, 1000 v Čakovcu, 1000 v Varaždinu ^ Po začetku druge svetovne vojne je bila za prvo »Judov čisto« državo v Evropi razglašena Srbi'a. V Banatu so jih streljali po ulicah, v Zagrebu so seznam naredili kar po telefonskem imeniku. Od 1500 Judov iz Dravske banovine jih je vojno preživelo zgolj 200. Skoraj vsi so končali v Auschwitzu. V Mariboru so jih postrelili že l. 1941, iz Ljubljane je zadnji transport leta 1944 odpravila domobranska polici'a. Domobranski propagandisti so še leta 1944 pisali, da je dolžnost slovenskega vojaka boriti se proti »judovsko-komunistični zaroti«. Slovenski antisemitizem kot klasična akademska debata se sicer konča leta 1918, a med ljudmi in v časopisju se obdrži do leta 1945. Ob tem je opozoril še na svetovni fenomen jugoslovanskega partizanskega gibanja, ki je bilo po njegovem vedenju edino, ki je dovolilo Judom, da so se mu pridružili. Od 80.000 predvojnih Judov v Jugoslavii jih je preživelo 15.000. 5000 jih je preživelo, ker so bili pri partizanih. Po vojni je imel Tito tajne dogovore z judovskim nacionalnim gibanjem v Izraelu. Ozna je organizirala trgovino z orožjem iz Češke prek Jugoslavie. To ima za zgodovinsko posledico, da je 60 let pozneje Izrael edina država, ki je kljub embargu prodalo orožje Slovenii. V Jugoslavii sicer Judov niso preganjali množično, pobrali pa so premoženje premožnejšim in jih obtožili, da so Nemci (na podlagi nemških priimkov). Po mnenju dr. Jelinčiča se je ta proces končal šele leta 2004, ko je prišel na oblast Janez Janša in so se sesule stare strukture, ki so se oblikovale v 70., 80. in 90. letih.
Dan pred predavanjem je bila v Mariboru državna proslava v spomin na holokavst. Udeležil se je je predsednik vlade Borut Pahor, ki je v nagovoru obsodil antisemitizem in obljubil materialno odškodnino Judom, kar je po Jelinčičevem mnenju izjemnega pomena: »Leve stranke so popravile svoj greh iz preteklosti in so se očistile antisemitskih elementov, ki so bili prisotni še 20 let nazaj.« V tem vidi tudi svoj prispevek, saj je govornik uporabil neposreden citat iz njegove knjige. Dr. Jelinčič domneva, da je zdaj v Slovenii 400 do 1000 Judov in »jim še nikdar ni bilo tako dobro.«
Naveličan biti »dežurni Jud«
Da je zaradi stalne mediske kampanje, želj po intervjujih in predavanjih o judovstvu vsega že čezmerno sit, dr. Jelinčič ni skrival. Kot pravi, je naveličan biti »dežurni Jud«. Naveličan je, da zaradi tega nima zasebnega življenja. Z Judi, pravi, se ukvarja, ker v Slo-venii ni nikogar drugega in ne, ker bi si to sam želel. Tako se z zadnjimi knjigami o judovstvu od te tematike menda poslavlja. V želji pobegniti čim dlje od palestinsko-izraelskega konflikta se je posvetil proučevanju Eskimov in staroselskih ljudstev v Sibirii. Dlje skorajda ne bi mogel ^
A kljub temu iskrenih prošenj za sodelovanje pri velikih nacionalnih projektih, kot je prevod Slave vojvodine Kranjske, ne zavrača. To pravzaprav jemlje kot »velik kompliment«. Pravi, da je Valvasor znal vsaj malo hebrejščine. Skozi pogovore s tržaškimi rabini da je razvil teorio, da Kranjska izhaja iz hebrejske besede »ka-ra«, kar pomeni klicati. Kranjska naj bi bila torej dežela tistih, »ki so poklicani k oblasti«.
V prihodnje si želi prevajati slovenske knjige v hebrejščino ter angleščino. Načrtuje tudi roman o družini Boeta. Po neki katoliški legendi naj bi bil član družine Boeta prisoten, ko so krstili Jezusa. Po njegovem gre za družino, ki se je razširila po Evropi in povezuje vso celino, obenem pa kaže, da so meje bedaste. Ne izključuje pa niti politične kariere, ki ga še vedno zanima. Je pa v povezavi s tem povedal veliko modrost: »A v tem trenutku v politiko ne morem iti, ker so moja politična mnenja drugačna od mojega sorodnika in se v javnosti ne spodobi, da se oče in sin koljeta na Trenjih.«
Vsekakor se njegovega angažmaja, kjer koli že bo, vsi skupaj že veselimo. Prav tako pa podobnih vrhunskih dogodkov v organi-zacii Knjižnice dr. Marje Boršnik.
Damjan Debevec
Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo!
Samo še to
V predzadnji in zadnji številki Našega časopisa je bil v prispevkih Prejeli smo večkrat omenjen tudi Tone Palčič. Čeprav sem kot v. d. odgovornega urednika napovedal, da z dopisovanji za afero Škandal brez primere končujemo, vseeno objavljamo samo njegovo izjavo, brez imen in nadaljnjih obtoževanj.
V. d. odg. urednika:
Simon Seljak
IZJAVA glede člankov, objavljenih v NČ 22. februarja 2010 na strani 14
Dogovori za volitve v Svet Krajinskega parka Ljubljansko barje so potekali v ozkem krogu zainteresiranih. Pred-
sednik in večina članov Občinskega odbora SLS z dogovori in celotnim ozadjem nismo bili seznanjeni, zato so dogovori za nas nični. Po razkritju dokumentov za kandidaturo smo šele spoznali, da smo bili prevarani, da je bilo zlorabljeno ime in ponarejen podpis predsednika Občinskega odbora SLS. Na temelju dejstev je Občinski svet Občine Borovnica 21. 12. 2009 že izvoljenega razrešil s funkci'e predstavnika občine v Svet Krajinskega parka. Skrajno žaljivo pisanje avtorjev v NČ 22. februarja je izpuščanje megle, ki ne more legalizirati storjenega.
Občinski odbor SLS Borovnica Predsednik Anton Palčič
Žalosten in prestrašen
Napis v preddverju - veži župniš-ča: »Na stežaj so odprta moja vrata za sestro vsako, in za brata, če prideš v znamenju miru, v ljubezni čisti in s poštenim licem. Kdor pa srce kvarno - podlo, v prsih nosi, na druga vrata trkaj - drugod vstopa prosi.« Tako je zapisal duhovnik, pisatelj Franc Sale-ški Finžgar.
Spodaj podpisani prosim: ne prihajajte, ne razbi'ajte, ne uporabljajte krampa, sekire in težkega kladiva. Za vami so ostale razbitine. Župnia Borovnica je žalostna. Če ste v veliki stiski, pridite, pomagali vam bomo, saj je to poslanstvo Cerkve: oznanjati in vzgajati k vrednotam.
Vznemirjen ob klicu sem v besedi zaznal, da je gospod župnik Janez Ši-lar v stiski. Bil sem zelo žalosten ob pogledu na zvezanega gospoda župnika. Odvzeto mu je bilo spoštovanje in dostojanstvo. Sramotno in poniževalno.
Ob vseh pogostejših krajah, vlomih razmišljam: gre pri vsem tem le za denar? Škoda je bila narejena vsemu cerkvenemu občestvu. Ukradeni denar je bil dar vernikov, otrok, mladih in starejših, ki je bil namenjen poslanstvu Cerkve, skrbi za uboge, Karitas, obnovi cerkva in drugih poslopi za potrebe pri vzgoji za vrednote.
Krajo ostro obsojam v pričakovanju, da bo raziskana in krivci ustrez-
no kaznovani. Zaznati je nezaupanje v delovanje pravne države. Vse bolj postajamo birokratska in represivna dežela, predvsem za malega človeka, ko tudi lokalna skupnost pozablja na potrebe in stiske občanov. Vse bolj se kaže, da roka pravice ne doseže tistih, ki jim je dovoljeno vse.
Član naše cerkvene skupnosti je opozoril: PLAT ZVONA nam že zvoni. Nemudoma se je treba vrniti k vrednotam, poštenju, delavnosti, solidarnosti, resnicoljubju, enakosti ^
NSi, Franc Kavčnik
P.S.: Upam, da se ne bom znašel na rumenih straneh.
34 NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
KNJIZNICAIDRJMARJEIBORSNIKIBOROVNICA
Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Knjige za odrasle
0	Splošno, knjižničarstvo, enciklo-ped^e, zborniki
Taleb, Nassim: Črni labod
1	Filozofija, etika, okultizem, psiho-log^a
Čustvena inteligenca otrok Kobal Grum, Darja: Perspektive motivac^'e
2	Verstvo
Benedik, Marko: Delovanje slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju Bstan-'dzin-rgya-mtsho, Dalai Lama XIV: Moja duhovna avtobiografija Verstva sveta
3	Sociolog^a, politika, ekonomka, pravo, vzgoja, etnolog^a
Peček, Mojca: Moč vzgoje Širok, Mojca: Zadnji rimski cesar Thomas, Gordon: Tajne vojne : sto let
britanskih obvešéevalnih služb MI5 in MI6
5	Okolje, matematika, astronom^ a, fizika, kem^a, biolog^a
Kozorog, Miha: Antropolog^'a turistične destinac^'e v nastajanju
6	Medicina, tehnika, kmet^stvo, vodenje, industr^a, obrt
Hayes, Virginia: Vrt za sladokusce Lewis, Sara: Kruh : ročna in strojna priprava in peka kruha Moll, Gunther: Možgančki se predstavimo!
Weller, Stella: Zdrav hrbet
7	Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport
Habjan, Vladimir: Brezpotja Humar, Tomaž: Ni nemogočih poti
82 Književnost
Berta Bojetu Boeta Brown, Dan: Izgubljeni simbol Collins, Tim: Odkritje izgubljenega simbola
Glavinic, Thomas: To sem vendar jaz Kinsellla, Sophie: Gospodinja, da te kap
Kladnik, Darinka: Ljubljana z nostal-
g^o
Parks, Adele: Igra z ognjem Patterson, James: 7. nebesa Petkovič, Radoslav: Usoda in komentarji
Rushdie, Salman: Tla pod njenimi nogami
Solženicin, A.I.: Otočje Gulag Tasič, Vladimir: Poslovilno darilo Torday, Paul: Muharjenje v Jemnu Vuga, Saša: Britev (ali Kako ubiti narodnega izdajalca)
Weisberger, Lauren: Lov na diamantni prstan
9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije
Kapuscinski, Ryszard: Potovanja s Herodotom
Knjige za otroke in mladino
0	Splošno, knjižničarstvo, enciklo-ped^e, zborniki
Gravett, Emily: Psi
1	Filozofija, etika, okultizem, psiho-log^a
Bryson, Bill: Čisto kratka zgodovina skoraj vsega
5 Okolje, matematika, astronom^a, fizika, kem^a, biolog^a
Long, John A.: Dinozavri
82 Književnost
Donaldson, Julia: Polž na potepu na kitovem repu
French, Vivian: Princesa Emilia in
zvezda želja
French, Vivian: Princesa Sofija in prinčeva zabava
Geason, Susan: Sokolov let
Kobal, Darinka: Raadovedni vrabček
Čivi v Srcu Slovence
MacDonald, Alan: Umazani Berti in
gate
MacDonald, Alan: Umazani Berti in deževniki
Makarovič, Svetlana: Vila Malina McBratney, Sam: A veš, koliko te imam rad vse leto
Oram, Hiawyn: Macefizelj in zmaji požeraji
Pitcher, Caroline: Lisjaček noče spati Ritchie, Alison: Jaz in moja mami Štampe Zmavc, Bina: Cesar in roža
9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije
Dixon, Philip: Vitezi in gradovi Tyldesley, Joyce A.: Egipt
liIrilimii/lliilMiMilill/h/llilAl/lli/lliilMiMilill/iaiM
Novica, objavljena v letu 1867
1867, 16. 10. (let. 25, št. 42), Novice gospodarske, obrtniške in narodne.
Gospodarske stvari.
Poskušnja z vinsko trto.
Iz Borovnice. R.
V nobenem kraji na Kranjskem nisem na svojih sprehodih naletel na toliko divje vinske trte (Vitis Labrusca; Scop.) kakor tukaj v borovniški okolici. Vsi živi ploti, posebno grmovje v podnožji železnice med Pakim in Borovnico so povsod obilno pre-preženi od nje in pa od divjega hmelja (Humulus Lupulus; L). Ko sem na jesen vsako leto še slišal čričati trtnega črička, ali kakor ga v metliški okolici imenujejo, slovička (Oecanthus pellucens; Scop.), večkrat se mi je misel budila: bi li ne rastla v tej pr^'etni okolici prava vinska trta (Vitis vinifera; L.), ako bi jo pridna roka zasadila in jej marljivo stregla. Obrežje hriba Planine bi jej bilo prav ugodno, ktero sem ter tje žlebasto je obrnjeno proti jugo-za-padu, lepo v zatišji pred mrzlo burjo in ogrevano od poldanskega solnca; zemlja je večidel laporasta, namešana z apnenim peščencem, tedaj prav prilež-na trti. Pred nekimi leti je pokojni g. Šrajter, takrat posestnik v Borovnici, obsadil lep kos zemlje na obrežji Planine z vinsko trto; a zločeste roke, podkupljene od nekega nevošljivca, ki že čez pet let v hladni zemlji gnj^'e, so neko noč celi mladi nograd do korenine pokončale. Za povzdigo sadjereje ves vneti tukajšnji gospod župnik, ki z besedo in vse hvale vrednim zgledom neprenehoma bud^o ljudi za vse koristno, so sami in še dva druga posestnika, na prav pripravnih mestih sopet nekoliko trtic zasadili za poskušnjo; da bi je le pa kaka nevošlji-va, hudobna roka sopet ne pokončala! Ako se trte ohran^o ter srečno dorastejo, se ve da bo treba čuvaja, kadar bo grozdje zorelo, ker nekteri »krščeni« tiči mnogo veliko prizadenejo dozorelemu in celo še zelenemu sadju. Al ko bodo ljudje videli lepe trte bogato obložene se sladkim grozdjem, bodo gotovo sploh tukaj popr^'emši se vinoreje kedaj veseli in zadovoljni pili še domačo kapljico, če tudi presladka ne bo. *)
*) Ali bi ne kazalo še bolje, poskusiti zasadbo hmelja? Prevdarite! »Novice« so o hmelji že obširniše pisale. Vred.
Komentar: Kje je bil poizkusni nasad trte, ni znano. Je pa vsa zgodba zelo podobna današnjim časom; že takrat kot tudi sedaj smo bili Borovničani polni nam znane nevoščljivosti. Če bi takrat obstal poiz-kusni nasad, bi bili morda tudi mi Borovničani znani po kakem nam znanem vinu. Mi že kar zven^o v ušesih imena vin kot, recimo: Coklarsko vino ali pa še bolj udarno in mednarodno priznano »Franzdorfer Wein«. Ali si je mogoče predstavljati našo dolino, ki bi imela na pobočju Planine polno zidanic, teras, na katerih bi se bohotila borovniška sorta trte in vse to je preprečila že takratna znana nevoščljivost. Zal je tako in smo tam, kjer smo. Borovnica, 9. 3. 2010.
Za objavo pripravila Franc Klančar in D. D.
Pustno rajanje Vrtca Borovnica
»Tralala hopsasa pustne smo šeme, tralala hopsasa nič nismo lene, tralala hopsasa se veselimo in v TVD Partizan prihitimo!«
Tako se je glasilo naše vabilo na letošnjo zabavo ob pustu, ki smo jo pripravile strokovne delavke Vrtca Borovnica. Udeležilo se jo je lepo število predšolskih otrok z bratci in sestricami. Pozdravu je sledila predstavitev maškar, med katerimi je bilo veliko pre-
lestnih princesk in pogumnih vitezov, Pike Nogavičke so pokazale svoje kitke, miške in mačke črne noske, bojevniški junaki svoje mišice, klovni debele trebuhe. Veseli nas, da so se tudi nekateri starši izvirno zamaskirali in se poveselili skupaj z otroki. Veliko smo plesali, vmes pa smo se igrali igre Našemimo starše (otroci so iz škatle vlekli različna pokrivala, ogrinjala in druge predmete ter starše našemili), Naredimo mum^o (naključno izbrano mamico in njeno
hčerko so otroci z nekaj pomoči ov^ali v toaletni papir in nastala je mum^a) in Vožnja samokolnic (starši so otroka posedli v samo-kolnico, nato pa tekmovali v vožnji med ovirami, kdo bo prvi na cilju). Na koncu smo razdelili balone in maškare smo se odpravile domov.
Naše pustno rajanje in pokanje balonov pa ni pregnalo tete Zime, saj nam ta še vedno nagaja in z rokavov stresa beli prah. Bomo videli, morda nam uspe prihodnje leto.
Katarina Volek, vzgojiteljica Vrtca Borovnica
Predstavitev projekta:
Mi in naša preteklost
V našem vrtcu smo februar preživeli zelo zanimivo. Otroci iz skupine Zogice z vzgojiteljico Jožico in pomočnico Jano smo se »spremeniili« v kralje, kraljične, princeske, prince, viteze ... Skozi igro in sklop različnih dejavnosti smo spoznavali obdobje srednjega veka, viteškega junaka Erazma Predjamskega, grofe Celjske in njihov grb, kralje, kraljice, prince, princese, viteze in življenje na gradovih.
ej
ženje nam je to preprečilo. Ogled smo prestavili na april.
Najprej smo prinašali slike gradov, iskali zanimive informac^e v strokovnih knjigah in encikloped^ah. V knjižnici smo si sposodili kar nekaj knjig o gradovih in vitezih, iz katerih smo spoznali življenje na gradovih, prebivalce in njihova oblačila, igre, prehrano in njihovo zabavo. Otroci so si slike v knjigah zelo radi ogledovali in se pogovarjali z nama.
Kotičke smo opremili v gradove, potrebovali pa smo še meče, prin-ceskine klobučke, očala za ples, ščite, meče. Vse to so nam pomagali izdelati starši skupaj z otroki na delavnici za starše.
prince, princese, viteze in življenje na gradovih Hoteli smo si ogledati muzej starejše zgodovine v Celju. Močno sne-
Šivilja Stanka je sešila obleke za princeske in prince, viteze, kralje in kraljice, sami pa smo izdelali krone in kraljevska stola. Izvolili smo kralja in kraljico - vsak otrok je prilepil kronico k imenu otroka, ki bi ga rad imel za kralja in kraljico.
Ob srednjeveški glasbi smo se naučili plesati ples na gradu, hoditi po taktu, se spoštljivo priklanjati kralju in kraljici. Kralju smo pomagali napisati vabilo za ogled plesa na dvoru, ga zapečatili z voskom in nanj vtisnili pečat. Sli so ga odnesli v tri starejše skupine. Oblečeni v grajska oblačila so otroci doživeto in ponosno odplesali ples ob klasični glasbi F. Haydna.
Ob igri so se učili vljudnega vedenja, spoštovanja, kulturnega vedenja pri obedu in vljudnostnih izrazov. Vsak dan so poslušali pravljice, kot so: Pepelka, Trnuljčica, Kraljična na zrnu graha, Obuti maček, Sne-guljčica, Zabji kralj in druge. Gradove so upodobili v likovni tehniki slikanje s čopičem, iz odpadnega materiala iz lesa so gradili gradove v kombinac^i z duplo kocxami. v igri so uporabili figurice vitezov. Pri gibalnih dejavnostih smo se igrali igro Kraljevi dragulji.
Projekt smo končali s kraljevsko pojedino. Kralj in kraljica sta pripeljala prince in viteze s princesami ob zvokih srednjeveške glasbe v dvorano, kjer je bila bogato pogrnjena miza. Kral in kraljica sta sedla na kraljevski stol, princese so spremljevalci posedli k kraljici, sami pa
so sedli h kralju. Na velikih srebrnih pladnjih so bile pečene piščančje nogice, pražen krompir, večji koščki sadja, v kelihih pa juha z zvezdicami. Pribora niso uporabljali, vse so jedli z rokami.
Sami sva imeli to čast, da sva bili osebni služabnici članom pojedine. Otroci so uživali v vlogi, pustili so se streči kot pravi kralji, princi, kra-ljične, vitezi. Ko so kaj potrebovali, so nama pomigali z roko ali naju naslovili: »Služabnica, potrebujem
Prav vsa vzgojna področja so bila enakovredno zastopana in lahko rečem, da so otroci doživeli projekt z vsemi čuti in čutili. Posredno tudi starši, saj so se otroci tako igrali tudi doma. Potrditev, da so bile vsebine in dejavnosti izvedene otrokom primerno, je izjava otroka:
»Mami, jutri ne morem s tabo v Ljubljano. Jaz moram v vrtec, kako pa bodo brez mene živeli na gradu?« Vzgojiteljica Jožica Kenig
29. marec 2010
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina

NAŠ ČASOPIS 35
Delovno predsedstvo TD na Občnem zboru v Prosvetnem domu Udeleženci Občnega zbora TD Horjul
Občni zbor Turističnega društva
V petek, 26. februarja 2010, je Turistično društvo Horjul v glasbeni sobi v Prosvetnem domu organiziralo redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog trideset članov društva.
Občnega zbora so se udeležili tudi župan Jani Jazbec, podžupan Franci Pišek in ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol. Po pozdravnem nagovoru predsednice TD Ide In-tihar in izvolitvi delovnega predsedstva je predsednica prebrala poročilo o delu društva v minulem letu. V letu 2009 je bilo pomembnejša akc^a društva sodelovanje in predstavitev občine na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču s predstavitv^o klekljaric iz Horjula, izdelovalca harmonik Janeza Železnika ter gostinske ponudbe v občini. Vidnejši prireditvi v občini sta bila tako 10. spomladanski sejem 29. marca v športni dvorani OŠ Horjul, na katerem je sodelovalo 25 razstavljavcev in štirje udeleženci na tretji golažiadi. 25. oktobra 2009 je TD uspešno organiziralo je-
senski sejem, ki se ga udeležilo 25 razstavljavcev. V sklopu tega sejma so potekale tudi kulturne in športne prireditve ob spremljavi domačega Ansambla Prosen. V poletnih mesecih je potekalo tudi tekmovanje in ocenjevanje najlepše urejenih balkonov, vrtov in kmet^. Gozdna pot na Urhu je bila dobro obiskana. Tako so se po njej podali učenci četrtega razreda OŠ Horjul in okrog 80 planincev pohodnikov iz Ljubljane. 9. oktobra je bila na Urhu organizirana razstava gob, ki jo je postavil Branko Vrhovec z več kot 100 vrst gob in pokušina jedi iz gob. Tudi v minulem letu je TD organiziralo za člane in privržence društva izlet po osrednji Slovenci in sodelovalo pri prireditvi, kot je pohod po poti Cankarjeve matere, martinovanje na Urhu in občni zbor. 30. decembra smo so-
Pozdravni nagovor župana Jan^a Jazbeca in njegova zamisel razvoja turizma v občini
delovali pri organizac^i in pogostitvi novoletnega koncerta na sv. Urhu.
V letu 2010 bo društvo nadaljevalo s svojim delom. V načrt dela so vključili še maškarado in obisk učencev iz Litve, ki bodo naši gostje. Župan Jani Jazbec je razložil namembnost ureditve prostora ob starem vrtcu za posamezne kulturne in zabavne prireditve pa tudi selitev občinskih prostorov v obnovljeno staro šolo. Podžupan Franci Pišek je poudaril, da so občani že pokazali veliko volje in znanja z udeležbo v akc^i Moja dežela lepa in gostoljubna, ki vsako leto poteka v okviru Turistične zveze Slovence, v kateri je Vrzdenec predlani prejel priznanje kot najlepši manjši kraj. Moramo se truditi še naprej, da bomo svetu pokazali še kakšen biser. Ravnatelj Primož Garafol je omenil, da bi v Žažarju v stari osnovni šoli lahko uredili manjši obšolski rekreativni center, ker je v bližini smučišče.
Tako je bil uradni del končan. Sledila je še pogostitev s klobaso s kislim zeljem ali krompirjem, kozarcem p^ače, zatem pa pr^ateljski pogovor.
France Brus
Spregovoril je tudi ravnatelj OŠ Horjul Primož Garafol.
Županov pogovor z ravnateljem in predsednikom Društva upokojencev
Pogostitev po uradnem koncu Občnega zbora TD Horjul
Spoštovane občanke in občani,
Obveščamo vas,
da bo organiziran reden odvoz kosovnih odpadkov
na območju Občine Horjul v sredo, 21. 4. 2010.
Tako kot lani bo tudi letos v Občini Horjul organiziran odvoz kosovnih odpadkov, ki pa jih bomo zbirali le na enem skupnem zbirnem mestu. Zato občane nasely Horjul, Vrzdenec, Zaklanec, Podolnica, Ljubgojna in Lesno Brdo prosimo, da kosovnih odpadkov ne odlagate pri kontejnerjih ali drugih vaških zbirnih mestih, temveč kosovne odpadke pripeljete v Horjul, kjer bo pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL (ob Vrhniški cesti) za to posebej pripravljen prostor.
Na lokac^i pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL kosovne odpadke lahko odložite izključno:
-	v torek, 20. 4. 2010, od 10. do 21. ure.
21. 4. 2010 odlaganje ne bo več dovoljeno, saj bo podjetje Snaga začelo odvažati odpadke.
Prosimo vas, da navedena termina dosledno spoštujete, ker odlaganje zunaj navedenega časa ne bo mogoče. Prosili bi tudi, naj vas ne moti, če bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, povprašala po vašem osebnem imenu. To bo storila zato, ker je odlaganje kosovnih odpadkov namenjeno samo občanom Občine Horjul.
Opozarjamo pa, da bodite pozorni, kaj sodi med kosovne odpadke in kaj ne, kajti odpadke, ki ne sod^o med kosovne odpadke, bodo zavračali.
Med kosovne odpadke ne sodgo:
-	gospodinjski odpadki ter zemlja, listje in veje;
-	gradbeni odpadni material in salonitke;
-	nevarni odpadki (olja, barve, baterce, akumulatorji
-	steklo;
-	avtomobilski deli in gume.
Naštete kosovne odpadke je treba odpeljati na odlagališče odpadkov - Zbirni center Barje.
OBČINA HORJUL ŽUPAN Janko Jazbec
Očistimo Slovenko v enem dnevu
Društvo Ekologi brez meja bo v soboto, 17. aprila 2010, organiziralo največji očiščevalni projekt doslej oziroma največjo čistilno akcijo.
Vanjo nameravajo pritegniti več kot 200.000 prostovoljcev in iz narave odstraniti več kot 20.000 ton komunalnih in kosovnih odpadkov.
V akc^i naj bi registrirali in očistili čim več divjih odlagališč ter se osredotočili na čiščenje razpršenih odpadkov ob sprehajalnih poteh, v okolici šol, vrtcev, pohodniških poti in v okolici potokov in rek.
V ponedeljek, 8. marca 2010, so se v osnovni šoli Horjul občani in župan, podžupan, občinski svetniki, predstavniki posameznih organizaci in društev, ki se bodo udeležili akc^e.
Dogovorili so se, da se bodo 17. aprila zbrali ob 9. uri zbrali po vaseh, kjer bodo prejeli vreče in rokavice ter se napotili na teren.
Za odvoz večjih kosov in vreč občinski organizatorji prosto občane, ki imajo manjše traktorje in prikolice, naj se akc^e udeležbo z mehanizac^o.
Odlaganje zbranih odpadkov bo določil vodja očiščevalnega projekta, ki bodo udeležence pričakali v posameznih krajih.
Podrobnejše informac^e občani dob^o pri organizatorju Poloni Zdešar po telefonu: 031 657-084 in pri popisovalcih: Uroš Zdešar, tel. 041 518-503, Darko
Zdešar, 041 654-145, Primož Bizjan, 041 249-502. tt - vj - j, v j r	, , ■■	,
'	'	' '	Uroš Zdešar predstavlja načrt dela za očiščevalno akc^o 17. aprila le-
France Brus tos.
Udeleženci sestanka očistimo Slovenko v enem dnevu na posvetu v osnovni šoli
36 NAŠ ČASOPIS
Občina
f^ Horjul
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Datum: 12. marec 2010, Štev.: 355-0005/2010-4
Obveščanje porabnikov pitne vode v občini Horjul
Na podlagi Pravilnika o pitni vodi je porabnike pitne vode v občini Horjul potrebno obveščati o ogroženosti le-te na sledeče načine:
1.	Obveščanje v primeru, ko je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje
Čim prej, a najkasneje v sedmih dneh
Osebno: kratek dopis, ki se izroči uporabniku neposredno v nabiralnik
2.	Obveščanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode
Čim prej, a najkasneje v dveh urah (obvešča naj se vsak dan do preklica)
Uporabnike se obvesti tudi po prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, izvajanja ukrepov oz. dovoljenem odstopanju
-	Obveščanje preko VO - vodovodnih odborov z nameščanjem OBVESTIL na stalna plakatna mesta
-	CENTRA ZA OBVEŠČANJE tel. 112
-	internetna stran občine: http://www.horjul.si/
3.	Obveščanje v primeru, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti
Čim prej, a najkasneje v enem dnevu.
Uporabnike se obvesti tudi po prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, izvajanja ukrepov oz. dovoljenem odstopanju
-	Obveščanje preko VO - vodovodnih odborov z nameščanjem OBVESTIL na stalna plakatna mesta
-	internetna stran občine: http://www.horjul.si/
4.	Obveščanje v primeru odstopanja
Upravljavec mora o dovoljenem odstopanju mejnih vrednosti parametrov obvestiti uporabnike prek sredstev javnega obveščanja. Posebne skupine uporabnikov (DOM STAREJŠIH OBČANOV, VRTEC, ŠOLA, GOSTINJSKI OBJEKTI), za katere bi odstopanje lahko predstavljalo posebno nevarnost za zdravje, mora posebej seznaniti z morebitnimi tveganji ter s priporočili za varovanje zdravja ljudi, ki jih pripravi komis^'a.
-	Čim prej po pridobitvi dovoljenja, a najkasneje v sedmih dneh
-	Obveščanje preko VO - vodovodnih odborov z nameščanjem OBVESTIL na stalna plakatna mesta
-	internetna stran občine: http://www.horjul.si/
5.	Obveščanje v skladu z načrtom notranjega nadzora Za sisteme, ki oskrbujejo 5000 ali manj uporabnikov:
-	enkrat letno - (najkasneje do 31. marca)
-	lokalni časopis
-	internetna stran občine: http://www.horjul.si/ Nameščanje OBVESTIL je dovoljeno samo na stalnih plakatnih mestih, ki so določena z Odlokom o plakatiranju, in sicer: Vodovodni sistem HORJUL - LJUBGOJNA
Horjul:
-	oglasna deska v obliki kozolčka v Lipalci na križišču Vrhniške ceste s Cesto pod gozdom
-	kovinska oglasna deska med cerkv^o in občinsko stavbo (pri Muh)
-	oglasna deska pritrjena na objektu Slovenska cesta 7
-	oglasna deska pritrjena na objektu Gasilski dom Horjul, Ljubljanska cesta 65
-	kovinska oglasna deska na avtobusni postaji v Horjulu, Ljubljanska cesta
-	kovinska oglasna deska na križišču med Ljubljansko cesto in Staro cesto (pri Metrelu)
Ljubgojna:
-	oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Ljubgojna 2 Vodovodni sistem KORENO - SAMOTORICA Koreno:
-	oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 1
-	oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 8 Samotorica:
-	oglasna deska v obliki kozolčka na križišču: cerkev
-	Seč - Tomin
Vodovodni sistem ZAKLANEC - PODOLNICA - LESNO BRDO Zaklanec:
-	oglasna deska v obliki kozolčka pri avtobusni postaji iz smeri Ljubljana
Podolnica:
-	oglasna tabla pri avtobusni postaji smer Horjul - Ljubljana, Lesno Brdo:
-	oglasna deska v obliki kozolčka pri mostu (pri Mostarju)
-	oglasna tabla pri znamenju v središču vasi Vodovodni sistem VRZDENEC - ŽAŽAR Vrzdenec:
-	oglasna deska na stavbi trgovine Zelene doline,
-	oglasna tabla v obliki kozolčka pri kapelici oziroma avtobusni postaji
Zažar:
-	oglasna tabla na gospodarskem objektu Žažar št. 3.
V	primeru večje ogroženosti (celotno naselje, več nasely hkrati) se prav tako uporabi obveščanje z letaki s strani občine in upravljalca (vodovodnega odbora) in preko internetne strani občine. Za hitro obveščanju v primeru zastrupitve vode ali drugačne neoporečnosti se uporabi za obveščanje interni sistem obveščanja gasilskih enot. Preko Gasilske zveze Horjul in regyskega centra za obveščanje se lahko trenutno hitro obvesti preko 100 gasilcev operativcev v celotni občini Horjul s sporočilom na pozivnike in mobilne telefonske aparate.
V	primeru katastrofalne ogroženosti (hkratna prizadetost celotnega sistema oskrbe s pitno vodo v občini Horjul) se uporabi sistem obveščanja uporabnikov za večje ogroženosti z letaki s strani občine, oziroma odgovorna oseba na občini obvesti regyski center za obveščanje in sredstva za javno obveščanje (Radio Slovenya in TV Slovenya, katera posredujeta novice do uporabnikov). Vsebino priporočila določi Občina Horjul na podlagi ocene ogroženosti s strani Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana in Komisye za pitno vodo pri IVZ RS.	Občina Horjul
Razvrščanje odpadkov
v horjulski obči-
Kamera je zabeležila petošolca Osnovne šole Horjul Aljaža Velkovrha pri ločenem odlaganju odpadkov na otoku pri Mercatorju.
ni imamo urejenih kar nekaj otokov za ločeno zbiranje odpadkov. Občani pridno ločujejo odpadke in jih odlagajo v zabojnike, ki so določeni za posamezne materiale kot embalažo, papir,
steklo in organske odpadke, ki jih komunalno podjetje Snaga odvaža ločeno. Občani men^o, da je v občini premalo takih otokov, o
čemer pričajo prepolni zabojniki na zbiralnih otokih. Prav te dni smo občani v svojih poštnih nabiralnikih prejeli brošuro o ločevanju odpadkov pa tudi o odvozu kosovnega materiala, ki ga Snaga dvakrat na leto odvaža iz naše občine. Letos bo spomladanski odvoz kosovnega materiala iz Horjula v sredo, 21. aprila.
France Brus
Prišla je pomlad
Pa smo le pričakali meteorološko in koledarsko pomlad. Vedno toplejše vreme in vedno večja moč sonca sta stopila sneg tudi na osojnih straneh in izpod snega so se prikazale prve pomladanske cvetice vse od te-ohov, zvončkov, trobentic, dokler se posamezni bregovi niso pisano obarvali. Sredi cvetočih travnikov in robov cest pa tudi po pločnikih so se tudi pojavile številne rožice. Te so pozimi zasejali naši štirinožni pr^atelji, ki ne vedo, kje je pasje stranišče oziroma puščajo svoje rožice na cesti, na pločnikih pa tudi na površinah, na katerih se zadržujejo otroci.
Lastniki psov so menda dolžni počistiti za svojim ljubljencem, če ta napravi kupček nekje na javnem mestu. Le kdo to počne v Horjulu in bližnji okolici?
France Brus
Po travnikih in asfaltu pa je ostalo posebno seme -pasji iztrebki kot so na fotografiji.
Ko je skopnel sneg, so zacvetele prave znanilke pomladi.
Tridesetletnica Društva upokojencev Horjul
V nedeljo, 14. marca 2010, je Društvo upokojencev Horjul v večnamenskem prostoru v osnovni šoli Horjul praznovalo tridesetletnico svojega obstoja, povezano z rednim občnim zborom društva.
Svečanosti ob tridesetletnici društva in občnega zbora se je udeležilo okrog 70 članov in gostov. Med njimi so bili hor-julski župan Jani Jazbec ter predsednika DU Vrzdenec Tončka Filipič in DU Polhov Gradec Mat^a Golc.
Za uvod je predsednik DU
Horjul Andrej Korenčan pozdravil vse goste in udeležence ter jih seznanil z delom društva vse od ustanovitve do današnjega dne.
Davnega leta 1980 je takratno občinsko glasilo Naša komuna objavilo članek gospe Francke Vrhovec, pobudnice
Udeleženci na svečanosti ob 30-letnici in občnem zboru DU Horjul
Nagrajenci DU Horjul s predsednikom Andrejem Korenčanom: Peter Kogovšek, Ivanka Praprotnik in Stane Kucler
Pozdravni nagovor Jan^a Jazbeca in delovno predsedstvo
Moški kvartet je polepšal prireditev ob 30-letnici društva od leve proti desni: Mat^a Bizjan, Andrej Nagode, Simon Čadež in Tomaž Bizjan
ustanovitve našega društva: »Ustanovili smo Društvo upokojencev Horjul.«. Poleg gospe Francke se je za odcepitev od takratnega DU Dobrova zavzemal še Franc Filipič, ki je postal prvi predsednik društva. Priprave na ustanovitev samostojnega društva so se zače že jeseni leta 1979. Podprli sta jih tako Krajevna skupnost pa takratna Krajevna konferenca SZDL. Ustanovnega zbora DU, ki je bilo registrirano maja 1980,so se udeležili predstavniki upokojencev iz Podolnice, Zaklanca, Vrzdenca, Žažarja, Butajnove in Planine. Za predsednika so izvolili Franca Filipiča, za tajnico Francko Vrhovec, za namestnika predsednika Jožeta Mrzlikarja in blagajnika Cirila Korenčana.
Novoustanovljeno društvo je štelo okoli 100 članov, ki se jim je kmalu pridružilo še 40 novih. Stroške za delovanje društva so poravnali s članarino in dotac^o kajevne skupnosti.
Delovanje je društvo usmerilo v pomoč starejšim kot na druženje in razvedrilo ob srečanjih na izletih ter na športno dejavnost, kot sta balinanje in kolesarjenje.
Leta 1984 je društvo štelo že 157 članov. Žal je izgubilo prizadevnega predsednika Franca Filipiča. Zamenjal ga je Gregor Miklavčič, mesto podpredsednice pa je prevzela Francka Vrhovec.
Leta 1992 so se člani z Vrz-denca, Žažarja in Butajnove odločili ustanoviti svoje društvo, ki je zdaj pod vodstvom gospe Tončke Filipič izredno aktivno in s svojim programom dela sega celo prek občinskih meja.
Leta 1998 je društvo sprejelo skladno s predpisi nova pravila o volitvah v upravni odbor, ki uspešno brez večjih sprememb deluje že tretji mandat. Udeleženci zbora so soglasno upravnemu odboru potrdili še naslednji mandat.
Predsednik društva je v svojem poročilu omenil tudi proslavo 25-letnice DU ter svoj govor končal z besedami pokojnega predsednika ZDA Kennedyja: »Ne sprašujte, kaj lahko društvo stori za vas, vprašajte se tudi, kaj lahko vi storite za društvo« in se zahvalil vsem, ki so žrtvovali svoj prosti čas in kakor koli pomagali društvu. Posebna zahvala Občini Horjul, obema Metreloma in OŠ Horjul.
Predsednik Andrej Korenčan je za prizadevno delo v društvu podelil priznanje: Ivanki Praprotnik, Stanetu Kuclerju in Petru Kogovšku.
Sledil je redni občni zbor z izvolitv^o delovnega predsedstva, poročilom o delu društva in programom dela v prihodnjem letu, pa tudi pozdravni nagovori gostov. V poročilu o delu društva je predsednik povedal, da je po tridesetih letih delovanja v društvo vključenih 230 članov. Upravni odbor, ki šteje devet članov, je v minulem letu imelo šest sej. Društvo je organiziralo tri celodnevne izlete, in sicer na Goriško in dvakrat v Prekmurje, ki sta jih skrbno pripravili Ivanka Praprotnik in Magdi Trtnik. Ta predel naše domovine je večini Horjulcev manj znan, zato v tem predelu ob vsakem obisku odkrivamo nove lepote in pr^aznost ljudi. Društvo je organiziralo tudi pr^atelj-sko srečanje z Vrzdenčani Pr' Hlipč in se udeležilo osrednjega srečanja DU v Podpeči. Med upokojenci je bilo najbolj aktivna pohodniška skupina Lazarjev pod vodstvom Mateja Burjaka, ki je opravila 21 pohodov, ki se jih je udeležilo od 4 do 13 udeležencev.
Ob koncu leta so poverjeniki društva obiskali 52 starejših in bolnih članov in jih razveselili s skromnimi darili.
Podoben program dela so potrdili tudi za prihodnje leto z morebitnimi manjšimi dopolnitvami.
Gosta iz sosednjih DU Vrzdenec in Polhov Gradec sta poudarila pomen sodelovanja med društvi, župan Jani Jazbec pa je upokojence seznanil s potekom ugodne rešitve denacionalizac^e občinske stavbe, z obnovo in preselitv^o občine in upravne enote v staro šolo oziroma vrtec ter o ureditvi večnamenskega prostora na dvorišču za različne prireditve.
V kulturnem programu ob 30-letnici DU Horjul, ki ga je povezoval Matko Zdešar, je nastopil Moški kvartet, ki je s svojim petjem navdušil hor-julske upokojence, ki so pevce nagradili z dolgotrajnim aplavzom.
Uradnemu delu staasledila kranjska klobasa in kozarec p^ače, s čimer so postregli delavci gostišča Pr' Kozinc iz Podolnice.
France Brus
29. marec 2010
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina

NAŠ ČASOPIS 37
OS HORJUL
Šolska ulica 44, 1354 Horjul
Telefon: 01/ 7500 - 220, GSM: 051-308-472
01/7500 - 228, GSM 051-308-471
Faks: 01/ 7500 - 229, E-pošta:o-horjul.lj@guest.ames.si
VPIS V VRTEC MARJETICA -HORJUL
Starši, ki želite v šolskem letu 2010/2011 svojega otroka vključiti v Vrtec Marjetica - Horjul in vloge še niste oddali, sporočamo da je rok za oddajo vpisnih listov - 15. april 2010.
V vrtec vpisujemo otroke 1. in 2. starostnega obdobja. Vpisni list za prgavo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, spletni strani Vrtca Marjetica ali na sedežu Občine Horjul. Izpolnjen vpisni list pošljite na naslov Občina Horjul - za vrtec, Slovenska c. 7, 1354 Horjul. V primeru, da bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komis^a za sprejem otrok. Vsi starši boste o sprejemu oz. zavrnitvi vašega otroka v vrtec pisno obveščeni. Za dodatne informac^e smo vam na voljo na telefonski številki 01/7591 126. Lepo pozdravljeni!	Ravnatelj
Primož Garafol
Ob materinskem dnevu se zahvaljujemo vsem materam za vso skrb in ljubezen, ki nam ju
dajete.
Občinski odbor SDS Horjul
Obvestilo
Vse predloge za pozitivni razvoj Občine Horjul na vseh področjih (zadrževalniki, lokalna samouprava, infrastruktura ...) z veseljem sprejemamo na e-naslov predsednik@horjul.sds.si Na isti e-naslov naslov lahko pošljete tudi predloge za okrogle mize. Priporočamo vam redno spremljanje naslednjih dveh inter-netnih strani: http://www.horjul.sds.si/ http://www.sds.si/
Občinski odbor SDS Horjul
OO SDS Horjul vabi na
večer z naslovom
SLOVECI, PRAPREBIVALCI EVROPE
Večer s predavanjem in pogovorom bo v sredo, 31. marca 2010, ob 19. uri
v prvem nadstropju v pizzerii športnega parka v Horjulu. Gost večera bo:
dr. Rudi Koncilja, zgodovinar, publicist in duhovnik. Ob tem bo mogoče kupiti tudi brošuro z enakim naslovom.
Vabljeni!
Občni zbor Društva upokojencev Vrzdenec
V nedeljo, 14. februarja 2010, je bil v gasilskem domu na Vrzdencu redni Občni zbor DU Vrzdenec, ki se ga je udeležilo okrog sto članov društva ter gostje: horjulski župan Jani Jazbec, predsednik DU Dobrova - Polhov Gradec Matya Golc in predstavnik DU Horjul Pavle Zdešar.
Delovno predsedstvo na zboru DU Vrzdenec
Udeleženci občnega zbora DU Vrzdenec
Skupina udeležencev okrogle mize SDS Horjul
Okrogla miza občinskega odbora SDS Horjul
V soboto, 27. februarja 2010, je občinski odbor SDS Horjul v pice-r^'i Športnega parka Horjul organiziral okroglo mizo z naslovom Boj proti krizi je boj za delovna mesta. Poleg tega je potekal pogovor še o nekaterih aktualnih temah, ki zanimajo občane Horjula, kot je problem gradnje vodnega zadrževalnika in poplavnega območja, družinski zakonik, ki je pravkar v obravnavi v državnem zboru, pa tudi o narodni zavesti občanov, ki se kaže z izobešanjem zastav ob državnih praznikih. Okrogle mize se je udeležilo okrog petindvajset občanov Horjula, kot gosta, ki sta odgovarjala na vprašanja Horjulcev, pa poslanec in podpredsednik Državnega zbora republike Slovence dr. France Cukjati in Alenka Jeraj, poslanka v državnem zboru republike Slovence. Predsednik Občinskega odbora SDS Horjul Andrej Zelnik se je ob zaključku okrogle mize zahvalil obema gostoma in vsem udeležencem okrogle mize, ki so se srečanja udeležili kot krajani in občani, čeprav niso člani stranke.	France Brus
Peter Črnilogar je zvest spremljevalec Občnih zborov DU Vrzdenec s svojo harmoniko.
Predsednica društva Tončka Filipič je v uvodu pozdravila vse člane in goste. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva, zatem pa poročila o delo društva v minulem letu pa tudi delovni program za prihodnje leto.V začetku leta 2009 je društvo štelo 163 članov. Na novo se je vpisalo 10 članov, eden je izstopil, sedem članov je umrlo.
Konec leta, to je 31. 12. 2009,
je bilo v društvo včlanjenih 165 članov - 54 moških in 111 žensk, povprečna starost članov je 72 let.
V	minulem letu je društvo organiziralo tri izlete, in sicer: v Slovensko Istro, ki se ga je udeležilo 46 članov, na Gorenjsko, Jezersko, kamor je odšlo 68 članov, in martinova-nje v Slovenski Istri, ki se ga je udeležilo 44 članov.
V	minulem letu je društvo organiziralo tri družabna srečanja: občni zbor februarja, piknik avgusta in predpraz-nično srečanje decembra v gasilskem domu na Vrzden-cu. Srečanj se je vsakokrat udeležilo okrog sto članov društva. Organizirali so tudi srečanje z upokojenci iz sosednjih društev na Samoto-rici z DU Polhov Gradec in DU Horjul. Udeležili so se tudi osrednjega srečanja DU Slovence v Podpeči, ki ga je organizirala pokrajinska zveza DU. Dvakrat so se upokojenci iz Vrzdenca odpravili na nakupovalni izlet v Lenti na Madžarsko. Ustavili so se tudi v Dobrovniku, kjer so si
Združitev učencev
V decembru leta 2009 smo se učenci horjulske osnovne šole leta 1955 zbrali skupaj Pr Kozinc v Podolnici. Na povabilo Katarine Škof iz Zaklanca se nas je zbralo sedem nekdanjih učencev, mnogo od 22 učencev se srečanja ni moglo udeležiti. Z ženo Liljano sva na to srečanje prišla iz države Illinois iz Združenih držav Amerike, kjer smo obnovili spomine na čase osnovnošolskih dni.
Frank Cepon, Illinois
OO SDS Horjul vabi na
večer z naslovom
MATI SLOVENCA
Kulturno-domovinski večer bo v torek, 13. aprila 2010, ob 19. uri v prvem nadstropju prosvetnega doma (pevska soba) v Horjulu.
Gosta večera bosta:
Tone Kuntner, pesnik, domoljub in igralec
Dr. France Cukjati, podpredsednik in poslanec Drržavnega
zbora RS
Vabljeni!
Predsednica DU Vrzdenec Tončka Filipič pred pozdravnim nagovorom udeležencem Občnega zbora
ogledali tropski vrt in gojenje orhidej. Za konec leta so se odpravili na nakupovalni izlet v Gorico in obiskali kmečki turizem v Ložah. Vse leto so člani društva obiskovali starejše in bolne člane, ki se ne morejo udeležiti srečanj; takih je okoli 45. V domu starejših občanov na Vrhniki je pet naših članov in na Bokalcih eden. Te med letom večkrat obiščemo in se jih za praznike spomnimo s skromnim darilom. Članom za okrogle jubileje, od 60 do 90 let, so ob rojstnem dnevu poslali čestit-
ke. Poleg z DU Polhov Gradec in Horjulom društvo uspešno sodeluje tudi s PGD Vrzde-nec ter z vaškim odborom, s katerim družno sodelujejo pri različnih delovnih akc^ah v kraju. Prav na kocu se je predsednica zahvalila vsem, ki sodelujejo in pomagajo pri delu, poverjenicam za požrtvovalno delo prek vsega leta, ki tudi povezujejo vse člane društva.
Naj bo to moto našega društva: Pr^ateljstvo, spoštovanje, zaupanje in pomoč.
France Brus
Obnovitvena dela v horjulskem gasilskem domu
Obnova gasilskega doma
Člani PGD Horjul so se že lani lotili menjave ostrešja in kritine ter delne dozidave stavbe. Čez zimo obnovitvenih del niso nadaljevali, zato pa so izkoristili lepo sončno in sorazmerno toplo soboto 13. marca letos, ko je več kot deset gasilcev, ki obvladajo določena opravila, popr^elo za delo ter opravilo vrsto zidarskih in instalac^skih del v domu. Vse priznanje fantom in možem, ki pomagajo občanom v nesreči in imajo še toliko volje in moči, da s prostovoljnim delom urejajo funkcionalnost prostorov v domu.
France Brus
38 NAŠ ČASOPIS
Občina
f^ Horjul
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Z letošnjega pregleda gasilnih aparatov v gasilskem domu v Horjulu
Pregled gasilnih aparatov
PGD Horjul že vrsto let zapored organizira pregled gasilnih aparatov, ki ga nekje sredi februarja v gasilskem domu v Horjulu opravlja LMS storitve, d. o. o. - servis gasilnih aparatov z Ižanske ceste v Ljubljani. Letos je potekal pregled gasilnih aparatov v nedeljo, 13. februarj, v horjulskem gasilskem domu. Serviserja sta pregledala kar nekaj deset ročnih gasilnih aparatov, med katerimi je bilo tudi nekaj aparatov iz avtomobilov. Občani Horjula se zavedajo, da v primeru požara je za gašenje začetnega požara primeren le dobro vzdrževan aparat, zato se redno udeležujejo takih pregledov. Na dan pregleda je bilo mogoče kupiti tudi nov šestkilogramski gasilni aparat za 37 evrov in malo rabljen še vedno uporaben aparat za okrog 20 evrov. Nov gasilni aparat je treba servisirati - pregledati po dveh letih, starejše aparate do petega leta pa vsako leto. Po petih letih je potreben temeljit servis v delavnici, ker je treba zamenjati prah in plin v aparatu.
France Brus
Dan žena in materinski dan
Za 8. marec, dan žena, pa tudi za materinski dan, 25. marec, je marsikatero ženo, dekle in mamo razveselil šopek z najlepšimi željami. Prav je, da se spomnimo žena in mater za njihov praznik in jim zaželimo vse lepo in podarimo šopek rož. Še lepše bi bilo, da bi tak odnos do njih imeli vsak dan in ne le za praznik. Današnje žene so z delom na delovnem mestu in doma zelo obremenjene, zato naj bi bile deležne vsakodnevne pozornosti mož, zlasti če se spomnimo starega pregovora,
Pogled v Cvetličarno Palmo ob njeni dvajsetletnici - 8. marcu.
da žena podpira tri vogale pri hiši. Pred dnevom žena in materinskim dnevom je bila horjulska Cvetličarna Palma dobro založena z raznovrstnim rezanim cvetjem pa tudi z manjšimi lončnicami. Lastnica Vera Lončar mi je ob obisku povedala, da za oba praznika proda približno enako cvetja. Zanimivo je, da njena Cvetličarna Palma prav na ta dan praznuje dvajset let. Horjulske občane oskrbuje s cvetjem, lončnicami in darili za različna praznovanja ki jih zna tudi lepo aranžirati. Občani ji ob tej priložnosti iskreno čestitamo.
France Brus
Zob časa je načel tablice za
v	•	1 •
označevanje ulic
Z označevanjem posameznih predelov in ulic je horjulski občini uspelo obiskovalcem Horjula približati posamezne lokac^e podjetnikov in ustanov. Vendar čas ter vremenske razmere - dež, sonce, zmrzal, veter - naredao svoje. Nekatere označbe ulic in cest, ki so prilepljene na kovinske plošče, bi bilo treba obnoviti, ker so že skoraj uničene. France Brus
Pogled na dotrajano oznako u.
Delno poplavljena cesta Vrhnika-Horjul
Konec februarja so se zaradi odjuge in obilnega dežja iz svojih korit razlile številne reke kot Vipava, Ljubljanica, Krka, Kolpa, Gradaščica in še nekatere druge, ki so poplavile kar precejšnja območja. Tudi v Horjulski dolini po navadi zelo narastejo številni potoki in poplavno travnike in njive vse od Zagorice tja do Zaklanca, Podolnice do ceste na Lesno Brdo. Letos se je na tem območju voda zadržala le kakšen dan, ker je hitro poniknila v globino in so za njo ostale le blatne površine. Več vode se je raz-
lilo zaradi neočiščenih kanalov na cesti v Lipalci proti Modr^a-novi domačni. Voda je zalila polovico državne ceste, tako da je bil promet precej oviran. Pred leti so v Lipalci zamašeni kanali dokaj ogrozili Kogovškovo domačno, kjer so morali intervenirati gasilci. Čiščenje kanalov in cevi ni tako zahtevno delo, da ga ne bi opravili v jeseni, ko listje že odpade, in spomladi, ko pesek za posipanje ceste zamaši cevi, da voda zal^e cesto.
France Brus
Pogled na delno zalito cesto proti Modr^a-novi domačni
Z blatom in snegom prekriti travniki v Li-palci
Še tretji dan po prenehanju padavin je bila I de"
cesta delno zalita.
Menjava nosilcev podnož^' varovalk
V četrtek, 18. februarja 2010, so iz električnega omrežja zaradi rednih vzdrževalnih del
izključili transformatorsko postajo Zadružni dom. Prebivalci Horjula, ki so vezani na oskrbo
z električnim tokom iz te transformatorske postaje, so bili v času med osmo in trinajsto uro
Delavci Elektro Ljubljana, nadzorništva Vrhnika, ki so opravili vzdrževalna dela na TP Zadružni dom.
Takšno je staro pregorelo podnožje za varovalke v trafo postaji.
brez električnega toka. Na srečo izvajalci o vzdrževalnih delih obvest^o potrošnike, tako da si nekateri za nemoteno delo pomagajo z agregati. V zadovoljstvo izvajalcev remonta in uporabnikov električnega toka je bil tisti četrtek sorazmerno topel zimski dan, tako da ni nikogar preveč zeblo - niti monterjev na terenu niti občanov, katerih črpalke centralnega ogrevanja so povezane z električnim napajanjem. Delavci Elektro Ljubljana, nadzorništvo Vrhnika, so tokrat na trafo postaji Zadružnega doma zamenjali vse nosilce podnož^ varovalk, ki imajo določeno uporabno dobo, tako kot vse druge naprave in aparati.
France Brus
Tekmovanje najmlajših hokejistov na rolerjih
V	soboto, 13. februarja 2010, so v Športnem parku v Horjulu organizirali zanimivo tekmovanje hokejistov na rolerjih, ki so ga poimenovali all star day 2010. Najprej so se na dveh tekmah pomerili najmlajši hokejisti, ki svoje znanje pridobivajo le na treningih dvoranskega hokeja.
V	zanimivi tekmi so Mufloni iz Tolmina v kategorii dečki v staro- najmlajši udeleženci turnirja. Nekoliko slabše obiskana je bila tek-
ategor^i
sti 11 do 13 let premagali vrstnike iz Horjula. V naslednji tekmi so dečki iz Horjula v starosti 14 do 15 let premagali Prevoje - Lukovica. Osrednji dogodek dneva je bil dvoboj med Belimi - pretežno igralci iz Horjula - in Zelenimi - pretežno igralci iz Ljubljane. Zeleni pod vodstvom selektorja Roberta Koprivca so z 12 : 6 premagali moštvo Belih Igorja Letonje. Najboljši igralec na turnirja, Klemen Pančur, je dosegel kar štiri zadetke in prav toliko podaj. Da bi bilo tekmovanje čim bolj zanimivo, so med odmori organizirali streljanje prostih strelov in hitrostno »rolanje«. Ekipa Belih je bila boljša v hitrostnem rolanju, Zelena pa v izvajanju kazenskih strelov. Za popestritev tekmovanja so poskrbeli tudi gledalci. Moški so se preizkusili v natančnem streljanju na gol, ženske pa so s sredine igrišča poskusile zadeti prazen gol. Pri moških je zmagal Jure Sotlar, pri ženskah pa Nina Lončar. Tekmovanja v Športnem parku si je ogledalo več kot 200 ljudi. Največ nav^ačev so imeli
ma med Zelenimi in Belimi, ker je prav takrat TV prenašala tekmo smučarskih skakalcev na olimp^skih igrah.	France Brus
Pred nasprotnikovimi vrati
Ekipa Belih, ki so jo sestavljali pretežno igralci iz Horjula.
Zmagovita ekipa Zelenih Roberta Koprivca (Foto - Igor Letonja)
Težave uporabnikov bankomatov
V horjulski občini sta SKB banka v Horjulu in NLB na Vrzdencu postavili bankomat, na katerem bi občani z bančno kartico lahko dvigovali gotovino. Kmalu po postavitvi bankomatov so se začele težave pri dvigovanju denarja, ker se je na ekranu večkrat prikazal napis: Trenutno ne morete dvigniti denarja, kar je med občani povzročilo veliko negodovanja in slabega razpoloženja. Veliko negodovanja je povzročilo tudi zaračunavanje provizije za dvig denarja na bankomatih druge
banke. Da bi bila mera polna, je bankomat NLB na Vrzdencu okrog pusta popolnoma zatajil kar za nekaj dni. Omenjenega bankomata se poleg krajanov Vrzdenca, Žažarja, Šentjošta poslužujejo tudi številni prebivalci iz hribovskih vasi, ki se tod mimo voz^o s svojimi avtomobili v službo v Horjul in Ljubljano. Tudi v nedeljo, 21. februarja letos, in še dvakrat pozneje so uporabniki poskušali dvigniti denar, vendar zaman. Kaže, da imajo banke zelo slab elektronski pregled nad bankomati, da nastajajo večdnevni izpadi delovanja le-teh. Od tod upravičeno ogorčenje in slabo razpoloženje občanov uporabnikov bankomatov NLB.	France Brus
Bankomat na Vrzdencu: nič kaj vzpodbudno obvestilo na ekranu bankomata.
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si	Občina Horjul	NAŠ ČASOPIS 39
		
Koncert ansambla Petra Finka
V soboto, 11. februarja 2010, je domači Ansambel Prosen iz Žažarja v Prosvetnem domu v Horjulu organiziral koncert Ansambla Petra Finka. Kot gosta sta na koncertu nastopila Ansambel Prosen in pevec Stanko Petrič.
Ansambel Petra Finka je nastal leta 1992. Že leto prej je Peter kot solist na diatonični harmoniki posnel kaseto z desetimi lastnimi instrumentalnimi skladbami.
Ansambel se je prvič javno predstavil na izboru za uvrstitev na Ptujski festival. Takrat sta v ansamblu poleg vodje Petra Finka igrala še kitarist Slavko Božič in basist Marjan Turk. V ansamblu je nastopala tudi pevka Mojca Pavlič. S skladbo Ponosni smo nate so si priigrali zlato Orfejevo značko in bili razglašeni za najboljšega debitanta festivala. Posneli so tudi svoj prvi spot za nacionalno tele-viz^o.
Kljub menjavi v ansamblu so napredovali in želi številne uspehe. Tako so leta 1994 izdali že drugo kaseto z naslovom Novo življenje. Sledila je izdaja tretje kasete z naslovom Ko ata naš slavi. Naslednja štiri leta so se bolj namenili nastopom na festivalih Slovenska polka in valček.
Leta 1999 je bila njihova skladba Rada bi še plesala izbrana kot najboljša na festivalu slovenske polke in valčka. V tistem času sta izšli tudi njihova četrta kaseta in prva zgoščenka.
To je samo drobec uspehov, ki jih je Ansambel Petra Finka nanizal vse do današnjih dni. Sedaj ansambel nastopa v sestavi: vodja ansambla Peter Fink - harmonika in klaviature, Simon Kovačič - bas, vokal, Denis Zupan - vokal, kitara, Simon Potočar - kitara, vokal in pevka Urška Klobučar.
Na koncertu v Horjulu sta program napovedovala Urška Klobučar in Denis Zupan, ki je z izvirnimi šalami poskrbel za dodatno pr^etno vzdušje med gledalci v dvorani.
Ansambel Petra Finka se je predstavil v treh sklopih. V vsakem so predstavili pet skladb, med katerimi so najbolj znane Morska pravljica, Kaj bi počel, če harmonike ne bi imel, Šoferska, Ribiška kakor z dalmatinsko Vela luka, z nekaj Slakovimi in Avsenikovimi melodrami, ki so občinstvu dobro znane in zaradi njih prihajajo na koncerte ansambla tudi iz drugih krajev.
Kot gost se je Ansambel Prosen tisti večer dvakrat predstavil s tremi svojimi pesmimi in eno pesm^o skupaj s pevcem Stankom Petričem, ki je kot dober znanec in pr^atelj tudi s Petrovim ansamblom.
Ansambel Prosen v zasedbi Blaž, Miha in Tina delujejo od leta 2004. To je mlad ansambel v starosti od 18 do 23 let, ki ima pred seboj še veliko ciljev in nastopov. Doslej so sodelovali na različnih občinskih prireditvah in proslavah, sejmih in raznih srečanjih. Igrali so tudi v Avstr^i v vasi Kostanje in v Nemč^i v Ingolstadtu, kjer so
doživeli izredno topel sprejem Slovencev, ki živ^o v tamkajšnjem delu Nemč^e.
Doslej so prejeli tudi že nekaj nagrad, ki so jim dale še večjo motivac^o za delo. Ta čas Proseni pridno snemajo za svojo drugo zgoščenko. Pri tem jim veliko pomagajo uveljavljeni glasbenik Peter Fink, pa tudi domačin Tone Rus in Igor Podpečan. Za besedila za njihove skladbe so poskrbeli Ivan Malavašič, Darinka Kovač, Majda Rebernik in Matjaž Vrh.
Ob koncu koncerta sta oba nastopajoča ansambla skupaj zaigrala Avsenikovo Na Golici. Kot zadnja skladba na koncertu je na odru in v dvorani zadonela pesem v Dolini tihi ^ in spontan buren aplavz za izvajalce prelepih narodno-zabavnih melody. France Brus
Ko je občinstvo ob spremljavi obeh ansamblov zapelo pesem V dolini tihi je ...
Spominska fotografija Ansambla Petra Finka in Aansambla Prosen z gostom pevcem Stankom Petričem
Ansambel Petra Finka v svojem glasbenem elementu
Tako igra narodno-zabavni Ansambel Prosen iz Žažarja.
Končana uspešna smučarska sezona
Letošnja smučarska sezona v Mrzli dolini v Horjulu se je začela na smučarski progi za najmlajše okrog božiča, ko je temperatura padla pod ledišče, da so lahko začeli izdelovati umeten sneg.
Mrzlo vreme in snežne padavine v januarju so omogočile marljivim športnim delavcem, da so pripravili in utrdili tudi veliko smučišče. VJetošnji smučarski sezoni je Športno društvo Horjul za otroke organiziralo kar pet smučarskih tečajev, ki se jih je udeležilo 120 otrok v trinajstih skupinah. Vodja tečaja, Samo Škrjanec, smučarski učitelj in predsednik Športnega društva Horjul, je pohvalil delo smučarskih učiteljev Marka Zdešarja, Jožeta in Andreja Marolta ter Janeza Žvoklja pa tudi delo tehnične ekipe pod vodstvom Matjaža Filipiča, ki so sodelovali pri izvedbi smučarskih tečajev in obeh nočnih tekmah 30. januarja in 13. februarja 2010. Na vsakem tekmovanju je sodelovalo več kot
60 tekmovalcev, med katerimi je bilo največ učencev osnovne šole in okrog 15 odraslih občanov. Zmagovalci so bili vsi, ki so progo prevozili ne glede na čas. Za orientacýo podatek, da je najhitrejši tekmovalec presmučal progo v času okrog 23 sekund, najpočasnejši pa v 38 sekundah. Zanimivo je bilo tekmovanje na pustno soboto, ko so vsakemu tekmovalcu postregli s krofom in čajem. Na smučišče se je prav med tekmovanjem spustila zelo gosta megla, vendar so organizatorji
na takih smučiščih je precej drago, predvsem smučarske karte in prevoz do smučišč. V razgovoru s predsednikom Športnega društva in s starši otrok, ki so obiskovali smu-
čarski tečaj v Mrzli dolini, sem spoznal, da domači smučarski zanesenjaki veliko pripomorejo pri prvih smučarskih korakih najmlajših.
France Brus
kljub temu uspeli izpeljati nočno smuko v Mrzli dolini. Smučišče v Mrzli dolini je kot nalašč za učenje smučarskih veščin, ki bi jih sicer smučarji začetniki našli na znanih slovenskih smučiščih. Smučanje
Ekipa, ki je skrbela za povezavo in varnost med tekmovanjem v Mrzli dolini.
Pogled na cilj in navlače smučarskega tekmovanja
Romantičen nočni pogled na smučišče v Mrzli dolini
Sprotno objavljanje rezultatov posameznih tekmovalcev na oglasni deski
Najmlajši tekmovalci so se takole postavili pred objektiv fotografske kamere.
Osnovna šola Horjul
Ob našem kulturnem prazniku
Praznike imamo radi, saj so povezani z dnevi, ki jih preživimo po svojih željah. Zjutraj nas nihče ne vrže iz postelje, dišeče po sanjah in poležavanju, zato imamo čas, da vstanemo s pravo nogo in smo dobre volje, ker se nam ni treba podati v hladno in megleno jutro.
Prazniki pa so povezani tudi s proslavami. Včasih nos^o vonj po režimu, v srečnejših časih pa znajo biti take, da ti ob njih zavriska srce od prešernega zanosa in čiste otroške spontanosti, ki ni pogojena z leti. Ena taka prava, sproščena, da smo je bili veseli vsi: tisti, ki smo pripomogli, da je zaživela, in oni, ki so jo prejeli kot naš dar, se je dogodila tudi v Horjulu. Pripravili smo jo horjulski šolarji za sošolce, svoje učiteljice pa tudi zase. Resnični dar obogati vse: obdarovance in darovalce.
Učenci 3. b smo bili med slednjimi. Dotaknila se je tudi naših src.
Erik: Imeli smo svoj kulturni praznik, zato smo bili v ponedeljek doma, v petek pa smo imeli proslavo. Na proslavi smo tretješolci zaigrali igrico. Jaz sem igral čevljarja, miški sem zašil trebušček z veliko šivanko in jo posvaril, naj bo previdnejša.
Jan: Naša proslava je bila super, ker smo vsi dobro igrali, pa tudi zato, ker smo nastopali tudi mi, 3. b. Všeč mi je bilo, ko je Prešeren metal prave fige med gledalce. Sam jih sicer ne maram, zato sem ujeto figo dal sošolcu Niku.
Matej: Všeč mi je bila naša recitac^a Moj pes, ker rad nastopam. Igrico o miški bomo zaigrali tudi otrokom iz vrtca, ki smo ga nekoč obiskovali.
Aljaž: V razredu smo se naučili igrico Miška je šla k čevljarju. Igral sem kravo in zahvalil sem se miški za travo. Rad nastopam, čeprav mi je tudi nerodno.
Manca: Proslavo smo napravili v spomin Prešernove smrti. Nastopala sem v recitac^'i Moj pes. Všeč mi je bil stari beli kuža Snupi, ki ga je pestoval sošolec Erik.
Nik: Proslavo smo pripravili v prosvetnem domu. Rad nastopam na odru. Na horjulskem sem nastopal lani v družbi sestric.
Sara J: Igrala sem glavno vlogo - miško -v igrici Miška je šla k čevljarju. Z njo je nastopil naš razred. Na odru me je bilo sram. Moja mami je bila ponosna name. Svojo miško sem igrala z lutko na kuhalnici.
Pia: Meni je bila všeč naša igrica. Hudo mi je bilo, ker so se nekateri starejši učenci norčevali iz naše predstave. Ne zdi se mi prav, da se starejši norčujejo iz mlajših, saj smo vložili veliko truda. Naša recitac^a se mi zdi v redu, saj so nastopali tudi vsi moji sošolci.
Pripravila Mojca Potrebuješ,
Osnovna šola Horjul
40 NAŠ ČASOPIS	Občina iW Horjul	29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si
		
Osnovna šola Horjul je šola Armalovega sklada
V šolskem letu 2009/10 smo se učenci predmetne stopnje Osnovne šole Horjul pr^avili na razpis za raziskovalno nalogo z naslovom Armalov sklad za zdravo pitno vodo. V Mariborski livarni so se odločili, da v središče svojega družbeno odgovornega delovanja postavko skrb za zdravo pitno vodo. Ustvarili so ekološko usmerjeno sponzorsko akc^'o Armalov sklad in jo namenili mladim v osnovnih ter srednjih šolah po Slovenci in v tujini. Ravnatelje in mentorje šol Armalovega sklada so povabili tudi na predstavitev sklada in aktivnosti ter ogled tovarne in proizvodnje armatur.
Na naši šoli smo se odločili za raziskovalno nalogo, ker želimo mlade vzpodbujati k pozitivnemu in aktivnemu odnosu
Učenci so si ogledali vodno zajetje v Horjulu
do okolja. Učence ozaveščamo o pomenu odgovornega ravnanja z naravnimi viri in še posebno o pomenu ohranjanja virov čiste pitne vode v ožji in širši okolici. V okviru te raziskovalne naloge smo izpeljali že veliko ak-
^ in čistilno napravo
tivnosti. Učenci sedmih razredov delajo poskuse in ocenjujejo kakovost vode iz pip, ustekleničene vode in vode iz naših potokov. Pod vodstvom g. Feliksa Malovrha smo si ogledali vodno vrtino in vodno zajetje. Predstavniki VOK-a so nam razložili delovanje horjulske čistilne naprave. Učenci osmih in devetih razredov so imeli predavanje biologinje Marjete Slov-ša na temo kemičnih in bioloških čistilnih naprav. Nove ideje o raziskovanju našega naravnega okolja se nam
	
	à 1 ii^
Hišnik je menjal pipe.
še porajajo in z velikim veseljem pričakujemo aktivnosti, ki nas še čakajo v tem šolskem letu. Pa ne samo to. Pr^avili se bomo tudi na razpis sklada v šolskem letu 2010/11. Mentorici ter sodelujoči učenci smo se odločili za delo iz odgovornosti do ohranjanja varnega in zdravega okolja ter odgovornosti do prihodnjih generac^'. S temi aktivnostmi smo v naši šoli zamenjali stare pipe s kakovostnimi Armalovimi armaturami, ki nam jih je podarila Mariborska livarna.
Mentorici: Helena Rozman Pišek Teja Strlič
Dedek pripoveduje
Dedek mi velikokrat pripoveduje
zgodbe iz svoje mladosti. Med drugim se koliko truda je bilo potrebno,
a so pokosili travnik.
V tistih časih kmetje namreč še niso imeli kosilnic in drugih strojev. Ves travnik je bilo zato treba pokositi ročno. To je bilo zelo zahtevno opravilo, ki je moškim vzelo precej časa in energie. Premožnejši kmetje so zato najeli 8 do 10 koscev iz vasi, ki so radi prišli pomagat. Vedeli so, da jih potem čaka dobra malica. Zbrali so se že ob 4. uri zjutraj, popili kavo in šilce žganja ter počakali, da se je začelo daniti. Če je bila trava še rosna, se je veliko laže kosilo. Gospodinja je koscem ob 7. uri prinesla bogato malico. Ker je bilo za košnjo trave potrebno veliko moči, so bili to po navadi žganci in zelje. Kosci so bili zelo zagrizeni za delo in so včasih tekmovali, kdo je močnejši in sposobnejši. Kdor je dohitel kosca, ga je zmerjal z zbadljivkami: »Pohit, če ne ti bom šnir-nice odrezal!« Če do 10. ure travnik še ni bil pokošen, je gospodinja ponovno prinesla hrano. Tokrat sta bila na krožniku slanina in domač kruh, za žejo pa obvezno »krhljeva voda«. Ob 12. uri h so z delom ponavadi končali in odšli na gospodarjevo kmet^o, kjer so dobili tudi kosilo. Na koncu pa so skupaj veselo zapeli in se še dolgo veselili. To je dedkova zgodba. Pove mi tudi, da I bili stari časi težki, a lepi. Bilo je veliko več priložnosti za medsebojno druženje in veseljačenje kot danes.
Aljaž Nagode, 4. a
Babica pripoveduje
Moja babica Angela je stara 71 let. Zanimalo me je, kako je bilo v starih časih. Ob topli kmečki peči mi je pripovedovala marsikaj zanimivega.
Rodila se je na Koreni. Bili so zelo revni. Ne spomni se nobene igrače, razen lesenega kolesa, ki so ga izdelali doma. V družini je bilo enajst otrok in vsi so morali pomagati pri kmečkih delih. Pasli so ovce, grabili seno, s košem nosili listje, pomagali na polju. Jedli so zelo skromno. Bili so zelo veseli, kadar so klali, saj je vsak dobil košček klobase. Otroci so radi poslušali berače, ki so hodili od hiše do hiše, prosili za hrano in pripovedovali zgodbe. V šoli so imeli zelo strogega
so
učitelja. Otroci so se ga bali. Niso imeli zvezkov, ampak so s kredo pisali na majhne tablice. Malico so nosili s seboj. Ponavadi je bilo to jabolko in košček kruha, če so ga sploh imeli. Do šole so imeli eno uro hoje. Če je bilo doma veliko dela, niso smeli v šolo.
Babičino otroštvo je bilo skromno in naporno. Bilo pa je bolj umirjeno in otroci so bili zadovoljni z vsako malenkostjo.
Anja Podržaj, 4. a
Pogled z mojega okna
Moja soba je prostor, kjer preživim največ svojega prostega časa. Tu se učim, pišem domače naloge, berem knjige, poslušam radio, spim a izmed vsega najraje samo sedim ob oknu in gledam skozenj. Ob tem početju mi nikoli ni dolgčas, saj se vedno dogaja kaj zanimivega.
Najljubši mi je pogled skozi okno pozimi, ko začne padati sneg. Zelo rada opazujem njegovo lahkotno padanje in si zraven želim, da bi vsi ljudje živeli na takk način, mirno in tiho. Pogled je še posebno zanimiv takrat, ko opazujem drevesa, odeta v belo odejo, in Koreno v sončnih dneh, ko sneg odb^a prav posebno svetlobo. V božičnem času vidim cerkev, osvetljeno z zvezdo repatico.
Zgodaj spomladi, ko se sneg počasi topi, si včasih zaželim, da bi zaradi vseh skrbi doma in v šoli skopnela in se spremenila v vodo tako kot sneg. Vendar me želja kaj kmalu mine, ko se vsa narava prebuja in tudi sama sem takrat boljše
na gimnaz^i. Strah me je sprememb, ki me čakajo, a se tudi že veselim spoznati nove sošolce in učitelje.
Za jesenjo pride spet zima in vsa stvar se ponovi, le da se jaz spremenim in drugače dojemam svet okoli
sebe. Petra Medved, 9. a
volje. Drevesa ozelenio, prve cvetlice po-ukajo na plan. Na cestah je v meta. Avtomobilom se priključno še mo-
toristi in kolesarji. Ob sončnih vikendih je še posebno lepo videti mlade družine na sprehodi s svojimi otroki in psi.
Na sosednji kmet^i že opravljajo prva spomladanska dela. Dnevi postajajo toplejši in pomlad se že s
etje. Že so tu počitnice.
v po-aenkrat je vse
man vozi
avtobusov, ki so vse leto pridno i srednješolce v Ljubl ano. Zdaj je pod mojim oknom več otrok, ki se rolajo in kolesarko po vasi. Brezskrbne počitnice hitro minejo in že je tu september, ko dnevi brez otrok postajajo tihi in pusti.
Jeseni se spet začne vrvež srednješolcev, ki poln^o avtobuse in odhajajo v ljubljanske šole. Ob tem vedno začnem razmišljati o svojem nadaljnjem šolanju
Pogled na mojo vas
Z najvišjega hriba v Žažarju je odličen pogled na vse okoliške kraje. V jasnem vremenu se z Gradišča vidi tudi do Triglava. Že od malih nog se na Gradišče odpravljam s starši ali sama. Kadar se tja podam s pr^ateljico, skupaj občudujeva naravo in okolico, vedno pa odkr^eva kaj novega. Ko sva prejšnjikrat gledali našo vas, sva se zazrli v preteklost in se spominjali dogodivščin iz otroških let.
Največ dogodivščin je z gasilskega dvorišča. Cela kopica otrok nas je bila tam vsako popoldne. Ni nam bilo mar, ali pada sneg ali močno pripeka sonce. V toplejših dneh smo igrali hokej z lesenimi palicami, ki smo jih skupaj zbili kar sami. Vseeno nam je bilo za potolče-na in opraskana kolena. Zanimivo je bilo igrati tudi nogomet. Brcanje žoge v steno je bilo zanimivo, dokler žoga ni priletela v okno in smo jih slišali od staršev. Pa komu mar. Usedli smo se na kolo in se vozili gor in dol po vsej vasi, poleg tega pa oponašali sirene policajev in reševalcev, ki so nas »lovili« in preganjali.
Takih dogodivščin se s pr^ateljico vedno z nostalg^o spominjava in se zraven smejiva. Še vedno se nama zd^o smešni, čeprav sva se o njih že velikokrat pogovarjali. Z občudovanjem se spominjava soseda, ki je hodil s hoduljami, visokimi dober meter. Z njimi je prehodil dolgo razdaljo, nanje pa se je spravil tako, da je zlezel na breg in od tam na hodulje.
Moji spomini zajamejo tudi zimske dni. Sankanje po bregu imam zelo rada. Ne bom pozabila, kako so mi na sankanju sani ušle iz nadzora. S pr^ateljem sva tako zapeljala čez škarpo. Zelo sem se udarila v čelo in še dolgo imela na njem veliko hrasto.
Dogodivščin iz otroških dni je še veliko. Vseh ni mogoče opisati, na mnoge izmed njih pa se spomnim, kadar se povzpnem na žažarsko Gradišče.
Luc^'a Trček, 9. a
Oko mojega spomina seže daleč
Oče je z menoj vedno hotel kolesariti, saj sta z njegovim očetom veliko kolesarila. Vsak dan me je učil voziti se brez pomožnih kolesc. Verjetno se brez njih še dolgo ne bi znal voziti, če ne bi imel vzornika - mojega soseda.
Nekega dne smo šli s kolesi k babi in ded^u na kosilo. Jaz in moj bratec sva imela še pomožna kolesca. Ko smo pokosili, so nepričakovano prikolesarili mimo ulice sosedje, vsi veseli, saj se je njihov sin naučil voziti kolo brez pomožnih kolesc. Takoj ko sem ga zagledal, sem brž poprosil očeta, da mi sname pomožna kolesca, saj bi se rad naučil voziti brez njih. Sosed se je pred mano postavljal, saj je znal nekaj več kot jaz. Zato sem si še bolj želel voziti se brez pomožnih kolesc. Oče me je držal za zadnji del sedeža in mi pomagal loviti ravnotežje. Bil sem brez skrbi, saj sem vedel, da ne morem pasti. Ko sem se ozrl nazaj, sem videl, da me oče ne drži več.
V hipu sem padel s kolesa, čeprav sem vedel, da se že znam voziti brez pomožnih kolesc. Poskusil sem še enkrat in še enkrat in že sem se lahko peljal samostojno skupaj s sosedom. Bil sem zelo ponosen.
Vid Čadež, 6. b
Bil sem star štiri leta. Mami me je vprašala, če bi se rad naučil smučanja. Bil sem zelo vznemirjen. Takoj sva odšla v Mrzlo dolino. Mami mi je pokazala, kako se moram peljati in uspelo mi je naučiti se smučati.
Bilo je sončno popoldne. Mami sem rekel, da se grem gugat na gugalnico. Med tem sem zaspal in padel na hrbet z gugalnice na beton.
Takrat ko sem začutil bolečino, sem začel strašno jokati. Tekla mi
je kri, zato sem imel povoj okoli glave. Še zdaj se mi pozna, saj sem tam brez las.
Primož Drašler, 6. a
Pri 8 letih sem želela tekmovati v smučanju, saj je bilo tekmovanje v Mrzli dolini. Na dan tekmovanja sem prišla na smučišče, kjer so mi dali štartno majico, nato pa smo se morali peš povzpeti na vrh hriba, da smo se ogreli. Čez nekaj časa sem bila na vrsti jaz. Kar dobro sem smučala. Za mano jih je bilo še kar nekaj. Sledila je razglasitev. Bila sem druga. Zelo sem bila vesela za dober rezultat.
Hana Končan, 6. a
Stara sem bila skoraj pet let, ko je moj nono kupil čoln rdeče barve. Zasidran je bil v pristanišču. Ko nam je povedal, da ga je kupil, smo se šli peljat. Moj brat, ati, mami, nono in jaz smo se zapeljali proti Debelemu Rtiču. V čolnu je bilo veliko prostora. Ker sem se prvič peljala, sem se držala za sedež, ker sem mislila, da bom padla s čolna. Med vožnjo je s čolna padla zastavica, zato smo jo šli pobrat. Obrnili smo se in čoln se je nagnil na eno stran. Takrat sem se še bolj ustrašila kot prej, a ni bilo nič hudega. Zastavice nismo rešili, samo pa skakali iz čolna v vodo in se zabavali na morju.
Jana Vrhovec, 6. a
Stara sem bila okoli pet let, ko sem se prvič vozila z rolerji. Za rojstni dan sem dobila nove ro-lerje. Takoj sem se hotela iti vozit z njimi, ampak morala sem počakati, saj sem za to potrebovala tudi ščitnike. Toda jaz se nisem zmenila za to. Odšla sem ven in obula rolerje. Čeprav se nisem znala peljati z njimi, sem se kar
spustila po hribu navzdol. Takrat pa me je obšel strah, vsemogoče misli so mi rojile po glavi in bum, padla sem na čelo. Začela sem glasno jokati in mama je prihitela k meni. Na mojem čelu je nastala kar velika buška. Na srečo ni bilo nič hudega. Mama me je vprašala, če se grem peljat z njo in da me bo čuvala. Jaz tega nikakor nisem hotela, ampak po dolgem času sem rekla ja. Zdaj sem imela na sebi vso potrebno opremo. Z mamo sem se počasi odpeljala in uspelo mi je! Kmalu sem se lahko peljala že sama in postala boljša od svoje mame.
Še danes se rada rolam in ugotovila sem, da je potrebno nekaj časa, preden se ti izpolni kakšna želja.
Maja Bernot, 6. b
Oko mojega spomina seže nazaj v čas, ko sem imela štiri leta.
Med zimskimi počitnicami smo se z družino odpravili na smučanje. Spominjam se, da sem zelo rada smučala, a le do trenutka, ko sem ponesreči pristala na celem kupu snega. Kar naenkrat se mi je pred očmi stemnilo. Za trenutek sem pomislila, da sem že brez glave. Na začetku me je vse bolelo. Začela sem se jokati. Takoj sta k meni pritekla ati in mami. Odpela sta mi smuči in me poizkusila posaditi na noge. Noga me je tako bolela, da je nisem mogla premikati. Takoj sta me naložila v avto in me odpeljala v bolnišnico. Tam so ugotovili, da imam zlomljeno nogo. Zelo me je bilo strah, saj nisem vedela, kaj temu sledi. Na hodniku smo čakali. Naenkrat zaslišim glas, Judita naj se zglasi v mavčarni. Nadeli so mi bel škorenj, ki je segal vse do riti. Na začetku se sploh nisem znala premikati. Z berglami nisem hotela hoditi, zato sem se vlekla kar po tleh. Mavec sem imela skoraj šest ted-
nov. Ko so mi ga odstranili, sploh nisem hotela stopiti na nogo. Še kar nekaj časa so me starši vozili na fizioterap^'o, preden me je noga zopet ubogala.
Od takrat so smuči še vedno zložene v istem kotu. Smučanje raje opazujem po televiz^'i, kot da se z njim ukvarjam. Mogoče pa le pride čas, ko bom zagrabila v roke smuči in veselo odhitela na smučišče.
Judita Lončar, 6. b
Ko sem bila stara 4 leta, nisem hodila v vrtec in je zato name pazila stara mama.
Nekega dne smo šli na sprehod. Jaz sem šla s kolesom, moja stara mama pa z vozičkom.
Čez čas sem med vožnjo s kolesom pred seboj zagledala velik kamen. Padla sem in si poškodovala obraz. Ker sem bila stara komaj 4 leta, me je obraz zelo bolel.
Nazaj sem se peljala z vozičkom. Ko sem bila doma, sem se namestila na kavč in zaspala. Čez čas sem se zbudila in počutila sem se mnogo bolje.
Vsi otroci se radi igrajo, ampak jaz in moj bratranec pa sva se še posebno rada igrala v peskovni-ku.
Moja teta je nekega dne s seboj na obisk pripeljala mojega bratranca. Skupaj sva se lovila, igrala skrivalnice in se gugala. Čez čas pa je moj bratranec dejal: »Pojdiva se igrat na peskovnik.« Tako sva šla na peskovnik. Tam sva delala potičke, gradove in »Triglave«. Ko sta s teto odšla, sem upala, da bo prišel še kdaj.
Zvečer sem si utrujena stresla pesek iz čevljev. Ker sem ta dan toliko uživala, sem si ga zapomnila do danes.
Luc^a Bastarda, 6. a
29. marec 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si	Občina Dobrova UflJ - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 41
		
Bronasti znak CZ za Milana Velkovrha in Marka Zibelnika
Na prireditvi ob svetovnem dnevu Civilne zaščite za ljubljansko regijo v Občini Škofljica je bronasti znak Civilne zaščite prejel tudi Milan Velkovrh z Babne Gore. Bronasti znak se podeli posameznikom, skupinam in organizacjam za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Prav Milan Velkovrh, tudi poveljnik štaba CZ občine Dobrova - Polhov Gradec, je na tem področju izredno zanesljiv in aktiven, za kar si zasluži pridobljeno priznanje. Predlagatelj priznanja je bila občina z naslednjo utemeljitv^o:
"Milan Velkovrh že leta požrtvovalno in uspešno opravlja naloge poveljnika občinskega štaba občine Dobrova - Polhov Gradec. Njegovo delo se odraža pri nenehni skrbi pri varo-
vanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah. V obdobju vodenja civilne zaščite v občini so občino prizadele številne naravne nesreče, zemeljski plazovi, neurja, poplave, za katere je v skladu s svojimi pristojnostmi vedno hitro in vestno opravil svojo nalogo. Njegov prispevek k razvoju civilne zaščite na območju občine se odraža v organiziranju in opremljanju enot na področju zaščite, reševanja in pomoči. Doseda-
nje aktivno, požrtvovalno delo in neprecenljiva pomoč ljudem v stiski, našim občanom, je botrovala predlogu za podelitev bronastega znaka civilne zašlite RS."
Na isti prireditvi je bronasti znak CZ prejel tudi občan Dobrove - Polhovega Gradca, Marko Zibelnik, ki ga je predlagala Uprava za zaščito in reševanje ljubljanske reg^e.
S. S.



— . I
iM

Dobitnika bronastih kovrh (levo) in Marko
priznanj Zibelnik
(desno)
Moč javne razsvetljave je znotraj zapovedanih parametrov
Svetlobnega onesnaževanja vsaj zaenkrat ni
Dobrova - Svetlobnega onesnaževanja v občini Dobrova - Polhov Gradec naj ne bi bilo, saj je moč javne razsvetljave znotraj parametrov, ki jih določa okoljsko ministrstvo. Kljub temu pa bo občina morala v naslednjih letih zamenjati žarnice javne razsvetljave s takimi, katerih kot svetloba pada navpično.
je postavila za skrajni rok leto 2012, za sakralne spomenike pa leto 2013. V Ljubljani so se menjave že lotili, dobrovsko občino pa to še čaka. »Potrebno jih bo zamenjat, razen pri novozgrajenih javnih razsvetljavah, kjer smo vsa ta določila uredb že upoštevali,« je še dodala Sečnikova.
V nekaterih občinah, na primer v Horjulu, javno razsvetljavo zaradi zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja ponoči ugašajo. Na zadnji seji je v tej smeri razmišljal tudi do-brovski občinski svetnik Anton Potočnik, vendar je bilo županovo stališče odklonilno. Dejal je, da je občina že sedaj znotraj dovoljenih meja onesnaževanja, po drugi strani pa se boji povečanja kriminala zaradi ugasnjenih luči.
Gašper Tominc
Leta 2007 je izšla državna uredba o vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je občinam naročila, da morajo do 31. marca 2009 oddati načrte javne razsvetljave. Nato pa morajo občine vsako leto do konca marca oddati še poročilo o svetlobnem onesnaževanju z javno razsvetljavo. Slednjega na občini letos sicer še niso naročili, je pa že sedaj jasno, da je občina znotraj parametrov, ki jih dovoljuje uredba. »Sodeč po pravilniku uredbe občina Dobrova - Polhov Gradec ne beleži svetlobnega onesnaževanja oziroma je to še znotraj dovoljenih meja. To smo dosegli postopoma, v petih letih. Komunalni delavci so namreč ob rednih vzdrževalnih delih na javni razsvetljavi menjavali obstoječe 400 vatne žarnice s 150 vatnimi,« je pojasnila Moj-
Misja v Afganistanu
Svetlobna moč javne razsvetljave je v dovoljenih mejah.
ca Sečnik iz občinske uprave.
Toda kot kaže, bodo morali delavci ponovno na drogove javnih razsvetljav. Pred časom
je izšla uredba, ki določa, da mora biti snop svetlobe javne razsvetljave strogo usmerjen navpično proti tlom. Uredba
»Bilo je nevarno, v baze ali zunaj nje«
Šentjošt, 5. marec - Polna dvorana kulturnega doma v Šentjoštu je prisluhnila nekdanjemu domačinu Mihu Kuharju, ki seje lani udeležil misje Slovenske vojske v Afganistanu. Inštruktor Gorske šole v Slovenski vojski je prišel med šentjoštčane na povabilo domačega študentskega društva Silaq.
Kuhar, ki je predavanje pod- še do nedavnega veljal za mir- afganistanskim otrokom. Mi-
krepil še s projekc^o fotografij, je na mis^'i prebil devet mesecev - od januarja do oktobra 2009, kar je bilo tri mesece več kot so sprva načrtovali. Vzrok so bile volitve, kjer so varnostne sile Isafa potrebovale okrepitve - tudi slovenske. »Bil sem v tako imenovani OMLT skupini, ki je skrbela za mentorstvo in povezavo z afgani-
Miha Kuhar na predavanju v šentjoškem kulturnem domu
stansko vojsko. Pravzaprav smo bili mentorji ter svetovalci afganistanskim častnikom in podčastnikom, obenem pa tudi vez z Isafom,« je posebej za Naš časopis pojasnil Kuhar, ki ga marsikdo pozna tudi z malih zaslonov, kjer je imel oddaje o vojaškem gorništvu. Kontigent je bil nastanjen v Heratu v zahodnem delu Afganistana, ki je
nejši predel države. To zdaj ni več mogoče trditi, saj v provinco vedno pogosteje vdirajo ta-libani iz juga države, od koder se umikajo pred zavezniškimi silami. Slovenski kontingent je imel izrecno vlogo inštruktorja, medtem ko se bojnih operac^' ni smel udeleževati. Kljub temu je nevarnost nanje prežala tako rekoč na vsakem koraku. »Potrebno se je zavedati, da se takoj, ko greš iz baze, znajdeš v tveganem okolju, kjer nate preži vrsto nevarnosti. Pa tudi v sami bazi ni tako nedolžno, saj so se dogajali raketni napadi. Toda to je del našega posla. Če te je strah, je to po svoje dobro, ker ti strah izostri čute. Poleg tega smo imeli toliko psihičnih priprav, da se ti je zdelo takšno stanje normalno. Mi na srečo neposrednega kontakta z uporniško vojsko nismo imeli, smo pa doživeli napad na afganistansko vojsko. Na cesti je bila namreč podstavljena bomba, zaradi katere je umrlo pet afganistanskih vojakov.« Sicer pa so vojaki opravili tudi več humanitarnih nalog. Razdeljevali so pomoč, ki je prihajala z različnih koncev sveta, med drugim tudi iz Slovence. A ena od njih je bila posebna. »Ko smo lani maja odhajali iz dopusta v domovini, so naše žene in dekleta pri ministrici za obrambo izrazile željo, da bi pomagale
nistrica je dala zeleno luč, nakar je po slovenskih osnovnih šolah stekla akc^a, v kateri so slovenski otroci zbirali različna sredstva za afganistanske sovrstnike. Slovenska vojska je poleti prepeljala pomoč v Afganistan, kjer smo jo nato razdelili. Odločili smo se za nekaj vasi v goratih predelih, daleč zunaj baze, kamor le redko za-
Daljša odsotnost gotovo ni dobra za družinsko življenje, na srečo pa zdajšnja tehnolog^a omogoča povezavo z domom tako rekoč v vsakem trenutku. »Podpora družine je v mojem poklicu zelo pomembna. Popolnoma se zavedam, da jim je bilo zaradi mene marsikdaj težko. Zato še toliko bolj cenim njihovo razumevanje. Na srečo sem bil z družino vsak dan v
Slovenska vojska je med afganistanske otroke razdelila pomoč, ki so jo zanjo zbrali njihovi slovenski sovrstniki.
idejo varnostne sile. Tako je pomoč slovenskih otrok romala v roke njihovih sovrstnikov, ki so o pisanih zvezkih, oblačilih in podobnem doslej lahko le sanjali.«
To je bila Kuharjeva prva mi-s^'a, čeravno se je udeležil že številnih usposabljanj v tujini.
stiku prek interneta, v nujnih primerih smo lahko poklicali celo domov po satelitskem telefonu.« Kot je še dejal, so ga že vprašali, če bi se vrnil v Afganistan, a je trenutno odklonil. Ni pa izključena vrnitev čez dve ali tri leta.
Gašper Tominc
Zima
v polhograjskem Blagajevem vrtu
Spomini na letošnjo zimo še niso zbledeli. Po več letih nam je natresla dolgotrajno snežno odejo. Po hribih in tamkajšnjih osojnih strmalih se bo sneg počasi preob-ražal v srenec in obdržal še dolgo v poletje. Potem ga bo spodjedla toplota zemlje in vroč dih od zgoraj. Tudi grof Blagaj v Blagajevem vrtu se je letos okinčal s slavnostno belim ogrinjalom in si nadel kučmo, kapelico brezjan-ske Mar^'e pa so varovali stebri smrek z nežnim belim puhom. Lepo je bilo.	Foto: Milka Bokal
Dobrova - Polhov Gradec
Pridružite se nam pri čiščenju divjih odlagališč. Pr^avite se lahko na www.ocistimo.si ali pri občinskem organizatorju tilen.tehovnik@ocistimo. si.
Tilen Tehovnik 031 856 666
Več o akc^i na skupnih straneh.
Očistimo Slovenko v enem dnevu!
Občina Dobrova - Polhov Gradec se je pridružila in finančno podprla projekt Očistimo Slovenko v enem dnevu!, ki je največji prostovoljski okoljski projekt v zgodovini Slovenije. Vrhunec bo projekt dosegel 17. 4. 2010, ko bi želeli, da bi se organizatorjem pridružilo 200.000 prebivalcev Slovence s skupnim ciljem očistiti iz narave vsaj 20.000 ton odloženih odpadkov. Da bi nam tak podvig uspel, je treba stopiti skupaj. Da premoremo kolektivizma in aktivizma, smo v preteklosti že dokazali. V naši občini je veliko poznavalcev in ljubiteljev narave, zato imamo zdaj izvrstno priložnost, da se povežemo in za en dan zadihamo z ostalo Slovenko, ki bo tudi čistila.
Vabimo vse občane, da se pridružite projektu:
•	Pr^avite se na strani www.ocistimo.si
•	17.4.2010 se dobimo se ob 9. uri na zbirnih mestih.
•	Zbirna mesta bodo pred vsakim gasilskim domom v občini.
•	Za vreče in rokavice bo poskrbljeno, lahko pa prinesete svoje rokavice.
•	Po končani akc^'i se ponovno dobimo na zbirnem mestu, kjer nas čaka malica.
Za več informac^' obiščite spletno stran www.ocistimo.si. Vprašanja lahko naslovite tudi na info@ocistimo.si ali tilen. tehovnik@ocistimo.si.
42
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
29. marec 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Vpis v vrtec
Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 2010/11 svojega otroka vključiti v vrtec pri OŠ Polhov Gradec in vrtec pri POŠ Šent-jošt, sporočamo, da lahko oddate vloge za sprejem otrok najpozneje do 30.4. 2010.
V	vrtec pri POŠ Šentjošt vpisujemo otroke 1. in 2. starostnega obdobja.
V	vrtec pri OŠ Polhov Gradec vpisujemo otroke 1. in 2. starostnega obdobja. Sprejeti otroci bodo v vrtec pri OŠ Polhov Gradec vključeni predvidoma septembra 2010 oziroma po pridobitvi uporabnega dovoljenja vrtca.
Vloge lahko dobite na sedežu obeh vrtcev in na naši spletni strani.
Vloge za šolsko leto 2010/2011 bomo sprejemali do 30. 4. 2010.
Na podlagi prispelih vlog bomo opravili uradni sprejem v vrtec. Vsi starši, ki boste ali ste že oddali vloge, boste o sprejemu otrok pisno obveščeni. Če bo vpisanih več otrok, kot bo prostih mest, bo o sprejemu odločala komis^'a za sprejem otrok v vrtec. Lepo pozdravljeni.
Dodatna pojasnila lahko dobite v VVO ali na telefonskih številkah: 031/645-483 in 01/7540-332.
Ravnateljica: Albina Jerman Slabe
^ m A
OBVESTILO - vpis otrok v vrtca Dobrova in Brezje
Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 2010/2011 svojega otroka vključiti v vrtca Dobrova in Brezje, sporočamo, da vloge za sprejem otrok lahko oddate najpozneje do 30. aprila 2010.
V vrtec vpisujemo otroke 1. in 2. starostnega obdobja.
Obrazci za vpis so na voljo v obeh vrtcih in na spletni strani Osnovne šole Dobrova.
Izpolnjene obrazce lahko oddate osebno v upravi Osnovne šole Dobrova ali jih pošljete na naslov: Osnovna šola Dobrova, Cesta 7. maja 20, Dobrova.
Če bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komis^a za sprejem otrok.
Vloge, ki bodo prispele po 30. aprilu 2010, bomo upoštevali le, če bodo ostala prosta mesta.
Na podlagi prispelih vlog bomo opravili uradni sprejem v vrtec. Vsi starši, ki boste ali ste že oddali vloge, boste pisno obveščeni o sprejemu otroka v vrtec.
Za dodatne informac^e smo vam na voljo na telefonski številki 01/3601-220.
Viljem Kovačič,
ravnatelj OŠ Dobrova
Poročilo o delovanju sklada vrtca Dobrova
1.	Konec šolskega leta 2008/09 smo na zaključni zabavi vrtca prodajali CD z otroškimi pesmicami in CD s slikami naših otrok, ki so nastajala vse leto in smo zbrali 286 evrov.
2.	V šolskem letu 2009/10 so naši otroci z vzgojiteljicami naredili 500 voščilnic, ki smo jih konec leta 2009 prodajali v vrtcu.
3.	Decembra 2009 smo organizirali novoletno zabavo, ki smo jo začeli s pohodom od vrtca do šole z lučkami, ki so jih naši otroci skupaj z vzgojiteljicami izdelali v vrtcu. Na zabavi smo organizirali srečolov. Poskrbeli smo za hrano in p^ačo. Otroci so uživali na igralih, ki nam jih je posodil Zavod G-rega. Na zabavi smo ustvarili Božička z željami za novo leto 2010. Obiskal nas je tudi Božiček.
4.	S prodajo voščilnic in novoletno zabavo
smo zbrali 1.213,52 evrov.
5. Z donatorji Mercator, d. d., MVA, d. o. o., in Konstrukcje Scwarzmann, d. o. o., smo zbrali 320 evrov denarnih sredstev.
1. Donatorji (starši naših otrok; Zavod G-Rega, Ljubljana; Aljaž bar, Dobrova; okrepčevalnica Pr' Kozinc, Podolnica; Pr' Prek, Šujica; Konstrukcje Schwarz-mann, d. o. o., Polhov Gradec; Uscom, d. o. o., Polhov Gradec; Hervis, d. o.o., Ljubljana; Spar Slovenja, d. o. o., Ljubljana; KD Group, d. d., Ljubljana; Krajevna skupnost Dobrova, Dobrova; O.K., d. o. o., Dobrova; Lekarna Dobrova, Dobrova; Gostilna Kramar, Hruše-vo; Tehniški muzej Slovenje, Polhov Gradec; Trgovina Pasja uta, d. o. o., Dobrova; MI-2, d. o. o.; MVA, d. o. o., Polhov Gradec) so nam priskrbeli vse dobitke za srečolov in smo tako zbrali
za 300 srečk dobitkov.
6.	Z zbiranjem starega papirja smo zbrali 28,20 evra.
7.	Tako smo v šolskem letu 2009/10 zbrali že 1.847,72 evra. Sredstva bomo porabili za nakup zunanjih igral na igrišču Vrtca Dobrova in enote Brezje ter za nakup knjig za Vrtec Dobrova in enoto Brezje.
ZAHVALA
Sklad Vrtca Dobrova se zahvaljuje za sodelovanje, udeležbo in pomoč pri orga-nizacji novoletne zabave za naše otroke, prodaji voščilnic in drugih aktivnostih sklada vrtca Dobrova: staršem, darovalcem, vzgojiteljicam, ravnatelju šole, hišniku, kuharjem in čistilkam šole, Božičku ter vsem, ki so nam pomagali, sodelovali, se prišli zabavat, nam darovali stvari ali denar. Hvala! Sklad Vrtca Dobrova
Gradnja pri OŠ v Polhovem Gradcu
Šola Polhov Gradec se nahaja na izjemno lepi, mirni lokacji na vzpetini nad strjenim naseljem. Na tej lokacji se poleg obstoječega šolskega objekta z manjšo telovadnico nahaja še športno igrišče in spremljajoče nepozidano zemljišče. Obdajajo jo travniki, njive, potoki in gozdovi. Že sama narava, ki jo obdaja, spodbuja učence in učitelje k ekološkemu razmišljanju in ravnanju. Željo jo ohraniti in se od nje učiti.
Vendar je obstoječo šolo potrebno prenoviti in prizidati. V objektu obstoječe šole želimo s prenovo doseči večjo funkcionalnost, predvsem z združevanjem posameznih zaključenih enot na enem mestu.
Cilji investicje so predvsem zagotovitev ustreznih šolskih prostorov za izvajanje pouka od 1. do 9. razreda, gradnja primernih prostorov za izvajanje pouka športne vzgoje (obvezni pouk športne vzgoje, pouk izbirnih predmetov in interesnih dejavnosti), gradnja upravnih prostorov, zagotovitev ustreznih prostorov za izvajanje športne dejavnosti v okviru interesnih dejavnosti občanov, zagotovitev ustreznih prostorov za izvajanje predšolske vzgoje, zagotavljanje pogojev za demografski razvoj podro-č)a.
Namen investicje je izvajanje zakonsko določenih javnih funkcj, ki jih država zagotavlja svojim občanom in ki so opredeljene v okviru Načrta razvojnih programov občine Dobrova-Polhov Gradec, skladno z veljavno zakonodajo, usmeritvami EU ter podpisanimi mednarodnimi konvencjami in sporazumi.
Objekt osnovne šole Polhov Gradec je bil zgrajen 1969 iz sredstev občine Ljubljana-Vič- Rudnik. S pričetkom gradnje smo se
soočili tudi z izredno slabim stanjem dotrajanega objekta, ki vsakodnevno pokaže nove pomanjkljivosti takratne gradnje, katere poskušamo sprotno uspešno sanirati in prilagoditi potrebam nove gradnje in rekonstrukcje, saj je namen zgraditi varno zgradbo, v skladu z vsemi protipotresnimi in protipožarnimi normativi. Kljub relativno dobremu vzdrževanju v zadnjih letih, so nekateri prostori močno dotrajani ali neprimerni, nekateri deli objekta pa so v zelo slabem stanju.
Po veljavnem terminskem načrtu se poleg oporne stene v prvi fazi gradi nova telovadnica, zatem prizidek za potrebe vrtca ter v času letnih počitnic tudi rekonstrukcja obstoječega objekta. Dela naj bi bila končana do konca avgusta 2010, torej pred pričet-kom novega šolskega leta, vendar nam že omenjena slaba kakovost takratne gradnje objekta nalaga nova dela, s tem tudi predviden čas gradnje.
Za občino, predvsem za Polhov Gradec, bo predvidena obnova šole velika pridobitev,
ki bo predvsem za naše šolarje in krajane velika sprememba, ki bo pripomogla k izboljšanju kvalitete dela in življenja.
Vsako gradbišče poleg zadovoljstva in pričakovanja novitet prinese s seboj tudi veliko negativnih lastnosti, ki motjo izvajanje pouka in neposredno okolico gradbišča.
Celoten kolektiv šole, starše otrok ter krajane naprošamo za razumevanje ter strpnost pri spremljanju poteka gradnje, saj bomo vsi z velikim veseljem jeseni ocenjevali skupno doseženi cilj.
Mateja Tavčar
Odvoz kosovnih odpadkov
JP Snaga d.o.o. organizira spomladansko zbiranje in odvoz kosovnega materiala. Prosimo vas, da kosovni material zložite
na prostor, kjer običajno stoji posoda za praznjenje in ga razvrstite glede na vrsto (kovina, les^), saj na odlagališču končajo le za nadaljnjo predelavo neuporabni odpadki. Kosovne odpadke: pohištvo, oblazinjeno pohištvo, preproge, kopalniško opremo pripravite najkasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom odvoza. Morebitna vprašanja in reklamacje sprejemajo na Snagi d.o.o. na številkah 01/ 477- 96 - 30 in 01/ 477- 96 - 67 vsak delovnik med 8.00 in 14.00 uro. Urnik odvoza kosovnega materiala:
•	KS Polhov Gradec četrtek 15. 04. 2010
•	KS Črni Vrh petek 16. 04. 2010
•	KS Dobrova ponedeljek 19. 04. 2010
•	KS Šentjošt torek 20. 04. 2010
Kaj sodi med kosovne odpadke?
-	kopalniška oprema
-	pohištvo
-	preproge
-	oblazinjeno pohištvo in vzmetnice
-	svetila in senčila
Med kosovne odpadke ne sodijo:
-	gospodinjski odpadki,
-	gradbeni odpadki,
-	zemlja, listje in veje,
-	nevarni odpadki,
-	odpadna električna in elektronska oprema in
-	avtomobilske gume.	MS
Sprememba Javnega razpisa sofinanciranje programa pospeševanja in ohranjanja kmet^stva 2009 v občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list št.: 16/2009)
Javni razpis za sofinanciranje programa pospeševanja in ohranjanja kmetjstva 2009 v občini Dobrova
-	Polhov Gradec (Uradni list št.: 16/2009) se v drugem odstavku XI. točke spremeni in dopolni tako, da upravičenci lahko vlagajo zahtevke za izplačilo upravičenih sredstev do 30.11.2010.« Sprememba datuma za vlaganje zahtevkov velja le za naslednje ukrepe:
1.1. Naložbe v posodobitev kmetj (4. člen Uredbe Komisje (ES) št.: 1857/2006)
E.	prva postavitev ali obnova travniških sadovnjakov,
F.	naložbe v postavitev ali obnovo pašnika ali obore,
G.naložbe	v agromelioracjska dela na kmetjskih zemljiščih
H.naložbe	v dostope do kmetjskih gospodarstev in zemljišč (dovozne poti, poljske poti).
2.2 Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis)
-	naložbe v gradnjo in rekonstrukcjo gozdnih vlak.«
Številka: 430-00005/2009-4 Datum: 15.3.2010	Župan Občine
Dobrova-Polhov Gradec
Lovro Mrak
Zahvala
Zahvaljujem se gasilcem in drugim naključnim voznikom, ki so v torek, 16. 3. 2010, ob 15.30 nesebično priskočili na pomoč pri gašenju gorečega kombja ob cesti Stranska vas- Šentvid.
Zoran Jazbec
29. marec 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
43
Na podlagi 6. in 16. člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis št.: 252/99 in 351/08) in 13. člena Odloka o priznanjih Občine Dobrova-Polhov Gradec (Uradno glasilo občine Dobro-va-Polhov Gradec št.: 6/2001), objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec
Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2010
Vsebina in pogoji razpisa:
1.	Občina Dobrova-Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologie, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled občine Dobrova - Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno.
2.	Oblike in stopnje priznanj občine Dobrova-Polhov Gradec so:
1.	Naziv častni občan občine Dobrova-Polhov Gradec
2.	Zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec
3.	Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec
4.	Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec
5.	Priznanje občine Dobrova-Polhov Gradec
3.	Naziv častni občan občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomen^o izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Dobrova-Polhov Gradec v Republiki Slovenci ali na mednarodnem področju.
4.	Zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Dobrova-Polhov Gradec.
V	koledarskem letu se lahko podeli največ en zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec.
5.	Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se podelita praviloma največ dva srebrna grba občine DobrovaPolhov Gradec.
6.	Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbudo za nadaljnje delo.
V	koledarskem letu se lahko podeli praviloma največ tri bronaste grbe občine Dobrova-Polhov Gradec.
7.	Priznanje občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja.
8.	Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj občine Dobrova-Polhov Gradec so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizac^e in skupnosti.
Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki
i pr
z obrazložitv^o in mora vsebovati podatke o kandidatu:
•	Ime in priimek oziroma naziv predlagatelja.
•	Ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo.
•	Naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizac^o.
•	Podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih.
•	Podatki o prejemu občinskega priznanja v preteklih letih.
•	Vrsta predlaganega priznanja.
•	Našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitv^o, zaradi katerih se kandidata predlaga za dobitnika občinskega priznanja.
•	Podpis predlagatelja in žig organizac^e.
Vloga je dostopna na spletni strani občine: www.dobrova-pol-hovgradec.si
9.	Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova in sicer najkasneje do 30. 04. 2010. Na ovojnico zapišite oznako: »Ne odpiraj - Predlog za občinsko priznanje«. Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Upoštevani bodo samo predlogi, ki bodo poslani v skladu z razpisom in v razpisanem roku.
10.	Prispele vloge bo obravnavala Komis^a za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in pripravila predloge za podelitev priznanj. Odločitev o podelitvi priznanj sprejme Občinski svet s sklepom. Sklep mora biti obrazložen.
11.	Predlagatelji in prejemniki priznanj bodo v roku 8 dni po sprejemu sklepa pisno obveščeni o podeljenem priznanju. Seznam prejemnikov priznanj bo objavljen v občinskem glasilu in določenih javnih medlih.
12.	Priznanja bo izročil župan Občine Dobrova-Polhov Gradec.
Občina Dobrova-Polhov Gradec
Številka: 430-0007/2010-1 Datum: 17.03. 2010
Voda najbolj nadzorovana
Povzetek letnega poročila jp vodovod-kanalizacija o skladnosti pitne vode na oskrbovalnem območju v občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2009
JP VODOVOD-KANALIZACUA d.o.o. je v občini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselja Podsmreka in Komanda.
Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo, kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JP Vodovod-Ka-nalizac^a v okviru notranjega nadzora, kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekc^ske službe. Notranji
nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem od-vzemnem mestu glede na vrsto tveganja.
Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v labora-tor^u JP Vodovod-Kanalizac^a in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laborato-r^ev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in redno sodelujejo v med-laborator^skih primerjalnih preskusih.
Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)
smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2009, ki je objavljeno na spletni strani www.vo-ka.si v rubriki Informac^e/Pitna voda. Povzetek poročila se nahaja v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in fizikalno-kem^ska preskušanja za oskrbovalno območje Brest.
Za vsa morebitna vprašanja smo vam na razpolago na e-naslovu voka@vo-ka.si.
JP VODOVOD-KANALIZACUA d.o.o.,
Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, marec 2009
VODOVODNI SISTEM	OBMOČJE	MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA						KEMUSKA PRESKUŠANJA				
		Odvzeti vzorci		Neskladni vzorci		Neskla E	dni vzorci Coli	Odvzeti vzorci		Neskladni vzorci		
		redni	občasni	redni	občasni	redni	občasni	redni	občasni	redni	občasni	PAR
LJUBLJANA	BREST	584	3	2	0	0	0	35	3	0	0	/
OPOMBE: PAR - neskladni parameter
Zares aktivno pripravlja program za lokalne volitve
Glavna tema in s tem tudi rdeča nit 3. zbora članic in članov Zares Dobrova - Polhov Gradec, ki je potekal v sredo, 10. marca, v Polhovem Gradcu, je bila usmerjena v bližajoče se jesenske lokalne volitve. Datum se namreč nezadržno približuje, zato so aktivnosti v povezavi s tem pomembnim dogodkom že v polnem teku.
Po pozdravnem nagovoru predsednika odbora g. Marjana Plestenjaka so bili predstavljeni rezultati volitev članov v vodstvo kolegia. V kolegi' predsednika odbora so bili izvoljeni: članica Klavd^a Malovrh ter člana Peter Slovša in Matej Šepic. S tem korakom so bile dokončno opravljene vse glavne formalnosti, kar odboru omogoča nemoteno delo, usmerjeno predvsem v reševanje lokalnih problemov ter rojevanje novih idej, ki bodo pozitivno vplivale na življenje v naši skupni občini.
Kot že omenjeno v uvodu, je bila glavna tema tokratnega zbora povezana s pripravo predvolilnega programa na lokalni ravni. V povezavi s tem so bile obravnavane tudi konkretne teme, ki jih bo vsekakor treba vključiti v program. Najbolj pereča področja, ki so po mnenju Zares potrebna posebno skrbne obravnave, so nameravana izgradnja nepriljubljenih zadrževalnikov, ureditev poplavne varnosti
občine, problem naraščajoče nezaposlenosti (predvsem na območju Polhovega Gradca), problematična sta tudi področje komunale in divjih odlagališč in nenazadnje neprimerna glavna cesta, ki povezuje vzhodni ter zahodni del občine.
Pri pripravi osnutka predvolilnega programa je odbor poleg naštetih tem obravnaval tudi nekatere možnosti za pospešitev razvoja lokalnega gospodarstva (in s tem ustvarjanja novih, prepotrebnih delovnih mest znotraj občine), promoc^e kulture in turizma ter ustvarjanje možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa za mlade in tudi starejše občane (predvsem prek rekreac^e kot zdravega načina življenja).
Resno in trdo delo občinskega odbora Zares je torej v polnem teku, da pa bi lahko ob tem prisluhnili tudi vašim željam in potrebam (kar je tudi glavno poslanstvo delovanja odbora), bo vsaka vaša pobuda
in ideja zelo dobrodošla. Veseli bomo tudi vsakega novega simpatizerja ali člana, ki bo s svojo odločitv^o, da se nam priključi, dobil tudi novo priložnost za soustvarjanje možnosti, ki bodo življenje v naši lepi občini naredili še pr^etnejšo.
Ob koncu bi vas želeli v popolnoma nepolitičnem duhu spomniti tudi na vsesplošno čistilno akc^o Očistimo Slovenko v enem dnevu, ki bo potekala v soboto, 17. aprila 2010, pod okriljem organizatorja Društvo Ekologi brez meja in katere namen je na območju Slovence v enem dnevu odstraniti najmanj 20.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov ter ob tem ozavestiti ljudi o bolj smotrnem ravnanju z odpadki in po večjem sožitju z naravo. Akc^a bo potekala tudi v naši občini, več informac^' pa lahko najdete na spletni strani www. ocistimo.si
Matej Šepic,
OO Zares Dobrova - Polhov Gradec
Naši občani na Zboru za vrednote
Ljubljana, 11. marec - Slovenska družba je v globoki politični, finančni in gospodarski krizi, ki izhaja iz krize vrednot. Porušilo se je zaupanje v resnico kot temeljno vodilo našega življenja, krhajo se medčloveški odnosi, prav tako izginja ljubezen do naroda ter spoštovanje do države in njenih institucj. Država in občine so postale talec političnih in gospodarskih elit, ki pozabljajo na potrebe državljanov in svoj položaj izrabljajo za lastne koristi, so ugotavljali govorniki na ustanovitvenem Zboru za vrednote, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi precej občanov Občine Dobrova - Polhov Gradec.
Cilj Zbora za vrednote je sprožiti razpravo, kakšno Slovenko si želimo in katere so tiste vrednote, ki so ključne za obstanek naroda in države. Lojze Peterle je v imenu Nove Slovence, pobudnika zbora,
Sprememba javnega razpisa za sofinanciranje programa kmet^stva v občini Dobrova-Polhov Gradec za leto 2009.
Na uradnih straneh objavljamo spremembo lanskega javnega razpisa s področja kmet^stva, s katero podaljšujemo rok za vlaganje zahtevkov do 30.11.2010. Podaljšanje roka se nanaša le na ukrepe:
-	obnova in postavitev pašnikov,
-	agromeliorac^ska dela, obnovo travniških sadovnjakov,
-	naložbe v dostope do kmet^skih gospodarstve in kmet^skih zemljišč in
-	naložbe v gradnjo in rekonstrukv^b gozdnih vlak.
S podaljšanjemo roka želimo vsem upravičencem, ki zaradi zimskih vremenskih razmer niso dokončali inve-stic^', omogočiti njihovo dokončanje.
Helena Čuk
dejal, da ne žel^b privatizirati Zbora za vrednote, ampak ponuditi prostor civilni družbi in vsem tistim, ki žel^b razpravljati o vrednotah, ki bodo Slovenci pomagale iz krize. Predsednica NSi Ljudmila Novak je opozorila na številne afere v družbi in politiki, pri čemer je po njenem ključni problem, da je javnost napravila posameznika popolnoma brezbrižnega in otopelega za vse, kar se dogaja okoli njega in kot protiutež temu navedla prav Zbor za vrednote, ki mora prispevati k uveljavitvi resnico-ljubja, poštenosti, solidarnosti, enakosti vseh, spoštovanja dela in drugih vrednot. Ivan Oman, starosta slovenske osamosvojitve, in Aleš Primc, predsednik civilne iniciative Za družino, sta kot vrednoto izpostavila družino. Dekan pravne fakultete dr. Rajko Pirnat je izpostavil pravo in pravno državo kot vrednoto samo po sebi, saj le-ta postavlja okvir delovanja za sobi-vanje vseh. Dolgoletni direktor Mladinske knjige Milan Matos je opozoril na etiko pri poslovanju. Moralni teolog Ivan Štuhec je spregovoril o vlogi kristjana v politiki in poudaril, da se mora ta komponeta poznati tudi pri politikovem vsakdanjem delu. Direktorica Štud^skega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič je opozorila na nevarnost, ki jo za demokrac^b pomeni brisanje oz. prirejanje zgodovinskega spo-
mina in dejala, da se je treba upreti kulturi pozabljanja. Zbor je s posebnim pismom pozdravil tudi predsednik Slovenske aka-dem^e znanosti in umetnosti prof. dr. Jože Trontelj. Udeleženci Zbora za vrednote so podpisovali izjavo za Sloven^b vrednot, v kateri pričakujejo uveljavitev vrednot, ki so nujne za izhod iz krize.
Nadja Prosen
Občina Dobrova-Polhov Gradec
Stara cesta 13 1356 Dobrova
Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13)
Uradne ure:
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure
Petek od 8.00 do 12.00 ure
Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601
805
Elektronski naslov: info@dobrova-pol-hovgradec.si
Pisarna v Polhovem Gradcu (Polhov Gradec 13)
Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805
44
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
Družinski smučarski dan Nove Slovence
- Polhov Gradec
29. marec 2010
elektronski naslov: infoSdobrova-polhovgradec.si
Hop, hop, hop je odmevalo po smučišču na Bukovem vrhu zadnjega dne februarja, ko so sosednji občinski odbori Nove Slovence Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane in Ško^a Loka organizirali tekmovanje v veleslalomu. Čeprav je vreme že popuščalo pritisku pomladi, je pripravljavcem, lastniku smučišča in ŠD Šent-jošt uspelo pripraviti kakovostno progo, ki je kljub poznemu začetku tekmovanja, ob 13. uri, zdržala vseh 47 tekmovalcev vseh starostnih skupin, od najmlajšega 5-letnika v kategorii do 6 let pa vse do super gospodov nad 50 let. Najstarejši tekmovalec je štel zavidljivih 71 let. Po tekmi smo z navdušenjem spremljali še stilsko preobrazbo tekmovalcev v pevce karaok. Sledila je podelitev priznanj in nagovor predstavnika vodstva stranke nekdanjega poslanca in podpredsednika stranke Antona Kokalja ter gospodarja kme-t^e in smučišča Toneta Ruparja, ki je s svojo družino poskrbel za hrano in p^ačo. S pismom je navzoče nagovorila tudi Mojca Kucler Dolinar, nekdanja ministrica. Iz Bruslja, kjer dela kot gostujoča raziskovalka
v Centru za evropske štud^e pri Evropski ljudski stranki, je udeležencem družinskega dne zapisala:
»V teh časih uspehov slovenskega smučanja ni težko biti smučarski zanesenjak, kajne! Veliko težje je biti dandanes »čisto običajen slovenski člo-
vek« z vsemi tistimi lastnostmi, ki so jih naši očetje in mame postavljale na pediastal vrednot. Biti pošten, lojalen, odgovoren, vnet za delo ali štud^, solidaren, moder pri odločitvah, srčen, kar ne izključuje zdrave ambicioznosti in tekmovalnosti saj je to gonilo družbe. Dragi pr^atelji, prav tega, vam želim na današnjem srečanju. Poživljajočega tekmovalnega duha in poživljajočih pogovorov o vsem mogočem, tudi o politiki. Prav tako kot je pomemben zdrav duh v zdravem telesu, drži tisto, da človek ni celovita osebnost, če se otepa politične osveščenosti.
Prizadevanja za novo občino se nadaljujejo
SEDAJ PA NA USTAVNO SODIŠČE
Po sodbi Upravnega sodišča RS, s katero je bila zavrnjena naša tožba zaradi odklonitve predloga za novo občino Dobrova v Državnem zboru, sta nam preostali dve možnosti za dosego naše pravice do ustanovitve lastne občine Dobrova, in sicer revizya postopka in ustavna pritožba. Odločanje o revizyi je po navadi izredno dolgotrajno, izid pa zelo negotov, naša sodišča pa so sploh izredno znana v Evropi po svoji hitrosti. Poleg tega po navadi iščejo vse razloge, da o zadevi ne bi bilo treba odločati in vedno najdejo pri neukih strankah kakšen razlog, da so stranke krive za nepravilno voden postopek in revizyo zavrnejo.
Zato smo se odločili, da bomo vložili kar ustavno pritožbo na Ustavno sodišče RS in smo to tudi storili. Na moj predlog , ki je bil v svetu KS soglasno sprejet na eni od letošnjih sej, smo tožbo podpisali in predložili vsi člani odbora za novo občino in večina članov sveta KS ter predsednik VS Brezje. To je dovolj velika skupina občanov, izvoljenih na tajnih volitvah, ki zastopajo interese vseh delov krajevne skupnosti, da se Ustavno sodišče ne bo moglo izgovarjati, da gre pri prizadevanju za novo občino le za muhe posameznikov, temveč za splošno in tudi že na referendumu leta 2006 večinsko izraženo željo večine občanov KS, ki jih zastopajo podpisniki ustavne pritožbe.
Ustavno pritožbo smo utemeljili s tem, da nam Državni zbor oziroma njegova večina poslancev SD, Zares in Desus ne da pravice do referenduma, na katerem bi občani sami odločili, v kakšni občini že-lyo živeti. Tiste, ki nam ne dovolyo lastne občine, omenjam vedno zato, ker ne smemo delati krivice poslancem, ki so nas podprli, to pa so poslanci SDS in SLS ter seveda moje LDS, katere poslanec g .Gum-zar je vložil predlog za našo občino.
S tem je bil očitno kršen 14.člen Ustave RS, ki določa, da so pred zakonom vsi občani enaki. Ustavno sodišče v pritožbi obveščamo, da so poslanci navedenih strank na isti seji, na kateri so zavrnili naš predlog, dovolili krajanom Ankarana in Mirne izvedbo referenduma za novi občini, čeprav imata slabše pogoje kot Dobrova. Obenem smo opozorili tudi na to, da je že sedaj v Slovenci več kot 100 občin, ki nimajo zakonsko zahtevanih 5000 prebivalcev in so dobile status občine zaradi drugih pogojev, ki pa jih v celoti izpolnjuje tudi Dobrova.
Pričakujemo, da bo Ustavno sodišče pošteno in temeljito proučilo navedbe v pritožbi in odločilo v našo korist. Žal pa zadnji dogodki v Slovenci, na katere sem opozoril že v mojem članku v februarski številki, dokazujejo, da se res bližamo stanju banana republike in da naše modro vodstvo res deluje tako, kot da imamo dve vrsti državljanov. Za ene zakon velja drugače kot za druge, ki so manj vredni. Mislim, da tega ne bomo smeli dovoliti!
Da sodiščem kljub mnenju sodnikov, da so nezmotljivi, res vedno ni zaupati, pa dokazuje zanimivo dejstvo, da je našo sodbo podpisala ista predsednica senata kot sodbo, zaradi katere je zaradi napačnih postopkov z njegovimi kužki plačal z življenjem njihov lastnik!
Pryatelj mi je rekel, da se pri prizadevanju za novo občino borim z mlini na veter oziroma z vsemogočno birokracyo, ki odloča o življenju občanov Slovence. Včasih imam res tak občutek, vendar sem mu odgovoril, da se pravica na koncu vedno izkaže, če je človek prepričan, da ima prav. Tudi v prejšnjem režimu, ko sem pomagal kmetom, ki so jim hoteli vzeti zemljo, na kateri bi radi postavili svoje atrye elitni državljani, od katerih nam še danes marsikateri soli pamet, sem bil dovolj vztrajen, da na tej zemlji še danes kmetje pridelujejo hrano, jaz pa sem še vedno živ. Človek mora biti tudi malo trmast in vztrajen.
Sodišče smo zaprosili, naj o zadevi odloči tako, da bomo do svoje občine prišli v zakonitem roku, to je tri mesece pred razpisom letošnjih lokalnih volitev, kar pa je malo možnosti glede na že omenjeno hitrost naših sodišč. Lastna občina mora biti naša vizya, pa tudi če ne bo takoj uresničena.O nadaljnjih dogodkih vas bomo obvestili v naslednjih številkah NČ.
Anton Potočnik
Odbor za novo Občino Dobrova
S hvaležnostjo, da ste del Nove Slovenye, del politične stranke, ki vidi pred seboj uresničevanje družbenih ambicy in ciljev, ne pa posameznikovih, vas pozdravljam iz Bruslja.«
Zapisal: M. D.
Šentjoštčani so na oder postavili novo igro
Šentjošt, 21. februarja - Šentjoška mladina je pod režisersko taktirko domačinke Ivanke Kavčič postavila na oder novo pravljico bratov Grimm, to je Pepelko. Uro trajajoča predstava je privabila polno dvorano obiskovalcev, ki so nastopajočim na koncu namenili velik aplavz.
Osnovnošolci so začeli z vajami že konec lanskega leta, vendar ni bilo lahko uskladiti vse njihove urnike, saj mnogi obiskujejo veliko prostočasnih dejavnosti. Kljub temu so le našli nekaj terminov v tednu, ki je ustrezal vsem in začeli z vajami, ki so trajale do februarja. Ko smo jih tedaj obiskali, so še menili, da premiere ne bo prej kot konec marca, a so očitno stisnili zobe in iztisnili iz sebe najboljše. Nekateri člani igralskega ansambla, ki ga je izbrala Kavčičeva, imajo za seboj že nekaj kilometrine, saj so sodelovali v že nekaterih drugih otroških predstavah, nekaj pa je bilo tudi popolnih naturščikov. Kljub temu jim je uspelo postaviti na oder odrskim deskam prirejeno Pepel-ko, ki je na trenutke ravno dovolj pryetno prismuknjena, da nasmeji tudi starejše. Po premieri v Šentjoštu, ki je bila zelo dobro sprejeta, so gledališčniki takoj prejeli več vabil okoliških kulturnih organizacy. Tako so se sredi marca mudili v Horjulu, sledila je Podlipa, konec marca pa imajo napovedan še nastop v Lučinah. Kot pravi Kavčičeva, se bodo pryavili tudi na območno revyo otro-
Mladi šentjoški gledališčniki, ki sicer delujejo pod okriljem domačega kulturnega društva, so se tokrat vživelo v vloge Grimmove Pepelke.
ških gledaliških skupin, ki bo aprila na Vrhniki. »Nato bo sledilo poletje, ko bodo naši mladi igralci odložili kostume in se predali brezskrbnosti, ki so si jo s svojim trudom tudi zaslužili. Jeseni pa je odvisno od njih - če bodo želeli, bomo s predstavami nadaljevali, saj imamo veliko povabil, če pa jim obveznosti tega ne bodo dovoljevale, potem bomo pač kostume zložili nazaj v omaro,« je še dejala Kavčičeva, ki je na šentjoški oder postavila že več otroških iger.
Gašper Tominc
Igralski ansambel
Režya - Ivanka Kavčič; pomočnik režye - Luka Per-par; luč in glasba - Luka Perpar; scena - Marko Kavčič; šepetalka - Geli Demšar; maska - Janez Demšar; Pepelka - Katarina Oblak; princ - Jošt Oblak, mačeha - Rahela Demšar, Jera
-	Doroteja Demšar; Cmera
-	Saša Lešnjak; minister -Črt Demšar; Alojzya - Elizabeta Keršič.
Zares čuden par premierno na odru
Polhov Gradec, 6. marec - V sklopu cikla, imenovanega Mesec kulture v Polhovem Gradcu, se je na odru Kulturnega doma Jakoba Trobca s svojo šesto premiero, imenovano Zares čuden par, ponovno odlično predstavila domača Dramska skupina Neptun.
Ponovno so navdušili in nasmejali polno dvorano Pograjcev
obr
in vseh ljubiteljev kulture, igre, dobre volje in predvsem tiste, ki so prišli spodbujat kulturno ustvarjanje kraja.
Člani Dramske skupine Neptun so svoje talente tokrat pokazali v lahkotni komedyi Zares čuden par, avtorja Neila Simona,
enega najuspešnejših ameriških dramatikov. Čar igre so bili tokrat zelo različni in popolnoma vsakdanji značaji, z mnogimi značajskimi napakami in slabostmi. A ravno to je eden izmed razlogov, da se je gledalec z njimi lahko poistovetil, v njih prepoznal celo sebe in z njim sočustvoval. Zato ni bilo čudno, da se je na mnogih obrazih med predstavo utrnila kakšna solzica. Tudi samo dogajanje bi l bilo ahko popolnoma vsakdanje. Spoznali smo druščino kvartopirskih pryateljev, ki se vsak petek redno
srečuje in ob kartanju in moški debati pozablja na vsakdanje monotono družinsko življenje. Vsak posameznik ima torej svoj značaj in svojo življenjsko zgodbo. Oskar (Luka Trontelj) je ločenec in živi skrajno neurejeno in leno življene, idealno za mnoge dandanašnje moške. Edina obveznost, ki jo opravlja, je priprava prostora za obisk njegovih pryateljev. Murya (Danyel Dolinar), policista in moža suverene in ukazovalne Mime (Polona Malovrh), Frenka (Janez Koprivec), nepotrpežljivega detektiva, Vinca (Andrej Malovrh), srečno poročenega moža, in občutljivega in nežnega Feliksa (Mohor Nartnik), ki z novico o ločitvi igro popelje v zaplet. Oskar svojemu pryatelju začasno ponudi streho nad glavo in takrat se začne sobivanje dveh popolnoma različnih značajev. Zelo smešne situacye so primerne skupnemu življenju dveh moških, ki pa se kmalu izkaže za neizvedljivo.
Za uglašenost moškega morajo poskrbeti ženske in za to želita poskrbeti radoživi sosedi Gabi (Ajda Kristina Vučajnk) in Viki (Maruša Prosen), ki pripravljata raznorazne pustolovščine, ven-
dar se v njyu kmalu prebudi pravi ženski čut. Feliks si tako najde družbo in nov dom, druščina pryateljev pa s podukom živi vsak svoje življenje.
Glede na to, da je »neptunovcem« s prejšnjimi predstavami uspelo v povprečju uprizoriti po petnajst gostovanj in s tem nasmejati na stotine Slovenk in Slovencev, lahko tudi tokrat pričakujemo številne ponovitve. Povabite jih v goste, če vam primanjkuje smeha in vas ne skrbyo nove smejalne gubice, saj vas ne bodo razočarali; so učinkovitejši kot slovenska vlada in kot zdravniki, saj boste od njih odšli nasmejani in dobre volje.
Nadja Prosen
Zahvala
Poleg našemu mentorju Andreju Vajevcu, ki nas je tudi tokrat spremljal, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri postavitvi predstave: vezava besedila - Primož Kovač, mojstrska dela pri izdelavi scene in rekvizitov - Jože Malovrh, Janez Rihar in Dominik Malovrh, nasvet in pomoč pri kostumih - Urša Jankovec, sposoja nekaterih oblek - Andreja Porenta, foto in video spremljanje - Jure Trontelj, Matevž Mali in Janez Nartnik. Hvaležni smo tudi zato, da smo lahko vadili v prostorih našega kulturnega doma in pa občini za finančno podporo. Še posebna zahvala pa velja domačim, dragim možem in ženam, ki ste pripomogli, da smo lahko četrtkove večere preživeli na naših vajah.
Dramska skupina Neptun
29. marec 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
45
Včas'h je luštno b'lo (10 let)
Sobota, 13. marec. Ura je 6. zvečer. Vsi stoli v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu so zasedeni. Tudi na balkonu. Kart že zdavnaj ni več, ljudje pa še kar prihajajo. Pogled na uro .^in prireditev ob 10. obletnici delovanja Folklorne skupine Grof Blagaj Polhov Gradec se končno začne.
Vsakodnevno življenje na- več kot 70 ljudskih pesmi. Ko no Kulturnega društva Anton
ših dedkov in babic je bilo v njihovi mladosti razpeto med delom in počitkom, vmes malo zabave, nekaj prostih uric za mašo, prosto nedeljsko popoldne, nato pa zopet delo ... Zvonjenje ob svetih večerih ni bilo samo folklora, ampak čas, ko so po vseh hišah molili vse tri dele rožnega venca. Veselje se je zato sproščalo le ob praznikih in zaključkih večjih ter zahtevnejših kmečkih opravil. Le-ta so se ponavadi končala z malico, ki ji je sledila zabava s pesmjo, glasbo in plesom. Takšne so tudi postavitve Folklorne skupine Grof Blagaj iz Polhovega Gradca: običaj, malica in ples ^ Folklorne točke v malce drugačni izvedbi, kot smo jih vajeni sicer.
Tako se fantovski pogovor o rabutanju jabolk in koruze nadaljuje z gorenjskimi sva-tovskimi plesi, kot vaja za nastop na ohceti. Posebnost je Lenčka z jerbasom na glavi, kar ponazarja nekdanjo vero v magično moč plesa. Pesem namreč pripoveduje, da več kot se dekle vrti, boljša bo letina. Ker bi vsi fantje radi plesali z
jih človek posluša, dobi solzne oči. Težko je najti besede, ki bi opisale njihovo ubrano petje. Pred vsakim spletom domače folklore so tako zapeli pesem, ki je po vsebini ustrezala vsebini plesov oziroma običajev.
Za čas velike košnje se je gospodar odločil po zelo tehtnem premisleku. Če sta luna in veter obetala nekaj dni stanovitnega vremena, je gospodar naznanil družini: »Kosili bomo!« Košnja je bila ena izmed zanimivejših poljskih del. Skoraj praznik. Domači folkloristi so zato »pokosili« vso travo na odru in se na koncu poveselili s klobučkanjem. Tudi dekleta so rada prihajala grabit in spravljat seno, saj je bilo pri delu obilo veselja, petja in zabave. Med kosci je skoraj vsaka imela fanta, ki ji je bil pri srcu. Zato so med košnjo nabirale šopke in jih pri malici pripele všečnim koscem za klobuk. Najlepšega je v soboto dobil Francl, saj se bo kmalu oženil ^ Vsi skupaj so se tudi zavrteli, kakor včasih, ko so se kosci in grabljice razživeli. Največkrat in najdlje so plesa-
njo, se med prerivanjem ste-pejo. Vročo kri umir jo z igro »rihtarja tolč't«, ki poskrbi za smeh in zabavo. Druga zanimivost je ples v troje, pri katerem ima Janez na glavi majolko, napolnjeno z vinom. Plesalec pleše poseben ples, pri katerem se mu pridružita dve dekleti, ki želita vsaka po svoje pritegniti njegovo pozornost. Plesa je konec in plesalci ugotovjo, da znajo dovolj in da lahko nastopjo na ohceti, zato se odpravjo domov.
Tudi napovednik je nekoliko drugačen. V tej vlogi nastopjo ljudski pevci Zarja iz Račne pri Grosupljem. Skupaj pojejo že 13 let in v tem času so zbrali že
Tanc Marja Gradec iz Laškega. Prikazali so del »ofiranja« oziroma kako so ofirovci prišli h godovniku, v hiši pa so se delali, kot da jih ne slišjo. Sledilo je voščilo, pozneje pa petje in ples. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, saj je bil včasih godovni dan veliko pomembnejši kot rojstni dan.
Jutri bo v Celovcu smenj, tja gor ga bom peljala, al' ga bom zatavšala, al' ga bom prodala, al' ga bom zatavšala, al' ga bom prodala.
Prav pocen' ga že ne dam, težko sem ga dobila, rajši ga domov peljam, še bolj ga bom ljubila, rajši ga domov peljam, še bolj ga bom ljubila,
je bila naslednja pesem ljudskih pevcev Zarja. Za njimi so v točki Na semanji dan nastopili domači folkloristi, skupaj s plesalci Folklorne skupine Rožmarin iz Vnanjih Goric, s katero že dolgo sodelujejo.
največji in najstarejši krščanski praznik. Uvod v teden pred veliko nočjo še vedno naznanja cvetna nedelja, ko v cerkvi blagoslavljajo pomladansko zelenje. Na odru smo lahko videli osem butaric v rokah vaških fantov. Na »belo soboto« dekleta nesejo žegen v cerkev, da ga župnik blagoslovi. Zato je folkloristom na pomoč priskočil polhograjski župnik g. Bogdan Oražem in s svojim blagoslovom pripomogel, da je bil prikaz običaja res pristen. Cerkev je bila glede posta zelo stroga, saj v tem času ni dovoljevala nikakršnega veseljačenja ali plesa, zato je veliki ponedeljek pomenil dan sprostitve. Na Slovenskem je bil velikonočni ponedeljek do druge svetovne vojne dan plesnih zabav in splošnega veselja. Fantje in dekleta so za to priložnost lahko oblekli najlepšo obleko, ki so jo premogli. Na ta dan so hodili na obiske po pirhe, mladi pa v gostilne in na ples. V kmečki hiši na polhograjskem odru je plesalce pričakal gospodar z ženo in hčerami in pozneje z njimi tudi zaplesal.
Z nasmeškom na obrazu in dobro voljo so dokazali, da dve uigrani folklorni skupini lahko nastopita kot ena. Na stojnicah so prodajali dežnike, maske in medico. Manjkala so samo lectova srca in po-
li ples z metlo, ki predstavlja plesno igro družabnega značaja. No, v Polhovem Gradcu pa je grablje dobila plesalka, ki je sredi travnika ostala brez plesalca. Vrgla je grablje ob tla, zavpila »beksl« in si izborila plesalca.
Ljudski godci Trio Vetrnica iz Gorišnice ohranjajo star način igranja nekaterih že pozabljenih narodnih pesmi in viž. Svoje nastope izvajajo povsod po Slovenji in tudi v tujini. Tako so njihove melodje prekinile ljudsko petje in ljudski ples ter prireditvi dodale še ljudsko glasbo.
Domači folkloristi so v goste povabili tudi Folklorno skupi-
nudba bi bila skoraj popolna. Na sejem so prišli »plesalci« iz štirih vasi - vsaka skupina je bila oblečena drugače. Ob srečanju so se pogovarjali, spili kozarček medice, izmenjali novice, prodali kakšno kravo, povprašali o vremenu in malo zaplesali. Najprej vsaka vas posebej, potem pa so se med seboj »pomešali«. Metla je zaključila veseljačenje, prodajalci so hiteli pospravljat stojnice, »muzikontarji« pa so lahko odšli domov.
Velika noč je poleg božiča
bilo v hiši, ko se je zmračilo. Predice in klekljarice so bile zbrane danes v eni, drugič v drugi hiši. Ponavadi so sedele pri mizi ob peči, kar je pomenilo, da so prihranili luč, saj je bila za vse dovolj le ena petrolejka. Ker so bile med njimi tudi mlada dekleta, so fantje in vaški godec prav dobro vedeli, pri kateri hiši je tisti večer preja ali kleklanje, zato so se pod večer vedno oglasili. In že so dekleta pospravljale kolovrate, košarice s kleklji ter druge pripomočke, umaknile stole in začel se je ples. Pri prikazu običaja s kleklanjem je sodelovala tudi klekljarica že od malih nog, ga. Kristina z Vrzdenca.
Vse opisano je Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca prikazala na prireditvi ob svojem desetletnem delovanju. Plesalci so bili sproščeni, nasmejani, brez treme pred domačim občinstvom, tudi če je katera noga stopila v napačno smer, obiskovalci pa navdušeni. Ves večer so jih spodbujali z bučnimi aplavzi. Na koncu so si skupaj nalili kozarček vinca in nazdravili na naslednjih 10 let ^
Če želite videti nekaj utrinkov z opisane prireditve, lahko obiščete novo spletno stran folklorne skupine www. fs-groftlagaj.si ter podoživite nekaj prjetnih trenutkov, ujetih v sliko.	Anita Kobe
Knjižnica Dobrova
Program so popestrili veseli Nagajivčki, najmlajši folkloristi iz Briš, stari od 3 do 6 let. Pokazali so nam, da se ne bo-jjo črnega moža, da se znajo zavrteti na koncu zibenšrita, da znajo zaplesati mlinček in
zvjat kačo - Abraham ima sedem sinov, ter da je njihov most zelo zelo trden, dokler ne ulovjo še zadnjega vojaka. Dvorana je navdušeno spremljala njihove začetniške korake.
Kot vsako leto je domača folklorna skupina tudi letos na oder postavila nov splet plesov. Tokrat so ob preji in kleklanju premierno zaplesali dolenjske plese v novih nošah. Dekleta in žene so sicer predle predivo vse leto, a največkrat pozimi. Kako prjetno je
Dragi bralci! Veseli nas, da je bila delavnica ličenja v knjižnici zelo uspešna in nadpovprečno obiskana, obiskovalci pa so bili navdušeni nad izvedbo in brezplačnostjo takšne delavnice. Predvsem je prišla prav ciljna skupina z Dobrove
-	osnovnošolci in srednješo ci, pa tudi starejši, česar smo zelo veseli.
Srečali se bomo še trikrat, aprila, maja in junija. Vabljeni! Doslej smo spoznali osnove tehnike ličenja, različne podlage, korekture obraza, dnevno ličenje. Naslednja srečanja bodo namenjena praksi - torej ličenju.
Načrt delavnice ličenja:
-	april: večerni make up & poslovni make-up
-	maj: Poročni make-up & make-up za posebne priložnosti
-	junij: modni trendi & triki, umetne trepalnice, bleščice ^
Aprila (upamo, da ne bo preveč muhast), vas prisrčno vabimo:
#	pravljična urica - vsak drugi četrtek v mesecu; tokrat 8. 4. ob 17. uri
Pravljica Ele Peroci - Moj dežnik je lahko balon. Pripoveduje naša pravljičarka Jelka.
#	mala šola ličenja z vizažistko Natašo Logar
-	četrtek, 15. 4. ob 17. uri
3. srečanje (od petih)
Prijave v knjižnici/na tel. št.: 01 364 20 40/na e-naslov: dobrova@mklj.si
#	potopisno predavanje s svetovnim popotnikom Zoranom Furmanom: Transibirska železnica
-	sreda, 21. 4. ob 19. uri Več kot 7600 km dolga pot z vlakom iz Moskve do Pekinga. Zoran Furman bo predaval o vtisih v Mongoliji, Festivalu Naadam, trekingu v Altajskem pogorju, popolnem sončnem mrku in še o marsičem.
^ razstava - 1.4.-31.4
Pomladna razstava likovnih izdelkov otrok iz Vrtca Dobrova
Knjižnica Dobrova
Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc Ul. Vladimirja bolničarja 2, 1356 Dobrova
www.mklj.si
Tel. št.: 01/364 20 40, e-naslov:
dobrova@mklj.si
Vodja knjižnice: Maja Car Marn Urnik knjižnice: Pon.: 8.00 - 14.00 tor., sre., pet.: 13.00 - 19.00 čet.: zaprto
46 NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
29. marec 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
KNJIŽNICA DOBROVA
Delavno v preteklem letu
Knjižnica Dobrova, enota Mestne knjižnice Ljubljana MKL, ki deluje v okviru Knjižnice Prežihov Voranc, se nahaja na Ulici Vladimirja Dolničarja, v nekdanji občinski stavbi. V knjižnici je na voljo okoli 19.000 enot raznovrstnega knjižničnega gradiva (knjig, revy, CD-jev, DVD-jev, CD-ROM-ov, Knjižnica je odprta 24 ur na teden: v ponedeljek od 8.00 do 14.00, v torek, sredo in petek pa od 13.00 do 19.00.
Knjižnica je v preteklem letu uspešno poslovala v okviru danih možnosti (finančnih in prostorskih). Podatki v številkah so razveseljivi, saj je v letu 2009 knjižnico obiskalo 13.103 obiskovalcev, na dom so si izposodili 38.011 enot knjižničnega gradiva (od tega 29.730 knjig, 1.435 re-v^, 7.360 filmov in še drugega gradiva), v knjižnico pa se je vpisalo 59 novih članov.
Poleg izposoje knjižničnega gradiva in posredovanja informac^ smo v knjižnici pripravljali številne kulturno-izobraževalne prireditve, delavnice in pravljične ure.
V februarju smo v okviru našega kulturnega praznika v knjižnico povabili 5. razred tukajšnje osnovne šole in gospo Marino Lenček, ki je predstavila svojo knjigo Kruh ljubezni. Ker se je bližal čas valete, smo v aprilu pripravili ustvarjalno delavnico ličenja, ki jo je vodila gospa Tatjana Težak. Poleg tega smo pripravili tematsko razstavo na temo vesolja, saj je bilo leto 2009 leto astronomie. S tem smo želeli obiskovalcem približati knjige, ki niso tako atraktivne, so pa kakovostno in poučno branje. Maja smo organizirali literarni dogodek in delavnico na temo vilinskih simbolov, ki jo je vodila avtorica knjig s tovrstno tematiko gospa Marjeta Jeršek. Za otroke iz Vrtca Dobrova smo v maju organizirali pomladno ustvarjalno delavnico Metulj. Otroci so z veseljem ustvarjali, barvali in rezali iz papirja izrezanega metulja. Ustvarili so prave male umetnine.
Oktobra smo pripravili razstavo za noč čarovnic, ki smo ji poleg zgodovine praznika, opisa in zanimivosti dodali še nekaj receptov jedi iz buč - obiskovalci so jih pridno preizkušali. Sledila je razstava Delo Kristine Brenkove, saj se je bližal svetovni dan otroka. Za razstavo smo dobili verjetno zadnjo pisateljičino lastnoročno posvetilo. V novembru smo organizirali delavnico Kreiraj svoje življenje s trenerko osebne rasti gospo Sabino Sušnik, na kateri smo se pogovarjali predvsem o življenjskih problemih in preizkušnjah ter možnih rešitvah nanje. V sodelovanju z Vrtcem Brezje smo imeli na mladinskem oddelku dve razstavi likovnih del tamkajšnjih otrok: Jesenski ježki in Zasnežena pravljica pod mentorstvom vzgojiteljice Irene Tomšič.
Sredi decembra smo imeli knjižno razstavo ne temo božiča in novega leta, za otroke pa knjižno razstavo Tr^e decembrski možje. Na novoletni otroški ustvarjalni delavnici smo izdelovali novoletne okraske. Leto smo zaključili z lutkovno predstavo Zakaj pes teče za zajcem, v izvedbi lutkarja in igralca Igorja Somraka. Predstavo si je ogledalo kar 43 obiskovalcev in je bila zelo uspešna, saj je bil lutkar odličen animator, odziv dobrovskih otrok pa neponovljiv.
Poleg naštetega naj omenimo še, da so nas skoraj vsak ponedeljek v dopoldanskem času obiskali otroci in vzgojiteljice iz Vrtca Dobrova pa tudi iz podružničnega Vrtca Brezje. V knjižnici so se igrali, listali knjige in si jih na koncu tudi izposodili. Včasih nas je obiskalo tudi do štiri skupine otrok naenkrat. Tako smo imeli v prejšnjem letu 33 takšnih obiskov.
Vse leto smo imeli vsak drugi četrtek v mesecu, v popoldanskem času, pravljične urice, na katere otroci zelo radi hod^o. V knjižnici je potekala tudi knjižna uganka in predšolska bralna značka Palček Bralček, za katero smo nagradili 32 otrok.
Knjižnica je še vedno dobro obiskana, na žalost pa se ne more pohvaliti z ustreznimi pogoji za svoje delovanje, saj se nahaja v dotrajanih in neprimernih prostorih. Poleg tega je knjižnica v mansardnem delu trinadstropne stavbe, zato jo nekateri starejši občani in mlade mamice z vozički težko obiščejo. Knjižničarji si želimo, da bi občina čim prej zagotovila primerne prostore za knjižnico, kot je bilo že načrtovano. Knjižnica bi tako imela možnost razvoja dejavnosti, lahko bi ponujala še več, kot je mogoče v danih prostorskih pogojih. Knjižnica bi se lahko primerjala z drugimi podobnimi knjižnicami v mreži Mestne knjižnice Ljubljana. Kljub trenutnim razmeram smo knjižničarji in uporabniki knjižnice optimistični in upamo, da se bodo sanje o novi knjižnici na Dobrovi čim prej uresničile. Šele takrat bo knjižnica resnično zaživela kot vaš tretji prostor.
Najlepše se zahvaljujemo dolgoletnim obiskovalcem Knjižnice Dobrova in tistim, ki nas obiščete le občasno. Knjižničarji se bomo z veseljem še naprej trudili. Vabljeni ste, da knjižnico obiskujete tudi v letu 2010!
Maja Car Marn, vodja Knjižnice Dobrova
Podružnična šola Črni Vrh • Podružnična šola Črni Vrh • Podružnična šola Črni Vrh • Podružnična šola Črni Vrh
Šolski muzej
Ko smo prišli v Šolski muzej, nas je tam pričakal vodnik.
Najprej smo šli kar k šolski uri, kjer smo si nadeli takšna oblačila, kot so jih nosili leta 1880. Pouk je bil tudi iz leta 1880. V razredu so bile stare klopce in mize, na mizah so bile tablice, krede in gobice za brisanje tablic. Ko je pozvonil zvonec, se je začel pouk.
In v razred je prišel učitelj, ki se mu je reklo učenik. Morali smo vstati in ga pozdraviti: »Bog daj, gospod učenik!« Predstavil se je. Ime mu je bilo Jožef. Vprašal nas je, kako nam je ime. Ko smo se predstavili, nam je pove-
dal, da zahteva red in disciplino. Povedal nam je, da se moramo držati pokončno, vzravnano in nikakor ne pukljasto. Mahnil je po mizi in zlomila se mu je palica. Andraža je vprašal, če mu je on odgriznil palico. Andraž je rekel, da mu je ni odgriznil. Učenik je rekel, da še dobro, da ne. Meni je rekel, naj grem pred kateder in naj na tablo s kredo narišem brke in škarje. S tem mi je želel povedati, naj si ostrižem lase, ker so predolgi. Učiteljico Simono, ki je bila tudi učenka, je poslal sedet na oslička, kjer je brala petindvajset šolskih pravil.
Gospod učenik nas je naučil tudi pesmico o prstih.
Ta pravi: »P^mo!« Ta pravi: »Jejmo!« Ta pravi: »Kje bomo pa vzeli?« Ta pravi: »V mamini skrinji.« Ta pravi: »Jaz bom pa mamici povedal.«
»Tepimo ga, tepimo ga, tepimo
ga.«
Ko je bilo konec ure, smo morali učeniku reči: »Nasvidenje, gospod učenik!«
Pred učilnico nas je že čakal naš vodnik. Šli smo po muzeju in izvedeli, da so se v prazgodovini otroci učili od staršev, ker še niso imeli šole, v Rimu pa so v šole hodili samo najbogatejši otroci. Videli smo tudi pisala, ki so jih imeli včasih. Potem smo šli še v drugo sobo, kjer smo videli,
kakšni so bili razredi v šolah ter stare šolske potrebščine.
Na koncu našega ogleda smo rešili učni list, v katerem smo s pravilno rešenimi nalogami pokazali, da smo se tudi nekaj novega naučili.
Naslednji dan v šoli smo skupaj s sošolci in sošolkami ugotovili, da je bolje biti učenec v današnjih časih. Nihče od nas ne bi bil rad učenec iz leta 1880, ker so bili učitelji strožji in tudi kazni (klečanje na koruzi ali soli, sedenje v oslovski klopi, na oslu, nošenje osla na hrbtu, tepež s palico) bi bile za nas zelo hude.
Zapisal: Aleks Plestenjak,
4. c, POŠ Črni Vrh
Osnovna šola Polhov Gradec •Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec
Nekoga moraš imeti rad
V tej dolgi, mrzli in zasneženi zimi že prav hrepenimo po pomladi in težko pričakujemo njene glasnike. Med prvimi je Valentin, ki prinaša ključ do korenin - pa tudi do naših src. O valentinovem, prazniku zaljubljencev, nekateri mislyo tako, drugi drugače, a če smo čisto iskreni - praznikov ljubezni je kvečjemu premalo in ne preveč! Kakšna sreča, da doslej še niso iznašli cepiva, s katerim bi povzročili imunost proti ljubezni! Prav vsi se lahko okužimo in podležemo! Ne glede na starost so znaki okužbe skoraj pri vseh enaki. Zapleti nastanejo takrat, ko^ želimo ljubezen ujeti v besede in jo opisati! Pa poglejmo, kako razmišljajo o ljubezni naši najstniki, učenci OŠ Polhov Gradec.
Darja pravi: »Brez ljubezni res ne gre
Preverite, zakaj ne.
-	V življenju moraš nekoga imeti rad. Če nimaš nikogar rad, si zagrenjen.
-	Če nimaš nikogar rad, je tvoje duša prazna in srce žalostno, tvoj nasmeh pa ni iskren. Lucya Trobec, 9. b
-	Brez ljubezni se živet ne da, to je zapoved vsega sveta.
Rad imeti moraš vsaj nekoga, pa tudi če je to kamen ali voda.
-	Nekoga moraš imeti rad ^ da nisi sam!
-	Če nimaš nikogar rad, je življenje brez pomena.
Tako, zdaj vseste. Nikar brez ljubezni! Kaj pa se zgodi, ko imaš nekoga rad?
-	Če imaš nekoga rad, si čisto zmešan.
-	Ob tistem, ki ga imam rad, se počutim imenitno.
-	Če me ima nekdo rad, se zdi svet vesel in počutim se pomembnega.
-	Lepo je, če si ljubljen, še bolje pa, če si zaljubljen.
-	Če te ima nekdo rad, se počutiš varnega, kot včasih pod mamino roko.
Anamarija Čuden, 6.
-	Ko me ima nekdo rad, se bolje počutim in takrat sem bolj priden.
-	Ko te ima nekdo rad, čutiš, kot da si brez teže, in sta samo ti in ona na svetu.
A ljubezen ni tako preprosta bolezen. Pomislite na vse zaplete, ki smo jim izpostavlje-
ni!
-	Ko smo zaljubljeni, se stvari obrnejo na glavo. Ne delamo domačih nalog, nič od nič ni od nas.
Misliš samo na tistega, ki ga imaš rad.
Matic Velkovrh, 6 .a
-	Če imaš nekoga rad, se počutiš tako skrivnostno in veselo. Pravdo, da imaš metuljčke v trebuhu.
-	Če imaš nekoga rad, ti je toplo pri srcu. Vseskozi si nasmejan, veš, da nisi sam in misliš le na tisto osebo ^ In dobivaš slabe ocene.
Robi Demšar, 9. b
-	Če te ima kdo rad, je lepo, pa čeprav to težko izveš.
Če imaš ti nekoga rad in on tega ne ve, mu moraš povedati!
Torej pazite, da boste vsem, ki jih imate radi, to tudi povedali! Dobro je vedeti, da ljubezenskega zdravila ne morete »pre-dozirati«, po potrebi ga lahko vzamete tudi večkrat na dan. Ugotovimo lahko torej, da so nekateri so zaradi ljubezni zmešani, drugi pridni, tretji spet postanejo pesniki, pri čemer jim znanje iz meteorologije in naravoslovja pride zelo prav. Kar poglejte:
-	Ljubezen je kakor sonce, je kakor mavrica in s^e, s^e, s^e ^ Matjaž Lešnjak, 9 .b
-	Imeti nekoga rad, je kot jutranja zarja, ki del za delom osvetli nebo.
Iz zarje sonce se prikaže in nam svoje žarke kaže. Davor Hafner, 9. a
-	Ljubezen je kot ptica, kot an-
gel z neba, ljubezen je kot čudež, želja brez meja.
Lea
-	Nekoga moraš imeti rad, tako kot mama svoj sad, tako kot oče naravo, vsak svojo spravo. Pisatelj pero,
fant svoje dekle prelepo, igralec šaha besedo: šah-mat. Nekoga moraš imeti rad! Judita Demšar, 9. b
1.	Ko ljubiš nekoga, si srečen. Čutiš drugače, živiš drugače. Ko ljubiš nekaj, si presrečen, veš, da ljubezen niso igrače. Vsakdo nekaj ljubi, tudi če ne prizna,
vsakdo nekaj čuti in nekoga rad ima.
Naj bo človek ali žival, naj bo mesto ali stvar.
Kadar koli se to izgubi, se v nas solza rodi.
2.	- So dnevi, so leta in so pomladi,
ko se imamo preprosto radi, so trenutki, ko je treba na novo začeti,
in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.
3.	- Ljubezen je sreča, ljubezen je vse.
Kdor nima ljubezni,je vedno nihče.
Nika, 9. a
Nekateri postanejo pravi modreci.
-	Ljubezen je sila, ki mladega človeka vleče naprej, ki otroka pokliče k materi, ki moža privabi k ženi, pesnika k pesmi, starca k modrosti.
Kljub vojnam, nasilju in grozotam mislim, da je na svetu do-
volj ljubezni za vse.
Klara Keršič, 9. b
-	Ljudje bi se vsi morali imeti radi brez izjem. Če bi se res imeli radi, bi bili srečni, polni veselja in prepiri bi bili pozabljeni.
Monika, 9. a
-	Pravi pr^atelj je tisti, ob katerem si upaš biti to, kar si.
-	Če se imam rad, bo svet lepši in skrbi bodo odletele proč.
Pa tudi izvedenci in svetovalci!
-	Nekoga moraš imeti rad; če nikogar nimaš, tudi tebe nihče nima rad. Tako si nesrečen.
Če se smeješ in poješ in si pr^a-zen, te imajo drugi radi. Tako si srečen.
-	Vsi moramo imeti nekoga radi. Ni pomembno, kdo je to. Če ga boš imel rad, ti bo tudi vračal. V težavah ti bo v oporo, pomagal ti bo in te potolažil.
-	Vsi ljudje moramo nekoga imeti radi, drugače ne bi imeli pr^ateljev in bi bili osamljeni.
In kaj pravi na vse to naš bodoči znanstvenik?
-	Rad moraš imeti tri stvari: znanost, sposobnost in voljo.
Nejc Smrkolj Koželj, 9. a
Hm. Bomo počakali in preverili njegovo imunost proti spomladanskemu prebujanju dreves, ptičkov, čebel in rožic.
Misli: učenci 6. do 9. razreda OŠ Polhov Gradec Mentorici: Ana Sedej Pipan in Urška Žagar Uredila: Darinka Orel
29. marec 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
47
Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec
Astronomsko opazovanje
V sredo, 27. 1. 2010, so na OŠ Polhov Gradec prišli astronomi iz Celja, da bi nam predstavili naše osončje in nekaj malega o vesolju.
Najprej je bilo na vrsti predavanje, na katerem smo se seznanili z značilnostmi Sonca, planetov v našem osončju in njihovimi najpomembnejšimi lunami, glavnim asteroidnim pasom in Orctovim oblakom. Izvedeli smo tudi, kako so sestavljene galaks^e, kako je nastala naša in Sonce v njej. Povedali so nam tudi veliko zanimivega o drugih zvezdah, osončjih in galaks^'ah.
Bilo je zelo zanimivo poslušati, saj sem imela tudi sama referat o našem osončju. Kot po vsakem predavanju so tudi pri nas sledila vprašanja, ki so kar vrela iz nas; nekatera so bila zanimiva, spet druga pa malo »nevmesna.«
Po predavanju smo se odpravili na še zanimivejši del astronomskega opazova-njaToplo oblečeni smo se živahno in razigrano odpravili na mesto opazovanja.
Tam smo bili malo razočarani, saj je bilo megleno in se ni videlo veliko. Kljub oblačnosti pa smo videli zelo redek nebesni pojav, imenovan »Lunin halo.« Bil je fantastičen. Nikoli si nisem predstavljala, da je kaj takega sploh mogoće v naravi.
Tudi Luna je kljub oblakom v vsej svoji veličastnosti s^'ala na nebu in se videla čudovito. Luno sem opazovala že velikokrat, pa se je še nisem nagledala.
Lepo smo videli tudi razsuto kopico zvezd z imenom Plejada, ki leži v ozvezdju Bika. Videli smo tudi Orionovo meglico in Mars. V daljavi smo opazili tudi najsvetlejšo zvezdo našega neba, zvezdo Sir^'.
Med opazovanjem sta nam astronavta povedala veliko zanimivih in tudi smešnih legend. Bila sta zelo pr^'azna in odgovorila sta na vsako naše vprašanje.
S še zadnjim pogledom na Luno smo končali astronomsko opazovanje in še en zanimiv in razburljiv dan.
Ana Pečnik, 9. a
Pomlad
Drevesne krošnje zelenio spet, čebele obiskujejo jablane cvet. Zvončki, trobentice pognale so, ptički pa pesem zapeli lepo.
Na vrtu pa garamo mi, sadimo solato in krompir. Na travnikih vriskamo od veselja, da sliši se nas vse do Velenja.
Živalce prebud^o se, otroci pa lov^o se. Pomlad prišla je spet med nas in nam najlepši to je čas.
Pomlad prinaša srečo med nas, ko sonce kuka na našo vas. Rada gledam lepo cvetje, in poslušam ptičje petje. Barbara Slovša, 6. b
Pomlad
Topli južni veter je zapihal
in svet okoli nas drugače je zadihal.
Ptički glasneje žvrgol^'o,
snega se več ne boj^o.
Prvi zvončki so prišli na dan,
ker noč že krajša je kot dan.
Srnice in zajčki so prišli na plan
in proslavljajo pomladni dan.
Tudi stari medvedek prišel je iz brloga,
gleda okoli sebe in si brunda,
joj, kako lepo je, ko je odveč topla bunda.
Tudi ljudje smo boljše volje, ker vemo, da sedaj bo bolje.
Saša Lešnjak, 6. b
Pomladna pesem
Ko pesem zazvoni, pomlad se prebudi.
Planina
Prelepa si ti,
najlepša Planina.
Planina našega si sveta!
Odeta v prelepo travnato cvetje,
da sliši od tod nebeško se petje.
Zeleno imaš trato,
kjer žuželke živ^o,
veliko cvetlic,
ki jih metulji krasno.
Tvojo lepoto opevajo slavčki!
Prekrasna si ti, Planina!
Tvoj vrh se dviga do oblakov,
vse do božjih se rokavov.
Ti veš, da nosiš cerkev,
cerkev sv. Andreja?
Ti veš, da ponos si,
ponos slovenskih si ljudi?
Ko pride k tebi mrzli sneg,
povesiš glavo kot suhi cvet.
Takrat ne moreš več poslušati,
poslušati tvojih lepih ptičkov.
Težko ta mrzli čas preživiš,
a ko sonce te poboža, takoj se razveseliš.
PREKRASNA SI TI,
NAJLEPŠA SI PLANINA.
KATARINA OBLAK, 7. B
Potoku
Krasan si, bister potok ti
in pol prelepih barv si.
Ko se človek vate zastrmi,
vidi, kaj vse te krasi
in prelep kamen te zlati.
Ko človek ob tebi se ustavi,
ugotovi, kaj vse te davi,
na koncu pa ti reče, da ti mirno življenje
želi.
Tako lepo, zalo šumljaš,
tako bistro, zelo skakljaš,
se kot majhen otrok s kamni igraš!
Najlepši si takrat, ko malo valoviš,
včasih tudi zamižiš in se mi zasmejiš.
Krasan si bister potok ti
in poln prelepih barv si.
Na rosah zelenih poljan,
na rosah zelenih Doljan
lepoto to si našel.
Težko se ločiš od mostov
zibelke tvojega skalovja.
Mar veš, da tečeš tik vrtov,
vrtov šentjoškega domovja?
Zelo se tu veseliš
in kakor srečnež se mi zdiš.
Krasan si, bister potok ti
in poln prelepih barv si.
A pazi se, ko bodo
napadalci prišli!
Takrat vzkipi, srdit čez
bregove stopi ter vse
ub^alce šentjoških domov utopi.
Takrat krvav in poln trupel
tekel čez Šentjošt boš, a kmalu
spet najlepši boš!
Jerneja Maček, 7. b
Ptice pojejo, zvončki pa zvonio, drevesa zacvet^o, ko spomladansko sonce se pokaže na nebu.
Neko jutro bo napočilo poletje, vsi se tega veselimo.
Jaz pa rečem si: »Pomlad, kar odpoč^' si.«
Lea Baltič, 6. b
Moja sošolka
M^a sošolka je kot zaljubljena rolka.
Še posebno, ko je pomlad
in ptički prepevajo sredi livad.
Ko prihiti v šolo, se zaleti v sošolko Lolo.
Med poukom ne posluša, tudi če jo opozori učiteljica Nuša.
Ko vidi sošolca Nejca, skoraj omedli, pa čeprav ve, da to zdravo ni.
Tako je vsako pomlad, ko je človek mlad.
Venesa Maček, 6. b
Travniku
Kako krasan si travnik naš. Ko vetrič mimo tebe pihne in dež v tvoja tla ponikne, od tebe pride nežen zvok, zvok teh tvojih nežnih rok. Ti mojo mi krasiš rodbino, vse od vrta in do ceste. Krasan si, travnik naš! Na tebi češnjica stoji, ki še bolj te krasi. Ker njene korenine p^'ejo tvoj sok, ima ta naša češnja plodov poln rod.
Res krasen travnik ti si naš. Jošt Oblak, 7. b
Marinka Vehar (3. nadaljevanje)
Tenerife - vulkanski otok v Atlantiku
Že prvi prosti dan smo se vkrcale na starodavno, a obnovljeno jadrnico Katrin, ki je nekoč plula po Severnem morju, kjer je bila namenjena pobiranju rakov. Območje na tamkajšnjem delu Atlantika je namreč znano kot prebivališče delfinov in kitov. Ker so navajeni na zvok mptorja, sledjo ladji in se veselo poganjajo iz vode. Čez kakšne pol ure vožnje proti odprtemu morju smo ugledali precej večje morske sesalce - kite 'bottle - nose', med njimi tudi mamico z mladičkom, ki je ždel na njenem hrbtu. Ladja nas je popeljala nazaj grede tudi pod pečine Gigantes, da smo lahko začutili svojo majhnost. Morje nas je ubogalo, saj so se valovi razbohotili šele v naslednjih dneh. Na veliko veselje mladeni-čev s preprostimi deskami za surfanje po valovih. Vasica nudi vse potrebno, tudi razvajenemu Angležu, ki bi si zaželel english breakfast! Vsi napisi gastronomske ponudbe so dvojezični, saj angleško
govorečim ni treba znati nobenega tujega jezika, kar pa nikakor ni prednost. Sama namreč uživam, če lahko, tudi počasneje in s kakšno napako, uporabljam jezik dežele, v kateri sem tisti hip. In s španščino sem v dobrih odnosih že tri leta, odkar sem za rojstni dan dobila priročnik za samoučenje. Sledila sta dva poletna tečaja v Španci, samo v španskem jeziku, nekaj potovanj po Latinski Ameriki, in mislim, da sem z vsakim dnem boljša. Res bom čez čas nekaj besednega zaklada izgubila, a se naslednjič vedno hitreje povrne. In prav to me med potovanji po tujih deželah najbolj veseli, da torej
napredujem v znanju.Vse druge dobrine bi lahko zavrgla, živela brez njih, a nova znanja so pravzaprav nova osebna odkritja, ki ostanejo večno.Tokrat sem razumela skoraj vse, med drugim spoznala tudi tenerifski izraz za avtobus - wua-wua, ki mi je približal vso jugovzhodno obalo z glavnim mestom Santa Cruz.
Potovanje z wua-wua do Santa Cruza
Avtobusna postaja je res blizu in ker menda avtobusi voz^o do Playa Las Americas, prvega turističnega naselja na otoku, vsake pol ure, smo stopile kar na prvega. Kdo bi si mislil, da je bil resnično 'lokalni', saj se je ustavljal vsakih pet minut in za trideset kilometrov potreboval uro in pol. Pogled skozi okno je ponujal velike nasade banan, pozidane površine proti morju, sprva tudi nekaj vasic, podobnih naši -Puerto de Santiago, Playa de San Juan, Costa Adeje, ki pa so se vse bolj spreminjale v velike počitniške komplekse. Playa Las Americas, ki je največje turistično naselje, je bila vidna le od daleč, bolj z vrha, saj je prepredena z visokimi hoteli in številnimi trgovskimi ulicami. Naše postajališče je bilo nekje na sredini, od koder smo potem presedle na avtobus, ki je peljal do Santa Cruza. Okoli 60 kilometrov po avtocesti in v slabi uri smo pristali na veliki avtobusni postaji, blizu kulturnega centra, ki po svoji zunanji obliki zelo spominja na sidneyjsko operno hišo. Kot se spodobi za španska mesta, je bila tudi tu Plaza d'Espagna, na kateri stoji veličasten spomenik padlim - žrtvam španske državljanske vojske. Resnobnost spomenika še povečujejo veliki zrcalni
meči v obliki križa na vseh štirih straneh. Množica obiskovalcev nas je ponesla naprej, do trga pravokotne oblike, Plaza de Candelaria. Proti morju gleda mogočen spomenik Kandelar^ske device, ki poveličuje špansko podjarmljenje prvotnih prebivalcev Gvančev. Devica je na vrhu stebra, pod njo pa štirje ogromni premagani Gvanči. Z enim med njimi smo se tudi fotografirale, a smo morale počakati na vrstni red. Santa Cruz je šele sto let glavno mesto, prej je bila La Laguna, ko jo je osvojitelj Tenerifa Alonso Fernandez de Lugo izbral za prestolnico leta 1496. A bližina morja in pristaniška lega Santa Cruza sta v zadnjem stoletju prevladali. Santa Cruz je znan tudi po bitki leta 1797, ko je angleški admiral Nelson napadel pristanišče, da bi Tenerife odvzel Špancem, in je v boju izgubil desno roko. Tudi španska civilna vojna se je začela na Tenerifu, v gorovju nad Santa Cruzem, od koder je Franko načrtoval svoj zmagoviti pohod nad tedanjo republiko. Prek Gran Canarie je potem poletel v severno Afriko, da je sporočil svoj manifest - začetek španske civilne vojne. Na širokem trgu z veliko kavarno in toplimi sončnimi žarki smo si privoščile samo sladoled, saj je za poldnevni izlet že primanjkovalo časa. Dolga nakupovalna ulica, polna turistov in domačinov, pa je ponujala marsikaj - največ čevljev. Samo v eni trgovini smo se zadržale dlje zaradi pomerjanja zelo mehkih sandalov, da smo nazadnje ugotovile, da jih sploh ne potrebujemo. Med potjo do naše postaje smo si ogledale še majhno tržnico de Nuestra Seňora de Africa, imenovano po rdečkasti cerkvi istega imena.
48 NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
S skupnimi močmi nad težave
Nov grb in zastava
Dobri smo a lahko smo še boljši RaZpravljali 0 plÍnifíkaC^Í, prazniku ter drogah
Po medlih je bilo te čase kar nekaj pisanja o Občini Log - Dragomer. Predstavili so jo kot občino presežkov, izbrali za gazelo med občinami. Vsaka statistika nekaj pove, kriterije so izbrali strokovnjaki in nas po njih tudi ocenjevali. Sam se sicer na nobeno statistiko v celoti ne zanesem. Pustimo kriter^e, a se le sprašujem, koliko je v njih tistih elementov, po katerih naše delo ocenjujejo občanke in občani. Če pogledamo občinsko spletno stran, bomo videli, da je več kot polovica sodelujočih v anketi z delom občine nezadovoljnih. Res, nekdo mi je namignil, da v takšni anketi sodelujeta zgolj dva nergača, ki vztrajno klikata »nezadovoljen« in sta v slabih treh letih pač dosegla takšen rezultat. Toda zamislim se le, čeprav z anketo nisem obremenjen, pogledam jo morda enkrat tedensko. V ocenjevanju ne sodelujem, tudi družinski člani in zaposleni v občinski upravi ne. Ali so rezultati ankete odraz pravega stanja? Prisoten sem na vseh občnih zborih in drugih sestankih naših društev in ostalih civilnih iniciativ. Tam kritik na račun dela občine ni prav veliko, nasprotno, slišim le pohvale.
Na vseh področjih je statistično in drugače možno ugotoviti viden napredek.
S petimi zaposlenimi ima naša občina eno od najracionalnejših uprav v Slovenci. Prepričan sem, da bi lahko marsikaj še hitreje in boljše opravili, a so me v začetku mandata poskušali dobronamerno poučiti, naj v občini o organizac^'i de a in vodenju ne razmišljam tako kot v lastnem podjetju. Logika da je tu bistveno drugačna, so rekli.
Žal so imeli prav. V javnih službah je odgovornost zelo zamegljena, predpisi se zavestno pišejo tako, da jih je težko razumeti, saj jih v glavnem pišejo teoretiki, ki imajo malo skupnega z resničnim življenjem. Armada državnih uradnikov ne ustvarja več nove vrednosti, če pisanju predpisov lahko rečemo nova vrednost, kajti za njih to, proti velikemu plačilu, počnejo drugi. Uradniki vse bolj samo papirje prelagajo. Več ali manj je vse odvisno od raznih svetovalcev in reviz^', ki jih zopet opravljajo tisti, ki so predpise pisali. Vse to je povezano z zeo velikimi stroški. Zelo veliko sredstev se potroši, preden ostanek pride do končnega porabnika. Posebno poglavje so razpisi za razna sofinanciranja. V zapletenih postopkih bogatao elite, ki jim gre predvsem za lastne interese, javni interes je postranskega pomena. Primere lahko dnevno spremljamo. V družbi se poglablja socialni razkorak. Povprečnemu državljanu gre vse slabše. Kdor tega še ni spoznal danes, se bo s to kruto realnostjo srečal jutri. V teh razmerah poskušamo v občini kar se da racionalno gospodariti.
Želimo biti gazela in občina presežkov tudi v bodoče.
Mamice, ki bi za svoje otroke želele neplačane rezervac^e v vrtcu ob bolniških in dopustih, tega menda ne bodo razumele. Subvenc^e ob rojstvu otroka in za varstvo na domu očitno niso dovolj. S subvenc^ami za varstvo na domu smo orali ledino v Slovenci, danes nas posnemajo nekatere evropske države. Tu bi država morala storiti korak naprej. Preprosto bi morala uzakoniti splošni otroški dodatek, ki bi ga prejemali v enakem znesku vsi otroci, socialne razlike pa bi reševali s socialnimi pomočmi. Res pa je, da nihče ne ve, kaj bi ob tako enostavnem reševanju zadev počeli mnogi uradniki, ki bi ostali brez dela.
Zadovoljni ne bodo tudi tisti, ki žel^o, da vsakodnevno nasi-pamo makadamske ceste in bankine, po katerih se vozi običajno prehitro. Ob vožnji s 30 km/h, tako kot je predpisano v vseh naših naseljih, bi zadostovala dva posipanja letno. Kako to dopovedati nekaterim občanom in motoriziranim dobaviteljem potrebščin? Asfaltirati jih tudi ni možno kar tako, počez, zaradi finančnih sredstev in predvidene vgradnje komunalne infrastrukture.
Tu je še nezadovoljstvo onih, ki jim občina ni rešila nekega zasebnega problema, ker to pač ni ne njena skrb ne pristojnost. Merim na sosedske in druge podobne spore ter težave.
Navdušeni niso prodajalci nepremičnin, ki jih kupuje občina, ker poskušamo doseči najnižje cene. Nezadovoljni so nekateri potencialni dobavitelji oziroma izdelovalci različnih projektov, ker bi naj od njih sprejemali dobavitelje z najnižjimi oziroma dam-pinškimi cenami in še mnoge druge primere bi lahko navedel.
Z javnim denarjem je potrebno ravnati enako kot z lastnim, varčno, smotrno!
Razvojni zaostanek bomo nadoknadili morda v desetletju. Večino projektov bomo imeli pripravljenih že letos. Marsikaj bomo tudi gradbeno pričeli in kaj tudi dokončali. Veliko je odvisno tudi od sodelovanja občanov. Naj omenim težave s pridobivanjem služnosti pri izgradnji vodovodnega omrežja, kanalizac^e, odvajanja meteornih voda in elektro omrežja. Ne gre samo za to, da redki posameznik ne žel^o dati služnosti, gre tudi za mnoge primere, kjer so lastniki odsotni, živ^o v tujini, gre za solastniška zemljišča z neurejenimi medsebojnimi odnosi in podobno. Vsi si želimo, da bi se projekti pričeli izvajati čim prej. To sem poudaril februarja letos na zboru občanov o projektu kanalizac^e Dragomer - povodje Snežaka in omenil, da nas bo kanalizac^a stala v povprečju pet tisoč evrov po hiši. Slišala se je pripomba »naj kar ostane tako kot je, ni treba hiteti«.
Nekateri bi želeli, da bi o vseh podrobnostih problemov in težav govorili javno, pisali v časopis in na spletni strani občine, tudi z imeni posameznikov, ki zavirajo postopke. Ni mi všeč, toda, ali bi zaleglo? Kar nekaj zahtevnejših primerov smo že rešili in upajmo, da jih bomo zmogli reševati tudi v bodoče. Samo s skupnimi napori bomo dobri in še boljši.
Mladen Sumina, župan
Log - Dragomer, 10. marec 2010 - Občinski svet se je v sredo v prostorih osnovne na petindvajseti redni seji, na kateri je obravnaval trinajst točk dnevnega reda. občinski grb in praznik, obravnavali so plinifikac^o ter se med drugim seznanili in zlorabi različnih drog med mladimi v Občini Log - Dragomer.
Plinifikac^a
Občina Log - Dragomer je še korak bližje k plinifikac^i občine, saj so svetniki in svetnice na seji sprejeli Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribuc^skega omrežja zemeljskega plina v Občini Log - Dragomer, ki je pogoj za sklenitev konces^skega razmerja in izgradnjo omrežja zemeljskega plina. Izgradnja plinovodnega omrežja in oskrba s plinom sta pomemben del dolgoročnega razvoja občine na področju energetike in z rabo energie povezanim okoljskim razvojem ter usmeritve, ki izhaja iz Lokalnega energetskega koncepta. Z aktivnostmi za pli-nifikac^o se je začelo že lani s podpisom pisma o nameri plinifikac^e z Energetiko Ljubljana. Postopek se je nadaljeval na lanski novembrski seji, na kateri je občinski svet v prvi obravnavi sprejel tudi odlok, ki je bil v drugi obravnavi potrjen na tokratni seji. Na novembrski seji so sprejeli sklepe, da je treba do druge obravnave proučiti vprašanje, ali je konces^o za sistemskega operaterja zemeljskega plina mogoče podeliti neposredno in ustrezno urediti vprašanje rokov priključitve ter začetka izgradnje plinovodnega omrežja. Občinska uprava je proučila vprašanje neposredne podelitve konces^e ter pridobila dve nasprotni strokovni stališči. Odločili so se, da bodo konces^o podelili neposredno. Uredili so tudi vprašanje rokov izgradnje distribuc^skega omrežja, in sicer bo moral koncesionar začeti z gradnjo distribuc^-skega omrežja najpozneje v roku enega leta po podpisu konces^ske pogodbe. Če kon-cesionar ne bo spoštoval rokov, lahko občina odstopi od konces^ske pogodbe.
Občinski simboli in praznik
Občinski svet je na seji v drugi obravnavi sprejel Odlok o grbu, zastavi in občinskem prazniku Občine Log - Dragomer. V prvi obravnavi je občinski svet imel nekaj pripomb glede uporabe barv na grbu, zato so za sejo pripravili dve barvni različici občinskih simbolov. Občinski svet je za grb občine potrdil barvno kombinac^o, ki je bila predstavljena že na zadnji izredni seji. Na grbu so v zgornjem delu na zeleni podlagi upodobljena tri rumena kolesa, na spodnjem delu grba pa na rumeni podlagi lebdi zelen kačji pastir. V prvi obravnavi se večina svetnikov ni strinjala z izbiro datuma občinskega praznika. Sklenili so, da se za drugo obravnavo predlaga datum sprejema Zakona o ustanovitvi Občine Log -Dragomer. Na seji je bil sprejet sklep, da bomo občinski praznik praznovali 30. maja, saj je bil leta 2006 v Državnem zboru sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi
njihovih območ^, zato je ta datum pomembna prelomnica za naselja Log, Dragomer in Lukovica.
Droge
Občinski svet se je na seji seznanil z rezultati ankete o prisotnosti in zlorabi različnih vrst dovoljenih in prepovedanih drog med mladimi v Občini Log - Dragomer. Na novembrski seji so se že seznanili z anketo o uporabi drog med osnovnošolci, LASu pa so predlagali, naj anketo izvede tudi med drugimi kategor^ami mladih v občini. V sklopu aktivnosti LAS-a so v začetku leta 2010 anketirali 120 d^akov, študentov in mladih do 27. leta starosti iz Občine Log - Dragomer. Uporaba drog je v tej populac^i mladih bistveno bolj zaskrbljujoča kot med osnovnošolci. Kar tretjina mladih je rednih kadilcev, saj pokad^o več cigaret na dan. Povprečna starost anketirancev ob prvem tobaku pa je 14 let. Rezultati ankete so pokazali, da mladi v občini najpogosteje p^ejo pivo in vino ter nekoliko manj žga-
ne p^ače. Povprečna starost tistih anketirancev, ki so že kdaj pili alkohol, je ob prvem zaužitju alkohola med 11. in 12. letom starosti. Posebno zaskrbljujoči so podatki o zlorabi prepovedanih drog. Skoraj 68 odstotkov anketirancev je že poskusilo kanabis (marihuana, hašiš). Mladi v občini zlorabljajo tudi druge droge, med njimi kokain, ectasy, am-fetamin, LSD ter tudi heroin.
Vodooskrba
Na seji je bil v prvi obravnavi sprejet dopolnjen in spremenjen Odlok o oskrbi s pitno vodo, v katerem je bil spremenjen rok, do katerega se morajo stanovanjske stavbe, ki so priključene na zasebni vodovod, priključiti na javni vodovod; datum je bil podaljšan na 31. 12. 2015. Sprejet je bil tudi sklep, da se do naslednje obravnave določi olajšavo pri plačilu komunalnega prispevka v višini do 50 %, hkrati pa so svetniki razmišljali o možnosti popusta pri priključku. Olajšava je utemeljena z dejstvom, da so krajani, ki so uporabljali za-
sole Log - Dragomer sestal Svetniki so na seji sprejeli z informacyo o prisotnosti
sebni vodni vir, sami vlagali v vodooskrbo. Do naslednje razprave bo občinska uprava preverila tudi vprašanje zakonitosti popusta pri plačilu komunalnega prispevka.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Svet se je na seji seznanil z letnim poročilom Medobčinskega inšpektorata in redarstva. V Občini Log - Dragomer je bilo v letu 2009 obravnavanih 38 inšpekc^skih postopkov, od tega kar 67 % kršitev zaradi poseganja v občinsko cesto, in sicer nedovoljeno postavljanje ograj ali žive meje v varovalnem pasu občinske ceste. V letu 2009 je bilo v občini dnevno prisotno tudi redarstvo, ki je v prvih dveh mesecih minulega leta delovalo preventivno. Voznike nepravilno parkiranih vozil so opozarjali na storjene prekrške. Konec februarja 2009 so začeli z izdajo plačilnih nalogov. V letu 2009 so v Občini Log -Dragomer izvedli 42 ukrepov, od tega 15 opozoril in 27 plačilnih nalogov. Izvedenih je bilo 37 ukrepov zoper mirujoči promet in 5 ukrepov zoper zapuščena vozila. Izdali so za 1020 evrov glob in sodnih taks, od tega je 780 evrov plačanih, v postopku plačila oz. v postopku prisilne izterjave pa je že 240 evrov glob.
Varnostni sosvet
Občinski svet je potrdil ustanovitev Varnostnega sosveta Občine Log - Drago-mer, ki naj bi zmanjšal število varnostnih težav v lokalni skupnosti, povečal občutek varnosti ter še izboljšal partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti med policijo, organi lokalne skupnosti, zdravstvom, izobraževalnimi zavodi, socialnimi službami, občani in drugimi formalnimi in neformalnimi organizac^a-mi. V okviru varnostnega sosveta naj bi se omenjeni medsebojno obvestili o varnostnih razmerah ter si porazdelili naloge za zagotavljanje varnosti. Varnostni svet bo enkrat na leto o svojem delu poročal tudi Občinskemu svetu Občine Log - Dragomer.
Log-Dragomer
Pridružite se nam pri čiščenju divjih odlagališč. Pr^avite se lahko na www.ocistimo.si ali pri občinskem organizatorju polona.skrbec@ocistimo.si.
Dobimo se v soboto, 17. aprila, ob 9.h
-	v športnem parku Log, za trgovino Mercator na Logu
Damjan Kovačič 031 862 772
-	pred gasilskim domom v Dragomerju Polona Skrbeč 030 440140
Več o akciji na skupnih straneh.
Predšolska vzgoja, cena storitve pomoč družini na domu in drugo
Občinski svet je na seji sprejel sklep o plačilu stroškov v zasebnem vrtcu Zvezdica, ki v občini izvaja program predšolske vzgoje in varstva ter dal soglasje k povečani ceni socialnovarnostne storitve pomoč družini na domu, ki po novem znaša 16,07 evra na efektivno uro, od tega bo neposredni uporabnik plačal 5,36 evra, preostalo, 10,71 evra pa bo subvenc^a občine. Svetniki so se seznanili z dopisom Rade Arsen^ević in Tomaža Ogrina o razmerah v stanovanjskem naselju Mole ter sprejeli program dela občinskega sveta za leto 2010.
V. E.
29. marec 2010
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
49
Koncesionar za dimnikarske storitve za območje Občine Log - Dragomer:
DIMNIKARSTVO KRANER VINCENCŮ KRALJ, S. P.
Notranjska cesta 14, 1370 Logatec Tel.št. 754 21 44 , Mobitel: 041/915-546
Občinski urbanist:
Zunanja sodelavka, urbanistka Mirjam Melink, univ. dipl. inž. arh, ima uradne ure ob sredah od 15. do 16. ure v prostorih občinske uprave Občine Log - Dragomer v Dragomerju, Na Grivi 5. V primeru večjega števila strank ali ob predhodnem naročilu stranke je uradne ure mogoče podaljšati do 17. ure.
Nanjo se lahko obrnete z vprašanji glede graditve objektov, namembnosti zemljišč in z drugimi vprašanji s področja urejanja prostora in graditve objektov.
OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA Dragomer, Na Grivi 5 p. p. O9
1358 Log pri Brezovici
tel.: 01/750 77 00 faks: 01/750 77 05 e-naslov: obcina@log-dragomer.si
Na podlagi 4. člena Odloka o priznanjih Občine Log - Drago-mer (Uradni list RS, št. 54/09) Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ
OBČINE LOG -DRAGOMER ZA LETO 2010
1.	NAZIV IN SEDEŽ RAZPISOVALCA
Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici
2.VRSTA	IN ŠTEVILO PRIZNANJ, KI SE BODO PODELILA
Podelila se bodo naslednja priznanja:
-	naziv častni občan Občine Log - Dragomer,
-	grb Občine Log - Dragomer,
-	priznanje Občine Log - Dra-gomer.
V koledarskem letu je možno podeliti največ en naziv častni občan Občine Log - Dragomer, največ dve priznanji grb Občine Log - Dragomer in do tri priznanja Občine Log - Drago-mer.
3.	KRITERUI ZA
PODELITEV PRIZNANJ
Naziv častni občan Občine Log
-	Dragomer je priznanje, ki se
podeljuje posameznikom za dolgoletne in izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki
prispevajo k razvoju in ugledu Občine Log - Dragomer.
Grb občine je priznanje, ki se podeljuje posameznikom, zavodom, organizac^am, društvom, drugim pravnim osebam, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer, za življenjsko ali dolgoletno delo, ki prispeva k razvoju in ugledu občine oziroma prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov. Priznanje občine se podeljuje posameznikom, zavodom, organizac^am, društvom, drugim pravnim osebam, za uspešno delo v koledarskem letu ali daljšem obdobju na različnih področjih družbenega življenja.
4.	NAVEDBA
PREJEMNIKOV PRIZNANJ
Prejemniki priznanj so lahko posamezniki, zavodi, organi-zac^e, društva in druge pravne osebe.
Nihče ne more sam sebe ali svojih bližnjih sorodnikov predlagati za prejem priznanja.
Do priznanj niso upravičeni funkcionarji Občine Log - Dra-gomer v času trajanja mandata.
5.	NAVEDBA PREDLAGATELJEV PRIZNANJ
Predlog za podelitev priznanja Občine Log - Dragomer lahko podajo občani Občine Log
-	Dragomer, župan, politične stranke in liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Log
-	Dragomer, zavodi, organiza-c^e, društva in druge pravne osebe, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer.
6.	UTEMELJITEV PREDLOGA
Predlogu za podelitev priznanja Občine Log - Dragomer mora biti priložen obrazec, ki vsebuje osnovne in osebne podatke o posamezniku, zavodu, organizac^i, društvu ali drugi pravni osebi, z navedbo, za katero priznanje se predlaga kandidat, v utemeljitvi predloga mora biti podrobno opisana dejavnost in dosedanji uspehi kandidata. Obrazec je dosegljiv na spletni strani občine www.log-dragomer. si, na Občini Log - Dragomer, mogoče pa ga je dobiti tudi po elektronski pošti.
7.	ROK, DO KATEREGA JE POTREBNO POSLATI PREDLOGE
Predloge za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer je potrebno poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na sedežu občine do 19. 4. 2010 do 12.00 ure v zaprti ovojnici na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, Komis^a za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, z oznako "ne odpiraj -javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomeť'.
8.	DODATNE INFORMACUE
Vse dodatne informac^e v povezavi z javnim razpisom so vam na voljo na sedežu Občine Log - Dragomer ali po telefonu (01) 750 77 03 - kontaktna oseba Jolanda Fon. OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA
Prostorsko urejanje v Občini Log - Dragomer
Na časopisnih straneh Občine Log - Dragomer je bil v 369. številki NČ v rubriki PREJELI SMO objavljen članek PROSTORSKO UREJANJE V OBČINI LOG - DRAGOMER, pod katerega se je podpisala OO SDS Log - Dragomer. V drugem odstavku poglavja 1. POZIDAVA LIPARJEVEGA GRIČA je stavek: »Na podlagi tega občinskega sklepa je naslednica dela te občine torej nova Občina Log - Dragomer leta 2009 sprejela ustrezen občinski sklep/uredbo o prekvalifikac^i velikega dela dotedanjih kmet^skih zemljišč, gozda ali travnikov v zazidljive parcele, za katere se plačuje sorazmerni davek na zemljišča.«
Ob upanju, da se je piscu sestavka zgodil nenameren spodrsljaj in da ne gre za zlonamerno podtikanje občini (občinskemu svetu, županu ali občinski upravi), izjavljam, da Občina Log - Dragomer ni sprejela nikakršnega sklepa, s katerim bi spreminjala temeljno namembnost zemljišč
in kar bi lahko vplivalo na davke. Glede tega še veljajo vsi predpisi, ki so bili sprejeti v Občini Vrhnika.
Celovita problematika, ki jo opisana v zadevnem sestavku, je meni in občinski upravi natančno znana. Iniciativni odbor, ki vodi ustrezne aktivnosti, je v vlogi civilne iniciative pošiljal ustrezne dopise na občino, osebno sem bil povabljen na dva sestanka iniciativnega odbora in sem se obeh tudi udeležil. Iz zapisnikov in zaključkov sestankov izhaja, da iniciativni odbor podpira moj odnos do prostorskega urejanja in v tem pogledu smo popolnoma soglasni. Upam, da je občane, organizirane v iniciativni odbor, vzpodbudil moj prispevek v 357. številki NČ (januar 2009) »Zbori občanov - pomemben element odločanja v lokalnih skupnostih«. Priporočam ga v branje tudi občanom iz drugih okol^', ki imajo še večje težave od soseske Polane v Dragomerju.
Mladen Sumina, župan Občine Log - Dragomer
Občina presežkov je Log - Dragomer
Občina Log - Dragomer je na lestvici Občina presežkov slovenskih občin, ki jo je pripravila Akademija Sirius ob sodelovanju Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, zasedla prvo mesto. Najvišje mesto na tej lestvici kaže na največji napredek Občine Log - Dragomer v letu 2009 v primerjavi z letom 2008.
Lestvica temelji na izbranih kazalnikih, kot so gospodarska uspešnost, človeški dejavnik oziroma demografski potencial in ekonomičnost delovanja občinske uprave ter meri, kakšen napredek oziroma zaostanek je občina dosegla glede na posamezni kazalnik v primerjanih letih. Pri izračunu so bile upoštevane baze podatkov, ki so na voljo pri Statističnem uradu Republike Slovence in Fakulteti za upravo.
Občina Log - Dragomer je občina presežkov, saj je zadnji dve leti po primerjanju tako gospodarskega dejavnika kot indeksa naredila največji preskok, saj je napredovala za 36 mest in med 210 občinami zaseda visoko 63. mesto. Veliko je napredovala tudi pri kazalniku človeškega dejavnika, kjer so upoštevani demografski potencial ter izobraževanje na srednjih in višjih ravneh. Po tem kazalniku je napredovala za 12 mest in zaseda 70. mesto. Občina se uvršča v sam vrh po številu zaposlenih na tisoč prebivalcev, kjer zaseda deseto mesto, na peto mesto po številu dokončanih stanovanjskih površin in na šesto po številu gradbenih
dovoljenj za nestanovanjske objekte. Pod samim vrhom je tudi po številu študentov, pa tudi po razmerju med porokami in ločitvami
Občina Log - Dragomer je, kot kaže, na pravi poti, saj ji je ravno v obdobju največje krize uspel največji preboj. Napredovala je v obdobju, ko se je marsikatero finančno breme z države preneslo na občine, občinske proračune pa v tem obdobju siromašno tudi manjši prilivi iz gospodarstva. Simona Kukovičič, direktorica Sirius.si, je prepričana, da je ključ do uspeha občine v županovi podjetnosti. Župan mora namreč poznati sistem delovanja občine, ima viz^o, cilje, sposobnost povezovanja in motiviranja svoje ekipe, lobiranja in podjetniško razmišljanje.
Velik potencial pri nadaljnjem razvoju občine je v javno-zasebnem partnerstvu, ki ga je Občina Log - Dragomer izkoristila pri gradnji športnega objekta v športnem parku Dragomer, ki naj bi ga začeli graditi že čez dobra dva meseca.
Kljub izjemnemu rezultatu, ki ga je dosegla občina v zadnjem letu, pa Sumina meni, da bi bilo treba še marsikaj posto-
riti tako glede sistema kot tudi znotraj občine in občinskega sveta. Sumina je poudaril, da bi stvari morale potekati hi' reje in bolj transparentno. » Lahko bi bili najboljši v vseh pogledih, saj imamo vse najboljše pogoje, vendar moramo biti vsi za to. Res je, da lovimo hud zaostanek, saj se v to območje 20 let ni vlagalo, poleg tega pa moramo rešiti kup problemov, ki smo jih podedovali iz nekdanje občine, vendar nam je to lahko dodatna motiva-c^'a in vzpodbuda za dobro delo,« je še dodal Sumina.
Projekt Občina presežkov je namenjen ozaveščanju občanov in občank slovenskih občin o razvoju občine, v kateri ži-v^o ter v primerjavi z drugimi občinami. Takšni podatki naj bi ljudem omogočali, da pri izbiri stalnega prebivališča lahko izberejo najboljšo mogočo lokac^o za izpolnitev svojih želja in potreb. Samim občinam pa je lestvica tudi potrditev za uspešno delo in vzpodbuda za prihodnost.
Lestvico si lahko ogledate na spletni strani Akademke Sirius.
V. E.
Ali mladi v Občini Log - Dragomer zlorabio droge?
To so preverili v LAS-u, ko so v letih 2008 in 2010 anketirali 250 otrok, mladostnikov in mladih odraslih v Občini Log - Dragomer. Zanimalo jih je, katero dovoljeno ali prepovedano drogo so mladi poskusili kot prvo v življenju, posebno pozornost so namenili tudi zlorabi dovoljenih drog, kot sta tobak in alkohol, ter tudi zlorabi prepovedanih drog. Anketa je preverila tudi poučenost mladih o drogah in oblikah informiranja o drogah, aktivnostih, ki naj bi jih odvračale od uporabe drog ter resnosti problematike drog v naši občini.
Le 3, 3 % d^akov in študentov ni poskusilo še nobene droge.
Anketirane so povprašali o njihovi prvi drogi. Med osnovnošolci ni nikoli poskusilo nobene droge 46,2 % anketirancev, med d^aki in študenti pa je takšnih le še 3,3 %. Daleč najpogosteje se kot prva droga v življenju pojavlja alkohol (med osnovnošolci 46,2 % ter med d^aki in študenti 71,7 %) in precej manj tobak (med osnovnošolci 3,8 % ter med d^aki in študenti 20,0 %). Tablete, kanabis ali katera koli druga prepovedana droga se kot prva droga med anketiranimi osnovnošolci ne pojavlja, med d^aki in študenti pa redko.
Skoraj polovica mladih je prvo drogo dobila doma
Kar 46,0 % anketiranih osnovnošolcev in 40,2 % anketiranih d^akov in študentov je prvo drogo dobilo v sklopu družine ali doma. Največ mladih je prvo drogo poskusilo iz radovednosti (med osnovnošolci 37,5 %, med d^aki in študenti pa kar 52,2 %), med drugimi razlogi pa so najpogostejši praznovanje, dolgočasje ter da niso hoteli biti drugačni.
Tretjina dňakov in študentov je rednih kadilcev
Tobak je poskusilo 17,7 odstotka
osnovnošolcev, med d^aki in študenti pa kar 80,8 %. Za tobak velja, da je najbolj problematičen prehod iz osnovne v srednjo šolo, saj med osnovnošolci praktično ni rednih kadilcev, med d^a-ki in študenti pa zelo veliko (približno tretjina). Anketiranci tobak najpogosteje kad^o zunaj, na primer na cesti, v parku, manj pa v baru ali gostilni in doma.
Alkohol so prvič poskusili med 11. in 12. letom
Mladi najpogosteje p^ejo pivo in vino ter nekoliko man] žgane p^ače. V stik z alkoholom pridejo mladi iz Občine Log - Dragomer že zelo zgodaj, saj je povprečna starost ob prvem zaužitju alkohola med 11. in 12. letom starosti. Osnovnošolci, ki p^ejo alkohol, ga najpogosteje p^ejo doma (42,6 %), manj pa v baru ali gostilni (19,1 %, pri nekom doma (8,5 %) ter zunaj (8,5 %). D^aki in študenti pa alkohol najpogosteje p^ejo v baru ali gostilni (46,2 %), manj zunaj (17,1 %), pri nekom doma (14,5 %) in v diskoteki (13,7 %).
68 % d^akov in študentov je že kadilo »travo«
Prepovedane droge so na območju Občine Log - Dragomer precej razširjene, saj kar 26,9 % osnovnošolcev in 87,5 % d^akov in študentov poznajo ljudi, ki uporabljajo prepovedane droge. Veliko d^akov in študentov je že poskusilo kanabis (marihuana, hašiš, trava), takih je kar 67,5 %, med osnovnošolci pa uporaba te droge ni tako pogosta, saj jo je poskusilo 3,1 % anketiranih osnovnošolcev. Pogostost uporabe kanabisa je precej zaskrbljujoča. Največ (55,6 %) anketiranih d^akov in študentov je to prepovedano drogo zgolj poskusilo, 24,7 % jih uporablja kanabis manj kot enkrat na teden, 9,9 % vsaj enkrat na teden, 6,2 % nekajkrat na teden, 3,7 % pa jih kanabis uporablja vsak dan ali skoraj vsak dan. Povprečna starost pri prvi
rabi kanabisa kaže, da je najbolj problematično obdobje prehoda iz osnovne v srednjo šolo. Pri drugih prepovedanih drogah so odstotki pri osnovnošolcih zanemarljivi, po drugi strani pa so pri d^akih in študentih nekateri podatki kar zaskrbljujoči. Kar 13,3 % anketiranih d^akov in študentov je že poskusilo kokain ali »crack«, 10,0 % jih je že poskusilo »ecstasy«, 8,3% amfetamin, 6,7 % LSD ali kateri drugi halucinogen in 5,0 % heroin. Velika večina anketiranih d^akov in študentov je te droge zgolj poskusila.
Šport naj bi mlade odvrnil od drog
Mladi men^o, da so o dovoljenih in prepovedanih drogah dovolj poučeni. Največ osnovnošolcev meni, da največ informac^ o učinkih in posledicah ter nevarnosti uporabe dovoljenih in prepovedanih drog dob^o na predavanjih oziroma pogovorih v šoli, informac^e dob^o tudi na spletnih straneh ter v brošuricah z osnovnimi informac^a-mi o drogah, pogovorih s starši ter v knjigah z obširne šimi informac^ami o drogah. Pri dyakih in študentih so deleži nekoliko drugačni. Največ jih meni, da največ informac^ dob^o na spletnih straneh, sledjo brošurice z osnovnimi informac^ami o drogah ter predavanja oziroma pogovori v šoli, informac^e iščejo tudi v knjigah z obširnejšimi in-formac^ami o drogah ter v pogovoru s starši.
Med aktivnostmi, ki bi mlade lahko odvračale od uporabe drog, anketiranim osnovnošolcem v njihovem okolju najbolj primanjkujejo športnih aktivnosti (62,3 %) in zabav brez drog (40,0 %). Dlakom in študentom v njihovem okolju najbolj primanjkuje športnih aktivnosti (45,8 %) in javnih prostorov z računalniki in internetom (44,2 %), nekoliko manj pa zabav brez drog (30,8 %) ter kulturnih in umetniških aktivnosti (20,8 %).	Vesna Erjavec
50
NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer
Poplavna ogroženost je 2- do 3-krat večja, kot je veljalo doslej
Občina Log - Dragomer je naročila izdelavo poplavne ogroženosti v vseh treh naseljih. Poplavno štu-d^o za Občino Log - Dragomer je novembra izdelalo podjetje Aqua Data, Niko Antončič, s. p. Studia je analizirala stanje poplavne ogroženosti ob devetih vodotokih v občini ter predlagala ukrepe ter usmeritve za vzpostavitev poplavne varnosti območ^ ob določenih vodotokih. Poplavna štud^a je ena izmed podlag za OPPN, ki je v pripravi, saj bo med drugim tudi nakazala območja nadaljnje širitve pozidave. Studia je pokazala, da ob večjih nalivih številni vodotoki izstopno iz strug. Bistvena ugotovitev štud^e je, da so količine vode 2- do 3-krat večje, kot je veljalo doslej, kar postavlja celotno problematiko v povsem drug kontekst. Najbolj poplavno ogroženo je območje vodotoka Snežak. Problematika je nastala zaradi »ucevljanja« vodotokov, poseganja v strugo, zamašitve cevi, velikih padavin ^ 500-letna zgodovina Ljubljane kaže, da so katastrofalne poplave stalnica, na katero so ne-
nehno opozarjali, ukrepalo pa se je vedno urgentno - po poplavah. Edina izjema sta bila Mar^a Terezka in Grubarjev kanal.
Na fotografiji je velika poplavna ogroženost, označena z rdečo barvo, srednja z oranžno in majhna poplavna ogroženost z rumeno barvo.
Pločniki ob regionalki 2011?
Občina Log - Dragomer je konec februarja prejela projekt za izvedbo kolesarske poti in pločnika od meje z Občino Brezovica do meje med naseljema Log in Dragomer. Predvidoma do konca leta 2010 naj bi potekal odkup zemljišč. Če bo imel DrSC v proračunu zagotovljen denar, naj bi z gradnjo začeli že leta 2011. Dogovori med občino in predstavniki DDC in DRSC potekajo že od pomladi 2008, ko je Občina Log - Dragomer k projektu pristopila v okviru Evropske kolesarske poti. Sočasno je v izdelavi tudi projekt za izvedbo križišča ob glavnem vhodu v Dragomer, križišča k šoli ter križišča pri trgovini na Logu. Projekti naj bi bili dokončani do maja 2010. Izvedbo projekta za križišče pri trgovini na Logu je DRSC vključil v predlog proračuna, za obe križišči v Dragomerju pa bo
predvidena razširitev ali zav^alni pas v levo. Pred tem bodo ponovno izvedli štetje vozil. Vzporedno s tem občina vodi postopek za spremembo režima omejitev hitrosti na regionalki (kar v osnovi ni vezano na projekt kolesarskih poti in pločnikov in se lahko izvede takoj) in za štiri nove avtobusne postaje (po dve na vsaki strani regi-onalke), in sicer na Lukovici in nasproti OS Log - Dragomer.
Pridobivanje služnosti za kanalizac^o zavira postopke
-	Bomo ob evropska sredstva?
Odvajanje in čiščenje odpadnih kanalizac^skih voda v Občini Log
-	Dragomer ni urejeno, zato na občini že dlje časa vod^o postopke, s katerimi bi uredili tudi to področje. Septembra 2009 je bila izdelana Idejna zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Log - Dra-gomer, na podlagi katere bodo postopoma projektirali kanalizac^o v celoti.
Letos januarja je bil občanom predstavljen prvi izdelan projekt kana-lizac^e za vzhodni del Dragomerja. Trase bodo, kjer je mogoče, speljane po javnih površinah. Za dele, kjer bodo potekale po zasebnih zemljiščih, občina že pridobiva služnostne pogodbe. Tako kot že nič koliko-
krat pa se je znova zataknilo, saj so pri pridobivanju služnosti precejšne težave. Občina mora do konca letošnjega jun^a pripraviti projekte. Če do tega datuma ne bo uspela pridobiti vseh služnostih pogodb, evropskega denarja za kanalizac^o ne bomo videli. Pogoj za pridobitev evropskih sredstev je namreč gradbeno dovoljenje, ki pa ga ni mogoče pridobiti brez služnosti na celotni trasi. Zato na občini priporočajo in pričakujejo razumevanje za podpise služnostnih pogodb, saj bi se bili v nasprotnem primeru prisiljeni financirati z lastnimi sredstvi, ki pa jih v proračunu majhne občine ni veliko. Kljub vsemu na občini ostajajo optimistični in si prizadevajo, da bi vse služnosti pridobili pravočasno. Z Ministrstvom za okolje in prostor so se v začetku marca o uskladili o umestitvi aglomerac^e Dragomer (izgradnja kanalizac^e in čistilne naprave) v skupni projekt notranjskih občin Čista Ljubljanica za potrebe črpanja evropskih sredstev. V vzhodnem delu Dragomerja so izpolnjeni vsi pogoji za kanalizac^o, potrebna je samo še volja ljudi. Za projektiranje omrežja preostalega dela Dragomerja in Lukovice, ki sta del prej omenjene aglomerac^e, sta bili na razpisu izbrani družbi Biro za komunalo iz Ljubljane in Chronos iz Domžal. V pripravi je tudi razpis za projektiranje čistilne naprave in ka-nalizac^e na Logu.
Trgovina v Dragomerju - v iskanju novih rešitev
Občinski svet Občine Log - Drago-mer je na novembrski seji sklenil, da občina od investitorjev trgovine v Dragomerju pridobi zagotovilo o gradnji, vendar se Mercator in projekt M3 do roka nista uspela dogovoriti. Projekt, ki je bil sprejet na sejah,
zato nima nobene pravne podlage več in je bil zato ukinjen. Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina je povedal, da v občini ljudje niso našli konsenza o tem, ali podpirajo ali zavračajo projekt. Vsi so se strinjali, da trgovina nedvomno sodi v to okolje, vendar so nekateri občani trgovsko-stanovanjskemu kompleksu nasprotovali predvsem zaradi velikosti in arhitekture. Negativen odnos do projekta je lahko tudi pri »najboljšem sosedu« oziroma pri investitorjih vzbudil različne pomisleke, ki so vodili do zdajšnje situac^e. Sumina je dodal: » Bila so različna mnenja o konceptu. Sam
sem na zboru krajanov prisluhnil večini in temu primerno vodil aktivnosti, saj je bila v tistem trenutku to edina rešitev, ki smo jo videli. Občina je imela željo in voljo, da se v Dragomerju trgovina zgradi, zato smo pristajali na določene kompromise.«
Čeprav a občina ni odgovorna za tržno dejavnost, pa na občini menijo, da so za projekt trgovine v Dra-gomerju moralno odgovorni. Zato je Občinska uprava že začela iskati nove možnosti rešitve. Sumina je povedal, da iščejo možnosti javno-zasebnega partnerstva, s katerim bi bilo mogoče trgovino zgraditi na občinskem zemljišču.
Vesna Erjavec
100 let razvoja šolstva na Logu
Leta 1855 so otroci z Loga začeli hoditi v šolo na Brezovico. Pred tem pa sploh niso hodili v šolo. Leta 1907 je postala takratna šola na Brezovici premajhna. Začeli so se pogovarjati o gradnji večje stavbe. Krajani Loga so vedno zahtevali svojo šolo. Poudarjali so preveliko oddaljenost do brezoviške šole. Ustanovili so komisyo ki se je peš podala do Loga, da bi ugotovila dejansko razdaljo od Loga do brezoviške šole in tudi porabljeni čas.
Slika iz leta 1929 ob odprtju nove šole
Župan Ivan Remškar
Kmetje so otroke rabili za pomoč na polju ali doma. Ko-mis^'a je ugotovila, da je pot resnično dolga. Šele leta l9l0 je uspelo takratnemu županu Francu Remškarju, posestniku z Loga št. 17, da so dobili potrdila, da se šola lahko začne, vendar pod določenimi pogoji. Ker je bil ravno on najbolj vnet zagovornik šolstva na Logu, je sam oddal prostor za učilnico v svoji hiši. Šola se je v Škan-drovi hiši slavnostno začela leta 1910. Do leta 1914 je bila šola na Logu še podružnica šole Brezovica. Od tistega leta
Medaljo za narodne zasluge iz leta 1930 je prejel tedanji župan Loga - Ivan Remškar.
naprej pa je postala samostojna šola Log. K njej je spadal šolski okoliš: Log, Dragomer, Lukovica in del Plešivice. Ker ni bilo šolskega poslopja, je bil pouk kar v zasebnih hišah: pri Škandru - Urbiču, pri Jamu in še kje.
Konec leta 1928 je bil izpeljan načrt, ki je bil prvotno zasnovan za trirazrednico. To je bila velika pridobitev za Log in njegove prebivalce. Gradbena
Učitelj Stane Vrhovec - Stanko Vrhjovec se je rodil leta 1889 v Horjulu kot sin rokodelca. Njegov oče je imel sedlarsko obrt. Po osnovni šoli je odšel v Ljubljano na gimnaz^o, jo dokončal ter se vpisal na učiteljišče. Po končanem štud^u je služboval v Hinjah, potem pa do upokojitve na Logu.
dela so se slavnostno začela 25. jun^a 1928 in bila končana 15. jul^a 1929. Takoj v začetku šolskega leta 1929-1930 se je začel pouk v novi šoli. To je bilo veliko slavje in veselje za ves šolski okoliš.
V poročilu iz tistega leta je zapisano, da sta imela največ zaslug za gradnjo nove šole mladi učitelj Stanko Vrhovec in
takratni tudi mladi župan Ivan Remškar, sin župana in posestnika Franca Remškarja. Župan Ivan Remškar je bil za to požrtvovalno delo odlikovan z zlato svetinjo za državljanske zasluge. Učitelj Stanko Vrho-vec je začel svojo službo že leta 1919. Pouk je bil v raznih zasebnih hišah. To je bilo slabo za učitelja, pa tudi za učence. Po izgradnji nove šole se je učitelj preselil v šolske prostore. Tako je s svojo družino stanoval v novi šoli in bil vzoren upravitelj vse do svoje upokojitve. Na šoli je poučevala tudi njegova žena. Med drugo svetovno vojno je bilo šolsko poslopje domobranska postojanka. Po končani vojni se je v njej spet
začel pouk.
Povzeto po kroniki - Log. Odbor za ohranjanje kultur-
ne dediščine in prikaz starih običajev Ludvik Rožnik
Slika Škandrove - Remškarjeve hiše, kjer se je začela šola na Logu leta 1910.
29. marec 2010
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
51
Po ustavni obtožbi zoper predsednika države
Pred nedavnim sta parlamentarni stranki SDS in SLS pripravili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika države dr. Danila Turka in ga vložili v obravnavo Državnemu zboru. Glavni razlog ustavne obtožbe je bila podelitev visokega državnega odlikovanja nekdanjemu vodji tajne komunistične policée Tomažu Ertlu. Odlikovanje vodji te organizac^e, ki jo je kot zločinsko ocenilo tudi Vrhovno sodišče leta 2002 v razsodbi št. Ips 187/98, je predsednik države podelil prav ob dvajseti obletnici padca berlinskega zidu in na svetovni dan človekovih pravic. Nagrajen je bil človek, ki je odgovoren za mednarodne teroristične akc^e (muzej v Velikovcu) in za uničenje arhivskega gradiva, obremenjujočega za nekdanje funkcionarje tik pred osamosvojitv^o. Sam odlikovanec je tudi prepričan, da mu pripada zasluga za aretac^o Janeza Janše; tako je bilo mogoče razbrati iz njegovih javnih nastopov. S tem dejanjem se je predsednik države ponorčeval iz vseh žrtev totalitarnega sistema, razvrednotil odlikovanja države Slovence in ponižal dosedanje prejemnike teh odlikovanj. Sam pravi, da je Tomaža Ertla odlikoval »po temeljitem premisleku« na predlog udeležencev akc^e Sever. Je bilo to modro, kar bi sicer pričakovali od diplomata in profesorja mednarodnega prava, ki nedvomno pozna vse evropske resoluc^e v povezavi s komunističnim totalitarnim sistemom??
Zadeva Ertl je dobila mednarodni odziv v Evropski un^i. V posebni resoluc^i jo je obsodila
Evropska ljudska stranka (EPP) na svojem kongresu v Bonnu 10. decembra lani. Ta resoluc^a v 3. točki navaja, »... da se v nekaterih članicah EU sistematično vzpodbuja oboževanje komunističnih diktatorjev, ko so npr. v glavnem mestu Slo-ven^e letos preimenovali eno glavnih ulic po vodji komunističnega režima J. B. Tita,« v 4.točki pa resoluc^a »izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da je predsednik Slovence nagradil T. Ertla, nekdanjega šefa tajne komunistične policée UDBA prav ob obletnici demokratičnih sprememb v Evropi. UDBA je v Slovenci pomenila to, kar je bil Stasi v vzhodni Nemč^i oziroma Securitate v Romunki«. V 6. točki resoluc^a še dodaja »da taka dejanja dodatno poveličujejo težke kršitve človekovih pravic, kar predstavlja negativno sporočilo domači in mednarodni javnosti«. Kongres EPP je to resoluc^o soglasno podprl. Med 1500 delegati so bili tudi najbolj znani politiki EU: Angela Merkel, F. Reinfeldt, J. C. Juncker, J. Busek, H. van Rompuy, J. Barroso ... To pa ni bila edina evropska reso-luc^a, ki je obsodila totalitarne režime in ki je obsodila vse tri totalitarizme 20. stoletja, fašizem, nacizem in komunizem. To je storila že Parlamentarna skupščina Sveta Evrope z resolu-c^o 1096, ki jo je podpisal tudi tedanji delegat te skupščine in sedanji predsednik vlade Borut Pahor. Januarja 2006 je Svet Evrope sprejel resoluc^o 1481 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih režimov. Odmevna je bila Praška deklarac^a o evropski vesti in komunizmu s prvopodpisanim Vaclavom Havlom. Resoluc^a o evropski zavesti in totalitarizmu je bila z veliko večino sprejeta v evropskem parlamentu 2. aprila 2009 in poslana vsem parlamentom v državah EU. Medtem ko so jo vsi drugi parlamenti sprejeli, se je naš z njo »samo seznanil«. Tovrstna je bila tudi resoluc^a OVSE, sprejeta lani na zasedanju Generalne skupščine OVSE v Vilni.
Po vseh resoluc^ah je predsednik D. Turk »po temeljitem premisleku« odlikoval T. Ertla, čeprav raziskave in odkritja zadnjih let (Huda jama) dokazujejo, da je bil komunistični režim zločinski. Huda jama je po izjavi raziskovalca teh zločinov grofa N. Tolstoja najgrozovitejše morišče v Evropi, za predsednika naše države pa le »drugorazredna zadeva«.
Glede na vse napisano je bil predlog za ustavno odločbo logičen. Z navedbo vseh argumentov in s prilogami je predlog obtožbe dosegljiv v knjigi Predsednikovo simbolno odlikovanje zločina - Ustavna odločba proti Danilu Turku. V Državnem zboru je predsednik nastopil vzvišeno, ni ga zanimalo mnenje parlamentarcev, ampak jim je le prebral mnenje o ustavi in odkorakal iz parlamenta. Novinarjem je povedal le, da on brani ustavo, predlagatelji obtožbe pa so brezvezni-ki, saj naj bi bila obtožba po njegovem »pravno neutemeljena, moralno nesprejemljiva in politično škodljiva«, na vprašanja novinarjev pa ni želel odgovarjati. Ob tem se je marsikdo spomnil na besede Staneta Dolanca: »Mi smo Zveza komunistov in mi smo na oblasti.«
In kako je danes v Slovenci? Ena stranka (LDS) prevzema vso represivno oblast. Pravosodni minister izdaja navodila, ki niso v skladu z veljavnimi zakoni, na kar opozarja celo vladna služba za zakonodajo. Zbirajo se podpisi za ukinitev Slovenske vojske in izstop iz NATA. Policist, ki je prejšnjemu predsedniku vlade grozil s smrtjo, je rehabilitiran in nagrajen. Polic^a vdira v prostore najvišjega zakonodajnega telesa v demokratični državi, v parlament. Obenem pa lahko nekateri priviligirani podjetniki plačujejo gradbenim delavcem za delo na gradbiščih v hudem mrazu po 3 evre na uro ali pa še to ne.
Vendar ne smemo pozabiti, da smo člani evropske hiše, kjer veljajo evropske vrednote in je treba spoštovati tudi evropska pravila. Pri nas živ^o diplomati tujih držav, ki so uradno ali neuradno obveščeni o vseh stranpoteh pri nas. Za drugačno vzdušje v Slovenci niso pomembne le parlamentarne volitve čez dve leti, ampak tudi lokalne, ki so tik pred nami.
OO SDS Log - Dragomer
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DRAGOMER - LUKOVICA
Praznovanje naše najstarejše članice DU
Obiskovanje naših članov, ki praznujejo rojstni dan, je za nas prav posebna obveznost, ki pa nam ni nikoli v breme. Radi se pridružimo našim starejšim več kot 80 let, se z njimi pogovarjamo, jim voščimo in obdarimo. Prav poseben obisk je bil namenjen 20. februarja, ko je 95 let praznovala naša najstarejša članica DU, gospa Jožefa Umek. Njeno zdravje in bister spomin povesta, da je doživela mnogo lepega in tudi hudega. Ko smo jo obiskali pred petimi leti, ko je bila pet let mlajša, nam je marsikaj povedala o sebi, kar je takrat rada počela in kako preživlja svojih 90 let. Ob praznovanju njenega 95. rojstnega dne pa smo se v njeni družbi zadržali malo dlje. Pripovedovala je o sebi in svojem življenju, ki ni bilo vedno lahko. Vsake podrobnosti o svoji rojstni družini se je spomnila. Pokazala nam je fotografijo svojih staršev, bratov in sestra. Bila je desetnica, kot sama pravi, deseti otrok po vrsti, skupaj pa jih je bilo dvanajst - sedem fantov in pet deklet. Za vsakega na stari fotografiji
Jožefa Umek ob 95. rojstnem dnevu
posebej je povedala ime. Na fotografiji sta manjkala dva brata, a samo ona še lahko pripoveduje o svojem in njihovem življenju, preostalih ni več.
Rodila se je 20. 2. 1915 v kraju Kovk pri Hrastniku v trdni kmečki družini Gričar. Moža je izgubila leta 1944, bil je izdan in nikoli ni izvedela, kje je padel. Hčerko je rodila štiri mesece pozneje. Težko življenje je imela, a s pomočjo družine in sorodnikov, pravi, je bilo lažje.
V Dragomer se priselila
leta 1976 z družino svoje hčere. Takoj se je včlanila v Društvo upokojencev in pripovedovala je o odboru takratnega društva. Povedala je, da sta bila med vodilnimi g. Šega in g. Barlec in še nekaj imen se je spomnila. Povedala je tudi, kako se je družila z vaščankami, ki jih zdaj ni več med nami. Pripovedovala je o Cankarjevi Tončki, Kovačičevi mami ^ Marsikaj od tega nismo vedeli, a njen bister spomin sega daleč nazaj.
Zdaj rada kaj prebere, gleda televiz^o in nadvse težko čaka dni, ko jo obišče njena pravnukinja.
Svojih 95 let je praznovala v družini in pravi, da ji nikoli ni bilo tako lepo, kot ji je sedaj.
Svoja leta skriva, je mladostna in bistra. Pravi, da je zato zaslužna njena hčerka, ki lepo skrbi zanjo.
Vse najboljše še enkrat, ga. Umek, in v lepih pomladnih dneh, ki prihajajo, še veliko zdravja.
Občni zbor društva upokojencev Dragomer - Lukovica
Redni letni občni zbor je naše društvo pripravilo v nedeljo, 7. marca 2010. Poslovno leto 2009 je bilo pestro in delovno, zato so bila tudi poročila zelo izčrpna. Zahvaljujemo se vam za tako številčno udeležbo. Hvala!
Povabljeni gosti so nas pozdravili in nam zaželeli uspešno delo v letu 21010. Tako je g. Mladen Sumina pohvalil naše delo in nam tudi v naprej obljublja pomoč. Poudaril je, da je naša občina na visokem mestu med drugimi, pohvalil pa je tudi občane, da smo najboljši v ločevanju komunalnih odpadkov in smo za zgled drugim. Poudaril je, da moramo več skrbi nameniti področju krajinskega urejanja naše občine.
Gospa Anka Tominšek se zelo zavzema za pravično pokojninsko reformo in urejanje pravičnejšega izplačevanja pokojnin, saj sedaj veliko ljudi težko preživi in v svojem predavanju je bila zelo kritična.
Pozdravne nagovore so imeli tudi g. Marjan Sedmak, predsednik Osrednjesloven-ske zveze društev upokojencev, in g. Tone Sluga, vodja koordinac^'e notranjske regije društev upokojencev.
Konec leta 2009 je društvo štelo 327 članov. Letos se jih je na novo včlanilo 13. Upa-
mo, da bomo vse načrtovane dejavnosti v letu 2010 tudi realizirali; za vas pripravljamo lepa druženja in izlete, razširili bomo športne dejavnosti, se udejstvovali na kulturnih prireditvah, predvsem pa želimo, da ne bi samevali doma.
Obiščite nas v Kotičku, vabimo vas na pohodništvo in na kopalne dneve. Vsak torek od 10. do 12. ure smo dosegljivi na telefonski številki v društvu, 01 7565015, ali pa se osebno oglasite. Naš letni program, ki ste ga prejeli, preberite in se odločite, da bo to leto bolj družabno.
Tudi izleta v maju ne smete zamuditi, pa avgusta, ko bomo šli na dvodnevni izlet v Budimpešto, tudi ne.
Lepe pomladne dni in veliko druženja vam želimo.
Odbor DU Dragomer - Lukovica
Društvo upokojencev Log četrtič v Izoli
Kratke zimske počitnice so poleg drugih dejavnosti postale » železni repertoar« našega društva. V dnevih okrog kulturnega praznika, 8. februarja, nas zajame po-potniška mrzlica. Če ne pridejo vmes resnejši »prehlad-
Fotografija njene rojstne družine, staršev in bratov
Na programu so zapisane tel. številke vseh članov odbora in prostovoljcev. Izberite si enega izmed njih in pokličite.
Na naši občini in v DU se zavedamo, da se tudi pri nas povečuje število starejših, ki so morda potrebni pomoči. Med drugim je naša naloga humanitarnost, pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. Pomoč na domu je organizirana s strani Centra za socialno delo, oskrbovalka na domu za naš kraj je gospa Majda Penko. Pokličete nas lahko, in posredovali ji bomo vaše potrebe in želje.
Pridružite se nam pri klekljanju, igranju pikada in ustanovili bomo ženko balinarsko sekc^o.
Pri igranju pikada smo bili že na več pr^'ateljskih tekmovanjih. Za pohodništvo se predhodno pr^'avite vsak torek od 10 . do 12. ure, skupaj se bomo odločali o smeri in datumu. Vabljeni.
Pripravljamo Izlet v Prekmurje bo 22. 4. 2010. Ogledali si bomo svet orhidej in se po želji kopali v Radencih. Prgave že sprejemamo.
ni« dnevi, je avtobus kmalu poln.
Zanimiva je sestava vsakoletne skupine. Med najmlajšimi in najstarejšimi udeleženci je razlike za celo generac^o, kar se izkaže za največjo prednost. Drug drugemu imamo namreč kaj dati, v pr^aznem Hotelu Delfin pa pridemo vsi na svoj račun. Kakor kdo zmore, ubiramo krajše in daljše poti po lepotah obalne okolice, si privoščimo oglede znamenitosti, vmes pa uživamo v bazenu, kjer smo se pri jutranji telovadbi zbirali navadno skoraj vsi. Ob večerih smo se posvečali svoji najljubši dejavnosti - plesu. Ples nam prebuja spomine, zato nas tako neverjetno osvežuje, pomlajuje in osrečuje.
Zakaj je v Izoli lepo? Tu se bolje spoznamo med seboj, se družimo, si po potrebi pomagamo in se tako počutimo varnejše. Nekateri se sami ne bi več odpravili na take počitnice. Ko se vrnemo na Log, ostanejo lepi spomini, ki se šir^o med sokrajane in tako bo morda prihodnjega februarja avtobus spet poln vznemirjenih potnikov. Vabljeni! Katarina Hvalica
52 NAŠ ČASOPIS
Občina
ooo
Log - Dragomer
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Gospodinje, ki delujejo pod okriljem Odbora za varovanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev, vedno pripravno pravo pojedino.
Kulinarične dobrote izpod rok pridnih gospodinj
Kulturne prireditve v Občini Log - Dragomer se vedno odlično izkažejo s pestrim in bogatim programom, odlikujejo pa se tudi po izjemnih kulinaričnih dobrotah, ki jih skuhajo, spečejo in pripravno pridne gospodinje, ki pod vodstvom Joži Trček in Rezke Kavčnik delujejo pod okriljem Odbora za varovanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev. Mnogokrat
Oblečene v starinska oblačila so zbranim gostom na prednovo-letni prireditvi postregle s kulinaričnimi dobrotami.
skromne gospodinje po krivici ostanejo spregledane, vendar zanje nemo pričajo dobrote, s katerimi obiskovalci po koncu prireditev razvajajo svoje brbončice.
Tako je bilo tudi na zadnji prireditvi lani, ki je v osnovni šoli Log - Dragomer potekala 23. decembra, kjer se je zbralo številno občinstvo, ki je skupaj proslavilo poslavljajoče se leto in spremljalo lepo in veselo prireditev, na kateri so se prav vsi nastopajoči odlično izkazali. Po končanem kulturnem programu so se obiskovalci družili ob odličnih dobrotah, ki so jih gospodinje iz odbora za obiskovalce spekle tako, kot so jih nekoč pekle tudi stare mame. Na prireditvi so se mize šibile pod dobrotami, ki so jih obiskovalcem postregle gospodinje, oblečene v starinska oblačila. V odbor so Odbor za varovanje kulturne vključene vse tekmovalke, ki dediščine, ki ga vodi Ludvik tekmujejo na Medobčinskem
E;,oen:aivi2ïn'.iimv!e'u nač'- 'ekimovanp koscev^,,, grabljic
za pokal Ljubljanskega bar|a, pridne in spretne grabljice ter tudi druga pr^azna dekleta in gospodinje, ki pomagajo pri peki.
Gospodinje so se s svojo kulinariko odlično izkazale tudi na prireditvi ličkanja koruze, za polne želodčke pa vedno poskr-b^o na vajah koscev in grabljic. Na samem tekmovanju so pripravile pravo pojedino.
V.E.
V P I S
NK DRAGOMER
V SVOJE VRSTE VABI VSE NOGOMETA ŽELJNE OTROKE STARE OD 6 - 10 LET ( LETNIK 2000-2004 ).
TRENINGI POTEKAJO NA IGRIŠČU NA LOGU (ZA MERCATORJEM ).
VSE DODATNE INFORMAC^E SO NA VOLJO NA SPLETNI STRANI www.nkdragomer.si
ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 031/372-582( BOJAN ) 041/211-417( ALEŠ )
KUD Kosec ima novo predsednico
Log - Dragomer, 8. marec - Člani Kulturno- umetniškega društva Kosec ter drugi ljubitelji kulture so se v prostorih osnovne šole Log - Dragomer zbrali na 2. občnem zboru. Zbranim se je v uvodu predstavilo KUD Gradež pri Turjaku. Na zboru so za novo predsednico društva izbrali Majo Trbanc Kljun ter med drugim potrdili načrt dela za leto 2010.
Občanke, občani ter ljubitelji kulture so se na zboru ogreli ob poslušanju petja in igranja ljudskih inštrumentov, na katere so zaigrali člani KUD Gradež pri Turjaku, ki so zbrani v
skupini Suhe češplje.
Na zboru so organi društva predstavili poročila o delu v letu 2009, potrdili so odstop dotedanje predsednice ter soglasno za novo predsednico
izvolili Majo Trbanc Kljun. Z novo predsednico so v kulturno društvo prišle tudi sveže ideje ter daljnosežni načrti, ki jih je predstavila Trbanc Kljunova. Društvo naj bi v letu
Skupina Suhe češplje iz KUD Gradež pri Turjaku se je predstavila s petjem in igranjem na stare inštrumente.
2010 delovalo s polno paro, bilo naj bi bolje organizirano, v načrtu pa je priprava prireditev na občinskem nivoju, različnih delavnic ter drugih dejavnosti. Znotraj društva bo delovalo pet sekc^, likovna, glasbena, literarno-gledališka, folklorna ter sekc^a ohranjanja kulturne dediščine. KUD Kosec v okviru glasbene sekcije ustanavlja tamburaško skupino, v katero so vabljeni vsi ljubitelji glasbe, iščejo pa tudi učitelja narodnih plesov, ki bi deloval v okviru folklorne sekc^e.
Vsi, ki bi se radi vključili v KUD Kosec, je na voljo tajnik društva Jože Zver - 031/201379. Letna članarina za vse člane je pet evrov.
Vesna Erjavec
Pesmica Medvedkov izbrana na nagradnem natečaju
Dragomer, 12. marec 2010 - Henkel Slovenca in Tuš sta v okviru humanitarnega projekta »Opremimo vrtcem glasbene kotičke! Za naše male muzikante!« razpisala nagradni natečaj, na katerega se je odzvalo več kot sto vrtcev. Najlepših dvajset pesmic je bilo nagrajenih z glasbenimi kotički. Stolčkov in glasbil so se otroci iz skupine Medvedki zelo razveselili.
Pesmica Medvedkov iz Vrtca Dragomer je bila izbrana na nagradnem natečaju.
Družbi Engrotuš in Henkel naj skupaj napišejo pesmico Slovenca sta v okviru huma- za druge slovenske malčke. nitarnega projekta k sodelova- Na razpis je prispelo več kot
100 pesmic, izmed katerih je strokovna žir^a izbrala dvajset najlepših, med katerimi je Rok Ferenja,, pevec priljubljene glasbene skupine Rok'n'Band, izbral pesmico otrok iz Vrtca Kočevje in jo uglasbil. Zmagovalna pesmica bo javnosti prvič predstavljena 17. marca v Oslar^i v Planetu Tuš v Kranju.
Med najlepšimi dvajsetimi je bila izbrana tudi pesmica otrok iz Vrtca Dragomer, skupina Medvedki, pod vodstvom vzgojiteljice Dragice Slana. Predstavniki podjetý Henkel Slovenca in Engrotuš so otrokom predali nagrado, in sicer inštrumente ter stolčke, vzgojiteljica Dragica Slana pa je v spomin prejela plaketo in zahvalo za sodelovanje na nagradnem natečaju.
Medvedki so se glasbil in stolčkov izjemno razveselili, saj bodo v prihodnje še lažje izražali svoje glasbeno doživljanje. Skupaj z vzgojiteljico Dragico so Poloni Škrabec, ki jim je izročila nagrado, zapeli prisrčne otroške pesmice in se
Medvedki radi pojejo, zato so v zahvalo zapeli pesmice.
krajšali urice v
li za nagrado. Malim Medvedkom, ki ob glasbi izjemno uživajo, pa bodo inštrumenti
nedvomno vrtcu.
V. E.
TELOVADBA ZA OTROKE OD 2 LET NAPREJ
NA OŠ LOG - DRAGOMER

Za nagrado sta jim Henkel Slovenca in Tuš opremila glasbeni kotiček z inštrumenti in stolčki.
Otroci si bodo urice v vrtcu popestrili z novimi inštrumenti.
nju povabila otroke in vzgojiteljice vseh slovenskih vrtcev,
ji tako na svoj način zahvali-
Otroci pri vadbi ŠPORTNI ŠKRAT CULIBRK razvijajo osnovne gibalne sposobnosti in napredujejo od najosnovnejših gibalnih spretnosti, ko komaj shodijo, do izbranih gimnastičnih prvin. Telovadba je prilagojena posameznim starostnim stopnjam in predznanju. Program ŠPORTNI ŠKRAT CULIBRK je namenjen vsem, ki verjamete, da je za otrokov vsestranski razvoj pomembna čim širša gibalno-športna izobrazba, katere cilj ni tekmovalni rezultat. Pri nas telovadimo v majhnih skupinah, tako da je telovadba res pr^etna in kakovostna.
Še vedno se nam lahko pridružite tudi vi. Pridite pogledat na našo poskusno uro in se sami odločite. Z vami telovadimo: Špela Mole, Kaja Zorc, Tina Petkovšek, Jan Zaletel.
KJE: OŠ Log - Dragomer
KDAJ:
Otroci, stari 2 do 4 leta, telovadbo skupaj s starši ob ponedeljkih od 16.00 do 17.00. otroci, stari 4 do 7 let, telovadbo samostojno ob petkih od 16.00 do 17.00.
ŠPORTNI ŠKRAT ČULIBRK za vas že pripravlja ROLERSKE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE, ki bodo maja in jun^a ter jeseni septembra in oktobra v Športnem parku Bevke. Za več informac^ smo vam na voljo na tel. št. 041/753-682 in 041/229-255 ter na e-naslovu skrat.culibrk@gmail.com.
ŠPORTNI POZDRAVČEK	Špela Mole
29. marec 2010
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
53
Žabice nastopile v televiz^'skem šovu Slovenca ima talent!!!!!
Žabice iz mladinske in članske skupine cheerlea-ding ŠŠD Log - Dragomer imamo sanje in verjamemo vase! Prav zato in tudi zato, ker želimo Slovenci
predstaviti našo skupino in šport, ki nas druži, v katerem neizmerno uživamo in s katerim smo ime Žabic, Sloven^e, Vrhnike, Loga in Dragomerja uspešno
ponesle daleč prek naših meja, smo dekleta in fantje pogumno nastopili na pre-dizboru za udeležbo v največjem televiz^skem šovu v Slovenci Slovenca ima talent.
Na predizboru, ki je zadnji januarski dan potekal v Ljubljani, je imela stroga ži-r^a težko nalogo, saj je morala med več kot 2000 prikazanimi nastopi izbrati tiste, ki si po njihovem mnenju zasluž^o, da se njihov talent predstavi širši javnosti. In Žabice smo jih prepričale!!! Naslednji korak je bila avdic^a, na kateri je o naši usodi poleg žir^e odločalo tudi občinstvo.
Želite vedeti, ali nam je uspelo priti do polfinala? Oglejte si naš nastop, ki ga bodo na POP TV predvajali v eni od nedeljskih oddaj Slovenca ima talent. Če se nam uspe uvrstiti v polfi-nale, boste ob spremljanju šova »Slovenca ima talent o naši usodi z glasovanjem odločali tudi VI! Upamo, da nam bo nastop uspel in VAS PREPRIČAL, da boste SVOJ GLAS namenili ŽABICAM!!!!
Žabice
PD REGA na Krasu
V	nedeljo, 21. februarja, se nas je 52 veselih planincev odpravilo na prvi letošnji pohod
v sončnem zimskem dnevu smo se z avtobusom odpeljali na Kras.
V	vasi Kobjeglava nas je že čakal g. Lojze in nam pokazal pot do Železnih vrat.
Od tam smo se peš povzpeli po romarski
mač^e, kjer nas je zunaj na mizi že čakalo: narezan pršut, kruh in domači kraški teran. Pokazal nam je tudi sušilnico pršutov in klet. Po pr^etnem druženju na toplem soncu smo se mu zahvalili za gostoljubnost in se odpeljali v Štanjel - eno najstarejših in najbolj slikovitih kraških nasel^'. Tam nas je vodička najprej odpeljala do cerkve sv. Dan^e-
poti s postajami križevega pota do razvalin romanske
cerkvice sv. Katarine. Odprl se nam je lep razgled na Kras in Tržaški zaliv. Po krajšem postanku
smo se odpravili naprej po makadamski gozdarski cesti skozi pogorišče - požar je leta 2006 uničil gozd. Pred prihodom na asfaltirano cesto smo na levi strani zagledali mogočen grad Rihemberk. Nato smo zavili levo in skozi borov gozd prišli do hriba Golc. Občudovali smo razgled na Vipavsko dolino, Trnovski gozd in Nanos. Pod hribom je speljana železnica - najbolj strma v Evropi. Po obveznem fotografiranju smo jo mahnili naprej do Gostilne Kobjeglava, kjer smo se podprli z okusno joto in kozarčkom vina. Od tam smo odšli do Lojzetove do-
la z njenim značilnim zvonikom limonaste oblike. Cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju in predelana v 17. Potem smo odšli na ogled Kraške hiše - muzej z etnološko zbirko. V pritličju je bil gospodarski del, v prvem nadstropju pa kuhinjski in spalni del. Na hiši so še ohranjeni kamniti žlebovi, po katerih je pritekala deževnica v bližnji vaški vodnjak. V Galerii pri Valetovih smo si ogledali razstavo Akademie lepih umetnosti iz St. Pet-erburga. Akadem^'a je šola klasičnega baleta in plesa ter etno-arta. Sledil je še sprehod skozi park in čez beneško oblikovan mosti-ček nad bazenom v Ferrar^'evem vrtu. Očarani nad slikovitostjo in pestrostjo kulturne dediščine Štanjela smo se dobre volje odpeljali domov.
J. Trček
Start NK Dragomer v spomladanski del
Letos se je zima dalj časa poslavljala kot ponavadi, a vendarle so naše selekcje nekako opravile t. i. pripravljalni del, tako da so že skorajda pripravljene na začetek spomladanskega dela. Še najbolj »fit« so verjetno otroci, ki so bili vso zimsko obdobje v tekmovalnem ritmu. Tekmovali so namreč v zimski ligi na Vrhniki in v tekmovanju Rad igram nogomet, kjer odlično zastopajo barve našega kluba, saj tekmovanja še niso končana.
V tekmovanju Rad igram nogomet so se po odličnih predstavah v predtekmoval-nih skupinah, ki se igrajo naj-
nike in Dragomerja. Turnir naj bi postal tradicionalen. Domačinom iz Udin velja zahvala za odlično organizac^o turnirja,
prej po posameznih MNZ-jih, prebili v nadaljevanje, kjer so nadaljevali z odlično igro. Z uvrstitv^o med šestnajst najboljših ekip v državi pa se niso zadovoljili. Odločno so šli naprej in si v Biljah pri Novi Gorici priigrali finale, kar pomeni izjemen uspeh za klub pa tudi lepa promoc^a za našo občino. Verjamemo, da se bodo fantje tudi v finalu potrudili in pokazali, kaj sta jih naučila trenerja Jože in Jan. Selekc^a U-8 se je pred nedavnim udeležila tudi mednarodnega turnirja v Udinah, ki je bil za naše na-debudneže odlična izkušnja, saj so dokazali, da znajo igrati tudi proti malce starejšim vrstnikom. Namen turnirja je bil sicer poleg igranja predvsem druženje mladih nogometašev in krepitev slovensko-ital^an-skega pr^ateljstva, saj so bile tam poleg ital^anskih ekip tudi ekipe Pirana in Portoroža, Vrh-
po katerem so nas vse odpeljali še na nogometno tekmo ser^e »A« med ekipo iz Palerma in domačim Handanovičevim Udinesejem. Odlično preživet dan!
Tudi druge selekcje so v pripravljalnem obdobju odigrale nekaj pr^ateljskih tekem, ki pa so bile letos večinoma na igriščih z umetno travo, saj so bila preostala igrišča zaradi dolge zime še neprimerna za tekme in treninge. To je sicer pomenilo kar konkreten strošek, vendar brez tega preprosto ni šlo. Ker trenutno še nimamo pomožnega igrišča, imamo precej težav pri izvajanju trenažnega procesa, ki je potreben za pripravo na sezono. Ker smo se že na začetku naše nogometne zgodbe zadeve lotili sistematično, delamo pač po korakih. Tako se nam letos na tem področju obeta še en napredek. Kar čez noč pač na žalost ni mogoče
veliko narediti. Nikjer.
Med zimskim prestopnim rokom se nam je pridružilo nekaj novih kakovostnih igralcev, kar obeta še boljše predstave mladinske in članske ekipe. Upamo, da se nam bo pridružilo še več otrok iz našega šolskega okoliša, zato si kot domač klub želimo tesnejše sodelovanje z domačo OŠ, tako kot je v navadi drugje.
V	spomladanskem delu bo na nogometnem igrišču na Logu precej pestro, saj bodo poleg domačih prvenstvenih tekem vseh naših selekc^' potekali tudi tr^e tradicionalni turnirji, in sicer Memorial Darka Stojanoviča, Memorial Marka Kogovška in mednarodni veteranski turnir, na katerem nastopata po dve ekipi iz Slo-ven^e in sosednje Hrvaške (Dragomer, Dobrova, Lošinj in Os^ek).
Kot vsako leto se bomo tudi letos z veseljem udeležili velike čistilne akc^e, ki bo konec marca. Ker bo letos največji nogometni dogodek na svetu, kjer bodo tudi naši nogometaši, se bomo potrudili, da si bomo tekme Slovence lahko skupaj ogledali ob nogometnem igrišču na Logu.
Za konec bi se radi še enkrat zahvalili vsem našim občanom, ki nas v teh treh letih delovanja zvesto spremljajo, vzpodbujajo in nam pomagajo. Mi pa se bomo še naprej trudili, da bosta nogomet in tudi infrastruktura v ŠPL še naprej napredovala.
V	začetku aprila naše ekipe začnejo z ligaškimi tekmovanji, zato vabljeni na domače tekme.	A. S.
Občni zbor PG REGA
Skoraj 50 članov se je zbralo na četrtem rednem občnem zboru v soboto, 6. februarja, v gasilskem domu v Dragomer-ju. Po običajni izvolitvi delovnih teles smo pregledali delo
bu (541 m), ki je tudi najvišji hrib v naši občini in zelo priljubljena točka za pohodnike, saj se je v knjigo od 1. januarja vpisalo 680 pohodnikov (14. 3. 2010).
spletne strani: http://www. pd-rega.si.
Nato se je razvnela razprava, v kateri smo si bili enotni, da je treba povabiti člane drugih društev,
In sicer starejše pa tudi družine z majhnimi otroki in jih popeljati na izlete, primerne njihovi starosti. Na koncu smo se z rožico zahvalili naslednjim članicam za delo v društvu - tajnici Darji Trček, blagajničarki Nuši Pečko, Lili Bašelj za njene čudovite fotografije in Joži Trček za pisanje člankov. Po končanem uradnem delu smo se preselili v sosednji prostor, kjer so nas čakale obložene mize peciva in narezkov, ki so jih pripravili članice in člani društva. Za dobro volje je poskrbel Danilo Čamernik.
Dušan Trček
v minulem letu in ugotovili, da smo bili uspešni pri orga-nizac^'i izletov in pohodov - tradicionalnih in drugih. Sodelovali smo v akc^ah, ki jih je organizirala občina in druga društva v njej. Postavili smo klopci na Debelem hri-
V tekočem letu načrtujemo postavitev klopi na Velikem vrhu - 491 m (Log vas) ter označiti poti po mejah občine. Načrt za izlete in pohode smo izdali v zgibanki, ki so jo člani prejeli na zboru, obveščamo pa jih tudi prek
PD REGA in PD IMP Ljubljana
vabita na tradicionalni pohod na KLJUČ, ki bo v nedeljo, 11. aprila. Za po-hodnike iz Dragomerja bo odhod ob 9. uri izpred gasilskega doma v Dra-gomerju, za pohodnike z Loga pa bo zbor na Ferjan-ki ob 9.30.
54
NAŠ ČASOPIS
Občina
Smuk in veleslalom Dragomer
Spustili so se po belih strminah
Log - Dragomer
29. marec 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Dragomer,^ 7. in. 13. februar - Po nekaj letih snežno ne najbolj radodarnih zim so se smučarji in smučarke ponovno udeležili tradicionalnih prireditev Smuk Dragomer in Veleslalom Dragomer. Organizator Športno društvo Dragomer - Lukovica
je pripravil odlično smučarsko progo, po kateri se je v dveh sobotah spustilo 46 tekmovalcev.
Letošnja zima, bogata s snegom, je razveselila Športno društvo Dragomer - Lukovi-
deklicami do 18 let pa Diana Rupnik. Moški so se pomerili v štirih starostnih kategor^ah;
ca, ki je po nekaj letih znova organiziralo tradicionalno prireditev Smuk Dragomer. Po belih strminah se je spustilo 30 tekmovalcev, ki so se borili po svojih najboljših močeh. Kljub slabim vremenskim razmeram je bila proga dobro pripravljena, predvsem po zaslugi organizac^skega odbora društva. Tekmovalci so se na smukaški progi pomerili v sedmih kategor^ah. V starostni skupini do 12 let sta slavila Maks Dobrin med dečki in Natalia Trček med deklicami. Med moškimi do 18. leta je bil prvi Jure Rup-nik. V starostni kategorii do 35 let je bil najhitrejši Gregor Kos med moškimi in Barbara Kraševec med ženskami nad 35 let. Med moški do 50. leta starosti je bil najhitrejši Domen Rozman, nad 50 let pa Franc Stanovnik.
Drugo soboto v februarju se je na veleslalomski tekmi pomerilo 16 tekmovalcev, ki so tekmovali v šestih kate-gorčah. Tekmovalci, ki so jih v sončnem vremenu ob progi spodbujali številni gledalci, so se zagrizeno spopadli z Veleslalomom Dragomer. Med dečki do 12. leta je bil najhitrejši Matic Slabe, med
do 18 let je ponovno slavil Jure Rupnik, do 35 let Luka Nedog, v kategorii do 50 let Domen Rozman, nad 50 let pa Bogo Prešern.
Prireditev so omogočili sponzorji: Pekarna Klasek, Pleško Cars, Popit Marko, s. p., in Občina Log - Dragomer, ki se jim organizator zahvaljuje, obenem pa velja zahvala tudi vsem lastnikom zemljišč, na katerih je potekala športna prireditev.
V. E. Foto: Grega Slabe
Rezultati Smuka Dragomer 2010:
Dečki do 12 let:
1.	Maks Dobrin
2.	Matic Slabe
3.	Marcel Rozman
Deklice do 12 let:
1.	Natalia Trček
2.	Katja Trček
3.	Ema Dobrin
Moški do 18 let: 1. Jure Rupnik
Moški do 35 let:
1.	Gregor Kos
2.	Damjan Rupnik
3.	Matej Sedej
Ženske nad 35 let: 1. Barbara Kraševec
Moški do 50 let:
1.	Domen Rozman
2.	Andrej Holih
3.	Janko Mehle
Moški nad 50 let:
1.	Franc Stanovnik
2.	Daniel Mlakar
3.	Boris Mole
Rezultati Veleslaloma Dragomer 2010:
Dečki do 12 let:
1.	Matic Slabe
2.	Marcel Rozman
Deklice do 18 let: 1. Diana Rupnik
Moški do 18 let:
1.	Jure Rupnik
2.	Aljaž Humar
Moški do 35 let: 1. Luka Nedog
Moški do 50 let:
1.	Domen Rozman
2.	Zvone Popit
3.	Janko Jenko
Moški nad 50 let:
1.	Bogo Prešern
2.	Bojan Šarabon
3.	Lojze Slabe
Optimizem v letu 2010?
Zakaj pa ne, je odgovor, ki ga na to vprašanje ponujamo v športnem društvu Log (ŠD Log). Vključevanje novih ljudi v društvo, izboljševanje interne organiziranosti, krepitev dejavnosti, novi projekti ter razvoj infrastrukture v športnem parku Log (ŠP Log) so glavni razlogi za naš optimizem ^
Učimo se iz preteklosti
Društvo, ki je bilo pod imenom Partizan društvo za telesno vzgojo Log pri Brezovici ustanovljeno v 50-ih letih 20. stoletja, se je leta 1993 preimenovalo v Športno društvo Log. ŠD Log je v preteklosti sodelovalo pri izgradnji in večkratni obnovi infrastrukture v šP Log (travnato nogometno igrišče, asfaltno košarkarsko igrišče, garderobni objekt, vodovodni in električni priključek za garderobni objekt, zelenica oziroma otroške igrišče in večnamenski začasni objekt Mosquito Sport center«), ob tem pa skozi vso svojo zgodovino razv^'alo športno-rekreativne dejavnosti.
Uživamo sedanjost
Ključni programi oziroma dejavnosti ŠD Log v glavnem niso usmerjeni v tekmovalni šport, ampak v rekreativno vadbo za ženske in moške. Uživamo v nogometu, košarki, aerobiki in gorskem kolesarjenju. Ob navedenih dejavnostih sodelujemo pri izvajanju projektov na področju športno-družabnih prireditev. V letu 2010 pa poleg sodelovanja pri izvedbi že tradicionalnega Športfe(j)sta v septembru, katerega glavni organizator bo Občina Log - Dragomer, načrtujemo naslednje prireditve:
•	sobota, 27. marec, ob 10.00, akc^'a Pripravimo športni park Log za odprtje
•	petek, 21. maj, ob 18.00, dogodek Slovo aerobike od rekreac^'e v OŠ
•	sobota, 26. jun^', ob 17.00, prireditev Pozdrav poletju 2010
•	jun^', SP v nogometu 2010 v Mosquito Sport centru
•	jul^', letni kino v Mosquito Sport centru
•	september, SP v košarki 2010 v Mosquito Sport centru
•	petek 1. 10. ob 18.00, prireditev Pozdrav jeseni 2010
•	sobota, 6. november, ob 10.00, akc^'a Pospravimo športni park Log
•	sobota, 26. december, ob^ 18.00, prireditev Prednovoletno srečanje v ŠP Log
Ob vsem navedenem bomo organizirali tudi gorsko-kolesarske ture in, kot vedno, rekreacijo odraslih v OŠ Log - Dragomer.
Ustvarjamo za prihodnost
ŠD Log bo tudi v prihodnosti ustvarjalo pogoje za napredek in trajnostni razvoj športa in rekreac^'e v Občini Log - Dragomer, primarno na območju naselja Log. V tem je^ glavni cilj prenova in infrastrukturni razvoj ŠP Log, kar želimo prednostno realizirati v sodelovanju z Občino Log - Dragomer.
Verjamemo, da je skupni cilj Občine Log - Dra-gomer, ŠD Log in drugih društev iz naše občine, da ŠP Log postane območje z urejenimi zunanjimi površinami in večnamensko dvorano. Verjamemo, da bo ŠP Log postal prostor, kjer se bomo v športnem duhu lahko družili vsi prebivalci Občine Log - Dragomer. Opisani motiv, prispevati k izboljšanju infrastrukturnih možnosti na področju športa in rekreac^'e v Občini Log - Dragomer, nas je vodil v pripravo viz^e razvoja šP Log, ki vam jo bomo zelo podrobno predstavili v naslednji številki glasila Naš časopis.
Verjamemo v soodvisnost, spodbujamo sodelovanje in povezovanje
V	letu 2010 bomo uresničili ambic^o, da dejavnosti skupine Žabice iz šolskega Športnega društva Log - Dragomer združimo pod okrilje ŠD Log. Takšna odločitev izvira iz dejstva, da obe organizac^'i izkazujeta identično poslanstvo, da razvrata komplementarne dejavnosti in da imamo ljudje sorodne vrednote, ambicije, cilje in način dela.
Tudi v prihodnje bomo spodbujali sodelovanje in povezovanje s sorodnimi društvi v Občini Log - Dragomer (npr. ŠPD Korenjak, NK Dragomer ter ŠD Dragomer - Lukovica), zato bomo na območju ŠP Log poleg lastnih podpirali razvoj vseh perspektivnih dejavnosti in programov, katerih nosilci so navedena društva. Želimo si, da bi dosedanje dobro sodelovanje z navedenimi društvi ohranili tudi v prihodnje in za realizac^o te želje se bomo na vso moč potrudili, pri tem pa bomo ob naporih za rea izac^o postavljenih ciljev v prvi vrsti ustrezno varovali interese ŠD Log. Naj na tem mestu k sodelovanju povabimo tudi vse tiste, ki se lahko identificirate s ŠD Log in ki želite prispevati k razvoju športa in rekreac^'e v Občini Log - Dragomer. Če imate občutek, da društva ne poznate dovolj, je priložnost, da nas bolje spoznate, bližajoči se redni letni občni zbor, ki bo v petek, 2. 4. 2010, v prostorih OŠ Log - Dragomer z začetkom ob 19.00 uri. Sicer pa sem vam kot prva kontaktna oseba društva kadar koli na voljo na številki 041 234 000.
Zaupamo, spoštujemo in se veselimo življenja
V	obdobju, ki ga zaznamuje težaven ekonomski položaj, smo v ŠD Log polni optimizma in načrtov za nadaljnji razvoj društva in občine, kjer delujemo. Zaupamo v lastne sposobnosti pa tudi v sposobnost organizac^' ter posameznikov v okolju, ki mu pripadamo. Spoštujemo različnost misli, besed in dejanj, saj nas prav različnost vse skupaj bogati. Verjamemo v poštenost, dobronamernost in pozitivno naravnanost. In se veselimo leta, ki je pred nami. Zakaj? O tem, dragi bralci, pa še več in podrobneje v naslednji številki mesečnika, ki ga berete. Do takrat pa vam želimo vse dobro ^
SimonStrgar,
predsednik ŠD Log
Vsi člani Balinarske sek-c^e se tudi tokrat zahvaljujemo vsem krajanom, OBČINI LOG - DRAGO-
MER, ge-neralnemu pokrovitelju podjetju GUT & PET, d. o. o., pa tudi drugim donatorjem za izkazano finančno pomoč, saj bi brez njihove pomoči zelo težko tekmovali na državnem nivoju.
Razpored tekem Dragomer
Dragomer, 8. 5., ob 16.. uri Dragomer, 15. 5., ob 16. uri Planina, 22. 5., ob 16. uri Dragomer, 29. 5., ob 16. uri Sveti Anton, 5. 6., ob 17. uri Dragomer, 12. 6., ob 17. uri Idr^a, 19. 6., ob 17. uri Portorož, 26. 6., ob 17. uri Košana, 3. 7., ob 17. uri Dragomer, 28. 8., ob 17. uri Luc^a, 4. 9., ob 16. uri Dragomer, 11. 9., ob 16. uri Ilirska Bistrica, 18. 9., ob 16. Dragomer, 25. 9., ob 16. uri
Gut & Pet v 1. državni ligi
DRAGOMER GUT & PET : ANTENA PORTOROŽ DRAGOMER GUT & PET : KOŠANA PLANINA PETRIČ : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : LUC^A TRTA SV. ANTON : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : ILIRSKA BISTRICA KOLEKTOR IDR^A : DRAGOMER GUT & PET ANTENA PORTOROŽ : DRAGOMER GUT & PET KOŠANA : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : PLANINA PETRIČ LUCUA : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : TRTA SV. ANTON uri ILIRSKA BISTRICA : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : KOLEKTOR IDR^A
29. marec 2010
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
55
Najboljši športni plezalci so Slovenci
Športno plezanje je zagotovo eden izmed športov, v katerem Slovenci sodimo v sam svetovni vrh, saj naši plezalci dosegajo vrhunske rezultate. Ker plezanje žal (še) ni olimpjski šport, za njihove uspehe vedo le redki, po imenu pa jih pozna še manj ljudi. Zato bi na tem mestu tokrat radi predstavili nekaj naših najuspešnejših športnih plezalcev. Vse, ki se trenutno ukvarjajo s tekmovalnim športnim plezanjem, bo mogoče videti tudi na tekmi za državno prvenstvo, ki bo 8. in 9. maja v športnem parku na Logu.

Natalga Gros
Natalia je ena izmed plezalk, s katero je imelo Društvo Korenjak že večkrat priložnost sodelovati. Mladi plezalci so bili vsakič navdušeni, saj so od treningov z njo odnesli mnogo novega znanja, za nekatere pa je bilo imenitno že samo to, da so lahko v njeni družbi. Uspešna je na tekmah za svetovni pokal pa tudi v naravnih plezalnih stenah, saj ji je uspelo preplezati smer Hister^a v Mišji peči, ki je ocenjena z oceno 8c+. Tako težko smer je uspelo preplezati le redkim plezalcem; zlasti žensk, ki bi splezale tako težko smer, je na svetu manj kot prstov ene roke. Lahko pa se pohvali tudi z naslovom evropske prvakinje v balvanskem plezanju in v kombinac^'i. Zmagala je tudi v skupnem seštevku kombi-nac^e za svetovni pokal, saj se je na stopničke uvrščala v težavnostnem pa tudi balvanskem plezanju. Na-tal^a ima pred sabo še veliko ciljev, največji je postati najboljša, postati svetovna prvakinja.
Največji dosežki:
- evropska prvakinja v balvanskem
plezanju in kombinac^'i leta 2008,
-	zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinac^'i leta 2007,
-	3. mesto v skupnem seštevku bal-vanskega plezanja za svetovni pokal leta 2007,
-	trikratna mladinska svetovna prvakinja.
Martina Čufar
Martina že nekaj let ni več aktivna tekmovalka, vendar v naravnih stenah še vedno pleza smeri, ki so med najtežjimi na svetu. Bila je prva slovenska športna plezalka, ki se je na tekmah za svetovni pokal uvrščala v sam vrh, in prva, ki je prinesla medaljo z evropskega prvenstva. Skupaj z že prej omenjeno Natal^o in Alešem Jensterletom so napisali in izdali knjigo Z glavo in srcem do vrha, ki pripoveduje predvsem o psihološki pripravi športnih plezalcev. Tudi Martina je že večkrat obiskala naše društvo in trenirala predvsem skupaj s člani tekmovalne skupine. Imela je tudi predavanje o potovanju v Ameriko, ki je bilo plezalne narave, in povedala marsikaj o drugačnem
načinu plezanja, ocenah smeri itn. Ker Martina ne tekmuje več, je na Logu ne bo v vlogi tekmovalke, skoraj zagotovo pa bo prišla spodbujat svoje nekdanje kolegice.
Največji dosežki:
-	1. mesto na svetovni jakostni lestvici leta 2001,
-	svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju leta 2001,
-	evropska podprvakinja v težavnostnem plezanju leta 2002,
-	2. mesto v skupnem seštevku težavnostnega plezanja za svetovni pokal leta 2001.
Maja Vidmar
Maja je v svetovnem vrhu težavnostnega plezanja že kar nekaj let, postavila je tudi rekord, saj je kar šestkrat zapored zmagala na tekmah za svetovni pokal in tako tudi zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Ima tudi medaljo z evropskega in svetovnega prvenstva. Tudi Maja je že sodelovala z Društvom Korenjak, saj je lani na tekmi
za državno prvenstvo na Logu podpisovala svoje fotografije in pokram-ljala z mladimi tekmovalci.
Največji dosežki:
-	zmagovalka skupnega seštevka za svetovni pokal v težavnostnem plezanju leta 2007,
-	evropska podprvakinja v težavnostnem plezanju leta 2008,
-	3. mesto na svetovnem prvenstvu v težavnostnem plezanju leta 2007,
-	športna plezalka leta 2009.
-	5. mesto na balvanski tekmi za svetovni pokal leta 2009,
-	večkratni državni prvak,
-	športni plezalec leta 2009.
Vsi ti odlični plezalci so zagotovo več kot dober razlog, da jih 8. in 9. maja 2010 pridete pogledat na Log, kjer bo ponovno potekalo državno prvenstvo v balvanskem plezanju.
Mojca Breskvar
y
Klemen Bečan
Klemen je za zdaj eden izmed redkih uspešnih slovenskih plezalcev, saj so pri nas v tem športu uspešnejša dekleta, čeprav ne smemo pozabiti Aljoše Groma, ki je bil v svojem času zelo uspešen. Klemen Bečan je prvi Slovenec, ki je zmagal na tekmi za svetovni pokal. To je dosegel na najlepši način, saj je zmagal pred domačim občinstvom, na tradicionalni tekmi za svetovni pokal v Kranju. Uspešen je tudi na naravnih stenah in trenira mlade v domačem klubu. Razmeroma uspešen je tudi v balvanskem plezanju, kjer se mu je nekajkrat uspelo uvrstiti v finale. Z našim društvom sicer še ni sodeloval, vendar pa je zagotovo vzor mnogim mladim fantom (pa tudi dekletom), ki trenirajo pri nas.
Največji dosežki:
- zmagovalec tekme v težavnostnem plezanju za svetovni pokal leta 2008,
Tekmovanje za DP 2009 je bilo organizirano na nivoju tekmovanj za svetovni pokal.
Župan Občine Log - Dragomer, Mladen Sumina je Natal^i Gros čestital za zmago
V Log - Dragomerju je začel meriti radar
Medobčinsko redarstvo s sedežem na Vrhniki je konec meseca februarja začelo meriti hitrost v občinah Log - Dragomer, Vrhnika, Brezovica, Horjul in Dobrova - Polhov Gradec. Voznikom, ki bodo v Občini Log - Dragomer vozili več kot 65 km/h bo prenehalo veljati vozniško dovoljenje, saj je za prekoračitev hitrosti za več kot 30 km/h v območjih umirjenega prometa zagroženih 18 kazenskih točk in globa v višini 1000 evrov.
hitrost pa lahko meri v prihajajoči in odhajajoči smeri. Redarstvo naj bi bilo v občini prisotno vsaj enkrat na teden. Skupaj z občino in polic^o bodo poiskali tiste lokac^e v občinah, ki so z vidika varnosti najbolj problematične.
V naseljih Dragomer, Log in Lukovica, kjer je hitrost omejena na 30 km/h boste za do vključno 10 km/h .prehitro vožnjo odšteli 250 evrov ter dobili 3 točke, do 20 km/h bo položnica visoka 500 evrov dobili pa boste tudi 5 točk, za več kot 20 km/h kazen znaša 1000 evrov, dobili boste 9 točk ter prepoved vožnje. V primeru, da boste v naseljih prehitri za več kot 30 km/h boste ob vozniško dovoljenje, saj je zagroženih kar 18 kazenskih točk in globa v višini 1000 evrov.
Naj spomnim, da so v letu 2009 izvedli preventivne meritve z radarsko tablo, ki je bila postavljena na Šolski cesti, Mol-ski cesti, Poti na Plešivico, Dragomerški poti, Cesti 8. maja in Cesti Dolomitskega odreda. Meritve na omenjenih odsekih so pokazale, da je večina voznikov v naselju prehitrih. V letu 2010 pa je radarska tabla postavljena na regionalni cesti na Logu. Pristojni so ugotovili, da so tovrstna opozorila zelo dober preventivni ukrep. Radarska tabla naj bi v veliki meri imela vpliv na to, da vozniki upoštevajo postavljeno omejitev.
V.E.
Stacionarni radar, ki je nameščen v rdečem cliu lahko posname eno ali dve fotografiji vsakič, ko vozilo prevozi radarski snop in pri tem prekorači dovoljeno hitrost. Stanislav Bele vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva je pojasnil, da sistem lahko nadzoruje štiri vozne pasove,
NOV URNIK ODVOZA ODPADKOV ZA OBČINO LOG-DRAGOMER
Odvoz organskih odpadkov - vsak teden Odvoz ostankov komunalnih odpadkov - na 14 dni opomba: * zaradi praznika bo odvoz en dan kasneje
MAREC 2010						
PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
1	2	3	4	5	6	7
LOG			DRAGOMER in LUKOVICA			
8	9	10	11	12	13	14
LOG		LOG	DRAGOMER in LUKOVICA	DRAGOMER in LUKOVICA		
15	16	17	18	19	20	21
LOG			DRAGOMER in LUKOVICA			
22	23	24	25	26	27	28
LOG		LOG	DRAGOMER in LUKOVICA	DRAGOMER in LUKOVICA		
29	30	31				
LOG						
						
APRIL 2010						
PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
			1	2	3	4
			DRAGOMER in LUKOVICA			
5	6	7	8	9	10	11
"1=	* G		LOG*	DRAGOMER in LUKOVICA*		
ra p	O L			DRAGOMER in LUKOVICA*		
12	13	14	15	16	17	18
LOG			DRAGOMER in LUKOVICA			
19	20	21	22	23	24	25
LOG		LOG	DRAGOMER in LUKOVICA			
			DRAGOMER in LUKOVICA			
26	27	28	29	30		
LOG			DRAGOMER in LUKOVICA			
56 NAŠ ČASOPIS	Skupne strani	29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Očistimo Slovenko v enem dnevu! - 17. april
11. aprila bodo gasilska društva, taborniki, skavti, planinska društva, ribiške družine, lovske družine, potapljaška društva ter ostala društva in posamezniki združili svoje moči ter očistili Slovenko divjih odlagališč. Akcya bo potekala tudi v občinah Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec ter Log - Dragomer, kjer so lokalni koordinatorji že popisali divja odlagališča. Vsa društva in posameznike, ki jim je pomembno, da živimo v čistem in zdravem okolju lokalni koordinatorji pozivajo, da jih kontaktirajo in se pryavyo na ocistimo.si. Na podlagi prijav bodo koordinatorji organizirali delo, odvoz odpadkov ter potrebno strojno opremo.
V	soboto 17. aprila 2010, bo po estonskem zgledu potekala čistilna akc^a, s katero žel^o organizatorji projekta združiti 200.000 prostovoljcev v čiščenju komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Organizatorji akc^e pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akc^e zbrali približno 20.000 ton komunalnih odpadkov.
V	sklopu projekta, ki ga organizira društvo Ekologi brez meja, prostovoljci že izdelujejo centralni digitalni register divjih odlagališč za celo Slovenko v katerem bodo registrirana divja odlagališča s komunalnimi odpadki, gradbeni in nevarnimi odpadki. Po ocenah organizatorjev je Slovenca posejana z okoli 50.000 divjimi odlagališči, kjer je odvrženih 400.000 ton odpadkov, velika večina je gradbenih odpadkov. Do sedaj so prostovoljci preko Geoped^e pregledali približno petino Slovence in odkrili 10070 potencialnih divjih odlagališč, 1500 lokac^ pa je tudi potrjenih in opisanih.
17. aprila bodo prostovoljci čistili komunalne in kosovne odpadke, gradbene pa le v občinah, ki bodo same poskrbele za potrebno mehanizac^o. Poleg čiščenja divjih odlagališč v naravi bodo prostovoljci čistili tudi ulice, ceste, okolico šol in vrtcev, stanovanjske okoliše ter sprehajalne in pohodne poti, tako bo akc^a Očistimo Slovenko povezana s čistilnimi akc^ami, ki jih tradicionalno izvajajo v marsikateri občini.
Akc^o podprli tudi vsi tr^e predsedniki Projekt, ki naj bi Slovenko očistil divjih od-
lagališč ter je naravnan v osveščanje posameznikov o ravnanju z odpadki, so podprli tudi častni pokrovitelji akc^e predsednik države dr. Danilo Turk, predsednik parlamenta dr. Pavel Gantar in predsednik vlade Borut Pahor. Projekt ima vse večjo podporo državnih inštituc^, vanj so se aktivno vključili Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, Uprava Republike Slovence za zaščito in reševanje, Polic^a in Direkc^a Republike Slovenije za ceste. Projekt podpira tudi novi okoljski minister Roko Žarnic., okoljske akc^e pa se bo udeležil tudi evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik.
Kako bo akc^a potekala na Vrhniki, Borovnici, Dobrovi - Polhovem Gradcu in Log - Dragomerju?
Vrhnika
Prostovoljci se bodo 17. aprila na Vrhniki zbrali ob 9 uri, dobili bodo rokavice, vrečke ter napotke za čiščenje. Prostovoljci bodo čistili črna odlagališča s komunalnimi odpadki ter kosovnimi odpadki, gradbene odpadke pa bodo popisali. Na odlagališčih udeleženci ne bodo odstranjevali nevarnih odpadkov med katere sod^o salonitne plošče, odpadna olja, maziva, barve, pesticidi in njihove embalaže ter nevarna čistilna sredstva in sode z nedoločljivo vsebino.Za organiziranje akc^e na Vrhniki je zadolžen Edin Behrič (edin.behric@ocistimo. si, ki posameznike in skupine poziva, da se na čistilno akc^o pr^av^o na spletni strani ocisti-mo.si. Behrič je pojasnil, da se bodo udeleženci v prvem tednu aprila sestali in se dogovorili za vse potrebne korake, da bo akc^a maksi-
malno dosegla svoj namen. V akc^i bosta sodelovali obe vrhniški šoli, vrtec Vrhnika ter ostala društva in posamezniki. Odpadke, ki jih bodo zbrali prostovoljci bodo komunalna vozila KPV odpeljala na dan akc^e.
Borovnica
Tudi v Borovnici bodo društva in posamezniki 17. aprila čistili komunalne odpadke. Prostovoljci se bodo ob 9h zbrali pred Občino Borovnica, kjer se bodo razdelili in dobili napotke za delo. Žiga Munda(ziga.munda@gmail.com),
ki je za akc^o zadolžen v Borovnici pričakuje, da bo del prostovoljcev saniral dve ali tri divji odlagališči, ostali pa bodo čistili na klasičen način. Očiščene bodo tudi ulice, ceste, sprehajalne poti ter druge javne površine v centru Borovnice. Žiga Munda vse prostovoljce poziva, da se mu pridružio saj meni: » Več kot nas bo, boljše bo in lažje bo delati.«
Dobrova - Polhov Gradec
V	Dobrovi - Polhovem Gradcu je za orga-nizac^o in popis divjih odlagališč v okviru akc^e odgovoren Tilen Tehovnik (tilen.tehov-nik@ocistimo.si), ki poudarja da bo obseg čistilne akc^e odvisen od števila prostovoljcev. Organizator se je po pomoč obrnil k gasilcem ter krajevnim skupnostim, katerih predstavniki najbolje poznajo svoj kraj. Prostovoljci se bodo17. aprila ob 9h zbrali pred gasilskimi domovi v občini, kjer bodo dobili informacije o poteku čistilne akc^e. Čistili bodo divja odlagališča s komunalnimi odpadki, kosovne odpadke ter gradbene odpadke pa bodo popisali.
Log - Dragomer
V	Logu - Dragomerju sta za akc^o odgovorna Damjan Kovačič in Polona Škrbec (polona. skrbec@ocistimo.si), ki poudarjata, da je vsak prostovoljec, ki so bo udeležil akc^e dobrodošel. Polona Škrbec je povedala, da je v občini Log - Dragomer sedem divjih odlagališč, predvsem z gradbeni odpadki, vsa so na južni strani avtoceste. Z akc^o Očistimo Slovenko žel^o nadgraditi tradicionalne čistilne akc^e. Prostovoljci bodo 17. aprila čistili divja odlagališča z gradbenimi odpadki. Komunalno podjetje Vrhnika bo s strojno mehanizac^o očistilo večje komunalne in gradbene odpadke, prostovoljci pa bodo očiščeno odlagališče sanirali tako, kot da ga tam nikoli ni bilo. V akc^o je vključena tudi Osnovna šola Log - Dragomer, kjer bo 17. aprila organiziran Eko dan in Dan odprtih vrat. Organizatorja prostovoljce pozivata, da se na čistilno akc^o pr^av^o na ocistimo.si ali ju kontaktirajo , saj bosta tako lahko lažje naredila plan izvedbe akc^e, oceno stroškov odvoza in obseg sodelovanja.	V.E.
Redarji so začeli meriti z radarjem
Vrhnika - Medobčinski inšpektorat s sedežem na Vrhniki od konca februarja meri hitrost v občinah Vrhnika, Brezovica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer (v Borovnici in Logatcu, ki prav tako sodelujeta v redarstvu, pa zaenkrat še ne). Redarstvo ga navadno uporablja vsak dan v dveh različnih občinah.
Poročali smo že, da je redarstvo novembra lani kupilo stacionarni radar, ki ga je namestilo v rdeč clio, registrac^e LJ * U8-88N. Da
Vrhnika_Radar: Za praznjenje denarnic ali za večjo varnost - kakor želite - poslej skrbi rdeč clio, registrac^ska številka LJ * U8-88N.
bi se izognili nesporazumu, pripišimo, da to ni provida, marveč radarski sistem, ki deluje zgolj v parkiranem vozilu. V zimskih mesecih
so redarji obiskovali tečaj za usposabljanje z njegovim upravljanjem, nato pa so 22. februarja z njim tudi prvič zares merili. Kot je pojasnil vodja redarske službe Dean Stepančič, radar uporabljajo dnevno, navadno v dveh različnih občinah. Zakon jim določa, da smejo radar postaviti le na občinskih in lokalnih cestah, na državne pa zgolj v naseljih. »Naša naloga je, da z radarjem zaščitimo najbolj izpostavljene v prometu, to pa so pešci. Zato ga bomo postavljali na tistih točkah, kjer beležimo večje število pešcev, kot na primer ob šolah, vrtcih, cerkvah in podobno,« je dejal Stepančič. Lokac^e si izbirajo na več načinov. Lahko jim jih predlagajo policisti ali predstavniki občine, lahko pa tudi na podlagi lastnih opažanj ali tabel ''Vi vozite''. Slednje ne trkajo le na vest voznikov, če so prehitri, ampak dejansko tudi beležko hitrosti - ne pa tudi kršiteljev. Tako redarji na podlagi izpiska omenjene table dobk'o jasno sliko, kolikšne so povprečne hitrosti na določenem odseku in kako (ne)potrebno bi bilo namestiti radar. »Doslej še nismo izdali nobene globe. Gre za rahel problem, saj moram za vsako kršitev zaprositi na MNZ za podatke kršitelja. Da ne bi ves čas nekaj spraševali, smo se odločili, da bomo to delali paketno. Torej, ko se bo nabralo zadostno število kršiteljev, se bomo obrnili na MNZ in zaprosili za natančnejše podatke.« In koliko vas bo stala prehitra vožnja? Za deset kilometrov prehitro boste prejeli položnico za 80 evrov, za med deset in dvajset kilometri prehitro 250 evrov, med dvajset in trideset petsto evrov, nad trideset pa 1000 evrov.
Gašper Tominc
Barjanski odbor LDS naVrhniki
Drugi ponedeljek v marcu se je na Vrhniki sestalo vodstvo Barjanskega odbora Liberalne demokracje Slovenje, ki povezuje občinske odbore LDS v Borovnici, Brezovici, Dobrovi - Polhovem Gradcu, Log - Dragomeru in na Vrhniki.
Vodstvo Barjanskega odbora je izrazilo vso podporo Katarini Kresal v njenih prizadevanjih, da se vse afere dosledno razišče, da se poišče odgovorne in da vsa dokazana kriminalna dejanja dobilo svoj epilog na sodišču.
V drugem delu sestanka se je vodstvo Barjanskega odbora posvetilo pripravam na letošnje volitve županov, občinskih svetov in svetov krajevnih skupnosti, ki bodo po vsej verjetnosti v pri polovici oktobra. V tem času že tečejo intenzivne priprave za izvedbo predvolilnih opravil, zato so se prisotni odločili, da se pred prvomajskimi prazniki ponovno sestanejo.
Richard Beuermann, Foto: Alenka Žavbi Kunaver
Sestanka se je poleg predstavnikov občinskih odborov in vodje lokalne strankine pisarne udeležil tudi novi generalni sekretar LDS Uroš Peto-hleb.
Generalni sekretar je prisotne seznanil z aktualno politično situack'o v Slovenki ter
dogajanji v stranki. Liberalna demokracka Slovenke, predvsem pa njena predsednica Katarina Kresal v zadnjem obdobju doživlja hud medkski pogrom, kar je v veliki meri posledica njenega uspešnega dela kot ministrice za notranje zadeve .
Pomladna dobrota
Mlada praprot- res dobra jed
Praprot kot zelenjavno prikuho pripravljam že ŠE NIMAJO RAZVITIH LISTIČEV. Naučili so
mnoga leta, predvsem na pomlad. V skrivnost uživanja te zdrave, najbrž železa polne rastline, me je posvetila prkateljica, ki je nekaj o tem izvedela v Ameriki, od Severno ameriških Indkancev. Ko sem prišla v stik s Kitajci, sem bila presenečena, kako jo oni kot kulinarično specialiteto spoštujejo. Da vsebuje železo, le ugibam glede na to, da imam ob rezanju prav tako obarvane roke, kot ko pripravljam divje beluše, šparglje.
Predvsem, praprot trgam, ko pogledajo vršički iz zemlje, ko so od 10 - 30 cm visoki, DOKLER
me, da so poganjki z lističi strupeni. Nato jih operem, mehko steblo narežem na 1 do 1,5 cm dolge koščke, malo podušim v slanem kropu, vodo odlkem ali ne, dodam k na olju malček prepraženi čebuli, zmešam z raz-žvrkljanim jajcem ali dvema. Serviram poleg kuhanega krompirja ali s popečenim kruhom, namazanim s česnovim maslom. Vsako leto jih nekaj vrečk tudi zmrznem za kasnejši čas. Te dišave ne pašejo. Pa dober tek!
Danica Jazbinšek, Dragomer.
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Skupne strani	NAŠ ČASOPIS 57
		
Pobiranje ostankov komunalnih odpadkov na 14 dni
v občini Log-Dragomer uspešno že od 1. marca 2010, v občinah Borovnica in Vrhnika od 6. aprila 2010
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., je izvajalec javnih gospodarskih služb na področju varovanja okolja v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika. Mednje sodita tudi zbiranje in odvoz odpadkov, pri čemer smo po podatkih Računskega sodišča RS kot edina izmed revidiranih družb v Slovenci poslovali uspešno in učinkovito (več o tem si lahko ogledate na spletni strani JP KPV, d.o.o.: http://www.kpv.si/ ) Taki uspehi pa terjajo še dodatne aktivnosti, ki naj bi nam pomagale izpolniti zahteve šestega okoljskega akc^'skega programa, določenega z EU 1600/2002/ES (več si lahko ogledate na spletni strani JP KPV, d. o. o.: http:://www.kpv.si/odpadki/datoteke/OP LZF 2009 13.pdf ali (krajša prezentac^'a): http://www.kpv.si/od-padki/datoteke/O-perProgram.pdf.) oz. z Operativnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakc^ami komunalnih odpadkov v obdobju 2009-2013, preliminarna vsebina 1., 2., 5., 6., 10., 11. in 12. poglavja. Pravilnik o metodologii za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS 63/2009) v svojem 24. členu kot enoto količine storitve predpisuje najmanjšo količino mešanih prepuščenih komunalnih odpadkov, in sicer 30 l/osebo mesečno. Na območju, ki ga oskrbuje JP KPV, d. o. o, je trenutno veljavni normativ 30 l/osebo tedensko, kar je v povprečju nekaj več kot 120 l mesečno. Zaradi uvedenih aktivnosti in zglednega sodelovanja občanov Borovnice, Loga-Dragomerja in Vrhnike smo v preteklem letu močno zmanjšali količine mešanih komunalnih odpadkov, ki jih trenutno odlagamo na depon^o Ostri Vrh v Logatcu. Uspeh pri ločevanju odpadkov je viden, če pogledamo zmanjševanje količine ostankov komunalnih odpadkov na prebivalca:
Logična posledica takih rezultatov in prihodnjih usmeritev bodo manj pogosti odvozi odpadkov, saj se zaradi ločevanja zmanjšuje tudi količina ostankov odpadkov.
Skupni ustanoviteljski organ JP KPV, d. o. o., ki ga sestavljajo župani vseh treh občin, je na svoji seji 18. 11. 2009 predlagal prehod s tedenskega na 14-dnevno zbiranje ostankov odpadkov. V podjetju smo pripravili predlog novega urnika (za Občino Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika), ki je priložen temu dopisu,
Ostanki komunalnih odpadkov v kg/prebivalca v letih od 2003 do 2009
poleg tega pa je dostopen tudi na spletni strani JP KPV, d. o. o. Tako se bo v občini Borovnica in Vrhnika 14-dnevni odvoz začel v torek, 6. aprila, v občini Log-Dragomer pa poteka že od 1. marca 2010.
Vse druge aktivnosti (zbiranje bioloških odpadkov, kosovni odvoz in zbiranje nevarnih odpadkov) bomo izvajali kot doslej. Ukrep bo imel po pričakovanju tudi pozitivne finančne posledice. V nasprotju z večino slovenskih občin bomo ceno odvoza odpadkov, ki jo plačujejo občani in velja že od leta 2002, ohranili tudi v prihodnje. S pričakovanimi prihranki bomo nadomestili sredstva subvenc^', ki jih izvajalcu javne službe plačujejo občine; te pa bodo tako privarčevani denar lahko porabile za druge programe.
Seveda bodo predvidene spremembe lahko zaživele le ob podpori občanov, o čemer pa ne dvomimo, saj so vsi doseženi rezultati tudi plod uspešnih povezav med izvajalcem javnih služb in občani.
*Opomba
Prosimo, da predlog novega urnika, ki je priložen temu dopisu, upoštevate tudi občani Občine Log-Dragomer, ker je v primerjavi z urnikom, ki ste ga prejeli v prejšnji številki Našega časopisa, nekoliko spremenjen. (Odvoz nekoristnih odpadkov za naselje Dragomer in Lukovica bo izjemoma tudi v petek, 2. 4. 2010, po tem datumu pa redno vsak drugi četrtek).
Za dodatna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 7505 062 (Rupnik).
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
Bliža se akc^'a zbiranja nevarnih odpadkov
ki bo potekala 20., 21. in 22. aprila 2010 od 15. do 18. ure na treh lokacyah.
DRAGOMER na parkirišču bivše KZ TOREK, 20. april 2009 BOROVNICA na železniški postaji SREDA, 21. april 2009 VRHNIKA pred OŠ na Tržaški cesti ČETRTEK, 22. april 2009
Gospodinjstva v Občinah Log-Dragomer, Borovnica in Vrhnika vabimo,
da se udeležbo akc^e zbiranja nevarnih odpadkov in s tem pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Oddajanje nevarnih odpadkov
za gospodinjstva je B R E Z P L A Č N O!
Občani omenjenih občin lahko pripeljete nevarne odpadke iz gospodinjstev poleg organizirane akc^e na terenu tudi na Center za ravnanje z odpadki Vrhnika, kjer imamo lociran zabojnik za zbiranje nevarnih odpadkov - ZBIRALNI KONTE NER.
ovojni embalaži je zakonsko predpisano. Ko kupimo izde-ek, ki vsebuje nevarne snovi, prevzamemo odgovornost, da jih porabimo ali odložimo na varen in okolju pr^azen način. Nepravilno odloženi nevarni odpadki lahko ogroz^o podtalnico in druge vodne vire, zrak ali prst, s tem pa tudi naše zdravje. Izdelki, ki vsebujejo nevarne snovi, predstavljajo obremenitev za okolje na skoraj vseh stopnjah svojega obstoja. Že njihova proizvodnja obremenjuj e okolje, uporaba prav tako, zelo pazljivi pa moramo biti tudi pri njihovem odstranjevanju. Nevarne odpadke po veljavnih
mazila, preparati, kapsule,^
MOTORNA OLJA: mazalna, hidravlična, zavorna,^ KEMIKALUE: kisline, baze, fo-tokemikal^e,^
PESTICIDI: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zaje-davcem,^
KOZMETIKA: laki, barve za lase, spreji, odstranjevalci laka,^
BATERCE: urne (gumbne), navadne, alkalne, Ni-Cd,^ AKUMULATORJI: svinčevi akumulatorji iz avtomobi-lov,^
ODPADNA EMBALAŽA, ONESNAŽENA Z NEVARNI-
MI SNOVMI: ska, lesena, ste
plastična, kovin-klena.
Zbrane količine nevarnih odpadkov v letih 1997 - 2009 v kg v Občinah Log-Dragomer, Borovnica in Vrhnika
Urnik Centra za ravnanje z odpadki:
ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 ure
sobota od 8.00 do 16.00 ure.
Nekateri odpadki iz gospodinjstev so zaradi svoje sestave nevarni odpadki. Preprečite njihove škodljive učinke in jih prinesite na akc^o zbiranja nevarnih odpadkov.
Nevarni odpadki so vse snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. Označevanje izdelkov ali snovi z znaki nevarnosti na
predpisih ni dovoljeno odlagati skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki. Nikoli jih ne odstra-njujmo ali uničujmo na kakršenkoli drugačen način, kot le z oddajo v organiziranih akc^ah ali v zbirnem centru.
Med nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, sod^o:
BARVE: in barvam sorodne snovi, premazi, lepila, črnila, kartuše, tonerji,^ ČISTILA: organska topila, jedka čistila, odstranjevalci,^ ZDRAVILA: tablete, sirupi,
FLUORESCENTNE CEVI: varčne žarnice, žarnice,^ SPREJI: prazne in polne tlačne posode,^
NEVARNE ODPADKE HRANIMO
v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da ne pride do razlitja pri prevozu na zbirno mesto. Pomembno je, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj lahko pride do nepredvidene reakc^e med različnimi snovmi. Dokler jih ne oddamo v akc^i zbiranja, jih hranimo na suhem, varnem in otrokom nedosegljivem mestu.
Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odlaganju nevarnih odpadkov, je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. Odlaganje nevarnih odpadkov v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov je prepovedano, ker lahko nevarni odpadki ogrožajo zdravje delavcev na smetarskem vozilu, na odlagališču nenevarnih odpadkov pa podtalnico.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
www.kpv.si
e-pošta: info@kpv.si
Baterce in akumulatorji
Občani lahko oddate baterije in akumulatorje v Zbirnem centru ali na Akcyi zbiranja nevarnih odpadkov brezplačno
Uredba o ravnanju z baterkami in akumulatorji ter odpadnimi baterkami in akumulatorji (Ur. l. RS, št. 3/2010 z dne 15. 1. 2010) zaradi izboljšanja okolju pr^aznega delovanja bater^' in akumulatorjev ter oko-ljevarstveno učinkovitega ravnanja vseh, ki so vključeni v življenjski krog bater^' in akumulatorjev, od proizvajalcev in distributerjev do njihovih končnih uporabnikov ter zlasti tistih udeležencev, ki neposredno sodelujejo pri obdelavi in recikliranju odpadnih bater^' akumulatorjev, določa pravila za dajanje ba-ter^' in akumulatorjev na trg zlasti še prepoved dajanja na trg bater^' in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi. Določbe te uredbe veljajo za vse vrste bater^' in akumulatorjev ne glede na njihovo obliko, velikost, težo, snovno sestavo ali uporabo ter ne glede na datum njihovega dajanja na trg.
BATERKA ali AKUMULATOR je kakršen koli vir električne energie, ki nastane z neposredno pretvorbo kemične energie in je sestavljen iz ene ali več primarnih celic (ni mogoča ponovna polnitev) ali ene ali več sekundarnih celic (mogoča ponovna polnitev). BATER^SKI SKLOP je kakršen koli niz ba-teri ali akumulatorjev, ki so medsebojno povezani oz. zapečateni v zunanji ovoj, tako da tvorio sklenjeno enoto, ki je končni uporabnik ne more razdeliti ali odpreti. PRENOSNA BATERKA ALI AKUMULATOR je baterka, gumbasta celica, bateriski sklop ali akumulator, ki je zapečaten in ročno prenosljiv.
GUMBASTA CELICA je majhna, okrogla prenosna baterka ali akumulator, katere premer je večji od njene višine in ki se uporablja za posebne namene, kot je napajanje slušnih aparatov, ročnih ur, drobne prenosne opreme in varnostno napajanje.
Glavne skupine baterij in akumulatorjev: ALKALNE BATERCE - baterce v gospodinjstvu
NIKELJ-METALHIDRIDNE BATERCE -elektronske naprave, igrače, telefonski aparati, mobilni telefoni
NIKELJ-KADMUEVE BATERCE - varnostno napajanje, električno orodje, igrače, kamere LITU-ION (Li-lon) in LIT^-POLIMER (Li-polymer) BATERCE - mobilni telefoni, prenosni računalniki, digitalne kamere GUMBASTE BATERCE - slušni aparati, ročne ure, drobna prenosna oprema, varnostno napajanje
Za izdelavo ene baterie potrebujemo 50-krat več energie, kot je ta bateri'a proizvede! Zato z recikliranjem bateri prihranimo veliko energie, poleg tega pa ohranjamo naravne
vire, saj lahko plastiko in kovine, ki jih pridobimo z recikliranjem odpadnih bateri, uporabimo pri izdelavi novih.
*	Končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih prenosnih bateri in akumulatorjev izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek.
*	Končni uporabnik odpadne prenosne baterie in akumulatorje prepušča distributerju
Znak za ločeno zbiranje za vse baterce in akumulatorje je prečrtan izvlečni zabojnik za odpadke, prikazan na sliki. v Občinah Log-Dragomer, Borovnica in Vrhnika
prenosnih bateri in akumulatorjev ali izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali na akc^ah zbiranja nevarnih odpadkov.
* Baterie in akumulatorje je treba hraniti ločeno od drugih odpadkov. *Izvajalcu javne službe ni treba brezplačno prevzemati odpadnih prenosnih bateri in akumulatorjev, ki nastajajo pri pravnih osebah ali samostojnih podjetnikih posameznikih zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti. Končni uporabniki - pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki lahko brezplačno oddajo odpadne prenosne baterce in akumulatorje zbiralcu teh odpadkov (Interseroh). Zbiralcu ni treba prevzeti brezplačno le tistih odpadnih prenosnih bateri ali akumulatorjev, ki nastajajo pri predelavi odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
*Proizvajalec ali nosilec skupnega načrta mora obveščati končnega uporabnika o namenu in ciljih zbiranja odpadnih bateri in akumulatorjev, o pravilnem ravnanju z njimi; o morebitnih učinkih snovi, uporabljenih v bateriah in akumulatorjih, na okolje in zdravje ljudi; o tem, da baterie in akumulatorji ne sodio med mešane komunalne odpadke.
58 NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
NOV URNIK ODVOZA ODPADKOV ZA OBČINE BOROVNICA, LOG-DRAGOMER in VRHNIKA
Odvoz organskih odpadkov - vsak teden
Odvoz ostankov komunalnih odpadkov s smetarskim vozilom - na 14 dni
Odvoz ostankov komunalnih odpadkov s komb^em - na 14 dni
Odvoz ločenih frakc^ - pogodbe - vsak teden
Odvoz kosovnih odpadkov
opomba: * zaradi praznika bo odvoz en dan kasneje
		APRIL 2010						
		PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
					1	2	3	4
						DRAGOMER in LUKOVICA		
								
		5	6	7	8	9	10	11
	1.TEDEN		A,B*	E*	F,G*	I*	odvoz kosovnih odpadkov	
		praznik	■ a*	b*	c*	d*	e*	
				L*	M*	N*		
						pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)	
		12	13	14	15	16	17	18
	2.TEDEN	C,D		H,K	J			
		a	b	c	d	e		
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		19	20	21	22	23	24	25
	1.TEDEN	A,B	E	F,G	I			
		a	b	c	d	e		
			L	M	N			
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		26	27	28	29	30		
	2.TEDEN	C,D		H,K	J			
		a	b	c	d	e		
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		MAJ 2010						
		PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
							1	2
							praznik	praznik
								
		3	4	5	6	7	8	9
	1.TEDEN	A,B	E	F,G	I			
		a	b	c	d	e	odvoz kosovnih odpadkov	
		L	M	N				
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		10	11	12	13	14	15	16
	2.TEDEN	C,D		H,K	J			
		a	b	c	d	e		
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		17	18	19	20	21	22	23
	1.TEDEN	A,B	E	F,G	I			
		a	b	c	d	e		
			L	M	N			
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		24	25	26	27	28	29	30
	2.TEDEN	C,D		H,K	J			
		a	b	c	d	e		
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
								
	LEGENDA							
	prvi teden	drugi teden	ORGANSKIODPADKI			naselje		
								
lo zi o v	ponedeljek	ponedeljek	a	JANEZOVA VAS, LOG, LOG -vas.		JORDANOV KOT, del Vrhnike (od Vrtnarje do Petrola)		
	torek	torek	b	VRHNIKA, VRHNIKA - klanci, VERD, PODLIPA, LIGOJNA				
o sk r	sreda	sreda	c	BOROVNICA, BISTRA				
ta et m	četrtek	četrtek	d	DRAGOMER, LUKOVICA, Robova, Partizanski tabor, Delovsko naselje, STARA VRHNIKA				
s	petek	petek	e	BEVKE, BLATNA BREZOVICA, SINJA GORICA, DRENOV GRIČ				
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS 59
	prvi teden	drugi teden	NEKORISTNI ODPADKI	naselje
				
	ponedeljek		A	VRHNIKA - Idr^ska, Notranjska, Gabrče, Grilčev grič, Turnovše, Raskovec, Pavkarjeva pot, Močilnik, Kolesarska, Med vrtovi, Pot k studencu, Prisojna pot, Ob potoku, Ob beli, Opekarska, Mokrice, Rožna, Kuclerjeva, Vrtnarja, Zlatica, Kolodvorska, Možinova, Sivkina, Ob progi, Ljubljanska-del
	ponedeljek		B	BOROVNICA, DOL
		ponedeljek	C	VRHNIKA - klanci - Dobovičnikova, Pri lipi, Pot na Košace, Na klancu, Pot k Trojici, Čuža, Petkovškova, Vas, Tičnica, Stara cesta, Cankarjev trg, ZAPLANA
'is o > o		ponedeljek	D	VRHNIKA, Mirke, Lošca, Prečna pot, Pot v Mnočilni, Usnjarska, Mrakova, Sušnikova, Kopališka, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Ob igrišču, Robova (od Loke do Mantove), Tržaška cesta (desna stran smer Logatec do Gradišča), Voljčeva, Hrib, Kurirska, Cesta 6.maja, Na Zelenici, Krožna, Poštna, Krpanova,Cesta gradenj, Tržaška cesta (desno smer Ljubljana do priključka avtoceste)
cn IS lU	torek		E	JANEZOVA VAS - vse ulice, STARA VRHNIKA, PODLIPA, KROŠLJEV GRIČ
S t«	sreda		F	SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO
	sreda		G	LOG, JORDANOV KOT
		sreda	H	BEVKE, BLATNA BREZOVICA, MALA LIGOJNA, VELIKA LIGOJNA, VRHNIKA - Delovsko naselje, Partizanski tabor, Robova
	četrtek		I	VERD, BISTRA
		četrtek	J	DRAGOMER, LUKOVICA, Pot na mah, Barjanska, Pot na Plešivico
		sreda	K	BOROVNICA - Ljubljanska, Demšarjeva, Cesta pod goro, OHONICA, BREZOVICA PRI BOROVNICI, NIZEVEC, ZABOČEVO, PAKO, BREG
	torek		L	STARA VRHNIKA-del, TROJICA, TANKOVSKA, STAR MALN, LIGOJNA-del, MIRKE, BEVKE, BLATNA BREZOVICA
^ S o ^	sreda		M	BOROVNICA-CERKOVA, POT V JELE, POKOJIŠČE, DRENOV GRIČ-del. LESNO BRDO-del, LOG-del
	četrtek		N	PODLIPA-del, SMREČJE-del,
O	četrtek	četrtek	pogodbe (PVC)	Občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika
Jsíí	petek	petek	pogodbe (STEKLO, PAPIR)	občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika
Romanje po sveti deželi
Verjetno vas je kar nekaj, ki ste svete kraje že obiskali, nekateri pa še čakate, da se vam bo ta želja izpolnila.
Tudi sam sem to željo gojil kar nekaj časa, izpolnila pa se mi je, ko je niti nisem pričakoval. Januarja me je poklicala znanka Staša iz Zagorja in me povabila na romanje po sveti deželi. Po poteh in krajih kjer je hodil Jezus. Jesus trail. Na romanje se nas je odpravilo šest ljudi iz več kon-
znana po osmih blagrih, ki jih je Jezus razkril svojim učencem. V cerkvi na tej gori smo srečali vernike iz ind^ske Kerale. Zelo nas je ganila njihova prepričljiva in predana gorečnost Jezusu. Tisti dan je bil v duhovnem pomenu zame najgloblje doživetje.
Pokrajina ob Galilejskem jezeru je izjemno rodovitna. Jezero, ki je dolgo dvajset kilometrov in široko devet, napaja reko Jordan in potem nad-
cev Slovence. Alenka z Bleda, Nika iz Železnikov, Manja iz Ljubljane, Samo in Staša iz Zagorja in moja malenkost z Vrhnike. Na pot smo se odpravili petega februarja,in sicer najprej z letalom z Dunaja, prek Zuricha v Tel Aviv. S taksnem smo se peljali do Nazareta, ker ob sobotah v Izraelu avtobusi ne voz^o. V Nazaretu smo začeli s hojo proti Kani Galilejski. Odpravili smo se naslednje jutro, po jutranji maši v cerkvi Martinega oznanjenja. Pot nas je vodila prek cvetočih travnikov, saj je tam že bila pomlad v vsej svoji lepoti. V Kani smo prespali v lepo urejenem zasebnem hostlu. Ogledali smo si cerkev, ki je posvečena Jezusovemu čudežu, kjer je vodo spremenil v vino. Sama pot je zelo dobro označena, tako da zemljevidov skoraj nismo potrebovali, čeprav smo bili z njimi kar dobro opremljeni. Velika večina Izraelcev razume in govori angleški jezik, tako da tudi s sporazumevanjem z njimi ni bilo težav. Prehodili smo približno sto kilometrov po krajih v Galileji, kjer je hodil in deloval Jezus. Bili smo v Tabgi, kjer je Jezus napolnil ribiške mreže ribičem, ki so zaman čakali nanje. V neposredni bližini Capernauma je Gora blagrov,
aljuje pot proti Mrtvemu morju. Obalo obkrožajo nasadi pomaranč, grenivk, limon, banan in raznovrstne zelenjave. Vse umetno namakajo iz jezera, zato so pridelki res obilni. Tako sladkega sadja v življenju še nisem jedel. V Capernamu smo si lahko ogledali ostanke Petrove rojstne hiše. Romanje ob Galilejskem jezeru smo končali na gori Tabor, tudi znani iz Svetega pisma. Pot nas je tedaj vodila do Jeruzalema, od koder smo hodili na izlete v njeno okolico. Nastanili smo se v hostlu na robu mesta, ki nam je omogočal hiter vstop v samo središče mesta. Temperature so se dvignile do trideset stopinj. V Jeruzalemu smo prehodili postaje Jezusovega križevega pota, ki je globoko v nas pustil neizbrisen spomin na njegovo trpljenje. Ogledali smo si tudi cerkev Jezusovega groba. Obiskali smo Betlehem, kjer je na mestu, kjer je bil hlevček, v katerem se je rodil Jezus, zdaj cerkev, ki je posvečena Jezusovemu rojstvu. Betlehem je v Palestini, torej smo morali čez mejo, ki je dobro zastražena in so prehodi kar mučni.
Naprej smo se odpravili proti Mrtvemu morju, kjer smo se kopali v vodi, kjer ni treba plavati,
saj je v vodi toliko soli, da te drži na površju. Paziti moraš samo, da te ne obrne okrog. Pozneje smo se ustavili v najstarejšem mestu, mestu Jerihi, ki leži štiristo metrov pod gladino morja.
V neki trgovini v Jerihi smo srečali zaljubljen par, ki nam je dal vedeti, da je ljubezen kljub težkim razmeram tam velika vrednota. Najlepša pa so bila doživetja pod Goro Oljko, v vrtu Getzemani, kjer smo lahko občudovali oljke prav iz Jezusovih časov. Kar nekaj pr^ateljev me je pred odhodom spraševalo, kakšne so tam varnostne razmere in če se ne bojim romati v take kraje. Zdaj po romanju lahko rečem, da sem se počutil varnega, še posebno v Jeruzalemu, čeprav se tam med civilnim prebivalstvom sprehajajo vojaki in vojakinje. Moški tam službo vojsko tri leta, ženske pa dve leti. Do tujcev so izjemno pr^azni. V trgovinah in na stojnicah pa si je treba izboriti primerno ceno stvari, ki jo želiš kupiti. Da smo romanje doživeli, tako kot se pričakuje od romarja, smo na krajih, na katerih smo se ustavili, prebrali določen odlomek iz Svetega pisma, ki je govoril o tistem kraju in dogodkih, in prilikah, ki so govorili o Jezusovem življenju in delu.
Veliko sem že romal po svetih krajih, vendar sem to romanje prvič doživel kot romanje duše v zgodovinski čas, čas Jezusovega rojstva in življenja. Bilo je mnogo več kot le navadno potovanje.
Zapisal - Jure Zimšek.
60
NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
PRIKAZI - RECENZ^E
Demokrac^'a
Kako sem otrokom razložil demokracjo
Ko sem opravil vabljeno predavanje na Pravni fakulteti v
Ljubljani v lanskem decembru,
mi je spoštovani profesor podaril knjigo z gornjim naslovom. Prva misel je bila: Kako pa otro-
ci in demokracka, in na plano je prišla človeška nečimrnost, češ saj sem od sodnika do me-diatorja in odvetnika že 30 let v okrožju demokracke? Pa sem se motil. Knjiga je primerna ne le za otroke, temveč tudi za starejše ljudi. Zakaj?
Zato, ker govori o demokra-cki, ki se pojavlja vsak dan v javnih občilih, odvetniki (pravniki) pa nanjo naletimo vsak dan, pri varstvu človekovih pravic naših klientov in nekoliko poglobljeno obnavljamo naše vedenje o demokracki, ki smo ga pridobili v času študka na pravnih fakultetah. Ugotovitve v knjigi ustrezajo ciljnemu občinstvu. Ne gre zgolj za otroke, menim, da je avtor zelo
pronicljivo, trezno ocenil, da ima demokracka, kot družbena ureditev, številne pomanjkljivosti, toda njene prednosti so prav tako številne: varuje mir in vzpostavlja družbeni red, ki spodbuja spoštovanje vseh ljudi in njihovih temeljnih človekovih pravic ter medsebojno strpnost in vsestransko sodelovanje. Avtor zapiše, da je bolj kot opevati vse pozitivne značilnost demokracke treba živeti demokracko. To pomeni, da smo za demokratično ureditev (so)odgovorni.
Nedvomno je avtor eden izmed tistih, ki lahko kaj reče o demokracki, ki se dandanes (včasih) pojavlja v izkrivljeni obliki, pa vendar ^ Ta knjiga je pomembna za mladostnike, študente, pa tudi nikomur od nas, predavateljev na fakultetah, ne bo na odmet.
Čeprav avtor poudarja, da knjiga ni namenjena najmlajšim šolarjem, se ni mogoče v celoti strinjati z njim, da je namenjena
zgolj mladini na sploh.
Menim, da knjiga lahko korespondira tudi s poznavalci pravnega reda (alias: demokracke).
Če pogledamo knjigo po vsebinski strukturi, lahko ugotovimo, da obsega 167 strani, in je sestavljena iz uvoda in petih osrednjih poglavk, ki nosko naslove: Zakaj moramo vedeti kaj je demokracka, Kaj je demo-kracka, Temeljne značilnosti sodobne (moderne) demokracke, Temeljne značilnosti totalitarne - skrajno nedemokratične države ter Temeljne značilnosti slovenskega demokratičnega sistema.
Kot sem v uvodu izrazil dvom, me je knjiga pozneje prepričala, da avtor demokracke ne idealizira, ampak jo trezno oceni, saj ima kot družbena ureditev številne pomanjkljivosti, toda njene prednosti so prav tako številne: varuje mir in vzpostavlja družbeni red ter spodbuja k upoštevanju temeljnih človekovih pravic ter
VETERINARSKA POSTAJA VRHNIKA, d. o. o. Pot v Močilnik 17, 1360 Vrhnika Tel.: 01/7502552, 7502553
AKC^A CEPLJENJE PSOV
Lastnike psov obveščamo, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 2010 na območju občin VRHNIKA, LOG - DRAGOMER IN BOROVNICA po naslednjem razporedu:
TOREK, 6. 4. 2010:
Od	7.30 do 8.45
Od	9.00 do 9.30
Od	9.45 do 10.00
Od	10.10 do 10.30
Od	11.00 do 11.30
Od	12.00 do 12.30
Od	12.45 do 13.00
Od	13.15 do 13.45
SREDA, 7. 4. 2010:
Od 8.00 do 8.20 Od 8.30 do 8.40 Od 8.50 do 9.20 Od 9.30 do 9.40 Od 9.50 do 10.00
Od Od Od Od Od
10.15 do 11.00 11.25 do 11.45 12.20 do 12.30 13.00 do 13.30 13.45 do 14.00
ČETRTEK,
Od 8.00
Od Od Od Od Od Od Od Od Od
9.00 11.00 11.25 12.00 12.55 13.15 14.00 14.45 15.30
8. 4. 2010
do 8.45 do 10.20 do 11.15 do 11.45 do 12.45 do 13.05 do 13.35 do 14.25 do 15.15 do 16.00
Pri Špelaku v Bevkah Pri Hladniku v Blatni Brezovici Pri Frenku v Sinji Gorici Pri Kozincu v Sinji Gorici Pri Popitu v Mali Ligojni Pri Cankarju v Veliki Ligojni Pri Toncu v Veliki Ligojni Pri Tomažu na Stari Vrhniki
na križišču v Razorsko dolino pri avtobusni postaji pod Donatom Pri Trohi v Podlipi pri avtobusni postaji za Kajndol pri zgornji avtobusni postaji v Smrečju
pri vojašnici v Smrečju Pri Mivšku v Zaplani pri cerkvi v Zaplani pri Gostilni Mesec v Zaplani Pri Bizjanu v Zaplani
na Bregu Pri Mikužu
Pri Kosu v Borovnici
Pri Ivanu v Brezovici
Pri Bizjaku v Ohonici
Pri Majerju na Dolu
v gradu Bistra
Pri Petričku na Verdu
pred gostilno na Pokojišču
na žagi na Verdu
pri Gostilni Marinčič na Verdu
PETEK, 9. 4. 2010:
Od 8.30 do 9.15
Od 9.30 do 10.15 Od 10.25 do 10.45 Od 11.00 do 12.00
pri nekdanji Gostilni Matilda
na Vrhniki
pri Gostilni Turšič
Pri Čeponu na Verdu za trgovino
pri Veterinarski postaji Vrhnika,
Pot v Močilnik 17, Vrhnika
SOBOTA, 10. 4. 2010:
Od 8.00 do 10.30 za občine Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica - pri Veterinarski postaji Vrhnika, Pot v Močilnik 17, Vrhnika
PONEDELJEK, 12. 4. 2010:
Od Od Od Od Od
Od Od Od
8.30 do 9.00 9.15 do 10.00 10.10 do 10.30 10.40 do 11.00 11.15 do 12.00
12.30 do 13.00 13.20 do 13.30 14.00 do 15.00
Od 15.15 do 16.15
pred trgovino v Dragomerju pri trgovini na Logu Pri Verbiču na Logu Pri Skodlarju na Logu pri vet. higieniku na Drenovem Griču pri Gostilni Kavčič na Fertici
ponovno v Dragomerju pred trgovino
ponovno na Logu pred trgovino
Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev. Psa naj na mesto cepljenja pripelje odrasla oseba.
S seboj morate obvezno prinesti Knjižico o cepljenju - POTNI LIST, ki ste jo dobili ob lanskem cepljenju, in EMŠO lastnika psa.
Cepljenje na Veterinarski postaji Vrhnika, Pot v Močilnik 17, vsak dan od 7.00 do 9.00 in popoldan od 17.00 do 18.00.
CENA CEPLJENJA: 34,89 evra
PO DOGOVORU JE MOGOČE TUDI CEPLJENJE NA DOMU (informac^e: 041 642 252 & 041 632 851 & 031 793 248) - cena 50 evrov.
Avtor: Prof. dr. Miro Cerar Izdajatelj: Cankarjeva založba - založništvo, d.o.o., Ljubljana 2009
1200 izvodov 167 strani
strpnosti. Zato ne le otroci, temveč marsikdo izmed nas lahko knjižico vzame za vademecum (slov.: priročnik, vodnik), skozi labirinte sodobne (demokratične) države.
Ne gre spregledati, da niso le ilustrac^e Izarja Lunačka tiste, ki bogatko knjigo, čeprav imam vtis, da so ilustracke bolj namenjene starejšemu občinstvu, saj so zahtevne.
Knjiga sodi med začetniško literaturo, ki včasih demokracijo poenostavlja (kar avtor tudi prizna), deluje pa zaokroženo, sistematično in celovito. Mlajše generacke bodo pisanje skrbno prebrale, pa tudi starejšim nam ne bo odveč.
Knjiga torej ni primerna le za mladostnike, ampak tudi za nas starejše. Tiste, ki imamo
znanje iz prava, pa tudi tiste, ki ga nimajo. Naravnana je tako, da želi predvsem odpraviti nepoznavanje in bralca poučiti o temeljih demokracke. Čestitke, spoštovani profesor!
Morda za zaključek še aktualni ocvirek: Prav to knjigo prof. dr. Mira Cerarja je ljubljanski župan podaril podmladkom desničarjev, ki so mu ob koncu decembra lani, na sprejemu na ljubljanskem magistratu, s sovražnim govorom podarili kompas, prazno denarnico, vojaške modele, vile itn. Župan je takšnim zapletom v povezavi z nesprejetimi dogovori oziroma kritičnim (in neokusnim op. p.) tonom glede vodenja mestne politike političnim nadebudne-žem odgovoril prav s to knjigo, ki jim jo je poudaril1 ^ Sapienti sat! (po Plautusu: "Za pametnega je dovolj!")
Doc. dr. Bojan Kukec
1 Protič Z.: Akcke strankarskih podmladkov: "Domiselne strankarske obdaritve, zadnji dve sta se sfižili", Delo 29.12.2009, stran 2.
Nova uredba - izrabljene GUME
Občani lahko oddate do 50 kg izrabljenih gum na leto v zbirnem centru brezplačno.
Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Ur. l. RS, št. 63/09) določa pravila zbiranja in predelave izrabljenih gum, obveznosti v povezavi z dajanjem gum v promet ter druge obveznosti, povezane z ravnanjem z gumami in izrabljenimi gumami.
Določbe te uredbe se uporabljajo za vse vrste gum ne glede na njihovo velikost ali maso. Uredba se glede zahtev o zbiranju in predelavi uporablja za vse izrabljene gume, ne glede na to, kdaj so bile dane na trg.
Izrabljena GUMA je guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči.
Povzročitelj odpadkov mora izrabljene gume oddati zbiralcu.
Povzročitelj odpadkov mora izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu brezplačno, ne glede na morebitno vrednost materiala v njih.
' Povzročitelj odpadkov lahko izrabljene gume prepusti serviserju, povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba, pa tudi izvajalcu občinske gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki.
■ Povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba lahko prepušča izrabljene gume v količini 50 kilogramov na leto v zbirnem centru.
Izvajalec občinske javne službe v zbirnem centru ne sme prevzeti izrabljenih gum od povzročitelja odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Izvajalec občinske javne službe v zbirnem centru ne sme prevzeti izrabljenih gum v količini, ki presega 50 kilogramov od povzročitelja odpadkov, ki je fizična oseba.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
Horoskop za april
OVEN (21.3 - 20.4)
Ta mesec bo za vas v celoti uspešen. Povečano energk'o in ustvarjalno moč boste vseskozi izkazovali. Sreča bo tudi v ljubezni, uživali boste v športu in vodili ter se samodokazovali.
BIK (21.4 - 20.5)
Čudovit mesec ljubezni in sreče. Venera bo prehajala vaše znamenje, zato boste imeli kar boste hoteli. Srečno roko pa boste imeli tudi pri služenju denarja in modnih nakupih.
DVOJČKA (21.5 - 20.6)
Vodili vas bodo: povečan pogum, odločnost, strast. To bo trajalo do 18.4, potem se vaš vladar Merkur obrne retrogradno in odtlej boste težje napredovali.
RAK (21.6 - 22.7)
Srečen mesec! Čutili boste naklonjenost prkateljev in pestro družabno življenje. Vaša prizadevanja za finančno izboljšanje bosta obrodila sadove.
Lev (23.7 - 22.8)
Strasten in dinamičen mesec. Mars
vas bo vzpodbujal k maksimalni angažiranosti na vseh področjih, najbolj pa na seksualnem in športnem. Tudi delavni boste nadpovprečno.
DEVICA (23.8 - 22.9)
Obetajo se vam prk'etni stiki s prk'a-telji in znanci. Zabavno bo in tudi priložnost za partnerstvo. Morda se boste morali spopasti z nekimi pravnimi zadevami.
TEHTNICA (23.9 - 23.10)
Nov mesec - nov začetek! Ker bo Venera prehajala Bika (svoj dom), boste tudi vi postali gotovi vase in začeli verjeti v srečo. Ta bo hitro našla pot do vas! Boljše tudi finančno stanje.
ŠKORPUON (24.10 - 22.11)
Kar ste pred meseci zamočili, boste sedaj popravili. Končno boste začeli delati tisto, kar vam je cilj in ambicka. Srečo boste imeli tudi s sodelavci in pomočniki.
STRLEC (23.11 - 21.12)
Živahen in ustvarjalen mesec! Mars vas bo spodbujal, da boste silno delavni. Vašega navdušenja se bodo nalezli tudi drugi. Pri tolikšni energke je uspeh gotov.
KOZOROG (22.12 - 20.1)
Občutno izboljšanje v ljubezni in na drugih romantičnih področjih. Zanimanje za lepoto, umetnost in vse
lepo vas bo spremljalo ves mesec. Tudi v stanovanju boste kaj okusno preuredili.
VODNAR ( 21.1 - 18.2)
Dinamičen mesec! Mars vas bo spodbujal k energičnemu sodelovanju. Morda boste začutili tudi konkurenco. Pomembno je, da zgladite robove.
RIBI (19.2 - 20.3)
Ljubezen in partnerstvo bosta vseskozi v središču pozornosti in doživljali boste pravi razcvet. Jupiter vam bo prinašal velike darove in pričakujte nagrado za trud.
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Kultura	NAŠ ČASOPIS 61
		
Fotografije Tatjane Rodošek
Barvni vtisi kamnoloma
Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki je v torek, 2. marca, zopet doživela prelep kulturni dogodek. Vrhničanka oziroma Verjanka Tatjana Rodošek je na ogled postavila svoje fotografije, ki jih je poimenovala Impresje. Odprtja razstave si je ogledalo veliko ljudi, predvsem njenih prijateljev in dobrih poznavalcev kakovostne fotografije.
Pred polnim avditor^em sta zbrane nagovorila vodja Cankarjevega doma Tatjana Oblak Milčinski in župan dr. Marjan Rihar. Oba sta poudarila neizmerni fotografski navdih Tatjane Rodošek, ki se je lotila fotografiranja kamnoloma Verd v njegovi večerni zarji, ki je prepleten s številnimi barvnimi odtenki in odsevi. Pravo zadovoljstvo pa je, da je umetnine ustvarila in razstavljala domača umetnica, saj je zagotovo v naši vrhniški okolici še veliko neznanih umetnikov, ki bi lahko v veliko veselje vseh popestrili vrhniško kulturno sceno.
Zbrane je nato nagovorila tudi fotografska umetnica Tatjana Rodošek. Predstavila je svoj fotografski opus Impresje, ki ga je posnela v Kamnolomu Verd. Poudarila je, da so fotografije nastajale dovolj časa, in to ob nedeljah, ko je kamnolom miroval. Več-
Nastop mladih harmonikarjev iz vrhniške glasbene šole
Pravo zadovoljstvo v polni dvorani galerie v Cankarjevem domu
po uradnem odprtju z zanimanjem ogledovali Tat-janine fotografske »vtise« ter se z njo pogovarjali o nastalih resničnih umetninah. Za kratek kulturni program so poskrbeli mladi harmonikarji vrhniške glasbene šole. In še nekaj o avtorici:
»Tatjana Rodošek se je rodila 1952. leta v Domžalah. Živi na Vrhniki. Po poklicu je fotografski tehnik; kot samostojna fotografinja je bila zaposlena na Inštitutu za varilstvo in od 1999 na Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Sodelovala je na več skupinskih razstavah in pri izdelavi publikac^, razstav v okviru Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Je ena od glavnih pobudnic in ustanoviteljica, do leta 1999 pa tudi odgovorna urednica Fotografija. Od 1996. leta je članica izvršnega odbora Društva fotografov Slovenije, od leta 2008 pa članica Fotokluba Ljubljana. Po
Fotografinja Tatjana Rodošek Kupi peska v barvnih odtenkih
Fotografska impres^a
krat je svoj fotografski aparat postavljala v večernih urah in po dežju, da je ujela zanimive barvne vtise in
odseve v notranjosti kamnoloma. Vtisi so prikazali neki nenavadni čustveni sprejem zunanjega sveta
peska, kamna in številnih deževnih luž, v katerih se je zaznal odsev sončnega zahoda. Vsi prisotni so si
upokojitvi dela kot svobodna fotografinja. Najbližje sta ji reportažna in portret-na fotografija.« S. S.
»V,
- ^
Fotografska razstava
Jaz, gledalec
V sklopu območne revje plesnih skupin Vja vaja 2010 je bila v avli Cankarjevega doma na Vrhniki odprta razstava dokumentarne fotografije avtorja Janeza Eržena.
Rodil se je leta 1952 v Spodnji Besnici pri Kranju. Že od otroštva se je srečeval z ljubiteljskim kulturnim dogajanjem, saj ga je k temu spodbudil njegov oče, dolgoletni režiser in igralec krajevnega kulturnega društva ter član Prešernovega gledališča v Kranju. Kmalu se je srečal tudi s filmom in fotografijo. Nekaj časa je deloval v filmskem klubu Minifilm v Ljubljani ter v Fotokino klubu Janez Puhar v Kranju.
Leto 1975 je bilo prelomno za njegovo kulturno delo, saj se je zaposlil pri Zvezi kulturnih organizac^ Kranj. Začel se je izobraževati in udeleževati državnih seminarjev za igralce, gledališke in lutkovne režiserje, spremljevalce gledaliških predstav, za organizatorje kulturnega življenja. Od leta 2003 je
ga ustvarjanja.
Janez Eržen je za svoje delo prejel številna priznanja: red dela (SFRJ), odličje svoboda z zlatim listom, zlato Linhartovo značko za rež^o (ZKOS); veliko Prešernovo plaketo (Kulturna skupnost Kranj), zlato voščenko
Janez Eržen je bil aktiven tudi na Vrhniki v Cankarjevem domu.
Dve njegovi razstavljeni dokumentarni fotografiji
na republiškem JSKD v Ljubljani zaposlen kot fotograf dokumentalist. Spremlja ljubiteljsko kulturno dogajanje po Slovenci in ga dokumentira. Zbrano gradivo kronološko in območno arhivira ter je tako na voljo vsem, ki jih zanima takšno dogajanje: nastopajočim, organizatorjem, medlem in ljubiteljem kulturne-
(KS) in druga priznanja.
Razstavljene fotografije v avli prikazujejo dokumentarno zaporedje fotografij z različnih območnih in republiških rev^. Postavil se je kot „jaz, gledalec" in tako v objektiv uljel številne dokumentarne, vendar pa žive in aktivne scene.
S.S.

Plesni studio Peter Pan 1 - Borovnica (mentorstvo: Andreja Dimnik, koreografija: Nataša Beltram)
Plesni studio Peter Pan 3 - Borovnica (mentorstvo: Andreja Dimnik, koreografija: Nataša Beltram)
Šolsko športno društvo Log - Dragomer (mentorstvo in koreografija: Katja Britvič)
Vja vaja 2010
Območna rev^'a plesnih skupin
Javni sklad Republike Slovenje za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika, je bil organizator letošnje območne revje plesnih skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Revja z naslovom Vja vaja 2010 je bila v četrtek, 4. marca, v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Na velikem odru Cankarjevega doma se je predstavilo šest plesnih skupin, in sicer: tri iz Občine Borovnica, dve z Vrhnike in ena iz Loga - Drag-omerja. Tako so gledalci, ki jih je bilo nekoliko manj kot prejšnja leta, videli okoli petdeset plesalcev od najmlajših pa do nekoliko starejših deklet. Vsi nastopi so minili brez večje treme, tako da so jih vsi prisotni nagradili z velikim aplavzom.
Strokovni selektor Igor Sviderski si je vsak nastop dobro ogledal ter se po končani rev^l na okrogli mizi srečal z vsemi mentorji plesnih skupin. Letošnja rev^a V^a Vaja je bila tako ena izmed petih rev^ JSKD RS, Območne izpostave Vrhnika, saj se jih bo marca zvrstilo še kar nekaj. O vseh bomo poročali tudi v Našem časopisu.
S. S.


Plesni studio Peter^Pan 2 - Vrhnika (mentorstvo: Andreja Dimnik, koreografija: Kaja Žitko)
Plesni studio Peter Pan 4 - Borovnica (mentorstvo: Andreja Dimnik, koreografija: Nataša Beltram)
Vesoljski povžki - KD Stara Vrhnika (mentorstvo Tina Krvina)
62
NAŠ ČASOPIS
Kultura
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Nova komedija KUD Ligojna
Sadika je uspešno začela »stavkati«!
Dramska sekcja Sadika iz Kulturno-umetniškega društva Ligojna je na oder postavila že tretjo veseloigro Zakonci stavkajo in bila nagrajena z izjemnim obiskom ter gromkim aplavzom. Najlepše darilo za vse igralce in tehnično ekipo je pogled na polno dvorano, smeh med predstavo in aplavz na koncu, ki je nepopisno lep, pa tudi ganljiv.
Pred dobrimi tremi leti osnovana in v KUD Ligojna posajena Sadika se je z leti že dodobra ukoreninila. Dve korenini sta ji že čvrsto v oporo, tretja, ki se prav zdaj ukoreninja, pa ji bo dodala še več zanesljivosti za dobro rast v prihodnje.
Prva Pričarani ženin in druga Kam iz zadrege sta Sadiko oživeli, za tretjo, Zakonci stavkaj,o pa upajo, da bo Sadiko tudi razcvetela. Dvanajst domačinov, amater-
ki pa jo ljubezen vedno izniči in preseže.
Nekaj vtisov z vaj je povedala igralka Andreja Svete, ki v tej igri igra lik Siparice: »Obnova dvorane v gasilskem domu je omogočila odlične pogoje za delo dramske sekc^e. Prepričati je bilo potrebno nekaj krajanov, da se bodo »prelevili« v igralce in žrtvovali mnogo svojega prostega časa. V tej igri nas igra dvanajst domačinov. Dvakrat tedensko se dobivamo
Prizor iz prvega dejanja
skih igralcev in poleg tehnične ekipe, ki je nepogrešljivi člen sekc^e, ter ob ponovni pomoči znanega igralca in režiserja Janeza Cankarja so v manj kot pol leta na oder postavili novo veseloigro Zakonci stavkajo, avtorja J. Pohla, ki si želi na nadvse komičen način prikazati razliko nad možem in ženo,
no p e. M(
OBMOČNA IZPOSTAVA VRHNIKA
VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE	
Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 7. 4. 2010, ob 18. uri. Vstop prost.	ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE MEHKOBA OSTRINE, OSTRINA MEHKOBE Razstavlja: Sonja Lebedinec Umetniška beseda in glasba: Lado Jakša
Cankarjev dom Vrhnika, četrtek, 8. 4.2010, ob 17.30. Vstopnina 3 evre. Otroci gratis vstopnice.	TA POMLAD JE NAGAJIVA, MARSIKAJ POD SNEGOM SKRIVA OBMOČNA REV^A PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV občin Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer
Cankarjev dom Vrhnika, ponedeljek, 12. 4. 2010, ob 18. uri. Vstopnina 3 evre. Otroci gratis vstopnice.	ŽIV ŽAV OBMOČNA REV^A OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV občin Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer
Gasilski dom Ligojna, sobota, 17. 4. 2010, ob 19. uri. Vstopnina 4 evre.	PRAV LUŠTNO JE RES NA DEŽELI OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Izvedba prireditve: KULTURNO DRUŠTVO LIGOJNA
Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 21. 4. 2010, od 8. do 14. ure. Vstop prost.	REGUSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN KOORDINACUE OSREDNJA SLOVENUA
Kulturni dom Logatec, petek, 23. 4. 2010, ob 18. uri.	OBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN Območnih izpostav JSKD Logatec, Vrhnika in Cerknica Izvedba prireditve: JSKD, Območna izpostava Logatec
in ob tem skrbno zre v scenar^'. Ko se igralcu zalomi, se nemudoma obrne, steče na oder in pokaže, kako se stvari streže. Smeha nam ne manjka niti takrat, ko se kateri od igralcev v želji, da bi svojo vlogo odigral najboljše, spotakne ob stol ali pa pove besedilo, ki originalno pripada nekomu drugemu.« Doslej so »stavkali« štirikrat na domačem odru, kjer je najlepše. Še lepša novica pa je, da obstajajo komaj tri leta, pa
Vseh dvanajst nastopajočih skupaj z režiserjem Janezom Cankarjem
i* I
^ it
Na premieri in poznejših ponovitvah je bila dvorana vedno polna obiskovalcev.
Poklon igralcev številnemu občinstvu
v dvorani in skrbno pilimo svo-■ • igr
adimo, naš režiser Janez pod
edtem, ko
je igralske vloge. vad
odrom skrbno spremlja vsak naš gib, krili z rokami, nekomu prišepetava besedilo in hkrati drugemu kaže, kam naj se pomakne, da bo igra stekla, kot se spodobi. Na vsake toliko časa se sprehodi do konca dvorane
Po uspešni premieri so razrezali še torto.
Predsednica KS Ligojna Mojca Gutnik je predala zahvalo režiserju Janezu Cankarju.
OBVESTILO - KUD Ligojna, Dramska sekcija SADIKA, bo v sredo, 21. aprila, ob 19.30 uprizorila veseloigro ZAKONCI STAVKAJO v Cankarjevem domu na Vrhniki za Obrtno zbornico Vrhnika in vse druge, ki si želijo ogledati igro.
Vljudno vabljeni!
KUD Ligoina,JASLICARSKA SEKC^A, se zahvaljuje: Mesarji Kavčič Drenov Grič, Gostilni Turšič ter Žito Vrhnika za darove pri pogostitvi nastopajočih v 14. Živih jaslicah. Še enkrat hvala vsem.
KUD Ligojna
Izjemna igralca Mici Mele in Franc Podlipec deležna največjega aplavza.
imajo za seboj že tri komedie in vsaka je zahtevnejša in bolj dodelana.
Predsednica KUD-a Ligoj-na Mar^'a Kupec večkrat pove: »Vsak je za nekaj, vsi smo za vse. Kakšna sreča je to. Naša komed^'a je vredna ogleda v vseh pogledih, od scenografije Janeza Kogovška in Vinka Cankarja, kostumografije Milene in Metoda Samotorčana do maske Olge Frank in ostale nepogrešljive tehnične ekipe. Pohvale vredna pa je tudi žir^'a Janeza Cankarja.«
Najstarejša igralka v igri, Mici Mele, pa s ponosom doda: »Med nami igralci vladata ve-
lika sloga in močna volja, brez tega pa takega uspeh v tako majhni vasi ne bi bilo.«
Složnost pa je še kako potrebna, ko se odprav^b na gostovanje v sosednje kraje. Sceno, obleke, rekvizite, vse to morajo pripeljati v gostujoči kraj, jo tam postaviti, igro zaigrati, sceno zopet razstaviti, naložiti in odpeljati, pa spet postaviti ^ Tako je vsakokrat. Problem nastane tam, kjer je majhen oder, ampak ga reš^b z dobro voljo in v želji, da za dve uri ljudi odmaknejo od vsakdanjih težav. Tako je potrebna ekipa ljudi, ki jih ne vidimo na odru, so pa nepogrešljivi pri vsaki uprizoritvi. Zahvale: Dramska sekc^'a Sadika se zahvaljuje dobrotnikom, ki so bili: Radio Ognjišče, Mizarstvo Kogovšek, Velika Li-gojna, Tiskarna Schwarz, Metod Samotorčan, Vrhnika, TaJMa - Tapetništvo Jože Ma-rolt, Horjul, Gostilna Bajc.
Besedilo in fotografije: Jure Žitko
Meta Kušar, pesnica, publicistka in esejistka ter Dragica Bre-skvar med mladimi literati osrednjeslovenske reg^e.
Vrhniški JSKD
Srečali so se mladi literati
Vrhnika, 24. februar - V Cankarjevem domu je potekalo re-g^'sko srečanje Festivala mlade literature Urška 2010 za osrednjo Sloven^b. Gre za literarni natečaj, ki ga je razpisala rev^'a Mentor, v njem pa so lahko sodelovali mladi avtorji, starejši od 15 let. Svoje poezie ali prozo so morali oddati do sredine januarja na republiški sklad za kulturne dejavnosti, da so jih pregledala očesa strokovnjakov.
Tako so tiste dni po Slovenci potekala regionalna srečanja omenjenih mladih literatov. Enega od šestih je v Cankarjevem domu gostila tudi vrhniška izpostava javnega sklada. Strokovni spremljevalki sta bili Meta Kušar, pesnica, publicistka in esejistka, ter Dragica Breskvar, samostojna svetovalka za literarno dejavnost in urednica rev^e Mentor. Predhodno sta že pregledali dela 26 mladih avtorjev iz osrednje Slovence in na srečanju pa sta jima posredovali svoje komentarje ter jima obenem tudi predlagali literarno delo za nadgraditev znanja. Na splošno pa sta avtorjem položili na dušo, naj bolj berejo in se poglabljajo vase. Opozorila sta še na klišejske besedne zveze in pogoste slovnične napake.
Na koncu se bo do sedem izbranih avtorjev s teh srečanj predstavilo na Festivalu mlade literature Urška oktobra 2010 v Slovenj Gradcu. Najboljšemu avtorju bo rev^a Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na naslednjem festivalu oktobra 2011 v Slovenj Gradcu. Avtorji bodo kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi sto izvodov svoje knjige. (gt)
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
63
Program prireditev za april 2010
Cankarjev dom Vrhnika
ČETRTEK, 1. 4. 2010, ob 20. uri (78 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. SEVER Nord Drama, podnapisi, nominacija Evropske filmske akademije za najboljši evropski film 2009. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 2. 4. 2010, ob 20. uri (118 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. V ZRAKU Up in the Air Komedija, podnapisi, nominiran za 6 oskarjev in še 44 nagrad in 51 drugih nominacij; George Clooney! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 3. 4. 2010, ob 18. uri (118 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. PERCY JACKSON IN OLIMPIJCI: KRADLJIVEC STRELE Percy Jackson & the Olympians: The Lightning Thief Družinska domišljijska pustolovščina, podnapisi, 10+. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 4. 4. 2010, ob 17.30 (118 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. PERCY JACKSON IN OLIMPIJCI: KRADLJIVEC STRELE Percy Jackson & the Olympians: The Lightning Thief Družinska domišljijska pustolovščina, podnapisi, 10+. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 4. 4. 2010, ob 20. uri (118 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. V ZRAKU Up in the Air Komedija, podnapisi, nominiran za 6 Oskarjev in še 44 nagrad in 51 drugih nominacij; George Clooney! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 6. 4. 2010, ob 20.30 (118 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. KNJIGA ODREŠITVE The Book of Eli Akcijska pustolovska drama, podnapisi, tri nominacije za nagrade v žanru ZF-filma; Denzel Washington! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SREDA, 7. 4. 2010, ob 18. uri. Vstop prost.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA Sonja Lebedinec MEHKOBA OSTRINE, OSTRINA MEHKOBE Fotografska razstava Umetniška beseda in glasba: Lado Jakša Razstava bo odprta do 22. 4. 2010. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 8. 4. 2010, ob 17.30 Vstopnina: 3 evre. Otroci: gratis vstopnice.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA TA POMLAD JE NAGAJIVA Revija predšolskih pevskih zborov Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 8. 4. 2010, ob 20. uri (88 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. MALA SELIVKA Pavee Lacken: The Traveller Girl Mladinska drama, podnapisi, tri nagrade in še tri nominacije, ob svetovnem dnevu Romov. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 9. 4. 2010, ob 19.30. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA Zaključek čistilne akcije STOP DIVJIM ODLAGALIŠČEM NA BARJU Predavanje: Jernej Fefer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 10. 4. 2010, ob 20. uri. Vstopnina: 14 evrov.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLASBENI ABONMA in IZVEN Milko Lazar in Bojan Gorišek KONCERT ZA DVA KLAVIRJA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 11. 4. 2010, ob 18. uri (86 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. BELI PLANET La planete blanche Dokumentarni film o arktičnih živalih, podnapisi, 8+. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 11. 4. 2010, ob 20. uri (126 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. NA ROBU TEME Edge of Darkness Drama (triler), podnapisi; Mel Gibson! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PONEDELJEK, 12. 4. 2010, ob 18. uri. Vstopnina: 3 evre. Otroci: gratis vstopnice.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA ŽIV ŽAV Območna revija otroških in mladinskih zborov Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 13. 4. 2010, ob 18. uri. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Peter Lovrin SOŽITJE MED VZHODOM IN ZAHODOM Oblikovalsko slikarska razstava Razstava bo odprta do 4. maja 2010. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 13. 4. 2010, ob 20.30 (96 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. GRDA RESNICA The Ugly Truth Romantična komedija, podnapisi, tri nominacije za nagrade. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 15. 4. 2010, ob 20. uri (92 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. RAZMETANE POSTELJE Unmade Beds Komična mladinska drama, podnapisi, Liffe 2009!, film o odraščanju. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 17. 4. 2010, 1.	konc. ob 17. uri. Vstopnina: 10 evrov, otroci: 5 evrov, 2.	konc. ob 20. uri. Vstopnina: 10 evrov.	ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, 14. pomladni gala koncert, gostje - klapa Mali grad iz Kamnika MELODIJE JADRANA IN MEDITERANA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 18. 4. 2010, ob 18. uri (81 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER. d. o. o. ŽELVINO OSUPLJIVO POTOVANJE Turtle: The Incredible Journey Dokumentarni sinhronizirani film, 5+. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 18. 4. 2010, ob 20. uri (103 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. KJE STA MORGANOVA? Did You Hear about the Morgans? Romantična komična drama, podnapisi. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PONEDELJEK, 19. 4. 2010, ob 20. uri. Vstopnina: 15 evrov.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA FOTR Monokomedija Režija: Nataša Barbara Gračner Igra: Lado Bizovičar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 20. 4. 2010 ob 20.30 (131 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. BOMBNA MISIJA The Hurt Locker Akcijska vojna drama, podnapisi, zmagovalec letošnje podelitve Oskarjev! Ob tem še 118 drugih nagrad in nominacij!! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SREDA, 21. 4. 2010, od 8. do 14. ure. Vstop prost.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 22. 4. 2010, ob 20. uri (96 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. UBIL SEM SVOJO MAMO Jai tue ma mere Komična drama, podnapisi, med najbolj priljubljenimi filmi pri občinstvu na Liffe 09! Avtorski film 20-letnega samouka! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 27. 4. 2010, ob 20.30 uri (135 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. V MOJIH NEBESIH Lovely Bones Drama (triler), podnapisi, nominacija za Oskarja in še 26 drugih nagrad in nominacij! Film režiserja Gospodarja prstanov, po knjižni uspešnici Alice Sebold, ki je prevedena tudi v slovenščino. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 29. 4. 2010, ob 20. uri (134 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. NEPREMAGLJIV Invictus Biografska športna drama, podnapisi, 2 nominaciji za Oskarja in še 23 drugih nagrad in nominacij, režija Clint Eastwood. Zgodba o Nelsonu Mandeli. Knjiga je pravkar izšla v slovenščini! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
Predprodaja vstopnic za prireditve:
Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@,2avod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, Sobota: od 8. do 14. ure in eno uro (za filmske predstave pol ure!) pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.2avod-cankar.si, www.vrhnika.si. Več o filmih si preberite na www.kolosej.si ali na www.imdb.com.
64 NAŠ ČASOPIS	Kultura	29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA FOTR
Monokomed^'a
Rež^'a: Nataša Barbara Gračner Igra: Lado Bizovičar
Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PONEDELJEK,
19. 4. 2010, ob 20. uri.
Vstopnina: 15 evrov.
Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA
Vas vljudno vabi na odprtje oblikovalsko-slikarske razstave:
PETER LOVRIN
SOŽITJE MED VZHODOM IN ZAHODOM,
ki bo v torek, 13. aprila 2010, ob 18. uri v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki.
Razstava bo odprta do 4. maja 2010 od ponedeljka do petka, in sicer od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 8.30 do 12. ure.
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA
Vas vljudno vabi na odprtje fotografske razstave: SONJA LEBEDINEC
MEHKOBA OSTRINE, OSTRINA MEHKOBE,
ki bo v sredo, 8. aprila 2010, ob 18. uri v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Umetniška beseda in glasba: Lado Jakša.
Razstava bo odprta do 22. aprila 2010
RAZSTAVE SO ODPRTE TUDI OB NEDELJAH OD 8.30 DO 12. URE. VABLJENI!
CANKARJEV DOM VRHNIKA Glasbeni abonma in izven Sobota, 10. april 2010, ob 20. uri.
Klavirski duo
MILKO LAZAR in BOJAN GORIŠEK
Milko Lazar je skladatelj, pianist, čembalist in saksofonist. Petnajst let je bil v Big Bandu RTV Slovenca prvi alt saksofonist in solist, dirigent in skladatelj. V svojem jazzovskem obdobju je deloval z mnogimi lastnimi zasedbami (Quatebriga, Royal Society, Šteftet Rifi, Milko Lazar Quartet) in z mnogimi svetovno znanimi glasbeniki (Maria SAneider, Herb Po-meroy, Peter Herbolzheimer in Mathias Ruegg). Posnel je več kot štirideset LP- in CD-plošč z različnimi zasedbami in dvanajst avtorskih CD-plošč. Redno komponira za orkester Slovenske filharmonie in Simfonike RTV Slovenca.
Poleg skladanja za različne komorne zasedbe in simfonične orkestre redno ustvarja tudi glasbo za filme, gledališča in plesne ter multimed^ske projekte.
Med mnogimi drugimi nagradami je leta 2005 prejel nagrado Prešernovega sklada za skladateljsko delo.
Bojan Gorišek je eden vidnejših slovenskih pianistov. Na Akademii za glasbo v Ljubljani je leta 1986 diplomiral v razredu prof. Acia Bertonclja, izpopolnjeval pa se je v Kolnu. Njegov koncertni repertoa (več kot dvajset CD) sestavljajo predvsem dela skladateljev 20. in 21. stoletja; arhivsko je posnel celoten Satiejev klavirski opus, celoten opus za klavir in dva klavirja Georga Crumba in Concord-Sonato Charlesa Ivesa. Sicer pa je krstil mnogo novosti slovenskih skladateljev. Koncertiral je po vsej Evropi, ZDA, Južni Ameriki in Kitajski. Od leta 2007 je profesor za komorno igro na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Leta 1986 je prejel nagrado zlata ptica, leta 2006 pa nagrado Prešernovega sklada.
Program (približen):
-	Milko Lazar: Pret-a-porter variacje za dva klavirja
-	Milko Lazar: Šteftet trilogja št. 1 in št. 2 za dva klavirja
-	Aldo Kumar: Repete za dva klavirja
-	M. Ravel: Bolero za dva klavirja
Koncert traja 75 minut.
Vrhniški kino
Premiera filma Alica v čudežni deželi
Vrhnika, 18. marec - V vrhniškem Cankarjevem domu se je zgodil dogodek, ki se ne
prepeti velikokrat. Vrhniško kino je namreč gostil pre-miero filma Alica v čudežni
deželi, ki je edina projekcja tega filma med Koprom in Kranjem. Župan dr. Marjan
Zaradi spora distributerja in velikih ljubljanskih kinov so film dobila manjša kina, med drugim tudi vrhniški.
Rihar, ki je uvodoma povedal nekaj besed, je dejal, da gre za pomemben kulturni dogodek in izrazil upanje v ponovno oživitev vrhniškega kina. Ta doživlja ponoven razcvet od lanskega leta dalje, ko sta moči združila Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Go-Partner. »Lani smo imeli sprva bolj sporadične predstave, nato pa smo jeseni dosegli dogovor z Zavodom Ivana Cankarja o ponovni oživitvi vrhniškega
V kino-operaterski sobi, od leve proti desni: Marjan Geohelli,	imamo
Janez Šestan in Anrej Kek.	približno po tri predstave te-
densko. V tem času si je naše predstave ogledalo 5200 gledalcev, od tega jih je kupilo karto 4500,« je pojasnil Marjan Geohelli iz Go-Partnerja. Kino je bil nekoč prisoten v vsakem manjšem mestu. Z odprtjem velikih kino dvoran v Ljubljani in po drugih mestih, pa je večina lokalnih kinov pospravilo filmske kolute v predal in zaključilo s predvajanjem. Vrhniški kino je tako danes edini med Ljubljano in Sežano. »Naš namen je tudi obnova infrastrukture za projekcjo filma, saj je ta na Vrhniki stara petdeset in več let. Potrebna bi bila digitalizacja, ki pa seveda veliko stane. Na srečo država na tem področju pripravlja neke novosti, finančne vzpodbude, napovedan je celo evropski denar. Skratka, v kolikor bi bila za to zainteresirana tudi lokalna skupnost ter Zavod Ivana Cankarja, bi lahko prešli na novo opremo, ki bi odprla kup novih možnosti,« je pojasnil Geohelli. Sicer pa se bodo filmski koluti čez tri mesece začeli vrteti nekoliko počasneje. Poleti kino ne bo imel takšnega tempa kot med letom, ohranjeni pa bodo nekateri tako imenovani top termini. »Ni pa izključeno, da ne bi imeli tudi kina na prostem, seveda v kolikor bi nam nekdo priskrbel opremo in prostor,« je še dodal Geohelli.
Gašper Tominc
Oder je zopet oživel
Družinska zgodba v pismih
Stara Vrhnika, 21. februar - Starovrhniško kulturno društvo se je tokrat javnosti predstavilo z nekoliko drugačno dramsko uprizoritvyo. Pod režisersko taktirko Katarine Lavš Mejač so na oder postavili igro Družinska zgodba v pismih, ki je obiskovalce nagovarjala samo prek branja starih pisem. Kljub neobičajni igri je občinstvo uprizoritev sprejelo z navdušenjem in po predstavi je bilo mogoče slišati marsikatero pohvalo.
Neobičajno pri igri je bilo, da ni imela klasičnega dialoga med igralci, pač pa so slednji zgolj brali pisma, vsebino pa
t t
* *
Fp
\ v

Igralski ansambel s Katarino Lavš Mejač v svoji sredini
še dodatno ponazarjali z gibi. Gledalec je tako prek prebranih pisem spremljal življenje kmečke družine v 19. stoletju - od otrokovega rojstva do očetove smrti. »Že več let sodelujeva z Andrejo Gromovo. Pred časom se ji je porodila ideja, da bi naredili igro s pomočjo pisem. Takoj me je zamikalo. Na plano sem potegnila nekaj družinskih pisem in Podkrajškov priročnik za pisanje pisem. Dodala sem še ščepec domišljje in tako je nastala življenjska zgodba družine izpred več kot sto let,« je po predstavi dejala njena režiserka Lavš Mejačeva, ki je na Stari Vrhniki že stara znanka, saj ima vsaj enkrat na leto družinske delavnice. Nastalo je eno uro dolgo dramsko delo, v katerem je poleg nje veliko delo


"i
Neobičajna igra je požela veliko pohval.
opravil njen mož Janez Mejač, ki je poskrbel za pravilne in nazorne gibe igralcev. Ti so se v tovrstnem dramskem delu, kjer ni klasičnega dialoga, izkazali za zelo pomemben element igre.
Obiskovalci so iz igre lahko izluščili sporočilo, kako je bilo komuniciranje v preteklosti srčnejše kot dandanes. »Kljub stiskam tistega časa, je bilo sporazumevanje bolj odprto in čustveno. Sporočila so nagovarjala srce in ne razuma, kot se to dogaja danes,« je dejala Lavš Mejačeva in kategorično zavrnila, da vsebini današnjih sporočil botruje pač časovna stiska. »Nimam rada, da kdo pravi, da je bilo včasih drugače, pri tem pa misli, da je bilo boljše. Bilo je drugače, ni bilo pa rečeno, da je bilo boljše. Vsak čas je tak, kakršnega si naredjo ljudje.« In čeprav se mogoče način komuniciranja spreminja, pa želja po starih sporočilih vendarle ostaja. »Kar nekaj ljudi je prišlo k meni in dejalo, kako lepa so tovrstna sporočila, polna čustev in da bi jih tudi sami radi doživeli.«
Sicer pa je bil splošen odziv na predstavo dober. Nekateri igralci so še pred začetkom izrazili pomisleke, kako bo občinstvo sprejelo predstavo. »Izkazalo se je, da ne gre podcenjevati občinstva, kajti toliko pohval, kot sem jih slišala danes, jih že dolgo nisem,« je še dejala Lavš Mejačeva.
Gašper Tominc
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Kultura NAŠ ČASOPIS 65
	
•Klub ■ zakon : • zako	m • Klub : ^Zak^on ^ Klub zakon • Klub Zakona Klub zak^on^
Od 1. aprila do 1. maja 2010 - klub Zakon
Razstava Utrinki s fotografskega tečaja
Po novem letu smo začeli s fotografskim tečajem digitalne fotografije, ki ga je vodil fotograf Andrej Nagode. Deset tečajnikov, ki so vztrajali do konca, se je v dobrih dvajsetih urah dela na terenu ter prek korektur učilo o kompozicyi, svetlobi, globinskih ostritvah in osnovah digitalne fotografije nasploh. Avtorji nam bodo na odprtju razstave, ki bo 1. aprila, predstavili predvsem portrete, vmes pa se bo našel tudi utrinek s terena ali samostojnega raziskovanja. Zato vas
macye spremljajte našo spletno stran: www.kvs-klub.si.
Sobota, 24. aprila 2010, ob 22. uri - klub Zakon
Odprti oder kluba Zakon:
Moonshine Olive, Barely Modern, Smokin' Blue
Moonshine Olive
Skupina je bila ustanovljena poleti leta 2008. Gre za povsem novo zasedbo, sicer pa se fantje z glasbo in nastopanjem ukvarjajo že vrsto let, saj so v preteklosti igrali v mnogih glasbenih skupinah (Mojo Hand, Stopinje, Podroom, Amar-
vabimo, da se nam pridružite ob 20. uri v klubu Zakon, da ob klepetu in prigrizku skupaj ocenimo, kako dobri so postali tečajniki ter za koga bomo mogoče nekoč še slišali.
Sobota, 3. aprila 2010, Nassfeld Smučar^ja
Letošnje smučanje v Nassfeldu smo prestavili na 3. april 2010. Člani KVŠ-ja prinesite smučarsko opremo in smučajte z nami za le 20 evrov! Nesrečneži, ki bi radi smučali, ampak ste za včlanitev prestari ali si samo ne upate včlaniti se, pa boste plačali okoli 40 evrov. Za več infor-macy spremljajte našo internetno stran (www.kvs-klub.si).
Sobota, 10. april 2010 - klub Zakon
Impropredstava Improtentnih
Po zaspanem zimskem dremežu so se zbudili, spihali prah s svojih možganov ter dobro razmigali zakrnele skelete - in vse to le vam na čast, drago občinstvo. Spet so vas pripravljeni zabavati, ponovno želyo, da jih postavite v najbolj nemogoče situacye ter preverite, ali so Improtentni še vedno tako začinjeni in sveži. Zato 10. aprila 2010 obiščite klub Zakon, se udobno namestite in preizkusite odrske ter improvizacyske spretnosti dobro znane improgledališke skupine Improtentni.
Sobota 17. aprila 2010 - Vrhnika, več lokacy
Očistimo Slovenjo v enem dnevu
Imate dovolj očitkov, da nikoli ne storite nič koristnega za druge? Ste tudi vi siti ljudi, ki vedno samo govoričyo, kaj da bi bilo treba, sami pa nikoli nič ne storijo? Pomagajte nam jih utišati in se nam pridružite v čistilni akcji Očistimo Slove-njo v enem dnevu. V Klubu vrhniških študentov smo se namreč odločili, da se udeležimo čistilne akcje in se 17. aprila 2010 povežemo s koordinatorjem Občine Vrhnika, ki nam bo podal vse potrebne informacje ter nas čez dan usmerjal na terenu. Na vas, dragi člani, pa je, da se nam pridružite v čim večjem številu ter dokažete, da vam ni vseeno in ste si pripravljeni vzeti en dan in storiti nekaj družbenokoristnega. Za sprotne infor-
^
februarja 2008 pa se je bendu pridružil kitarist Drago Mihaljević, ki je bil že kar nekaj časa shranjen v telefonskem imeniku klaviaturista Lana Štrucla. S sabo je pripeljal tudi Matjasa Severhena, ki je prevzel vlogo bobnarja. Tako ima skupina Smokin' Blue uradni rojstni dan 29. februarja 2008. Od takrat Bend tedensko vadi in redno koncertira. Njihova glasba je mešanica mnogo različnih zvrsti in tvori eksploziv, imenovan Smokin' Rock. Poleg lastne promocje člani benda pišejo glasbo tudi za druge izvajalce. Njihovo skladbo Voices boste lahko slišali v filmu Distorzija, v režji Mihe Hočevarja.
Od 28. do 30 aprila 2010 - prostori Krajevne skupnosti Vrhnika
Otroške delavnice
Pred nami so ponovno počitnice in vas tudi tokrat vabimo, da jih preživite z nami. Svoje prstke bomo razmigali z barvanjem, rezanjem, lepljenjem, šivanjem, če pa nam bo vreme naklonilo kakšen topel žarek, bomo na bližnjem igrišču raz-migali tudi podplatke. Delavnice bodo potekale od 28. do 30. aprila, dopoldne
cord Njihov stil ima glasbene korenine v ameriškem kantriroku s primesmi folka, rokenrola in bluza, pravi namen skupine pa je ustvarjanje lastne glasbe, po kateri bo prepoznavna sladokuscem pa tudi ljubiteljskemu poslušalstvu - torej v živo predstavljati ustvarjalno energijo svojega repertoarja in ga dopolnjevati z glasbenimi zvrstmi, ki pri nas na odrih tako rekoč niso zastopane, kljub temu da so vplivale na večino skupin, ki igrajo tovrstno glasbo. Skupina je vajena nastopati v različnih instrumentalnih zasedbah, popolnoma električnih pa tudi povsem akustičnih. Tudi dodajanje raznovrstnih instrumentov in s tem slogov igranja je ena izmed njihovih ustvarjalnih stalnic.
Barely Modern
Barely Modern so garažni rokenrol trio iz Logatca. Skupaj igrajo od leta 2007, lani pa ste jih lahko zasledili na Klubskem maratonu. Nekateri njihovo glasbo opisujejo kot energičen, uporniško-ele-ganten garažni rok.
Smokin' Blue
Skupina Smokin' Blue je bila ustanovljena v začetku leta 2008. Prvotni člani so bili Lan Štrucl (klaviature, kitara), Aljoša Struga (bas kitara, spremljevalni vokal) in Luka Skrbinšek (vokal). Pred njimi sta bila dva meseca napornega iskanja drugih članov benda. Kandidati so prihajali in precej hitro tudi odhajali, konflikti so nastajali predvsem zaradi glasbenih usmeritev. Proti sredini
od 10. do 13. ure in popoldne od 16. do 19. ure v prostorih Krajevne skupnosti Vrhnika na Tržaški 11. Delavnice so brezplačne.
4., 11., 18. in 25. april 2010 ob 18. uri
-	telovadnica Partizan
KVŠ-jev fitnes in rekreacja
KVŠ-jeve rekreacie(nogomet) in fitnesa se lahko udeležite vsako nedeljo od 18.00 do 19.30 v telovadnici Partizan. Če vam zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu ga ne bi še vi? Vaša udeležba je zaželena in ^ brezplačna!
4., 11., 18. in 25. april 2010 ob 20. uri
-	klub Zakon
Nedeljski filmski večeri
Ker človeškemu bitju prja ogled dobrega filma, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekcjo in dobrim ozvočenjem poustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Ponavadi predvajamo tu-jejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere tele-vizjci nimajo posluha. Z glasovanjem na forumu (www.kvs-klub.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film!
Mesečni DJ-program kluba Zakon:
petek, 2. 4.: Jerry - Beat'n'bass (drum&-bass in sorodne glasbe) sobota, 3. 4.: Vortex - ElectricEscape (elektronske plesne godbe) petek, 9. 4.: O'Green - O'Greenova plesna razpaljotka (od kitarskih do elektronskih plesnih viž)
sobota, 10. 4.: Sukii - Alter Orient Express (alternativne godbe z vzhodnjaškim pridihom)
petek, 16. 4.: Hihi - Right To The Core (metalcore, hardcore, metal) sobota, 17. 4.: Lea - Lea's Wonderland (funky, dubby, indie)
petek, 23. 4.: Tafari - Tafarjeva rojstnod-nevna plesalnica (urbane plesne godbe) petek, 30. 4.: Looka - Ulična simfonja (rap, r&b, hip hop)
Zastonj v kino? ^ Ja! Zakon!
Klub vrhniških študentov je vsem svojim članom/-icam podaril kupon (uporaben v vseh Kolosejevih kinocentrih in v Ki-noklubu Vič; kupon ne velja za 3D-filme), ki ga lahko zamenjajo za brezplačno kino-vstopnico za ogled filma po svoji izbiri! Če še nisi včlanjen/-a v KVŠ, je najbolje, da to storiš čim prej. Član/-ica Kluba vrhniških študentov lahko postaneš, če si djak/-inja ali študent/-ka s stalnim ali začasnim prebivališčem na območju občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log
-	Dragomer. Vpis je s potrdilom o šolanju
mogoč osebno v klubu Zakon vsak dan od 17. do 22. ure. Lahko pa na naš poštni naslov pošlješ potrdilo o šolanju skupaj z izpolnjeno pristopno izjavo (www. kvsklub.si/kvs_pristopna.doc). Kupon ti bomo poslali po pošti v roku 14 dni po včlanitvi, lahko pa ga ob osebni včlanitvi prevzameš tudi sam/-a.
Skupinske maturitetne inštrukcje
V spomladanskih mesecih bo KVŠ nadaljeval z maturitetnimi tečaji za djake zaključnih letnikov. Za tečaje bo ugodna cena, še dodatno pa bodo subvencionirani za člane kluba. Tečaji bodo ob minimalnem številu petih prjavljenih udeležencev. Informacje in prjave na naslovu: program_kvs@yahoo.com.
Pridi po svojo KVŠ-majico
Želiš KVŠ-jevo majico nove sezone? Če si že član/-ica Kluba vrhniških študentov, jo med delovnim časom lahko že prevza-meš v klubu Zakon. Na voljo sta ženski in moški model majic v različnih velikostih. Če še nisi član/-ica KVŠ-ja, lahko to brezplačno postaneš s potrdilom o šolanju ali vpisu, ki ga v klub Zakon prineseš vsak dan od 17. do 22. ure ali pa ga s pristopno izjavo (www.kvs-klub.si/kvs_pristopna.doc) pošlješ po pošti.
Vabilo Djaške sekcje KVŠ-ja
Imaš status djaka in domislico? Postani član/-ica Djaške sekcje KVŠ in jo uresniči! Sestanki še zmeraj potekajo vsako nedeljo ob 19. uri v klubu Zakon. Vse, kar potrebuješ, sta potrdilo o šolanju in nora ideja! Za več informacj obišči spletno stran www.kvs-klub.si ali pokliči 041/846609 (predsednik Kekec).
Sestanki KVŠ-ja
V	šolskem letu 2009/10 sestanki KVŠ-ja potekaao vsak torek ob 20.00. V našo družbo ste vabljeni vsi z idejami, predlogi in voljo do dela.
Sazas? Ne, hvala!
Klub vrhniških študentov se pridružuje akcji revje Tribuna (www.tribuna.si) in drugih podpornikov, ki željo opozoriti na problematiko kolektivne zaščite glasbenih avtorskih pravic, ki jo na območju Slovenje izvaja Sazas. V klubu Zakon lahko vsak dan od 17. do 22. ure prevzamete svojo značko in simbolično izrazite svoje nestrinjanje.
Malo delo, nobeno delo
Klub vrhniških študentov se pridružuje pobudam drugih študentskih klubov in organizacj po Slovenji glede uvedbe malega dela v trenutno predlagani obliki, saj bo ob morebitnem sprejetju Zakona o malem delu tudi delovanje KVŠ-ja oteženo ali celo onemogočeno.
V	javnosti se največkrat omenjajo le Študentska organizacja Slovenje in študentske organizacje univerz, ne pa tudi lokalne organizacje - študentski klubi. Na študentske klube se največkrat pozabi in s tem tudi na, po zadnjih podatkih, prek 24.300 študentov, ki so člani teh klubov. Študentski klubi so ponekod postali edina lokalna kulturna in izobraževalna središča s številnimi projekti. V letu 2009 je tako 55 članov Zveze študentskih klubov Slovenje (Zveze ŠKIS) organiziralo skupaj 7988 dogodkov, na katere je prišlo 506.150 obiskovalcev. Skupaj so sofinancirali 1037 različnih subvencj, ki so zadevale 25.700 udeležencev in so z več kot 360 humanitarnimi in socialnimi ak-cjami pomagali 4180 študentom. Vse leto je bilo na voljo 41 informacjskih centrov s 97 e-točkami (brezplačen dostop do računalnika z internetno povezavo), ki jih je uporabljalo skupaj 49.200 uporabnikov. Izdanih je bilo 75 knjig v skupni nakladi 59.750 izvodov, izšlo pa je tudi 272 časopisov in informativnih publikacj v skupni nakladi 239.600 izvodov. Ker določene dejavnosti spadajo na nacionalno raven, je bila pred 15 leti ustanovljena Zveza ŠKIS, ki študentske klube predstavlja na nacionalni ravni in jim pri njihovem delovanju nudi pomoč.
Zakon o malem delu takšno obliko študentskega organiziranja slabi in otežuje.
V	primerjavi z manjšimi kraji imajo večja središča v razpisnem sistemu prednost, sploh po predlogu zakona, ki smo ga prejeli.
Študenti so med počitnicami poskrbeli za mlajše sovrstnike
Vrhnika, 19. februar - Zaključil se je zadnji dan zimskih počitnic. Osnovnošolci so teden izkoristili različno, nekateri manj drugi bolj aktivno. Obiskali smo skupino tistih, ki so obiskovali ustvarjalne delavnice, ki jih je zanje pripravil Klub vrhniških študentov.
Teden počitnic je bil zaradi slabega vremena kot nalašč za ustvarjalne delavnice, ki jih že vrsto let prirejajo vrhniški študenti. Prostor za delavnice je Klubu vrhniških študentov prjazno odstopila vrhniška krajevna skupnost, študenti pa so na plano potegnili zalogo idej in ustvarjalnih pripomočkov. Kot sta pojasnili vodji delavnic Neža Sluga in Katja Jazbec, sta skupaj z animatorji pripravili za vsako dopoldne in popoldne drugačne delavnice, osnovnošolci pa so lahko ustvarjali tudi po svoje, če jim to iz kateregakoli razloga ni bilo po godu. Tako so pred pustom izdelovali maske, lotili so se ptičjih hišic, pod njihovimi rokami so nastajale ledene rože, zimsko mesto... Kaj so počeli v času našega obiska, pa nam je pojasnil kar eden od udeležencev delavnice, četrtošolec Jure Brenčič Jazbec: »Danes mi je zanimivo, ker izdelujemo nekaj posebnega, nekaj drugačnega. To je lovilec iz sanj.« Ustvarjanje in dobra družba sta privabila tudi
Študenti so na plano potegnili zalogo idej in ustvarjalnih pripomočkov,
osnovnošolci pa so jih udejanjili v različnih izdelkih.
devetletno Rino Jurjevčič: »Zelo mi je všeč na delavnicah, ker ustvarjamo. Sama namreč zelo rada ustvarjam. Sicer sem upala, da bom čez počitnice kaj smučala, vendar mi vreme tega ne dopušča. Zato so delavnice zelo dobrodošle.« Sicer pa tokratna delavnica Kluba vrhniških študentov ni edina v letu. Za osnovnošolce poskrbjo še v času jesenskih in prvomajskih počitnic, ustvarjalne popoldneve pa imajo na sporedu tudi v decembru.(gt)
66 NAŠ ČASOPIS
Kultura
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pogled v otroške duše z Dragico Slana
Otroci nasmejali goste literarnega večera
Vrhnika, 11. marec 2010 - Cankarjeva knjižnica Vrhnika je marca na literarnem večeru gostila avtorico knjige Pogled v otroške duše Dragico Slana. Dragica, ki je vzgojiteljica v Vrtcu Dragomer, je skupaj s svojo skupino otrok Medvedki predstavila smešnice, ki jih je zbrala v knjigi. V kratkem intervjuju je avtorica na literarnem večeru med drugim povedala, kako je knjiga nastajala in kaj jo je spodbudilo k pisanju.
V čitalnici vrhniške knjižnice je Dragica Slana predstavila knjigo Pogled v otroške duše. Večer je z uvodnim nagovorom začel Štefan Skledar, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo. Knjiga je nekoliko drugačna, saj je skupek izjav otroških izpovedi, ki so jih zapisala otroška življenja. Zato je bila tudi knjiga predstavljena na nekoliko drugačen način, saj so
Svojo podporo sta avtorici izkazala župana Občine Log - Dragomer in Občine Brezovica.
vsebino knjige v smislu skečev prikazali kar otroci. Otroške izpovedi, polne smešnih domislic in prisrčnosti, pa so prostor vrhniške čitalnice napolnile z oblico smeha. Prostor čitalnice je bil skoraj premajhen za nastopajoče otroke iz Vrtca Dragomer, njihove starše in druge goste, ki so nedvomno uživali v literarnem večeru.
Večer je s pripovedovanjem odlomkov iz knjige povezoval Miha Rus, popestrila pa ga je mlada violinistka Petra Rozman. Otroci iz skupine Medvedki so se izjemno izkazali, saj so dobro uro peli, plesali in igrali skeče ter ob tem podoživljali, kaj so nekoč naredili in povedali. Pogumno so nastopili pred številnim občinstvom, ki je njihov nastop spremljalo s smejanjem in jih spodbujalo s ploskanjem. Literarnega večera sta se udeležila tudi župana Občine Log - Drago-mer Mladen Sumina ter Občine Brezovica Metod Ropret, ki sta Dragici izrazila podporo. Knjigo si bodo bralci lahko izposodili v knjižnici ali pa jo za 8 evrov kup^o v Vrtcu Dragomer pri vzgojiteljici Dragici Slana.
V. E.
Knjiga Pogled v otroške duše je skupek otroških izjav, misli in izpovedi, ki jih je zapisala Dragica Slana.
Številčno občinstvo se je na nekoliko drugačni predstavitvi knjige od srca nasmejalo.
Vsebino knjige so v obliki skečev prikazali otroci.
Dragica Slana je v intervjuju predstavila svojo knjigo.
Na literarnem večeru se je Dragica Slana z menoj pogovorila o knjigi ter njenem nastanku. V nadaljevanju si lahko preberete intervju, v katerem so gostje literarnega večera spoznali Dragičino pisanje. Dragica Slana, avtorica knjige Pogled v otroške duše, je vzgojiteljica v Vrtcu Dragomer, kjer že 16 let deli dopoldneve z otroki, ob prostih popoldnevih in koncih tedna pa razvaja svojih pet nečakov. Nekoč ste dejali, da se zavedate, da knjige niste napisali sami, temveč je odsev otroških misli, razmišljanj, dejanj, življenja in nenazadnje se v knjigi zrcalno otroške duše. Kje ste dobili navdih za knjigo?
Želela sem ohraniti pristnost otroških izjav, da se ne pozab^o. Hotela sem zaustaviti delček otroštva tudi pri nečakih. Ko zrastejo, ni več tiste rdeče niti, izjave se izgubio. Zaradi odraščanja ni več tiste otroške nedolžnosti, kakršna se čuti pri predšolskem otroku, ki je tak, kakršen je, ne kakršnega pričakuje okolica. Staršem sem želela ujeti košček te pristnosti. Nabrala se mi je polna škatla listkov. Ko sem jih želela pospraviti, sem združila izjave v celoto in nastala je knjiga. Šele potem sem se je zavedela.
Knjižica, ki je pred nami, ni vaš prvenec, saj ste že leta 2001 napisali knjigo z naslovom Smešnica dneva. Je nova knjiga nadaljevanje vašega prejšnjega dela?
Je in ni. V drugi knjigi so izjave naslednje generac^e ter najmlajših dveh nečakov. Bralci prve so želeli vedeti, če bo še kakšna in me s tem nevede spodbujali. Lahko bi se reklo, da ni nadaljevanje, ampak del nekega cikla knjig s smešnimi izjavami, ki se bodo, upam, nadaljevale skozi vse moje delo.
Kako pa je knjižica nastajala?
Na sprehodih, ob vsakodnevnih igrah in ob preživljanju časa z nečaki sem si izjave sproti zapisovala. Potem sem uredila podobne, jih razvrstila po vsebini. Dodala sem fotografije in vnesla izjave in pregovore, ki izražajo, kaj sem želela povedati z določenim poglavjem. Npr.: v poglavje Naša imena sem dodala pregovor o domu, ki pove, da otroci tam, kjer se počut^o domače, svojim pr^ateljem nadenejo ljubkovalna imena.
Ali imate v rokah vedno svinčnik in papir, da si zapišete otroške izpovedi?
Skoraj vedno. Se pa zgodi, če gremo drugam, ga nimam. Takrat Lid^'i, ki je v naši skupini pomočnica, povem, kaj se je ravnokar zgodilo in ko se vrnemo v vrtec, si jih takoj zapišem. Sicer pa Evi iz skupine Medvedkov samo rečem: "Prinesi listek, " že teče iskat pisalo in papir. Tudi Lid^a mi pušča listke z izjavami, če se zgodi kaj smešnega v moji odsotnosti.
Tudi sama sem prebrala vašo knjižico in se ob tem neizmerno zabavala. Je bil to vaš namen oziroma, kaj ste želeli doseči s knjigo?
Predvsem to. Več starejših ljudi ali pa osnovnošolci so poudarjali, da je zabavna. Zakaj jim ne bi posredovala nekaj, kar sama doživim in prejmem od otrok - na tak način, če pa je učinek potrjen. Toliko pozitivnih odmevov je bilo nanjo, da vem, da je prav, da sem se je lotila. Otroci veliko časa preživao z vzgojiteljicami v vrtcu, ki je zanje praktično drugi dom. Starši, ki imajo obveznosti v službi, izpust^o velik del otrokovega življenja. Ste želeli s to knjižico podoživeti tudi trenutke, ki ste jih preživeli z otroki in jih podariti njihovim staršem?
Da. Pa ne le njihovim staršem. Živimo v vasi, kjer se več ljudi pozna med sabo. Želela sem jim posredovati, podariti bogastvo, ki se ga morda niti ne zavedajo, da ga nos^o v sebi. Komu pa je knjiga namenjena?
Najprej otrokom, ki jim bo ostala kot večen spomin na najbolj zgodnje druženje in doživljanje okolice. Namenjena je tudi staršem kot vpogled v tisti del, ki ga ne poznajo. Kot je rekla ena od mam: "Tolikokrat si rečem: ' Tole si bom pa zapomnila,' pa potem pozabim, kaj je rekel, čeprav smo se ob tem vsi zabavali." Klarina mami mi je po branju knjige rekla: "Odprla so se mi čisto nova obzorja o moji deklici." Namenjena je tudi starejšim, ki imajo čas, pa osnovnošolcem; vsem, ki imajo radi otroke. Knjigo lahko odpreš in bereš nepovezano. Samo odpreš in uživaš, tudi ob pogledu na fotografije naših otrok, naše okolice in narave.
Ali lahko potemtakem pričakujemo v prihodnosti tudi kakšno novo knjižico?
Seveda, zelo upam. Vendar ne še takoj. Knjiga mora dozoreti. Potreben je čas, da spoznaš 'barvo' generac^e, smer, v katero te vodi. Če so otroci ustvarjalni, jim daš prosto pot, samo opazuješ in pišeš. Kakšne vrste bo, ne vem. Prva je bila izrazito smešna, druga pisana z dušo. Treba ji bo poiskati naravo, temu primeren naslov, če bo še katera. Upajmo na najboljše.
14. POMLADNI GALA KONCERT
JaiV^v Irt Maditarana
Dy dsJimlTiiJti [THh» Sk]v«KHn blliu, dol(Azu)£|D mnoqi d(}bn> atihskifti koncEiTl iDVfitntli zateclb. Ce ^ jir pobg dobrě dilniacrni-ke Mipc mogofi jltípil	in piin«	mMjrtif^niiHihiidpW pcitfni ff yiif*^ n-
^ů^Jín. Vit tû utm tumú půrtudill tti nAicm korKtrtu fnd ipfila. MW\Ě (KH-třlIll fitpíírtij iki^hf^illtfnt.
[^Iaïb«nit(i orkje^in ^pnforikjVrhfvika mzbocia Msvrics^ sma v gosie pcvabli tlapiciUdlI ^ůii lï'K^nnnikd. k.idjln-iiiljnikp [i^imi pre-prirj tv ur( LH
J^jbái^i^ D'Inuciie. ikiwi^fartin. CiriipB^ lli^ Fnncjje.lnaFfa.Gnnaifa ... uirttnw na fefir-itT, fciibii-M iobcta, 1
ivi vC^Tilatjrivmdbrnu ruVrhn^
i^hipfuc: tiCL-riintj. Ťrtifiíi c tíiQt ií (SrTOob 1 f-íK^
l>ullvi tH<7 Mniíťj III	««rftit
«KtMVitntl
Na dan praznovanja dneva žena smo tečajniki ital^anskega jezika čestitali naši izredno prizadevni profesorici gospe Katarini Vošinek Ulčnik in ob tej priložnosti prisotni ge. dir. Suzani Potočnik, ki ima ob tem s svojo dejavnostjo velike zasluge, da se tečaj še nadaljuje. Ob tem sta prejeli lepa šopka od vseh, naše udeleženke pa od moškega dela zelo lepo rožico, tako kot uslužbenke Društva upoko-encev, ki se mu lepo zahvaljujemo za uporabo prostorov. Pavle Oblak z Verda
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS 67
Razstavo na temo avtizem - motnje avtističnega spektra
Center za avtizem in Cankarjeva knjižnica Vrhnika ob Svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu (2. april), prirejata razstavo na temo avtizem - motnje avtističnega spektra, ki se kaže na področjih socialne interakc^e, socialne komunikac^e in fleksibilnosti mišljenja. Osebe z avtizmom se na vsakodnevne situac^e in spremembe odzivajo drugače kot ostali ljudje, saj stvari razumejo dobesedno, težko izrazno svoje misli in občutke, imajo pa tudi težave s predvidevanjem novih, nerutinskih situac^'.
Razstavo knjig in neknjižnega gradiva o tej temi si lahko ogledate
v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika,
od ponedeljka 29. marca, do petka 9. aprila 2010.
Vljudno vabljeni!
Razstava knjig na temo zasvojenosti
Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju z Lokalno akc^'sko skupino (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v občini Vrhnika, pripravlja razstavo knjig na temo zasvojenosti. Vljudno vabljeni na ogled razstave v čitalnici knjižnice
od ponedeljka, 12. aprila do srede, 21. aprila 2010.
Mesečne sanje
V četrtek, 15. aprila 2010 ob 9. uri, prirejamo že sedmo KNJIŽNO ČAJANKO; njen naslov je MESEČEVE SANJE. Ob pr^etnem druženju, čaju in pecivu vas bomo seznanili z odličnimi knjižnimi novostmi za otroke, mladino in odrasle.
Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika !
Barje mene kliče!
»Vzel sem si čas; da se mi je Barje razlilo v usta od začudenja, da sem si napolnil ušesa z meglicami in nos smehom ptic zaradi prihajajoče jeseni. In nato sem odprl vrata sencam drugačnega od tistega, kar imam na pisalni mizi^«
Cankarjeva knjižnica vas vljudno vabi ob DNEVU ZEMLJE na odprtje fotografske razstave njihovega sodelavca Nika Nikolčiča z naslovom: Barje mene kliče!, ki bo v četrtek, 22. aprila ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice. Ob tej priliki bodo razstavljene publikac^e o Ljubljanskem barju.
Razstava bo odprta do 22. maja, od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure in ob sobotah od 7. 30 do 12.30.
Novosti v Cankarjevi knjižnici v februarju 2010
0	SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,ENCIKLO-PEDnE,ZBORNIKI...
COLOMBAIN, J.: Moj računalnik, internet injaz
eRzETIČ, B.: 3D od točke do upodobitve HAGELBERG, M.: Holmenkollen MAZZINI, M.: Mislil sem, da obvladam Google
SCOBIE, C. J.: Dolgoročno vodenje
1	FILOZOFUA.ETIKA.OKULTIZEM. PSIHOLOGUA.
AZOUVI, F.: Kritika in prepričanje BARŠA, P.: Gospostvo človeka in želja ženske
BOŠNJAKOVIĆ, R.: Starajmo se kot katedrala
FOUCAULT, M.: Rojstvo klinike GIACOBBE, G. C.: Kako postanem buda v petih tednih
LEŠNIK, B.: Temelji psihoanalize MOČNIK, R.: Spisi iz humanistike
2	VERSTVO
PALLADIUS H.: Zgodbe za Lavza TRUBAR, P.: Katekizem (1550) : v sodobni knjižni slovenščini
VALLA, L.: O lažni Konstantinovi darovnici
3	SOaOLOGUA.POLITIKA.EKONOMI-JA.PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGUA. AMBROŽ, M.: Kaznivo dejanje in njegove vrednostne prvine
DAVIS, M.: Planet slumov
DUH, M.: Sodobna likovna umetnost v
kurikulu vrtca
EGAN, K.: Zgodovina pedagoške zmote FERFILA, B.: Primerjalne politike v sodobnem svetu.
GOLEMAN, D.: Socialna inteligenca JALUŠIČ, V. : Zlo nemišljenja KERMAUNER, A.: Na drugi strani vek KUHAR, R.: Na križiščih diskriminacye OPEKA, P.: Izključenost in solidarnost OTT, I.: Otroci, žrtve vojne PERENIČ, A .: Uvod v razumevanje države in prava
PODMENIK, S.: Nehajmo se sprenevedati
STUDEN, A.: Pyane zverine
ŠADL, Z .: Umazano delo med stigmo in
ponosom
THOMAS, G.: Tajne vojne VODOVNIK, Z.: Poglavja iz delovnega in socialnega prava
WRIGHT, J.: Forenzični dokazi. Dlake, lasje in vlakna
ŽABERL, M.: Uporaba prisilnih sredstev
5	OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOMI-JA.FIZIKA.KEMUA.BIOLOGUA. DRAKSLER, J.: Znam za več. GRASSELLI, J.: Elementarna teorya števil JENNINGS, T.: Rastline
KOMAT, A.: Umetnost preživetja LONG, J.: Dinozavri
OLIVER, C.: 100 stvari, ki jih morate vedeti. Vreme
SEIDENSTICKER, J.: Plenilci TURK, T.: Ambasadorji morja
6	MEDICINA.TEHNIKA.KMETUSTVO. VODENJE.INDUSTRUA.OBRT. DUSY, T.: Vse z maslom
KREJAN Košan, T.: Pisane buče MEDVEŠČEK, M.: Sladkorna bolezen tipa 2 MIRA Pons, M.: Jem zdravo! MOHRING, W.: Zdravimo se z naravo PLENIČAR, A .: Proti sladkorni bolezni z naravnimi sredstvi PROEBST, M.: Listnato testo TAESCHNER, A.: Mafini WIESER, L.: Kuhanje pod drugimi zvezdi-
7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTO-GRAFUA.GLASBA.ŠPORT. BARŠI, J.: Turist, Janja Žvegelj FLAJŠMAN, B.: Likovna dejavnost in ekološko ozaveščanje
JACOBS, J.: Umiranje in življenje velikih ameriških mest KOČEVAR, M.: Brez besed KOMELJ, M.: Diptih Federica da Montefel-tro in Battiste Sforza, Piero della Francesca LEPECKI, A.: Izčrpavajoči ples : uprizarja-
n]^ in ko litika giba
, V.: Intervjuji II : mednarodni ustvarjalci podob
MITCHELL, W. J. T.: Slikovna teorya : eseji o verbalni in vizualni reprezentacii PREDAN, B.: Iskra : neuvrščeno oblikovanje VRHUNC, L.: Glasbeni stavek : oblikoslovje WOLFFLIN, H.: Temeljni pojmi umetnostne zgodovine
ŽIVADINOV, D.: Tržaški konstruktivistič-ni ambient, Vlah, Carmelich, Stepančič, Černigoj
81	JEZIKOSLOVJE VR
ASANI, E.: Angleščina 6 in 7. Besedišče BREZIGAR, B.: Angleščina 8 in 9. Besedišče DENEUX, M.: Slovnica z vajami kratko & pregledno. Francoščina GORRISSEN, M.: Slovnica z vajami kratko & pregledno. Španščina GORŠAK, K.: Nemščina : preglednice, razlage in vaje za gimnazyce in srednješolce JESENIK, N.: Znam za več. Angleščina 9+ KOŽUH, M.: Eksterci 2010. Slovenščina PODLESNIK, V.: Znam za več. Angleščina 7 SLOVENSKA narečja med sistemom in rabo
SLOVENŠČINA 9 : zbirka nalog za zaključno preverjanje znanja ZNAM več. Angleščina 4 in 5
82	KNJIŽEVNOST KOS, J.: Svetovni roman
82-1 POEZUA.
DOLENC, A.: Harfa v molu : pesmi in skice
KOSOVEL, S.: Iz zapuščine
PORENTA, A.: Kitke
PREGL Kobe, T.: Nisi in si
REBULA-Tuta, A.: V naročju
SOLDO, M.: Potapljač
ŠTUCIN, J.: Brez prič
82-3 ROMANI.KRATKA PROZA.
BARNES, D.: Damski almanah
BRECHT, B.: Zgodbe gospoda Keunerja
CHATWIN, B.: Utz
CRICK, M.: Sartrov lyak
ČETKOVIČ-Vodovnik, A.: Ženska na konju
GLOGOVEC, V. Z.: V viharju izgnanstva
GORDIMER, N.: Pobran
HERMANS, W. F.: Paranoja
JERAMA, R.: Lebdenje
MAKAROVIČ, S.: Katalena
MAL, V.: Napačna odločitev
MALENšEK, M.: Črtomir in Bogomila
MARIËN, M.: Liki s krme
MERCIER, P.: Nočni vlak v Lizbono
NETTEL, G.: Bodljikave zgodbe
PARKS, A.: Igra z ognjem
PETKOVIĆ, R.: Usoda in komentarji
PUCELJ, G.: Moker
REBOLJ, T.: Brisan prostor
ŠKOF, J.: Logár Jure
TAMMINEN, P.: Skrivališča
TASIĆ, V.: Poslovilno darilo
TEŠIN, S. V.: Kuharjeva prekletstva in
druga grozodejstva
TRATNIK, S.: Dva svetova
VELIČKOVIĆ, N.: Oče moje hčere
WATERS, S.: Žeparka
82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEV-
NIKI.POTOPISI.
BENEDEJČIČ, M.: Mirko Benedejčič -Hrenc, pesnik in DERŽAJ, E.: Kapljice KAFKA, F.: Pisma Mileni Jesenski KUNDERA, M.: Srečanje MRAK, I.: Tragični paradoks bivanja PINTARIČ, M.: 100 voščil za vse priložnosti RESNIK, S.: Odpirati okna : včeraj, danes in jutri
SLANA, D.: Pogled v otroške duše
82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. CARNAVAS, P.: Sarino velikansko srce KAC-Marn, Š.: Koliščarji KOKALJ, T.: Gaja in dedek MASTERL Štefanič, M.: Zakaj rad zahajam v knjižnico
MCBrATNEY, s.: A veš, koliko te imam rad vse leto
MCKAIN, K.: Stilski izziv MEDVED, K.: Palček Bralček MILČINSKI, F.: The little Sleepy Star MONGREDIEN, S.: Oliver Lunca in napoj zmedajoj
PENDL Žalek, M.: Zakaj je palčka Skakal-
čka bolel trebušček?
PERGAR, S.: Jezernik
PREGL Kobe, T.: O princeski, ki je ni bilo
ROGAČ, F. : Kresniček Bal
SELAN, L.: V svetu vil
SIEGNER, I.: Zmajček Kokos in njegove
pustolovščine
STAMAN, J. B.: Ajda in Sam STEVENSON, R. H.: Ne brez boja ŠKOFIČ-Maurer, E.: Miha — in miška VALENTINE, J.: Kako sem spoznal Violet Park
VUKMIR, A.: Lolo obrne hišo na glavo WATT, M.: Plašna veverica ponoči WIDMARK, M.: Cirkuška skrivnost ŽORŽ, D.: Primer neznanega letečega predmeta
9	DOMOZNANSTVO.GEOGRAFUA. ZGODOVINA.BIOGRAFUE.
DAVIS, N. Z.: Vrnitev Martina Guerra DREKONJA, B.: Po sledeh Ernesta Heming-waya
JANkOVIČ Potočnik, A.: Rupnikova linya KOLIŠČARSKA naselbina Stare gmajne in njen čas : Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr.
MURRELL, D.: Bojevniki. Grški bojevniki VADNJAL, J.: Domovanje v raju VEGA, G.: Kraljevski zapiski o Inkih VENELIN, J. I.: Starodavni in današnji Slovenci
VINTAR M., K.: Države v razvoju - med okoljevarstvom in razvojnimi težnjami ZOBEC, P.: Od daleč in blizu : pogovori z Mirjano
ŽNIDARIČ, M.: Na krilih junaštva in tovarištva
Najbolj iskane ali izposojene v februarju
10
1.	Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni
2.	Woodiwiss, K. E.: Shanna
3.	Živali na kmetyi
4.	Dostoevski, F. M.: Zločin in kazen
5.	Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru
6.	Varna vožnja : priročnik za voznike
7.	Brown, S.: Nebeška vročica Shakespeare, W.: Hamlet, danski princ Brown, D.: Izgubljeni simbol Shakespeare, W.: Romeo in Julya
9.
10.
Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si
£
Tehniški muzej Slovenije
Tehniški muzej Slovenye Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90
info@tms.si; www.tms.si
Odpiralni čas:
torek - petek: 8.00 do 16.00 (july in avgust: 10.00 do 18.00) sobota: 9.00 do 17.00, nedelja in prazniki: 10.00 do 18.00 Zaprto od 4. decembra do 1. marca.
NEDELJSKE PRIREDITVE
Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
PRIKAZ PLETENJA KOŠAR V nedeljo, 4. 4. 2010, si od 15. do 18.
ure lahko ogledate, kako se plete ko-
PRIKAZ KLEKLJANJA
V nedeljo, 11. 4. 2010, si od 15. do 17.
ure lahko ogledate prikaz , kjer se boste seznanili z osnovami klekljanja čipk.
UMETNOSTNOZGODOVINSKO VODSTVO
V	nedeljo,18. 4. 2010, ob 14. uri.
PRIKAZ ŽAGANJA HLODOVINE Z ŽAGO VENECUANKO
V	nedeljo, 18. 4. 2010, si ob 15. uri. Če
bo vodostaj prenizek, prikaza ne bo.
PRIKAZ IZDELAVE LESENEGA KOLESA V MUZEJSKI KOLAR-NICI
V	nedeljo, 25. 4. 2010, vam bo od 15. do 18. ure
DELAVNICE ZA DRUŽINE V ORGANIZACIJI DRUŠTVA SVET
V	MALEM
V	nedeljo, 25. 4. 2010, bodo v muzeju od 14. do 17. ure.
PRIKAZ POIZKUSOV NIKOLE TESLE
Vsako nedeljo ob 16. uri DELAVNICE
Za vse delavnice so obvezne pryave do srede pred izvedbo delavnice po telefonu 01/750 66 72, 041/957 146 ali
elektronski pošti programi@tms.si. Če je premalo pryav, delavnica odpade.
SPOZNAJMO KALIGRAFIJO
V	soboto, 10. 4. 2010, od 9. do 14. ureo. Cena delavnice je 18,00 evrov/ osebo.
delavnica OBLIKOVANJA STEKLA v tehniki Tiffany
V	soboto, 17. 4. 2010, ob 9. uri. Cena delavnice je 60,00 evrov/osebo.
DELAVNICA POLSTENJA
V	soboto, 17. 4. 2010, ob 9. uri Cena delavnice je 35,00 evrov/osebo. Tečaj je namenjen odraslim in otrokom nad 10 let.
PEKA KRUHA V KRUŠNI PEČI
V	soboto, 24. 4. 2010, ob 10. uri vabimo, da se udeležite tečaja o peki kruha. Cena tečaja je 12,00 evrov/ osebo.
RAZSTAVE
STO LET BRNENJA NA NAŠEM NEBU
Razstava bo na ogled do 3. 12. 2010.
ROD ŠTEFE IN ARPADA Ris v Slovenci
Odprtje občasne razstave v četrtek, 22. 4. 2010, ob 18. uri
Znanstveniki na Slovaškem
Odprtje gostujoče razstave v četrtek, 22. 4. 2010, ob 18. uri
GOSTUJOČA RAZSTAVA ŽELEZNA POT -ČLOVEKOVE SLEDI NA OBMOČJU VZHODNIH JULIJSKIH ALP OD BRONASTE DOBE DO ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA
Razstavo so pripravili v oddelku
Muzeji v Bohinju Gorenjskega muzeja v okviru mednarodnega projekta IRON ROUTE Interreg III B. Razstava bo na ogled do 9. maja 2010.
POČITNIŠKE DELAVNICE
Predšolske in šolske otroke vabimo, da se nam pridružite na počitniških delavnicah od torka, 27. 4., do petka, 30. 4. 2010, od 10. do 13. ure. Pryave niso potrebne.
68
NAŠ ČASOPIS
Kultura
229febHrac 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Vrhniški repar brez »plate«
Intervju z Dar^anom Suhadolcem - Mulcem
Najprej: Kako sploh razumeti RAP? Kot novo estetsko formo afro-ameriškega izražanja s konca 10-ih let? Kot del njihovega kulturnega in političnega boja? Morda ozko kulturološko, kot del širše scene hip-hip (graffiti, brake dancing, DJ-ing in rap music)? Ali danes zgolj še kot poslovno dejavnost znotraj glasbene industrie?
Vsi omenjeni pogledi na RAP imajo lahko svojo zgodbo. Za kaj več bi bilo treba poseči po literaturi, ki je s tega področja niti ni tako malo. Na splošno se avtorji strinjajo, da so s tem, čemur danes pravimo RAP, začeli karibski imigranti v ZDA konec 70-ih 20. stoletja. Novi glasbeni izraz je že zelo zgodaj, v 80-ih, dosegel prostore nekdanje skupne države. Repati se je začelo tudi v Slovenji. Med prvimi so bili KUD Koseski (Kekec Rap) in skupina Pierre (RC Rappers), ki so posneli tudi prvi videospot RAP-a z naslovom Mi pyemo pivo. Skupini se jepoz-neje pridružil Ali En, ki je leta 1991 vodil oddajo Skate TV. Sčasoma so se preimenovali v Heavy Les Wanted. Čeprav se je vmes dogajalo marsikaj zanimivega na novi RAP-ovi sceni v Slovenji, je bilo prelomno leto scene leto 1994, ko so komercialni medji na široko odprli vrata Juretu Koširju in Mateju Juvanu (D'Cvišencajts, pozneje KoširRapTeam) s komadom in spotom Včasih smučam hit včasih pa počas, kateremu je sledil veliko bolj izzivalen Ali En s komadom Plestenjak in plato Leva scena. »Končno zdej je čas, da nekdo pove resnico pravo,« je izjavil in »leva je ta scena in brezvezen je ta folk«. »Levi« so takrat za Ali Ena bili tako Čuki kot Pop Design in nenazadnje
kamor hočeš, ta komad se bo slišal. Potem največja vrednota, ker recimo, Slovenja je majhna in s tem ne bi mogel preživeti, da bi živel samo od rapa in potem začneš iskat malo globlje stvari in vidiš, da se obkrožaš z ljudmi, ki imajo isti interes in nasploh, če potem z njimi poglobiš odnos, postaneš prjatelj. To je največ vredno, da se družiš z ljudmi, ki isto misljo in isto počnejo. Drugače je pa meni rap način, da izrazim svoja čustva. Nekateri boksajo, drugi hodjo na Planino, jaz si dam pa slušalke na ušesa in en hud beat _
Zakaj rap, zakaj ne punk, noise, hard core, rock?
Mogoče mi je bilo to najbližje. Mogoče je bil to vpliv družbe, v kateri sem odraščal in ki me je pripeljala do te muzike. Rap je plesna muzika, jezna muzika, je tudi žalostna, vsa ta čustva lahko vzameš. Jaz sem se najlažje tako izražal. Če ne bi delal rapa, bi delal rokenrol. Ker mi je všeč obdobje šestdesetih v Ameriki; veliki avti, milksha-kei, ples in te scene. Tako so mi stvari zdaj všeč pri rapu, ker itak vemo, da rokenrol še živi, ampak ga je folk prebolel, muzika gre naprej, razvjamo se, tako da zdaj je pač rap. Pravjo, da so čefurji v Slovenji isto kot črnci v
tudi Laibach.
V 90-ih so sceno nadaljevali mlajši, na prehodu Klemen Klemen (trnovska rap scena) in za njim kopica mlajših vse do danes.
Približno pred desetimi leti so začeli repati tudi na Vrhniki. Spomnimo se, da so okoli krožili posnetki skupine Bullet proof (Adis, Peteh, Alva, Maxo in Mulac), ki so imeli tudi nekaj javnih nastopov na Vrhniki (Klub Zakon). Več o vrhniški sceni tukaj in zdaj pa sem povprašala Darjana Suhadolca -Mulca, mladega ambicioznega reperja, ki se s tem ukvarja že deset let, spomladi pa pripravlja tudi izid plošče.
Repar brez »plate«, to izjavo sem večkrat zasledila pri tebi, kaj to pomeni? Ali to govori o tebi, mogoče o vrhniški sceni?
To govori o meni, o mojem ustvarjanju. Sama zgodba gre tako: z Maxo-tom sva bila pri meni doma in sem mu malo potožil, da to »plato« čaram že predolgo in takrat sem izjavil: »Sem repar brez plate«. Spogledala sva se in napisala komad. To je v bistvu »za-jebancja«, delamo se norca.
Katere vrednote in prepričanja stojijo za rapom?
Za rapom, ne vem. Lahko ti povem zase. Ko dosti razmišljaš o tem, prideš do tega, da lahko poveš, kar ti hočeš in noben ti ne bo rekel, da tega ne smeš. Lahko te ne bodo vrteli, ampak itak imamo danes toliko teh medjev, da če narediš komad, kakršen ti hočeš, in ga daš na internet, na Youtube,
tem zaslužiti, boš moral delati pop.
Ali na Vrhniki obstaja rap scena in kaj sploh je rap scena?
Ja, če delava intervju, potem je rap scena na Vrhniki (smeh). Ena rap scena obstaja, ampak recimo temu zaspana rap scena. Je par artistov, nekateri de ajo več, nekateri malo manj, pa tudi tisti, ki delajo malo več, delajo malo premalo. Jaz se ukvarjam s tem že deset let. Vrhniška scena je taka, da je, pa je ni. Smo ljudje, ki imamo kaj povedati, pa nimamo priložnosti. Ne moreš vedno govoriti o istih stvareh, si pa v nekem krogu ljudi in se ti stvari ponavljajo. Rap scena pa meni pomeni, da se različni ljudje, ki imamo kaj povedati, ki nas kaj teži, ki nas kaj veseli, najdemo na kupu. Gre za izražanje. Gre pa tudi za zabavo, za sprostitev, za pozornost ljudi, za željo, da bi z njimi to delil. Jaz sem eden od začetnikov rap scene na Vrhniki. Fora je, da se človek razvja in potem pridejo na sceno mlajše generacje in eni radi poslušajo, eni bi pa radi tudi poskusili kaj narediti. In jaz sem »fotr« na Vrhniki, kar se tega tiče in če bom videl v enem mladiču neki potencial, mu bom pomagal. Tako sta Sale pa Šain zdaj tisto ^ Recimo, če bom imel neki koncert, ju bom povabil zraven in s tem tudi vzpodbujamo to sceno.
neumnosti po ulici, povlekel v studio in recimo naredil iz njih kaj več oziroma sami iz sebe bi lahko naredili kaj več. Jaz bi jim samo ponudil pripomočke, da bi oni lahko ustvarili.
Kako je s slovensko rap sceno? Ali se razlikujejo rap scene v Ljubljani, Velenju, Kranju
Se razlikujejo, čeprav vsi govorimo o istih stvareh, da je bad biti brez denarja, da smo tega naveličani, da bi si radi privoščili kaj lepega. Drugače je pa samo v Ljubljani več rap scen. To verjetno zato, ker so različni deli zrasli na različni muziki. Pa tudi delaš muziko po svojih vzornikih. Kranj je ghetto, tam je full enih reper-jev. Vrhnika je pa kot eno predmestje, zdaj vsi hodjo v Ljubljano v šolo in žurat. Razlike so. Rap scena je verjetno povsod razvita, ampak po moje je medjski prostor preveč zaseden z nekimi komadi, ki niso delani zaradi muzike, ampak samo zato, da gre folku v uho in so komadi razvlečeni čez tri minute in gre samo za denar. To ni muzika. Pa tudi rap je prišel ven bolj v revnem sloju in se tam razvjal, pa tudi mi smo v nekem predmestju, čeprav, ko se naredi koncert na Vrhniki, je vse polno. Lahko pa prideš nekam drugam, kjer je več reperjev, pa manj zainteresiranega folka.
Rekel si, da vsi govorite o istih stvareh, da je bad biti brez denarja. Kaj želite s tem povedati. Na koga to leti?
Lahko bi rekli na državo ali pa ^ Saj vsi vidimo kakšne barabe so, samo jemljejo, dajo pa bolj malo. Čeprav, saj so razpisi, na katere se lahko prjaviš in dobiš neki denar, ampak ljudje na-
ku spoznal Matevža Mikca in z njim sem začel repat. Najprej sem repal njegove tekste. Imela sva par koncertov, videl sem, da mi to sede, videl pa sem tudi, da moj in njegov lik nista ista, da ne stremiva k istemu. Potem sem tudi sam poskušal pisati komade. In je šel on svojo pot, jaz svojo. Tako potem spoznavaš ljudi, ki so bližje tistemu, kar je tebi všeč, tistemu, kar bi ti delal. In tako se je razvjalo. Potem smo se pa povezali v Bullet proof ekipo; jaz, Adis, Peteh, Maxo, Lady B, mogoče je bil še kdo, ampak mi smo ostali. To je old school ekipa, mi smo tisti, ki smo nekako začeli z rapom na Vrhniki. Potem sem pisal zase, delali pa smo komade tudi skupaj. Potem smo malo delali in malo spali. Lahko bi rekel, da nas Bullet proof dela posebne; vsi delamo zase in vsi delamo skupaj. Po tem je Peteh izdal plato, pa se je odločil, da se ne bo izpostavljal, pa je šla plata malo v pozabo, kar je škoda, ker je dobra plata in bi morala iti za med. Jaz sem malo počakal, malo sem še zorel, napisal še par komadov in zdaj se jih je nabralo za celo plato. Izide marca.
Izdal boš plato; ali ima ta kakšno posebno sporočilo ali zgodbo? Kakšni bodo komadi?
Sporočilo je »tok p****rj, da glava boli«. To pomeni, da je gor cel roštilj. To je neka zgodba mojega odraščanja. Je moja izpoved, o stvareh, ki sem jih počel, moja veselja, malo frajarjenja, pljuvanja. Gor je vse, veselje, žalost, jeza, vse. Celo plato sem poskušal narediti raznoliko, ker ne maram delati istih stvari. Glede teme komadov bodo gor party komadi, ko se napješ in jih poslušaš, te trga, pa bi skakal
Ameriki. To so tisti, ki delajo rap. Kot majhen sem gledal črnske filme, všeč so mi bili. Prek filmov spoznaš tudi glasbo, pa glasba je plesna ^ in na različne načine lahko vse poveš. Če si jezen, lahko pljuvaš ven rime, če maš nekoga rad, si bolj smooth. Različne stvari lahko poveš.
Omenil si nacionalno vprašanje?
Imam en komad: Ić je zanič. Recimo predstavniki rapa so velikokrat nižji sloji družbe, drugače pa živimo na Balkanu in je veliko priseljencev in recimo s tem lahko povežemo nacionalno vprašanje v rapu. Zato, ker so priseljenci, so večinoma nižji sloj, delavski razred, pa jim ne štima vse ^ lahko rečem, da je prisotno. Jaz se trudim čim lepše izgovarjat črko L (smeh). Lahko rečem, da je veliko čefurjev, ki se ukvarjajo z rapom. So taki, ki to poudarjajo, ampak jaz sem napisal: »Majo me za čefurja, sem naše gore list.« Meni ta nacionalna scena ne pomeni nič.
Je po tvoje rap zgolj vrsta pop glasbe?
Imaš tudi to vejo rapa. To se zadnje čase dogaja. Rap je postal mainstreem in se dela rap, ne več kot izražanje nekih frustracj, ampak se dela rap za denar in potem je pop. Nekateri reper-ji delajo tudi samo take komade in po neki strani jih lahko razumemo; ker če delaš nekaj, kar ti je všeč, se pravi, če boš underground ali pa samo pljuval, potem te bo malo folka poslušalo in ne boš mogel zaslužiti. Če boš hotel s
Tudi ko se potrebujejo beati, kar je lahko tudi problem dobiti, jima lahko pomagam. V tem času, ko to počnem, sem spoznal določene ljudi in imam lažji dostop do nekaterih stvari kot oni in če jim lahko pomagam, jim pomagam in tako razvjamo to sceno.
Ali je rap scena prepoznavna kot mladinska subkultura, ki ima podporo družbe? Študentje, na primer, imajo svoj prostor; kam vi spadate?
Mi spadamo v tisti rap, ki se dela na ulici. Bolj ali manj sem celo svoje otroštvo preživel na ulici. In če ne zaspiš na ulici, potem črpaš navdih z ulice, stvari, ki si jih tam počel, na nekatere si ponosen, na nekatere nisi. Da bi imeli prav neko zatočišče, kamor bi pobegnili, tega nimamo. Jaz stremim k temu, da bi enkrat dobil neko sobo, kjer bi lahko postavil studio in začel tam ustvarjati. Potem bi pa tudi te mulce, ki so problematični in delajo
šega socialnega standarda niti ne vejo, da je to mogoče oziroma, da to sploh obstaja. Pa recimo, če želiš ustvariti neki studio, rabiš denar. In kako dobiti ta denar? Vemo, da delamo za minimalne plače, bolj ali manj vsi, in tega denarja ne moreš vlagati v muziko, ker ga rabiš zato, da kolikor toliko spodoben hodiš zunaj, da lahko plačuješ položnice in da imaš doma vsaj nekaj v hladilniku in tega denarja hitro zmanjka. Se pravi ni keša, da bi ga v to vlagal.
Kako se je v tvojem primeru začelo?
Dobivali smo se in smo poslušali Cypress hill, poslušali smo par cedejev oziroma kasete so bile takrat, ki smo jih preposlušali stokrat in itak smo znali vsa besedila na pamet. Bilo mi je všeč in vedno sem si želel, da bi tudi sam enkrat to poskusil, ampak ne vem, ali nismo imeli jajc ali nismo znali ^ Potem sem pa v prvem letni-
pa plesal, potem komadi, ki opisujejo socialne teme, biti brez keša, pa kaj narediti, da boš prišel do keša. Pa še kakšne zgodbe, ki so se mi zgodile. Storry telling pravimo temu.
Kdo sodeluje pri plati, lahko poveš kaj o njih?
Sodeluje moja vrhniška ekipa; Maxo, Sale (Challe Salle), Šain, Petha imam
pri enem komadu, njega nima veliko folka ^ Maxo je pri par komadih, sodelujeva. On je friend, skupaj repava
že od začetka. Potem je Bitenc, njega poznam iz srednje šole, on poje dva refrena. Pa SOS, reperji iz Medvod, skupaj smo naredili en komad. Potem imam z Zlatkom en komad. Pa Izidor iz Podrum banda poje refren v komadu Kar je na ić, je zanič.
V čem se vi razlikujete od drugih?
Imamo neko svojo sceno. Ne kopiramo.	Neja Marković
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
v
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
69
Prve državne tekme otroškega alpskega smučanja
Tudi naši tekmovalci so v smučarski sezoni 2009/2010 januarja končno dočakali prve otroške državne tekme v alpskem smučanju za Pokal Argeta. Tekmovalke in tekmovalci so se najprej pomerili v slalomski preizkušnji, ki jo je organizatorju kljub slabemu vremenu uspelo izpeljati v soboto, 16. januarja, na Krvavcu. V izredno slabih vremenskih razmerah na progi sta v kategorii mlajše deklice Maša Eržen in Klara Trček dosegli zelo dobre uvrstitve. Maša je zasedla odlično 16. mesto, Klara pa 22.. V nedeljo je na Krvavcu sledila še veleslalomska preizkušnja, ki pa je bila po vožnjah prvlh 15 tekmovalk zaradi goste megle in slabe vidljivosti odpovedana.
23. januarja je sledila sla-lomska tekma na Golteh in 24.
januarja veleslalomska preizkušnja na Krvavcu. Na obeh tekmah so naši tekmovalci zasedli mesta, ki so jim prinesla dodatne točke v skupnem točkovanju državnih tekem za pokal Argeta.
Konec januarja sta sledili prvi tekmi notranjsko-primor-ske regi'e. Pod okriljem Smučarskega kluba Matajur Tolmin je bil v soboto, 30. januarja, najprej veleslalom in v nedeljo, v Sella Nevei, še slalom. Tudi tokrat so se naši smučarji odlično izkazali. Maša Eržen je v kategorii mlajše deklice v veleslalomu dosegla izvrstno 3. mesto in v slalomu 5., Zala Jazbec v veleslalomu 7. mesto in v slalomu 6. in Klara Trček v veleslalomu 5. mesto in v slalomu 7.. V kategorii mlajši dečki se je dobro izkazal tudi Jakob Kužnik, ki je v veleslalomu do-
segel 10. mesto in v slalomu odlično 3.. V mladinski kategorii so za SD Vrhnika nastopili Aljaž Kužnik, Rok Mušič in Jure Rupnik. Veleslalomska tekma na Kaninu zaradi slabih vremenskih razmer ni bila izpeljana, v slalomu pa sta slavi-
la Aljaž Kužnik s 1. mestom in Jure Rupnik z 2..
Državne tekme za Pokal Ar-geta so se nadaljevale februarja s tekmami superveleslaloma na Krvavcu. Zopet sta bili zaradi slabih razmer izpeljani le tekmi za kategorio starejše de-
Osvojene medalje na veleslalomski tekmi notranjsko-primorske reg^e na Starem vrhu
klice in dečki, tekmi za katego-rio mlajše deklice in dečki pa sta bili na žalost odpovedani.
6. februarja je sledila velesla-lomska tekma na Starem vrhu, ki je bila zopet izvedena le za kategorio starejše deklice in dečki in kategorio mlajše deklice. Tekma je bila zaradi megle in slabih razmer na progi odpovedana za mlajše dečke. 7. februarja je ravno tako na Starem vrhu organizatorjem uspelo izvesti slalomsko preizkušnjo za obe kategorii. Vsi naši tekmovalci so si z dobrimi uvrstitvami na tekmah prisvojili nove toče v skupnem točkovanju državnih tekem za Pokal Argeta.
Tekme notranjsko-primor-ske regie pa so se nadaljevale marca. V lepem vremenu in dobrih razmerah na progi za vse tekmovalce je bil 6. marca na Starem vrhu veleslalom za vse kategorie. Tudi tokrat so se naši tekmovalci dobro izka-
zali. V kategorii mlajše deklice in dečki je Maša Eržen zasedla odlično 2. mesto, Zala Jazbec 8., Klara Trček 11. in Jakob Kužnik 6. mesto. V mladinski kategorii je Aljaž Kužnik zasedel 1. mesto, Jure Rupnik 3. in Rok Mušič 4. mesto. Čestitamo!
Marca so se nadaljevale tudi državne tekme, ki so bile izpeljane na Krvavcu. Vsi naši tekmovalci so si v obeh disciplinah zopet priborili dodatne točke v skupnem seštevku, Maši Eržen je uspelo doseči odlično 12. mesto v slalomu in 17. mesto v veleslalomu.
Čeprav so za nami uspešne zimske olimpiske igre in so se zelo uspešno že končale tudi tekme v alpskem smučanju za Svetovni pokal, pa naše tekmovalce v otroškem alpskem smučanju marca čaka še kar nekaj tekem. Zato držimo pesti za dobre uvrstitve.
Smučarski pozdrav!
SD Vrhnika
Pet dni zimskih radosti v Kranjski Gori
70 osnovnošolcev z Vrhnike, iz Borovnice in okolice^ je že šesto leto zapored aktivno preživljalo zimske počitnice. Sd Pancr in šnorkl je poleg šole smučanja in deskanja poskrbelo tudi za številne družabne dejavnosti. Otroci so večino časa preživeli na smučišču, kjer so pod strokovnim vodenjem desetih licenčnih učiteljev izpopolnjevali smučarsko in deskarsko znanje. Cilj aktivnih počitnic je skozi zabavo in druženje pridobiti višji nivo
znanja na snegu in tudi letos ni bilo nič drugače. V popoldanskih in večernih urah so sledile družabne dejavnosti. Čas smo si krajšali z drsanjem, sankanjem, plavanjem in izdelovanjem snežnih skulptur. Pri slednjem so se otroci izkazali kot pravi umetniki. V pustnem tednu ni zmanjkalo časa niti za zabavo. V Porentovem domu, kjer smo bivali, smo v soboto priredili ples in izbrali najlepšo masko ter jo bogato nagradili. Letošnje aktivne počitnice so bile najboljše doslej. Zahvala velja predvsem marljivim učiteljem in učiteljicam smučanja, organizatorjem ter čudovitim otrokom. Minile so brez hujših poškodb in drugih zapletov. Ob tem se tudi staršem zahvaljujemo za zaupanje. Priprave na že 10. AKTIVNE POČITNICE NA MORJU so že v teku. Potekale bodo od 25. 6. do 30. 6. 2010 v Dugi Uvali. Več o tem si boste lahko prebrali na naši spletni strani www.panc-rinsnorkl.20m.com.
V upanju, da se vidimo tudi tam, Vas lepo pozdravljamo.
Vaš Pancr in šnorkl
Namizni tenis
Mednarodni ekipni turnir Alpe Adria na Vrhniki
Zadnja dva meseca se je na področju namiznega tenisa na Vrhniki dogajalo ogromno. V namiznoteniški sekcii Sportnega društva Vrhnika smo imeli veliko dela predvsem s pripravo in izvedbo dveh turnirje: Mednarodnega ekipnega turnirja za pokal Alpe-Adria ter 1. turnirja za Notranjski pokal v letu 2010. V soboto, 6. 2., smo v naši sekcii pripravili 1. turnir za Notranjski pokal, na katerem je sodelovalo 56 mladih igralcev in igralk iz štirih klubov (Logatec, Preserje, Rakek, Vrhnika), ki so se med seboj merili v štirih različnih kategoriah, in sicer: učenci in učenke od 1. do 5. razreda, učenci in učenke od 6. do 9. razreda, diaki in dia-kinje ter najboljših 16 osnovnošolcev v posebni kategorii - TOP 16. Turni je potekal v športni dvorani OS Antona Martina Slomška na 12 postavljenih mizah. Naši igralci so prikazali zelo dobro igro in zasedli tudi najvišja mesta v dveh ka-tegoriah. V kategorii 1. do 5. razreda je
nega zbora, ga. Silva Črnugelj. Nato so se s polnim zagonom začeli prvi dvoboji v predtekmovalnih skupinah, ki so trajali do okoli 14. ure. Zatem so sledili četrtfi-nalne in polfinalne tekme v posameznih kategoriah, ki so trajale do okoli 17. ure, ko so se zvrstile še zadnje podelitve pokalov najboljšim nastopajočim. Na turnirju je iz domačega društva sodelovalo pet ekip. V kategorii mlajših kadetov so se odlično borili Vid Rode, Nik Kovač ter Teo Ponikvar, ki so po tesnem porazu (3 : 2) proti ekipi NTK Merkur izpadli iz na-daljnega tekmovanja. V kategorii kadetov do 15 let sta se dve naši ekipi uvrstili med osem najboljših ekip, tretja ekipa pa je žal izpadla v predtekmovanju. Ekipa SD Vrhnika I, ki sta jo sestavljala David Cirikovič in Jernej Ogrin je v četrtfinalu klonila proti poznejši zmagovalni ekipi NTK Logatec I (Kožul, Gutnik), ekipa SD Vrhnika II, ki sta jo sestavljala Rok Semič in Jan Brelih Hatunič, pa je prav
turnirja uvrstilo pet igralcev. Nejc Nagelj in Miha Grampovčnik sta se uvrstila med najboljših osem igralcev v kategorii fantov 6. in 7. razreda OS, Teo Ponikvar je v kategorii fantov 4. in 5. razreda OS v predtekmovalni skupini suvereno zmagal, nato pa za uvrstitev med najboljših osem tesno izgubil z Bohorčem iz NTK Olimpia s 3-2 v setih. V kategorii fantov 8. in 9. razreda OS sta svoje odlike znova pokazala Jernej Ogrin in David Cirikovič. Oba sta se uvrstila med najboljših 16, nato pa je žreb določil, da bosta za uvrstitev v četrtfinale igrala med seboj, boljši pa je bil David s 3-0 v setih in se tako uvrstil v četrfinale, kjer mu je pot prekrižal Steiner iz NTK Križe, ki je zmagal s 3-1 v setih. Naslednji turnir za pokal MRNTZ nas je čakal že v nedeljo, 14. 3., v Preserju, ki se ga je udeležilo 14 igralcev iz naše sekcie. Rezultate iz tega tekmovanja bomo objavili v naslednji številki Našega časopisa, kjer bo več tudi o številnih drugih tek-
Teo Ponikvar zanesljivo zmagal, Nik Kovač pa je zasedel 3. mesto. Med diaki je 1. mesto zasedel Matic Kaiser, 3. pa Rok Semič. Med najboljšimi, v kategorii TOP 16, sta si David Cirikovič in Jernej Ogrin izborila 5. in 8. mesto. Naslednji, 2. turnir za Notranjski pokal bo 21. 3. v Preserju.
Naslednji dan je naše člane in igralce čakala še malce zahtevnejša naloga, saj so v isti dvorani pripravili Mednarodni ekipni turnir za pokal Alpe-Adria. Tekmovanje je potekalo na 14 postavljenih mizah, na katerih so se igralci med seboj merili po tako imenovanem Corbillionovem sistemu. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz dveh ali treh igralcev ali igralk. Tista ekipa, ki je prva dosegla tri zmage, je dobila dvoboj. Kljub številnim pri'avam (kar 31 pri'aveljenih ekip) sej je turnirja dejansko udeležilo 26 slovenskih ekip, saj je pet ekip iz madžarskega namiznoteniškega kluba Nagykanizsa v zadnjem trenutku odpovedalo nastop, saj bi bila dolga pot zaradi izredno slabega vremena preveč zahtevna. Namiznotenisači iz trinajstih različnih klubov so se tako potegovali za pokale v petih kategoriah: mlajši kadeti do 12 let, kadeti do 15 let, mladinci do 19 let, mlajše kadetinje do 12 let ter ka-detinje do 15 let. Turnir se je začel nekaj minut pred 10. uro, tekmovanje pa sta z vzpodbudnima govoroma odprla podžupan Občine Vrhnika, g. Leon Marjan Možina, ter predsednica Medregiske na-miznoteniške zveze in poslanka Držav-
tako morala priznati premoč ekipi NTK Križe (Steiner, Petrovčič), ki je pozneje zasedla 2. mesto. V kategorii najstarejših, mladincev do 19 let, sta se v izredno hudi konkurenci dobro borila Matic Kaiser in Domen Granda, ki sta na koncu zasedla 4. mesto. Objavljamo vse uvrstitve od 1. do 3. mesta v posamezni kategorii.
Konec februarja, natančneje 21. 2., smo se z osmimi igralci udeležili tudi 4. odprtega turnirja za pokal MRNTZ, ki je potekal v Tržiču. Izmed vseh osmih sodelujočih iz naše sekcie se je v finalni del
Vabimo vse, ki bi želeli trenirati, vaditi namizni tenis pod vodstvom usposobljenih inštruktorjev in trenerjev ali ga igrati le rekreativno, naj se nam pridružio. Prijavite se lahko vse leto, treningi in vadba bodo potekali do sredine junia, zato se nam pridružite!
Pišite na zigap@siol.com ali obiščite www. ntenis.si za več informaci.
movanjih in turnirjih, ki nas čakajo konec marca in v začetku aprila.
Žiga Perovič
Mlajši kadeti U-12:
1.mesto:	PPK Rakek (Strohsack, Stankič)
2.mesto:	NTK Križe (Oman, Ulčnik)
3.mesto:	NTK Sko^a Loka (Kožič, Bogataj)
Mlajše kadetinje U-12:
1.mesto:	NTK Logatec I (Mihevc, Kele-čevič)
2.mesto:	NTK Preserje (Jereb, Grm Ur-bančič)
3.mesto:	NTK Logatec II (Okorn, Čolič, Vindiš)
Kadeti U-15:
1.mesto:	NTK Logatec I (Kožul, Gutnik)
2.mesto:	NTK Križe (Steiner, Petrovčič)
3.mesto:	NTK Iskra Avtoelektrika Vrtojba (Peršolja, Bressan)
Kadetinje U-15:
1.mesto:	NTK Križe (Dobrin, Novak)
2.mesto:	NTK Iskra Avtoelektrika Vrtojba (Maraž, Koglot)
3.mesto:	NTK Preserje I (Lukič, Ogrizek)
Mladinci U-19:
1.mesto:	NTK Melamin Kočevje (Zajec, Ožanič)
2.mesto:	NTK Merkur (Vidmar, Pintar)
3.mesto:	NTK Križe (Legat, Bapić)
70
NAŠ ČASOPIS
v
Sport in rekreac^a
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
STRELSKI KOTIČEK Piše: Bojan Lampreht •STRELSKI KOTIČEK Piše: Bojan Lampreht • STRELSKI KOTIČEK Piše: Bojan Lampreht«
Nekaj iz aktivnosti strelcev
Letos smo v društvu nabavili prvo zračno pištolo, ki je doslej nismo imeli. To je zračna pištola priznane švicarske znamke Morini, ki je po kakovosti v samem vrhu. Na olimpiadi v Pekingu so s to znamko pištole osvojili šest odličy, sicer pa so na večjih tekmah s pištolo znamke Morini osvojili 25 zlatih, 14 srebrnih in 16 bronastih odličy. Letos bomo kupili še dve pištoli, tako da bi z njimi opremili še dva strelca in bi tako lahko v konkurenci tekmovali s celotno ekipo. Upajmo, da nam bodo sredstva naklonjena in pištoli dosegljivi.
PNK LIGA (primorsko-notranjsko-kraška liga)
1. Kolo PNK lige je bilo v organizac^i SD 4. jun^ v Ilirski Bistrici
Naši strelci so že takoj v prvem kolu dokazali, iz kakšnega testa so in da se obeta bogata in uspešna strelska sezona. Seveda se vsi veselimo uspehov in vsak uspeh, vsaka uvrstitev je za nas veliko priznanje, da delamo pravilno, saj so to pogoji za uspeh. Na tem tekmovanju je svojo
Pištola znamke Morini
pot na stopničkah začel tudi Žan Žuber, ki se je našemu društvu pridružil v minulem letu, letos pa je začel s ser^o odličnih rezultatov in uvrstitev. Na tem tekmovanju smo dosegli naslednje uvrstitve in smo praktično v vseh kategor^'ah osvojili medalje:
Med ml. pionirji je osvojil 1. mesto Žan Žuber, 7. Miha Fortuna. Tudi Klemen Penko, ki je imel nekaj smole v prejšnji sezoni, je tokrat v kate-gor^l pionirjev stopil na drugo stopničko. Med člani je 1. Bojan Lampreht, 7. Vinko Kovač, pri članicah 2. Mojca Rus, Veterani nad 50: 1. Miran Omerzu, 2. Vladimir Ravnikar., Veterani nad 60: 6. Mat^a Japelj in v kategorii kadetov 3. Bojan Lampreht ml.
Ekipno 1. mesto člani in 1. veterani.
2. Kolo PNK lige smo bili organizatorji SD Vrhnika na strelišču na Vrhniki.
Kot domačini smo tudi tokrat izkoristili prednost domačega strelišča, na katerega smo nedvomno tudi najbolj navajeni, saj smo na njem praktično vsak dan. Izkoristili smo tudi mož-
Prve medalje v Ilirski Bistrici
vešči tekmovanj, so se pa kljub temu poizkusili v konkurenci z drugimi v reg^'i. Tudi tu je bila bera medalj zavidljiva in nas ponovno uvršča med najboljše v reg^'i.
V kategorii cicibanov je prvič nastopil naš najmlajši adut, 8-letni Rok Alatič, ki se nam je pridružil v letošnji sezoni in na prvi tekmi osvojil 7. mesto. Takoj za njim je bil naš drugi ciciban Nihad Bajramoski. V kategor^l^ ml. ^ pionirjev je pohod na medalje nadaljeval Žan Žuber z 2. mestom, izenačen rezultat s prvouvrščenim, le da je imel eno desetko manj. Preostali naši v tej kategorii so bili: na 6. mestu Miha Fortuna, 7. Kenan Havšič in 8. Selver Seferi. Pionir Klemen Penko je ponovno osvojil drugo mesto. Upajmo, da mu to ne bo ostalo v navadi in da se bo kdaj zavrtel tudi na vrh. Na14. mestu v kategorii pionirjev je prav tako naš novinec Sašo Dedjanski.
Med pionirkami smo pr^avili njegovo sestro Anjo Dedjanski, ki je osvojila 1. mesto. Kadetu Bojanu Lamprehtu pa tokrat domače strelišče ni nudilo dovolj opore in samozavesti, tako da je v svoji konkurenci ostal na nehvaležnem četrtem mestu. V članski konkurenci je ponovno slavil Bojan Lampreht st. Vinko Kovač je z nekaj krogi manj osvojil 9. mesto. Tudi članica Mojca Rus je rekla, da ne bo večno tretja kot v prejšnji sezoni in je tudi tokrat osvojila drugo mesto, takoj za Pirančanko Danielo. Ne moremo pa mimo naših seniorjev, med katerimi je prvo mesto ostalo doma v lasti Mirana Omerzuja, Ravnikar je bil na 4. mestu. Nad 60 let pa je Mat^a Japelj krepko držal 5. mesto in ga ni hotel izpustiti. Pa poglejmo še v ekipni del. Cicibani 2. mesto, ml. pionirji 1. mesto, pionirji 5., člani 2. z enakim številom krogov kot Piran, vendar s slabšo zadnjo ser^o, prav tako so za en krog za prvimi zaostali tudi naši seniorji.
3.	Kolo PNK lige je bilo na strelišču v Postojni.
Tudi v tretjem kolu na postojnskem strelišču nismo bili dosti slabši kot ponavadi, le da so tokrat nekateri domači strelci izkoristili prednost svojega strelišča. Kljub temu ml. pionirja Žana Žuberja to ni odvrnilo, da ne bi ponovno stopil na najvišjo stopničko in še enkrat povedal, da zanj ni ovire, najsibo na domačem ali tujem strelišču. Pionir Klemen Penko se še vedno drži drugega mesta, kot da je letos vse srebrne medalje rezerviral zase. Bomo videli v nadaljevanju, ali misli resno, ali bo hotel tudi kaj žlahtnejšega. Pri članih je Lampreht nanizal že tretjo zmago zapored, Vinka Kovača pa je tokrat izdala puška in se je moral zadovoljiti z 10. mestom. Tudi članica Mojca Rus je morala tokrat drugo mesto odstopiti domačinki Andreji, a obljublja, da je bilo samo tokrat. Kaj pa seniorji? Iz ozadja se je prikradel domačin Karlo Baranja, ki je ugnal naša dva aduta, tako da sta Omerzu in Ravnikar pobrala srebro in bron. Mat^a se je tokrat v kategorii višje moral zadovoljiti z 10. mestom. Se naš kadet. Tokrat se je Bojan vrnil v svoje tirnice in ponovno opozoril, da je njegovo mesto na stopničkah. Tokrat je bil drugi. Tudi ekipno je bilo nekaj, in sicer člani na 3. mestu in veterani na 2. mestu, seveda za domačini.
4.	Kolo PNK lige so organizirali strelci iz SD IX. Korpus v Piranu.
Tokrat je našo karavano gostila Obala. Kaj lepšega kot pa na morje, samo da zima ni najprimernejši čas za kopanje. Smo pa zato streljali in kako!
Žan je rekel: »Sam da je medalja« in se zadovoljil s tretjim mestom. Penko ostaja in še vedno vztraja pri svojem drugem mestu. Bojan ml. je moral priznat premoč z Obale in ostal brez uvrstitve na stopničkah, tako zopet četrto mesto. Tudi starejše kategorie se niso izkazale kaj boljše. Bojan st. je pri članih moral priznati poraz pred večnim tekmecem Dejanom DellaTorrejem, Mojca je bila tretja. Edini, ki je odšel domov zlat, je bil Vlado, Miran je bil tretji, Matia pa v svoji konkurenci osmi. Je pa tokrat nastopila še Benjamina Rudolf, ki je sprva reševala ekipo veteranov in tako ostala zunaj konkurence, bi pa njen rezultat pri članicah zadoščal za drugo mesto. Ekipno smo člani osvojili tretje, veterani pa drugo mesto.
Smo pa tokrat prvič nastopili tudi s pištolo. Za Bojana st. je bil to dejansko prvi nastop. Tu odločajo izkušnje, ki jih pa po štirih treningih ni mogoče pridobiti. Kljub temu je v posamični konkurenci med člani osvojil 23. mesto, v kom-binacii pa četrto. In kaj je kombinaci'a? Seštevek točk iz streljanja s puško in pištolo skupaj. Bo že prišel tudi njegov čas.
Pokal Slovence in mladinskih lig
1. kola državnih lig za pokal Slovence so se naši mladi strelci udeležili v Portorožu. Ker je to prva velika tekma, je tudi veliko nervoze, predvsem pa treme. V kategorii^pionirjev sta nastopila Klemen Penko in Žan Žuber. Prvi je
bil 29., drugi pa 47. V kategorii kadetov je Bojan zasedel 7. mesto in tako osvojil prve točke za Pokal Slovenie.
2.	kolo je bilo v prekmurskem mestu Črenšov-ci, kjer je zaradi epidemie nastopil samo Bojan Lampreht v kategorii kadetov. Tokrat so osvojene nove točke pokala s petim mestom.
3.	kolo je bilo v Ormožu, kjer sta do točk prišla tudi Žan na 16. mestu in Klemen na 30. Bojan je med kadeti osvojil 15. mesto in prav tako točke.
4.	kolo je bilo prav tako v severne kraje, tokrat v Juršince. V kategorii pionirjev je bil Penko 34., Žuber pa 36. Bojan je med kadeti osvojil 9. mesto in ponovne točke.
V skupni razvrstitvi po štirih kolih je najvišje uvrščen Bojan med kadeti na 9. mestu z 68 točkami, Žan jih je zbral 10. in je na 37. mestu, Klemen pa 2, kar zadošča za 45. mesto.
POLFINALE DRŽAVNE DOPISNE LIGE
Tudi letos smo tekmovali v državni dopisni ligi, kjer smo se po zaključnem 6. kolu obdržali povsem v vrhu. Glede na rezultate smo se v polfina-lu pomerili le z ekipo članov in veteranov s seri-sko zračno puško, kjer smo se z lahkoto uvrstili v finale, ki bo konec marca. Tako smo z obema ekipama osvojili 1. mesto, v finale pa se uvrsti le prvih pet ekip iz polfinala in prvih pet posameznikov, če niso člani prvih petih ekip. Upajmo, da nam bo zopet uspel veliki met in se bomo vpisali med dobitnike z največ medaljami.
REGUSKO PRVENSTVO ZA VETERANE
Letošnji organizator regiskega prvenstva za veterane je bilo SD Ankaran. Na tekmovanju smo dosegli skoraj vse, kar je mogoče doseči. V kategorii veteranov nad 60 let smo osvojili vsa tri odličja, in sicer 1. Omerzu, 2. Ravnikar in 3. Lampreht. Ni težko ugotoviti, da smo odnesli tudi pokal za 1. mesto. V kategorii nad 60 let je Matia Japelj osvojil 7. mesto. Odlično so se izkazala tudi naša dekleta, saj je srebro osvojila Mojca Rus, bron pa Benjamina Rudolf. Tudi ekipno so veteranke osvojile 1. mesto. Na tekmovanju se je s pištolo pomeril tudi Bojan Lampreht in na zanj drugem tekmovanju osvojil 4. mesto, le dva kroga za tretje uvrščenim.
REGUSKO PRVENSTVO ZA MLAJŠE KATE-GORUE
Izvajanje letošnjega regiskega prvenstva za mlajše kategorie so zaupali nam, tako da je tekmovanje potekalo v prietnem vzdušju. Vsi nastopajoči v kategoriah cicibanov, mlajših pionirjih in pionirjev so bili deležni vrhniških krofov, prvi trie uvrščeni pa so prejeli medalje pokrovitelja SZZR (Strelske zveze zahodne regie). Za Vrhniko so tekmovali: v kategorii cicibanov Rok Alatič, ki je dosegel svoj osebni rekord in osvojil 6. mesto. Med mlajšimi pionirji je srebro osvojil Žuber Žan, Klemen Penko pa je v kategorii pionirjev osvojil 4. mesto. Največ uspeha so imeli mladi strelci iz Idrie.
DP ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
Predhodno, to je regisko prvenstvo je bilo v Postojni za osnovne šole, kjer je Klemen osvojil tretje mesto in Žan Žuber 5. mesto za Osnovno šolo Ivanja Cankarja Vrhnika. V kategorii cicibanov je za OS Log -Dragomer nastopil Rok Alatič in osvojil drugo mesto. Diaki so imeli regisko
prvenstvo v Ljubljani, od koder se je Bojan uvrstil z drugim mestom, Uroš pa z ekipo šole. Na finalno državno tekmovanje sta se uvrstili prvouvršče-na ekipa in najboljša drugouvrščena ekipa po rezultatu - skupaj osem ekip. Med posamezniki so se na tekmovanje uvrstili: dva najboljša učenca in učenki z območnega tek-
Prva Rokova medalja pri movanja. Ekipo se-8-ih letih	stavljajo tr^e učenci
ali tri učenke iste šole.
Na finalno državno prvenstvo osnovnih šol, ki je bilo v Ljubljani, se je po odličnem nastopu na regiskem tekmovanju uvrstil samo Klemen Penko. V konkurenci osnovnošolcev je osvojil 23. mesto. V kategorii diakov srednjih šol pa sta z Vrhnike tekmovala Bojan Lampreht za Ekonomsko šolo Ljubljana in osvojil 16. mesto in Uroš Pihner, ki je zastopal Srednjo gradbeno šolo Ljubljana, in osvojil 28. mesto.
KONTROLNI TURNIRJI
Udeležili smo se tudi vseh treh kontrolnih tekmovanj, kjer se dosegajo norme za nastop na državnem prvenstvu, ki bo aprila v Portorožu. Doslej so norme za nastop na DP dosegli v kategorii ml. mladincev Žan Žuber, v kategorii pionirjev Klemen Penko, v kategorii kadetov Bojan Lampreht in v članski kategorii Bojan Lampreht st. Zadnja možnost za dosego norme je še na regiskem prvenstvu, kjer bodo tudi preostali člani poskušali, da se z dobrim streljanjem uvrstio na zaključno prireditev v streljanju, to je državno prvenstvo.
AKTIVNOSTI, KI SO ŠE PRED NAMI
Marca bo: regisko prvenstvo, mednarodni program, v Portorožu, 5. kolo PNK lige v Vremščici, 5. turnir za Pokal Slovenie in Pokal priateljstva - mladinska liga v Ptuju, finale dopisne lige v Ljubljani in DP za veterane v Ljubljani. Aprila bo DP za mladince in člane v Portorožu, DP za mlajše kategorie v Železnikih, 6. kolo PNK lige v Starem trgu pri Ložu in maja Univerzitetno DP v Ljubljani.
Vabimo vas, da si nekaj utrinkov ogledate tudi na naši spletni strani www.strelskodrustvo-vrh-nika.si.
Karate
Sabina Burjak -podprvakinja
V soboto, 6. 3. 2010, je v dvorani Športnega centra v Velenju potekalo Državno prvenstvo za leto 2010 v karateju za posameznike v katah in športnih borbah za člane, ki ga je organizirala Karate zveza Sloveni'e. Karate klub Vrhnika sta zastopala člana Kristjan Buh in Sabina Burjak. Slednja je dosegla izjemen uspeh, in sicer 2. mesto v kategorii športne borbe -68 kg in tako osvojila naslov državne podprvakinje za leto 2010.
Obema tekmovalcema iskrene čestitke!
Džemal Mustafič, mojster karateja, 5. dan
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
v
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
71
Novice iz NK Vrhnika
Vrhniški kadeti uspešni v Kamniku
1. in 8. februarja so igralci v Kamniku odigrali turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležili tudi naši mladi fantje (U16) s trenerjem AbdićMirvetom. Turnirja se je udeležilo 16 ekip iz širše okolice Ljubljane, med njimi tudi Olimpya, Domžale, Kamnik, Idrija, Slovan,Dren, Komenda ^
V nedeljo je bil prvi igralni dan, ko so ekipe igrale po skupinah. Naša ekipa je bila v skupini s Komendo, Idr^o in Dobom. Fantje so se v svoji skupini uvrstili na prvo mesto, saj so z dobro in predvsem hitro igro nadigrali svoje vrstnike iz drugih moštev. Po končanem
skupinskem delu turnirja so se uvrstili naravnost v polfinale, razlog temu je bilo osvojeno prvo mesto. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip se je organizator odločil, da bodo polfinalne in finalne tekme odigrali v ponedeljek.
Po prespani noči so se v pone-
deljek zjutraj zopet odpravili v Kamnik in po pogovoru s trenerjem ugotovili, da bi lahko osvojili ta turnir. Tako se je namreč tudi zgodilo. Najprej so bili v polfi-nalu boljši od Komende, ki se je dobro upirala našim fantom, saj so jih premagali šele po izvajanju kazenskih strelov. Nazadnje pa še finale, v katerem so fantje po prikazanem zasluženo osvojili prvo mesto, kajti ekipa Wolfsburga (mladi kamniški upi) je tekmo na koncu izgubila z izidom 2 : 1. Da pa je bilo veselje na koncu še večje, je poskrbel Denis Bašić, ki je postal najboljši igralec turnirja. Ta ekipa bo mogoče še marsikoga presenetila saj jih krasi dejstvo, da so zelo dobra >> KLAPA <<.
Na koncu fantom za doseženi uspeh čestitam, saj menim, da je to tudi motivac^a za vse fante, hkrati pa tudi dokaz, da je mogoče s pridnim in marljivim treniranjem marsikaj doseči. Ne nazadnje čestitke tudi trenerskemu kolegu Mirvetu Abdiću, ki s fanti dobro dela.
Jasmin Muratagic
Na turnirju v Ital^'i
Sodelovanje mlajših selekcj NK Vrhnika in AC Udinese se nadaljuje. Tako se je ekipa NK Vrhnike U-10 z veseljem odzvala povabilu vrstnikov iz tega italjanskega mesta in se udeležila 2. mednarodnega itali-jansko-slovenskega nogometnega turnirja.
V organizac^'i staršev smo se v nedeljo, 14. marca, z avtobusom odpravili proti prestolnici ital^'anske dežele Furlan^e, Udinam, slovensko Vidmu. Kljub zgodnji uri odhoda je bilo vzdušje v avtobusu veselo v pričakovanju nove dogodivščine.
Po krajšem ogledu stadiona Friuli, ki je gostil tekme svetovnega nogometnega prvenstva leta 1990, so nas domači pospremili v stari del mesta, kjer je bilo že vse pripravljeno za začetek tekem.
Turnirja se je udeležilo pet ekip: tri iz Slovence in dve iz Italce.
Tekme so minile v pr^ateljskem vzdušju, saj rezultati niso bili pomembni in zmagovalec ni bil razglašen. Vse ekipe so prejele enakovredna priznanja za sodelovanje.
Kot je ob podeljevanju priznanj povedal minister za šport mesta Udine, je turnir pomemben predvsem za utrjevanje sodelovanja mladih nogometašev iz obeh držav, ki jih je nekdaj ločila meja, sedaj pa živimo v skupni, večji državi, Evropi. To je tudi turnir ekip iz nogometnih držav, ki se bosta letos udeležili največjega nogometnega spektakla - Svetovnega prvenstva v JAR. V prihodnjih letih bo turnir postal tradicionalen, število povabljenih ekip nameravajo povečevati in
tako uvesti tekmovalni značaj turnirja.
Poleg priznanj za vse sodelujoče ekipe so spominke na sodelovanje prejeli tudi vsi igralci in trenerji. Pr^azni organizatorji so po koncu turnirja pogostili tudi vse igralce.
Takoj po pogostitvi smo morali v avtobus. odpravili smo se proti stadionu Friu-li. Organizatorji so vse udeležence turnirja skupaj s starši in spremljevalci povabili na ogled prvenstvene nogometne tekme ital^anske Serie A (1. lige). Furlanski ponos AC Udinese, nekdanji udeleženec lige prvakov, je bil pred pomembno nalogo: premagati so morali ekipo Palerma z juga Italce, ki se bori za četrto mesto v ligi in s tem udeležbo v Ligi prvakov.
Ob vstopu na stadion so organizatorji igralce vseh ekip, udeleženk turnirja, opremili še z nav^aškimi šali domače ekipe. V pravem nogometnem spektaklu smo občudovali bravuroze idola mnogih slovenskih vratarjev in trenutno enega izmed najbolj vročih vratarjev na svetu, slovenskega reprezentanta Samirja Han-danoviča. Na veselje večine prisotnih so nogometaši AC Udinese zmagali s 3 :2 in tako potrdili obstanek v elitni ital^anski ligi.
Polni lepih vtisov smo se v večernih urah vrnili na Vrhniko.
Vrhničanke posegle po medaljah
7. 3. 2010 je v Ljubljani potekalo 1. prvenstveno tekmovanje v ritmični gimnastiki programa A1. Izvajalec tekmovanja je bil Klub za ritmično gimnastiko, Narodni dom. Čeprav je bil zelo hladen dan, so Vrhničanke poskrbele za dvig temperature, saj so vse zelo dobro izkazale.
Naša najmlajša dekleta so se predstavila v skupinski vaji brez rekvizita, v kategorii deklic (Gd Vrhnika 2). Nastopile so v postavi: Sara Jazbec, Urška Bašelj, Ivona Vukičević, Laura Jelovšek, Manca in Tjaša Rozman Muha. Kot rezerva je bila pripravljena Kaja Gruden. Dekleta so prikazale izredno čisto sestavo in zasedla 8. mesto. V teh vrsticah bi jih rada pohvalila, saj je ta skupina med najmlajšimi, svoj nastop pa so prikazale skoraj brez napak.
Skupina Gd Vrhnika 1, v kategorii deklic, pa so zasedle 3. mesto in si vse prislužile svojo prvo medaljo. Bron so si pritekmovale: Tina Kolar, Nastja Podvrat-
nik, Ema Oblak Pišorn, Nina Žižmond in Lina Groznik.
V kategorii kadetinj so nas pr^etno presenetile Žana Erznož-nik, Ajda Ratkovič, Metka Močilar in Meta Mramor, ki so kot debitantke v tej kategorii dosegle zavidljivo 2. mesto z 1,6 točke prednosti pred tretjeuvrščenimi. Dekleta so letos prvič tekmovala v starejši kategorii, v kateri morajo tekmovati z rekvizitom po lastni izbiri. Naša dekleta so si izbrale obroče. Prestop kategor^' je najtežji, saj se dekleta poleg dela s telesom začnejo učiti tudi dela z rekvizitom, kar je treba nato še smiselno povezati.
Naše članice so morale na zadnjem treningu, v petek, pred tekmo, prilagoditi sestavo z^ žogo iz skupinske vaje, kjer tekmujejo štiri, v trojko, saj se je Spela Jilek poškodovala in ni mogla tekmovati. Vendar so se Katja Grum, Neža Celarc in Klavd^a Makuc vseeno popolnoma zbrale in rutinirano nastopile ter posegle po srebru.
VSEM DEKLETOM ČESTITAMO!
Za Gd Vrhnika, Ines Jerina
Akrobati uspešno skakali na tekmovanju v Renčah
Naše drugo tekmovanje v skokih z male prožne ponjave, ki so ga gostile Renče in kjer so se naši akrobati izkazali več kot odlično, bi kmalu odpihnila silovita burja, ki pa se je do dneva tekmovanja že povsem „izpihala".
Najmlajši so nastopili v najlažji kategorii kot začetni-ki/ce in so prikazali dobre skoke ter si posamezno vsi pri-skakali diplome, nekateri tudi medalje! Tako so začetniki osvojili naslednja mesta: Mark Novak 8., pri čemer je za tretjim mestom zaostal za zgolj tri točke, Aljaž Hodnik 11., Maj Pivk 12., Ambrož Jilek 20., Ožbe Kuhar 23., Erazem Jazbinšek 24. in Matic Slavec 25. Začetnice so bile še za odtenek boljše, in sicer: Manca Kotnik 5., pri čemer je za tretjim mestom zaostal za zgolj dve točki, Tajra Abda-
kovič 17., Laura Drašler 22., in Maša Margon 34.
Med mlajšimi deklicami je Iza Sraj Miklič osvojila^38. mesto, Ajda Novak 65., med mlajšimi dečki pa je Jan Sraj Miklič zasedel 26. mesto. Vsi tr^e so skakali dobro, a glede na to, da so med mlajšimi v kategorii, nastopajo s skoki z nižjim izhodiščnim količnikom.
Vsem akrobatom čestitamo!
Naša zadnja letošnja tekma bo 17. 4. v Ljubljani (Bežigrad), kjer bomo še zadnjič v letošnji sezoni predstavili naše znanje. Vsi rezultati in fotografije so dostopni tudi na naši spletni strani: http://5k.amadeus.si/gd/ Akrobatski pozdrav!
Matej Fefer, GD VRHNIKA
Uspešna sezona mladega športnika
Lani je Autosport Jazon Vrhnika na razpisu za mlade voznike v društvo sprejel obetavnega voznika Jaka Mivška in mu omogočil nastopanje z vozilom Skoda Felicia v paralelnem relikrosu in gorskohitrostnih preizkušnjah.
Osemnajstletni Jaka se je že na prvi dirki paralelnega relikrosa odlično izkazal in dosegel nepričakovano 4. mesto v najmočneje zastopani diviz^i 1. Prav tako je prvo sezono presenetil v gorskohitrostnih preizkušnjah in med vozniki do 21 let privozil 1. mesto v Sevnici, 3. mesto v Ilirski Bistrici in 1. mesto v Lučinah. V paralelnem relikro-su pa je bil v kategorii vozniki do 21 let na odličnem 2. mestu. Tudi v skupini do 1400 ccm v gorskohitrostnih preizkušnjah in diviz^i 1 v paralelnem relikrosu je dosegal izvrstne rezultate. Ker je bila prva sezona za Jako poskusna, ni razvrščen v končne rezultate za državno prvenstvo.
Jaka se s škodo intenzivno pripravlja na letošnjo dirkalno sezono, ko bo tekmoval tudi v državnem prvenstvu. Energie in zagnanosti mu ne manjka. Avtošport terja veliko truda v delavnici, predvsem pa velik finančni del; v lanski sezoni so Jaku omogočili oboje:
Autosport Jazon Vrhnika, Dodo's, avtomehanika, Miro Mivšek, s. p., Av-
tomehanika Marjan Celarc, s. p., Avto-pralnica Roman - Vrhnika, Bar Krnica, Siviljstvo Sabina Mattias, Borut Lesko-vec, Jan Mišič, Brane Urbančič, Boštjan Stirn.
Jaka se vsem zahvaljuje za pomoč, prav tako tudi navlačem, ki ga zvesto spremljajo in vzpodbujajo na njegovih hitrostnih preizkušnjah. Hkrati upa, da bo letos pridobil še kakšnega navdušenca bencinskih hlapov, ki bi ga bil pripravljen finančno podpreti in mu tako omogočiti še boljše rezultate.
J. M.
72
NAŠ ČASOPIS
v
Sport in rekreac^a
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Moto klub Nauportus zboroval
Odraz solidarnosti in humanosti
Moto klub Nauportus Vrhnika je v gasilskem domu organiziral redni občni zbor svojih članov. Zato se je v petek, 12. marca, v domu zbralo okoli 50 članov in nekaj povabljenih gostov. Med njimi je bil tudi župan dr. Marjan Rihar, ki je zbrane prvi nagovoril, nato pa odšel na druge obveznosti. Med drugim je poudaril: "Kot nosilci lanske akcye Dan varne vožnje ste se zelo izkazali ter združili moči s policyo in ZŠAM Vrhnika, tako da je ta dan minil res uspešno. Zelo dobro pa bi bilo, da bi tudi vaš član sodeloval v občinskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter z vašega stališča posredoval izkušnje, ki jih imate v cestnem prometu."
Nato je občni zbor deloval po ustaljenem redu. Prebrali so vsa poročila in predstavili program
pomoči, avto šole in gasilcev ne bi bilo mogoče to izvesti. Vsem hvala. Vsako leto, ko se za-
obletnici ZŠAM na Vrhniki. Ob dnevu brez avta, smo na Stari cesti predstavili naš klub Vrh-
ku je naš član Zdravko Kogov-šek osvojil skupno drugo mesto in postal vice prvak v neprofesi-
onalni kategorii."
Ob koncu zbora članstva je zbrane nagovoril še predsednik kluba Motorist za motoriste, ki je povedal, da je bilo društvo ustanovljeno v letu 2005 in da združuje člane iz vse Slovence. Namen društva pa je, da solidarnostno in humanitarno pomaga ponesrečenim motoristom, njihovim družinam in svojcem v obliki zmogljivih denarnih sredstev. Zato v ta namen zbirajo sredstva z raznimi akc^ami, donac^ami in prosto-
voljnimi prispevki.
Ob tej priložnosti je v imenu kluba MzM članu Moto kluba Nauportus Tadeju Jerebu s Stare Vrhnike izročil "ček podpore 1000 EUR". Tadej je namreč v prometni nesreči pri Črnem Kalu, ne po svoji krivdi, izgubil del noge. Vsi prisotni so humano odločitev pozdravili z velikim aplavzom. Po končanem uradnem delu sta sledila pogostitev ter tovariško srečanje s pogovori o skorajšnjih podvigih z dvokolesniki.	S. S.
Predsednik Danilo Leskovec je prebral poročilo o delu kluba. Zbrani člani na rednem občnem zboru Moto kluba Nauportus
Tadej Jereb z donac^skim "čekom", ki ga je prejel od kluba MzM.
dela za letos. Vsa poročila in program dela so bila sprejeta. Poročilo o delu je prebral predsednik društva Danilo Leskovec ter poudaril:
"Tudi to leto smo organizirali in uspešno izpeljali prireditev Dan varne vožnje, ki je bila zelo dobro obiskana. Seveda, brez pomoči policistov, šoferjev, prve
čne sezona je najprej blagoslov motorjev pred cerkv^o. Z izleti smo pričeli v maju in sicer po Čičer^i. Naslednji dan je bil na Koroško in avstr^sko Koroško. V avgustu smo bili na Trsatu, to je tura, ki jo je izbral vrhniški župnik.
Sodelovali smo tudi pri izvedbi prireditve ob jubilejni
ničanom.
V letošnjem letu smo navezali stike s klubom MzM, ki je bil ustanovljen za pomoč ponesrečenim motoristom. Na njih naslovljena prošnja za pomoč je bila pozitivno rešena za našega v nesreči poškodovanega člana.
Tudi dirkali smo, no ne vsi, pa tudi na cesti ne. Na Grobni-
Floorball za osnovnošolce sedaj v
v
OS A. M. Slomška
organizac^i 1 je TvD Partizan Borovnica poteka šola floorballa na Vrhniki. Spremenjena je lokac^a - po^novem treningi potekajo v oS A. M. Slomška vsak torek od 18.00 do 19.30. Sekera
šteje že deset članov, ki so do že nadgradili svoje znanje in veščine. Kmalu bodo odigrali tudi prve pr^ateljske tekme, na katerih se bo v celoti pokazal njihov potencial. V naslednji sezoni se bodo že
vključili v tekmovanja pod okriljem^Floorball zveze Slovence. Če vas zanima šola floorballa, se lahko še vedno prC'avite prek telefonske številke 031/500-342 (Aleš), kjer dobite tudi vse dodatne informacC'e. Več o floorbal-lu in o borovniškem klubu floorballa si lahko ogledate na naslovu http://www.fte-borovnica.net.	(JT)
Društvo upokojencev Vrhnika prireja balinarski turnir v počastitev občinskega praznika, ki bo v soboto, 8. maja 2010, z začetkom ob 8. uri na balinišču DU Vrhnika Sodelovalo bo po osem ženskih in moških ekip.
v
Floorball reprezentanca v Spanci
ni pa je Slovence popeljalo do tekme za 5. mesto, kjer so bili boljši od Nizozemcev.
Rezultati:
SLOVENCA : ŠPANCA - 2 : 4 (1 : 2; 0 : 1; 1 : 1) ESTONCA : SLOVENCA - 10 : 0 (4 : 0; 3 : 0; 3 : 0) LIECHTENSTEIN : SLOVENIJA - 0 : 6 (0 : 3; 0 : 3; 0 : 0) Tekma za 5. mesto: NIZOZEMSKA : SLOVENCA - 2 : 3 (1 : 0; 1 : 1; 0 : 2)
Končni vrstni red:
Slovenska moška floorball reprezentanca je v začetku februarja v španskem El Esco-rialu tekmovala na kvalifika-cC'skem turnirju za nastop na svetovnem prvenstvu 2010. V izbrano vrsto je bilo povabljenih tudi sedem igralcev FBC Borovnica, ki so tvorili ogrodje in so bili najmočnejši člen ekipe. Na turnirju se je
Slovenca v skupinskem delu pomerila z reprezentancami Estonce, Spance ter Liechten-steina. V predtekmovanju so dosegli zmago in dva poraza, kar je bilo premalo za napredovanje v polfinale. Na svetovno prvenstvo sta se uvrstili obe finalistki kvalifikaccskega turnirja. To sta bili Italc'a in Estonca. Tretje mesto v skupi-
1-2	Estonca
1-2	Italka
3-4	Slovaška
3-4	Spanca
5	Slovenca
6	Nizozemska
7	Liechenstein
8	Gruzca
(JT)
Si ne upate preteči TEK BEVKE? (7 ali 14 km)
Organizator vam nudi osebnega trenerja, ki vam bo pokazal pot, kako to lahko zmorete!
Božanski občutki bodo ostali vam!
Ne odlašajte, prcavite se na e-naslov: sdbevke@gmail.com P.s.: v zadevi obvezno navedite: »za osebnega trenerja«.
ren
Grià.iBSf
Športno društvo DREN Drenov Grič - Lesno Brdo vabi na
28. tek
po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo, ki bo v soboto, 2. maja 2010 od 10. ure dalje v Športnem parku »DREN«na Drenovem Griču pri
Vrhniki.
PROGE IN KATEGORUE:
proga A (500 m)	kat. 1	ml. cicibanke	do 6 let (2004 in mlajše)
proga A (500 m)	kat. 2	cicibanke	1., 2. in 3. razred (2003 - 2001)
proga A (500 m)	kat. 3	ml. cicibani	do 6 let (2004 in mlajše)
proga A (500 m)	kat. 4	cicibani	1., 2. in 3. razred (2003 - 2001)
proga B (1000 m)	kat. 5	ml. deklice	4., 5. in 6. razred (2000 - 1998)
proga B (1000 m)	kat. 6	deklice	7., 8. in 9. razred (1997 - 1994)
proga B (1000 m)	kat. 7	ml. dečki	4., 5. in 6. razred (2000 - 1998)
proga B (1000 m)	kat. 8	dečki	7., 8. in 9. razred (1997 - 1994)
proga C (7 km)	kat. 11	ženske A	od 17 - 35 let (1993 - 1975)
proga C (7 km)	kat. 12	ženske B	36 - 49 let (1974 - 1960)
proga C (7 km)	kat. 13	ženske C	50 let in nad (1959 in starejše)
proga C (7 km)	kat. 14	moški A	od 17 - 35 let (1993 - 1975)
proga C (7 km)	kat. 15	moški B	36 - 49 let (1974 - 1960)
proga C (7 km)	kat. 16	moški C	50 let in nad (1958 in starejši)
proga D (14 km)	kat. 17	moški A	do 19 let (1990 in mlajši)
proga D (14 km)	kat. 18	moški B	20 - 29 let (1989 - 1980)
proga D (14 km)	kat. 19	moški C	30 - 39 let (1979 - 1970)
proga D (14 km)	kat. 20	moški D	40 - 49 let (1969 - 1960)
proga D (14 km)	kat. 21	moški E	50 - 59 let (1959 - 1950)
proga D (14 km)	kat. 22	moški F	60 let in nad (1949 in starejši)
proga D (14 km)	kat. 23	ženske	enotna kategorca
ŠTARTNINA:
•	Za progo A (500 m) znaša štartnina 5€, za progo B (1000 m) znaša 7€, za progo C (7km) znaša 10€ in D (14 km) znaša štartnina 12€.
KRATEK OPIS PROGE
•	Proga poteka po mejah KS Drenov Grič -Lesno Brdo in sicer po asfaltu, peščeni poti, obronku gozda in delu travnika.
•	Na progi bo poskrbljeno za okrepčila
ZDRAVSTVENA SLUŽBA:
•	Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj zagotavlja zdravstveno službo na štartu in cilju.
URNIK TEKMOVANJA:
•	Prc'ave od 7:30 dalje, tekmovalni del se prične ob 10:30 z ogledom proge A. Ostali štari sledco po vrstnem redu kategorc iz zgornje tabele
UVRSTITEV:
•	Pri uvrstitvi se upoštevajo pogoji razpisa, v
nasprotnem primeru se uvrstitev šteje izven konkurence.
PRIZNANJA:
•	Prvi tr^e v vsaki kategorii prejmejo medalje ter praktične nagrade.
•	Otroci uvrščeni od tretjega do desetega mesta, prejmejo „tolažilne" medalje.
SPLOŠNE DOLOČBE:
•	Za garderobe in tuše je poskrbljeno, za svoje stvari pa vsak odgovarja sam
•	Vsak tekmovalec prejme topli obrok in napitek.
•	Organizator si pridržuje pravico do spremebe razpisnih pogojev, ter spremembe programa prireditev.
•	Prireditev bo OB VSAKEM VREMENU
INFORMACUE:
•	www.sd-dren.si
•	Iztok GRUDEN: 041 780 778
•	Tomaž JELOVŠEK: 041 344 716
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
v
Sport in rekreacia
NAŠ ČASOPIS
73
Na Menini planini
V soboto, 11. februarja 2010, smo se planinci planinskega društva - pohodna skupina Veseli Triglavci odpravili na zimski pohod na Menino planino.
Menina planina je predalpska zakrasela planota na nadmorski višini od 1200 do 1450 m v Kamniško-Savinjskih Alpah. Leži med dolino Drete (Gornji
vrh planote je Vivodnik (1.508 m), kjer je tudi razgledni stolp in je 15 min hoda od Doma na Menini planini (1453 m). Me-nina je dobila ime po menihih
Grad) na severu, Tuhinjsko in Motniško dolino na jugu, prelazom Črnivec na zahodu in prevalom Lipa na meji z Do-brovljami na vzhodu. Poteka v smeri vzhod- zahod v dolžini več kot 20 km, v smeri sever-jug pa je široka 10 km. Najvišji
iz gornjegrajskega benediktinskega samostana (zdaj cerkev sv. Mohorja in Fortunata), kateremu je skupaj z vso Zgornjo Savinjsko dolino pripadala kot fevd.
Menina zaradi svoje lege slovi kot odlično razgledišče na
Prehodili smo Jurčičevo pot
V hladnem, a lepem, sobotnem jutru se nas je 23 odpeljalo v Višnjo Goro, kjer se je v srednjeveškem mestnem jedru začel Jurčičev pohod. Od cerkve sv. Ane smo se povzpeli po zasneženi gozdni poti do razvalin starega gradu. Od tam smo šli skozi vas Pristavo do vasi Zavrtače, nato pa delno po cesti, delno po gozdnem kolovozu do Hotela Polževo. Tam smo se malo okrepčali in se povzpeli do cerkvice sv. Duha, najvišje točke našega pohoda. Lepa zasnežena travnata pot s čudovitimi razgledi nas je pripeljala do vasi Male Vrhe. Iz vasi smo zavili proti razvalinam gradu Roje, od tam pa strmo navzdol obšli sotesko po precej poledeneli stezi mimo kmetie Koščar-jevih do cerkvice sv. Janeza Krstnika, kjer so nas čakale domače dobrote in piača. Pot od Kravjeka skozi vas Oslica nas je vodila po asfaltu do Jurčičeve domačie z etnografskim muzejem in letnim gledališčem. Tam sta nas pričakala godba in kratek kulturni program, nato pa smo se spustili do našega avtobusa in kombia in se iz dežele Desetega brata odpeljali domov.
Besedilo in fotografije: Jože Školc
r
ÂQUÂiiÂtrr
Vabilo občanom Vrhnike
Vabimo vas na potopisni izlet v podvodni svet. Skozi dva kratka potapljaška filma avtorja Aleša Laharnarja vam bomo predstavili prečudovit podvodni svet rekreativnega in tehničnega potapljanja v morju in v potopljenih kraških jamah. Obenem vam bomo predstavili tudi potapljaško opremo.
Predstavitev bo v petek, 2. 4. 2010, ob 19. uri v gasilskem domu Verd.
Vstop bo prost. Vljudno vabljeni.
Potapljaški klub NOVA SUB Kamnik in TXR TEAM Slovenca
številne bližnje pa tudi bolj oddaljene vrhove, saj ob ugodnih razmerah z razglednega stolpa na najvišjem vrhu - Vivodniku - lahko vidimo vse do morja. V prekrasnem jasnem sončnem jutru smo se odpeljali mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec do Gornjega Grada (431 m), kjer je bil izhodišče našega pohoda.
Nad nami je bilo modro nebo brez oblačka in pot, po kateri smo se začeli vzpenjati nas je pripeljala mimo Svetega Flori-jana (743 m) do Sentprimož-nika, kjer smo uzrli Raduho v vsej zimski lepoti. Vse višje, ko smo se dvigali, več je bilo snega, a nam ni delal težav, saj je bila pot lepo uhojena in po-mrznjena.
Počasi smo primahali iz gozda in pred nami sta se odprli nebeška modrina ter snežna belina in hrib Spic (1499 m) ki se vzpenja nad kočo na Menini planini.
S Spica se je odprl čudovit pogled na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, greben Olševe, Raduhe, Pece in naprej do Pohorja in Zasavskega Kuma. Po treh urah hoje smo prispeli do koče na Menini planini, kjer sta nas pričakala toplo sonce in daljši počitek.
Zimska plaža s sončenjem in okrepčilom ter zabavo na sne-
gu sta nam dala novo voljo in moč za pot na prej. Po trdem snegu smo se odpravili naprej do najvišjega vrha Menine planine, Vivodnika (1508 m), kjer stoji razgledni stolp, s katerega se je odpiral pogled od Nanosa, Snežnika-,Triglava, Kuma, Pohorja in celo naša Planina se vidi z nje-
Po krajšem razgledovanju smo se začeli spuščati na južno stran Menine planine v Tuhinjsko dolino.
Tam smo že začutili moč sonca, saj smo se vsak peti korak pogreznili do zadnje plati. Vse nižje ko smo se spuščali, bolj južen je bil sneg, tako da smo morali hoditi po ozki gazi, da se nam ni vdiralo. Počasi smo prispeli do vasi Golice (654 m) in naprej do vasi Zgornji Tuhinj (580 m), kjer smo končali naš pohod in se zelo zadovoljni odpravili proti domu.
Tak prekrasen dan, kot smo ga preživeli na Menini planini in ki je lahko samo enkrat v letu, bi privoščil vsem. Zato vas vabim, da se nam pridružite na naslednjih pohodih. Utrinke z našega potepanja si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Vrhnika - pohodna skupina Veseli Triglavci.	Simon Zalar
PLANINSKA LITERATURA
Planinski vestnik, 115. letnik, leto 2010, marec, številka 3.
Tretja številka planinske revie je posvečena zimskemu plezanju. V prvih dveh člankih pišeta Bor Sumrada o zimski klasiki v severni steni Travnika, Nejc Pozvek pa v grapi med Travnikom in Sitami. Tudi Marjan Kregar piše, kako naj hodimo pozimi varneje v gore, Aljaž Anderle pa o plezanju po ledenih slapovih v Avstriji. Mojca Volkar Trobovšek je pripravila pogovor z legendarnim povojnim plezalcem Radom Hočevarjem, Uroš Podošovnik pa se spominja hudih zim na Raduhi. Tine Rupnik je prispeval nekaj utrinkov iz Nepala, Andrej Gosar je preživel dolg vikend v Karniskih Alpah. Mojca Stritar se je potepala po vrhovih nad planino Razor, Arnold Lešnik pa po planinskih poteh na avstriskem Stajerskem. Žarko Rovšček se spominja burne preteklosti slovenske planinske organizacie, Slavica Tovšak pa Slovenskega planinskega društva v Celovcu. Kristjan Jezernik se je ojuna-čil in pripravil planinsko humoresko s presenečenj v gorah, Miha Pavšek in Gregor Vertačnik pa sta opisala vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2009. Emil Pevec, tehnični urednik Planinskega vestnika, je kot predsednik Planinskega društva Onger iz Trzina organiziral 21. tekmovanje Mladina in gore. Dušan Klenovšek predstavlja več vrst rjavih žab, Nada Rotovnik Kozjek pa priporoča predvsem uravnoteženo hrano. Damjan Slabe sporoča, kaj mora ponesrečenec vedeti o klicu v sili na številko112, dva Blaža, Zazvonil in Jereb, pa pojasnjujeta, zakaj je treba periodično spreminjati vrsto različnih telesnih vadb. Dušan Jelinčič in Andrej Magajne se spominjata vrhunskega plezalca Luca Vuerich, ki je plezal na osemtiso-čake pa tudi pri nas. Urban Golob razmišlja o bogastvu alpinizma, Aljaž Anderle in Tadej Debevc pa sta pripravila nekaj navodil za varovanja pri lednem plezanju.
Ciril Velkovrh
Viki Grošelj, Everest. Sanje in resničnost. Radovljica, Didakta, 2009. 315 str., 39,90 evra.
Ko sem leta 1987 na dušek prebral Grošljevo prvo knjigo z naslovom Do prvih zvezd, ki je izšla pri Založbi Obzorja v Mariboru, sem postal navdušen nad tako planinsko literaturo. V imeniku sem poiskal naslov in telefonsko številko avtorja knjige, ga poklical in kljub nervozi in potenju po vsem telesu v strahu, ali me bo gospod sprejel, ker sem bil najviše le na Triglavu, ter mu povedal, kako zelo všeč mi je njegova knjiga. Ta dogodek in skromno avtorjevo zahvalo nosim že vrsto let z navdušenjem v svojem spominu in jo tudi vsakemu, ki ga to zanima, z veseljem ponovim. Takrat sem mu tudi predlagal, naj napiše še kakšno. Meni, ki sem bil prepričan, da sam ne bom nikoli nobene, mi je bilo to prietno predlagati. Nisem pa si mislil, da jih bo Viki Grošelj napisal še več, in to še naslednje: ^ prostranstvih črnega granita, Prehodil bi ves svet za en sam nasmeh, Štirikrat
osem tisoč, Bela obzorja, K2, Ana-purna, Antarktika, Čo Oju in Na smučeh od 0 do 8000 metrov.
Te dni, ko sem dobil novinarski izvod knjige Everest, me njena vsebina ni presenetila, pač pa me je tudi ta zadnja Vikieva knjiga ponovno razveselila. Užival sem že pri prvem poglavju in opustil vse manj pomembne obveznosti ob strani, in to v želji, da knjigo čim prej preberem do konca; in morda ne le enkrat.
Priznam, da me je presenetil že predgovor, saj ga je napisal sam predsednik Republike Slovenie dr. Danilo Turk, ki v besedilu priznava izjemnost vsem, ki so skupaj s tamkajšnjimi domačini opravili veliko in izjemno delo. Tudi njim, domorodcem, ki so sodelovali pri vzponih alpinističnih odprav, je posvečena ta knjiga, v kateri najdemo ne malokdaj zapise o priateljskih odnosih zahodnjakov s šerpami. Vse to lahko čutimo tudi ob pogledu
1 ^
Razpis za tekmovanje v malem nogometu
Borovnica 2010
Sportno društvo Optimisti razpisuje priave za "Borovniško ligo v malem nogometu 2010", ki se bo predvidoma pričela 11. aprila 2010, odviala pa se bo ob nedeljah (spomladi in jeseni) na šolskem igrišču v Borovnici. Igralo se bo po sistemu 4+1, igralni čas 2x20 minut z polodbojno žogo velikosti 4.
Cena pr^avnine znaša 150 eur na ekipo.
Prijave in informac^e pri: g. Ivo Mršič, tel: 040 515-478 g. Matjaž Ocepek: 031 622-587 prek e-pošte: sd.optimisti@yahoo.com
Priave zbiramo do 6.4.2010, žrebanje bo 7.4. 2010. Priavnino lahko poravnate osebno ali na tekoči račun SD Optimisti: 02047 0257508515
na skupinske fotografije udeležencev odprav takrat ali pa pri srečanjih mnogo let pozneje.
Avtor pri tem na prvo postavlja mesto Ang Phu-ja, vodjo nosačev, ki je vzorno vodil svojo ekipo že leta 1979 in se na žalost ponesrečil. Med alpinisti so bili pri takratnem prvem slovenskem osvajanju najvišje gore sveta sama znana imena našega alpinizma, med drugimi tudi Stane Belak - Srauf, Tomaž Jamnik, Stane Klemenc, Franček Knez, Ivan Kotnik, Marjan Manfreda, Bojan Pollak, Roman Robas, Andrej in Matko Stremfel, Nejc Zaplotnik, Jože Zupan ter Stipe Božič iz Hrvaške, ki jih je vodil Tone Skarja. Pozneje je v knjigi omenjal še znana imena svetovnega alpinizma, kot so Edmund Hillary, Reinhold Messner, Tomaž Humar, Davo Karničar itn.
V knjigi avtor opisuje napore in vzpone na številne gorske vrhove v Himalaji, dogodivščine pri pripravah, pristopanju, plezanju, uspehih in neljubih dogodkih ter srečanja v spomin na velike uspehe svetnega alpinizma. Knjiga se bere kot »roman«. Vsi dogodki pritegnejo tudi nas, kot bi bili sami navzoči pri njih. Temu doda-
jajo svoje tudi objavljene fotografije s posnetki od tam, kjer se avtor sprehaja s »peresom«. Na njih so gore, če že ne najlepše, pa vsaj najvišje na svetu. Vsekakor pa strašljive, nevarne in ožarjene od večernega sonca. Tudi oblikovanje knjige je »dopadljivo«, racionalno in ne umetelno.
Avtor Viki Grošelj je po poklicu športni pedagog na osnovni šoli v Pirničah. Sodeloval je že pri več kot tridesetih odpravah zunajevropskih gorstev. V Himalaji je stal na desetih od vseh štirinajstih osemtisočakov, kot so: Ma-kalu, Manaslu, Broad Peak, Gašerbrin II, Čo Oju, Lotse, Everest, Siša Pagma, Kang-čendzenga in K2. Poleg tega je tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove celin: Mont Blanc in Elbrus -spust s smučmi (Evropa), Kili-mandžaro (Afrika), Aoncagua (Južna Amerika), McKinley (Severna Amerika), Mount Kosciuszko (Avstralia), Mount Everest (Azia) in Mount Vincon (Antarktika).
Ob koncu knjige sta zanimiva tudi statistična pregleda odprav na Everest, v katerih so sodelovali Slovenci, ter seznam slovenskih alpinistov, ki so stali na vrhu sveta. To so: Andrej in Maria Stremfelj, Nejc Zaplotnik, Stane Belak - Srauf, Viki Grošelj, Janez Jeglič, Franc Pepevnik- Aco, Pavle Kozjek - brez dodatnega kisika, Davo Karničar - smučanje z vrha, Franc Oderlap, Matej Flis, Tadej Golob, Grega Lačen, Marko Lihteneker, Viki Mlinar in Tomaž Jakofčič. Manjka le seznam slovenskih alpinistov, ki so za vedno ostali na himalajskih gorah.
Ciril Velkovrh
74 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pse v ambulante!
Moj pes si zasluži pregled ob cepljenju
Ob cepljenju stekline vam pripada klinični pregled pred cepljenjem . Pregled je že vključen v ceno cepljenja in ga je veterinar dolžan opraviti.
V naši ambulanti ga opravimo kot splošni letni zdravstveni pregled psa.
Tudi lastniki gremo vsaj enkrat letno k zobozdravniku ali na periodični pregled v službi. Namen takih pregledov je preventiva. Zgodnje odkrivanje pomeni lažje in cenejše zdravljenje ter preprečevanje resnejših bolezni.
Ob pregledu nas lahko vprašate za kakršenkoli nasvet, morda ima kuža težave s praznjenjem paraanalnih žlez, morda ima kuža težave z zobmi, lahko ima vnetje ušes, se praska, občasno bruha, veliko p^e,i-ma bulico na mlečni žlezi,^
Veliko je stvari, ki jih dober veterinar ob takem pregledu odkr^e in težave lahko tudi takoj zdravi.
Manjše težave lahko zdravimo ob cepljenju samem, če pa ima pes večji zdravstveni problem, pa ga cepiti ne smemo in bolezen najprej pozdravimo.
Pregled se najbolj kvalitetno lahko opravi v ambulanti, kjer ima veterinar poleg najbolj osnovnih diagnostičnih aparatov kot je stetoskop, tudi druge pripomočke. Zato svetujemo, da se za redno cepljenje proti steklini 1X na leto odpravite v veterinarsko ambulanto, cena cepljenja je namreč enaka kot pri terenskem cepljenju.
Mateja Plevnik, dr.vet.med.
Tudi letos vas vabimo na cepljenje psov proti
steklini
v našo ambulanto v VETERINARSKI CENTER PLEVNIK V LOGATEC.
Pse je treba CEPITI 1x NA LETO (po Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, prepreèevanje širjenja in zatiranje stekline, Ur. l. RS 139/2006). Od zadnjega cepljenja NE SME PRETEÈI VEÈ KOT 1 LETO. Èe je bil pes cepljen 15. avgusta, to pomeni, da ga spet cepimo 15. avgusta naslednje leto. CENA JE ENOTNA PO VSEJ SLOVENIJI in je 34,89 evra. S seboj prinesite potni list psa oz. modro knjižico o cepljenju. V Veterinarskem Centru v Logatcu pa vam
od 1. 3. do 31. 5. 2010 PODARIMO tudi kakovostno pasjo hrano EUKANUBA.
pLevniK
VETERINARSKI CENTER Mateja Plevnik s.p.
CEPIMO VSAK DAN: PON.-PET.:
8.00-12.00 in 15.00-19.00
SOB.: 8.00-12.00
TEL.: 01 756 41 67 GSM: 040 235 206
Priporočamo, da se na cepljenje naročite, da ne boste čakali.
POMLAD 201
V Bevkah pri Vrhniki oddam 4-sobno, delno opremljeno stanovanje v dveh etažah stanovanjske hiše (1. nadstropje in mansarda). Mesečna najemnina 450 evrov in varščina. Vseljivo takoj. Telefon: 041 672 562, 041 637 418.

KSEU4C4/GGP
Motor: GGPV35
Širina kosišča: 46cm = , Koš; 55 Litrov
169 €
J
KSCG6/63MG ' '
Motor: GGPM60 Širina kosišča: 63cm Koš: 140 Litrov Moč:4/4kW(6KiVl)
999 €
KS EU4C4TIVGGP
Motor: GGPV35
Širina kosišča: 46cm Koš: 55 Litrov Samohodna
229 €

I k-j	_
Jířt-
KSEU534TR/GGP
Motor: GGPSV40
Širina kosišča: 53 cm Koš: 55 Litrov Samohodna
269 €
i
KS916/GGP
Motor: GGPOM55
Širina kosišča: 53cm Koš: 60 Litrov
239 €
WO 6045 000
Motor: GGPSV40 Širina kosišča: 46 cm , Koš: 55 Litrov Samohodna
199 €
\ M.
KSCG12,5/90
Motor: GGPWM12,5 Oljna črpalka Širina kosišča: 90cm Koš: 210 Litrov	•
Moč:9,2kW(12,5KM)
1.499 €

iSi V
KSXD150C
Motor: GGPWM14,5 Oljna črpalka Širina kosišča: 98cm Stranski Izmet Moč:10,7kW(14,5KM)
1.299 €

GGP EX180
IVlotorelektro:1800W Meč: 1473Scm 3/8 SPEC. Teža:3,95kg
J' V. - ■

A
I Áol
^vr—%
KSCG14,5/102G -
Motor: GGP WM 14,5 Oljna črpalka Širina kosišča: 102cm Koš: 300 Litrov Moč:10,7kW(14,5KM) ^
1.999 €
S0 651SP	J
Motor: 2,65kW (3,6KM) Meč: 18745cm 0.325	<
Teža: 5,1 kg GOZDARSKA
399 €+ ČELADA
GRATIS
Moč:3,7kW{5KM)
Delovna širina: 30-55 cm
Menjalnik: 1 naprej, 1 nazaj Priključki: Možnost dokupa
349 €
: - «iV«.^,
so 656SP n i Motor: 2,8kW (3,8KM)	« ■ Meč: 18745cm 0.325 Teža:5,3kg GOZDARSKA 429€+ČEL^A -- GRATIS /
TF'm^''-
GGPXB27J	^^
Motor: 0,8kW (1,1KM)	■
Teža: 5,1 kg
Vključuje: Najlon glavo (Tap & Go), 3-krakl nož
129€

so 635	r ,
Motor: 1,4 kW (1,9KM)> Meč: 14735 cm 3/8 SPEC._ ...Teža:4,2kg GOZDARSKA
1 79 €+ ČELADA
GRATIS

GGPXR27»	/
Motor: 0,8kW (1,1 KM) / Teža:4,95kg
Vključuje: Najlon glavo (Tap & Go)
99€
www.rotar.si
Vse cene so priporočene, izražene v evrih in vsebujejo DDV. Iz navedb in slik ni možno uveljavljati zahtevkov. Pridržujemo si pravico do sprememb vsebine in cene. Za tiskarske napake iz prospekta ne prevzemamo odgovornosti. Vsi proizvodi z rotirajočimi deli so lahko pri nepravilni rabi nevarni. Navodilo za uporabo je zato potrebno skrbno prebrati in razumeti. Akcijsko razdobje pomlad 2010 ozirama do razprodaje zaloge.
d.o.o.
VRHNIKA
delovni čas:
od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00
sobota od 8.00 do 12.00
Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika
Telefon: 01/750-24-89, Telefaks: 01/750-24-90 Mobilni: 031/678/490
Cenik oglasov v glasilu Naš časopis	
Enota mere	Cena v EUR z DDV
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev	4,51
% strani	225,34
% strani	450,68
cela stran	901,35
zahvale	67,60
Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za % strani in 1/1 stran (agenc^ski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje.	
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS
75
Škof
MIZARSTVO
www.skof.eu
NAS ČASOPIS,
med več kot 50.000 bralci, berite ga . . .
OPTIK & OČESNA ORDINACIJA
JELOVČAN VRHNIKA
STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05
Dragi Vrhničani, energ^a ve, da so tudi med vami ljudje, ki se zavedajo, da moramo vsi nekaj spremeniti, da nam bo lepše na našem planetu. Spremeniti pa moramo predvsem sebe. Ampak dokler ne vemo, kaj spremeniti in kako, ne moremo, ker nimamo znanja. Sedaj je pravi čas, znanje je tukaj in moramo ga podajati naprej. Z energijo je vse mogoče in kdor razume, je srečen.
Energetska numerolog^'a
Vsak se rodi z osnovno ZIVLJENSKO MATRICO oziroma KODO in z imenom in priimkom, ki je GENETIKA.Vsaka črka in številka ima svojo vibrac^o, ta pa kaže na blokado ali potencial v naših organih, kar pomeni, ali ima organ šibko negativno energ^o ali močno, pozitivno energ^o, kar posledično vpliva na naše obnašanje, ki povzroči negativen ali pozitiven življenjski rezultat. Vsaka slaba vi-bracha oziroma blokada ima tudi potencial, če najdemo način, da blokado odpustimo. ENERGETSKA NUMEROLOG^A nam pomaga, da prek številk izvemo, kje smo šibki ali kje je naša moč, kdo so naši otroci, partner, poslovni partnerji, sodelavci itn. Če smo pripravljeni verjeti v to znanje, lahko rešimo svoje negativne življenjske situac^e na vseh področjih. ZAUPAJTE, spremenilo vam bo življenje. Energetski trening Življenje je ENERG^A. Naše življenje je odvisno od tega, kakšen nivo energie imamo, kar pa najlažje opišemo z občutki, ki nam pokažejo, kdo in kje smo. Energetsko močan človek je človek, ki reagira v vsakdanjem življenju mir, zadovoljstvo, srečo, veselje. Vera
v energ^'o nam daje notranjo moč, da je vse rešljivo. Če želimo imeti dobre življenjske rezultate, moramo povečati nivo naše energie. To pa lahko naredimo na ENERGETSKEM TRENINGU, na katerem se naučimo povečati oziroma zamenjati energ^o v naših šibkih organih ali kako se priključiti na EKSTRA ENERG^O. Do nje pa pridemo s sproščanjem telesa, saj takrat priteka v naše organe močna, nova pozitivna energ^a, ki nam daje moč, da se pozdravimo, postanemo bolj kreativni, dobimo nove ideje. Zato postanemo visoko zavedajoči ljudje, ki razumejo, da nas skozi življenje vodi naša energ^a, pozitivna močna energ^a, pozitivni rezultati, šibka negativna energy a negativni rezultati. Zato moramo nadzorovati svoje misli, naj bodo samo POZITIVNE.
Vabim Vas na informativno predstavitev, ki bo 6. 4. 2010 ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Vstop prost.
Vse informac^e na GSM: 041-204-648
www.optik-jelovcan.com
VRELEC MLADOSTI
Ključ do skrivnosti pomlajevanja
Pet vaj ali tibetanskih obredov vzpodbudi pretok življenjske energie skozi telo in nam pomaga, da se že po kratkem času počutimo kot prerojeni, zdravi in mladostni. Vaje je treba izvajati vsak dan, da bo viden čim prejšnji rezultat. Zelo primerne so za starejše ljudi. Odprite se svoji lastni lepoti. Informac^e kdaj, kje in cena na GSM: 041-204-648.
76 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
AKCIJA
ob predložitvi izrezka hiše bistre voáe vam podjetje BISTRA VODA D.O.O. prizna 10% enkratni popust na vse vodne sisteme.
Hiša bistre vode
Podjetje Bistra Voda, d. o. o., je specializirana za pripravo vode iz vodovoda tako, da je uporabnejša v vsakem domu in tudi v industrii. Namenske naprave zagotavljajo filtriranje, mehčanje in hlajenje vode. Namen družbe je zbuditi ekološko zavest vsakega posameznika. Z vgradnjo naprav bi pripomogli k manjšemu onesnaženju okolja in tako posledično k manjšemu segrevanju planeta. V ta namen smo začeli s projektom HIŠA BiSTRE VODE, ki omogoča, da čim bolj ekonomično in ekološko izkoristimo naravni vir VODO. Tehnološko dovršene naprave so izdelane iz okolju pr^aznih materialov. To so centralni filtrirni sistemi, ionske mehčalne naprave in čistilniki za pitno vodo.
Posebna novost podjetja BISTRA VODA, d. o. o., pa so vodni bari, ki so neposredna ekološka alternativa ustekleničene vode. Vodni bar se priklopi neposredno na vodovod in je v primerjavi z ustekleničeno vodo bolj sveža, zdrava in cenejša izbira.
PREDNOSTI VODNEGA BARA V PRIMERJAVI Z USTE-KLENIČENOVODO
EKONOMIČNSOT: Sistemi so priključeni na vodovodno omrežje in tako je strošek pridobljene vode do 1000 X cenejši od kupljene ustekleničene vode.
VAROvANJE OKOLJA: Z vse večjo uporabo ustekleničene vode se odpira vprašanje varovanja okolja. V razvitem svetu reciklirajo le četrtino embalaže. Z našimi vodnimi viri ter okoljem ne ravnamo skrbno.
PRAKTIČNOST: Vrhunsko vodo imate na dosegu roke, ni je treba naročati, kupovati, skladiščiti in transportirati balonov ustekleničene vode.
SVEŽINA VODE: Produkti podjetja BISTRA VODA, d. o. o., so narejeni s tehnološko dovršenostjo in iz okolju pr^aznih materialov.
Proizvodnja ustekleničene vode porabi ogromno nepotrebne energie za izdelavo in distribuc^o le-te. Odpadna embalaža povzroča velike stroške reciklaže in nepopravljivo škodo okolju. Vaš sveži izvir bistre vode vedno na dosegu roke vam ponuja BISTRA VODA, d. o. o.
PREDNOSTI NAKUPA PRI PODJETJU BISTRA VODA:
•	v Evropski un^i proizvedeni sistemi,
•	tehnološko dovršene tehnolog^e,
•	cenovno ugodno,
•	uporabniku pr^azni sistemi,
•	servisna služba 24/7,
•	strokovno usposobljen kader.
Podjetje BISTRA VODA, d. o. o., se zaveda, da so težave z vodo individualne. Ponujamo vam velik spekter različnih vodnih sistemov, ki ga bomo sestavili glede na vaše potrebe in strokovni ogled.
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00.
Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam
sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic
PRODAINO SERVISNI CENTER PRIGO
Brezovica pri Ljubljani 6 ^


SERVIS MERCEDES-BENZ
Prigo, d.o.o., Brezovica M.: +386 51 61 71 91 T.: +386 1 365 82 22 info@prigo.si www.prigo.si
A\
Delovni čas servisa osebnih vozil:
Delavniki: 7.00 - 20.00
Sobota: 7.00 - 14.00
^^ Sklepamo kasko in obvezno zavarovanje za zavarovalnice:
g ^^ Q ^triglav
Za stranke nastopamo z enakimi pogoji, akcijami, popusti kot jih nudijo zavarovalnice in njihovi zavarovalni zastopniki.
TEHNIČNI PREGLEDI
A1, investicijsko upravljanje, d.d. T.: +386 1 360 13 80 tp.brezovica@a-1.si www.tehnicni-pregledi.si
Delovni čas tehničnih pregledov:
Delavniki: 7.00-19.30
Sobota: 8.00-13.00
O
Našim strankam nudimo:
tehnične preglede in registracijo za vsa motorna vozila, servis osebnih in gospodarskih vozil Mercedes-Benz, homologacije (identifikacija in ocena tehničnega stanja vozil kategorije M1), preventivne tehnične preglede, upravna overitev podpisa fizične osebe pri prodaji vozila
Varni in zavarovani na poti
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS
77
ASEDEJ, d. o. o.
Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika
Nudimo vam:
•	AVTOVLEKO,
•	PREVOZ VOZIL IZ TUJINE,
•	ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL.
Telefon: 051 221 000.
ZAPOSLIMO
Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo:
1. KOMERCIALISTA - TRGOVCA (m/ž)
za prodajo avtomobilskih delov podvozja
Pogoj:
-	Vsaj osnovno oz. ljubiteljsko znanje na področju podvozja vozil
-	Znanj e angleškega jezika
Delovne izkušnje so zaželjene, niso pa pogoj.
Pridnost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, želja po novem znanju ter vese[je do dela s strankami in avtomobilskimi deli so iskane lastnosti ljudi, ki se nam bodo pridružili in skupaj z nami oblikovali uspešno prihodnost našega podjetja z že več kot 30 letno tradicijo.
IŠČEMO tudi STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA (m/ž) za občasno vzdrževanje našega strojnega parka.
Pisno vlogo s kratkim življenjepisom pošljite na: e-mail: info@prekom.si ali
na naslov: PREKOM D.O.O., Livada 47, 1354 Horjul
ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA Cesta 6. maja 11 1360 VRHNIKA
Obveščamo vas, da se lahko vedno obrnete na našega dežurnega zdravnika v nujnih primerih. Seznam nujnih stanj je naslednji:
-	poškodbe, ki morajo biti šivane ali imobilizirane,
-	temperatura nad 38 stopinj,
-	sistemske alerg^ske reakc^e,
-	hude bolečine, ki trajajo manj kot 24 ur,
-	dušenje,
-	hudi zapleti kroničnih bolezni,
-	bolezni, ki zelo prizadenejo bolnika.
Če zdravnik presodi, da vaše stanje ni nujno, vam bomo storitev zaračunal po veljavnem ceniku. V zadnjem času smo opazili, da vse več občanov poišče zdravniško pomoč v času dežurne službe, čeprav stanje ni nujno. Zato vas prosimo, da se obrnete na dežurnega zdravnika le, ko je vaše stanje nujno.
Hvala za razumevanje.
SPLOŠNA AMBULANTA Ana Švigelj, dr. med. spec.
OBVESTILO!
Obveščamo vas, da je Ana Svigelj, dr. med. spec., na porodniškem dopustu. V času odsotnosti jo nadomešča Ajda Osrajnik, dr .med., po novem spremenjenem ordinac^skem času, ki velja od 8. 3. 2010 naprej.
Dan	Od	Do
ponedeljek	13.00	19.00
torek	7.00	14.30
sreda	7.00	14.00
četrtek	13.00	20.00
petek (izmenično vsak četrti petek popoldan od 13.00 do 19.00)	7.00	13.00
V nujnih primerih pokličite dežurnega zdravnika na telefonsko številko 112.
Zdravstveni dom Vrhnika direktor mag. Emil Židan
Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah		
Datum	Zobozdravnik	Naslov ordinac^e
02/04/2010	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
03/04/2010	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
09/04/2010	Mar^a Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
10/04/2010	Mar^a Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
16/04/2010	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
17/04/2010	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
23/04/2010	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
24/04/2010	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
30/04/2010	Kristina Tozon, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
01/05/2010	PRAZNIK	
07/05/2010	Melan^a Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
08/05/2010	Melan^a Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
14/05/2010	mag. Miljenka Knezović, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
15/05/2010	mag. Miljenka Knezović, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
21/05/2010	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
22/05/2010	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
PRODAMO ali ODDAMO
v pritličju posiovne stavbe na nasiovu Stara cesta 4a, Vrhnika (l<jer je notar), prodamo ail oddamo opremijen aii neopremljen poslovni prostor, nadstandardno obnovljen 1.2002, v skupni izmeri 124 m2, ki zajema večji osrednji prostor, dva ločena prostora, priročno kuhinjo, arhiv in sanitarije. Ogrevanje je na plin, vsi priključki so samostojni. Cena je 229.000 EUR, možen je najem, dogovori in menjave. Svet nepremičnine d.o.o.. Kamniška 47,1000 Ljubljana, tel: 01/23070-70, e-pošta: info@svet.si, www.svet.si._
Revija Bubtt Gaia
Qaîa
NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE
NARAVE
(Rubriko ureja Klub Gaia)
J
Ohranimo lepo zelenico
Lepo negovana trata daje vrtu poseben pečat, navadno pa je namenjena tudi kot poudarek cvetličnih gredic. A lepa trata ne pride kar sama od sebe. Največkrat nam težave povzroča mah in tudi pleveli niso od muh. Za žametno zelene rezultate pa predvsem ne smemo pozabiti na primerno prehrano.
Ob prebujanju vrtne zelenice je pravi čas, da poskrbimo za primerno prehrano. Vsa potrebna hranila ji zagotovimo z membranskim gnojilom za travo Plantella For-mulla 365. Glavna prednost
bolj enakomerno in postaja bolj gosta, žametno zelena in močna. Pri tem je potrebno manj košenj, saj trata ne »divja«, je lepo obarvana in bolj odporna na sušo ter gaženje. Z uporabo membranskega
membranskega gnojila je, da s samo enim gnojenjem v sezoni vrtni zelenici zagotovimo uravnoteženo, optimalno prehrano skozi celo rastno dobo. Ker se hranila sproščajo postopoma, v odvisnosti od temperature, je njihov izkoristek boljši, na ta način pa tudi ne prihaja do onesnaževanja okolja. Zaradi uravnoteženega gnojenja ni nihanj v rasti, trava raste
tudi ni nevarnosti, da bi prišlo do ožigov na trati. Pomembna njegova prednost je tudi manjša porabo, saj je njegov izkoristek boljši. Pri 4-5 kratnem gnojenju s »klasičnimi« mineralnimi gnojili porabimo 4-5 krat več gnojila kot pri enkratnem gnojenju s pametnem membranskem gnojilu Plan-tella Formulla 365 za travo. Trosimo ga lahko ročno, z
ročnimi trosilci ali s trosilni-mi vozički.
Preprečimo razraščanje mahu
Mah je velik sovražnik trate, saj se njegove blazinice hitro
trati doda dušik za rast in kremenov pesek za rahljanje ter zračenje tal. Sredstvo enakomerno potresemo po pokošeni trati, nato pa zelenico zal^emo. Mah se nekaj dni po uporabi posuši. Navadno počakamo deset do štirinajst dni in nato odmrle dele odstranimo z železnimi grabljami.
Znebimo se plevela
Trata se zelo hitro zaplev-eli z regratom in ostalim širokolistnim plevelom. Pri zatiranju te nadloge si lahko pomagamo s herbicidom Vi-vera Starane. Uporabimo ga, ko so pleveli v fazi intenzivne rasti. Če je listne mase malo, je učinek prešibek. Zato počakajmo vsaj nekaj dni po košnji, nato pa trato
poškropimo. Škropimo v lepem, brezvetrnem vremenu, ko na travi ni več rose. Plevel in trave se zelo pogosto nezaželeno razraščajo tudi med tlakovci, na dovoznih poteh, v vrtovih, ob zidu, škarpah in na parkiriščih. Da bi tako razraščanje preprečili, je potrebno zgodnje pletje, da odstranimo plevel še preden semeni in je tako manj možnosti, da se razseje v okolico. Pletje med tlakovci, zidovi in drugimi nedostopnimi površinami pa je pogosto močno oteženo, če nam slučajno uspe, pa je še vedno veliko možnosti, da kak delček ostane pozabljen in začne ponovno rasti. Boljša in nadvse praktična rešitev je uporaba pripravka Plantella Total-R, ki je že pripravljen
in se uporablja nerazredčen. Sredstvo deluje na širok spekter plevelov in je enostavno za uporabo. Zaradi nizke, a še vedno povsem učinkovite koncentrac^e, ni škodljivo za okolje in ga lahko kupimo prosto, na vseh prodajnih mestih. Ker deluje preko zelene mase, mora biti e-ta dovolj velika, zato ga ne uporabljamo takoj po košnji.
Uporabimo ga samo na mestih kjer želimo uničiti prav vso vegetac^o oziroma vse kar ima zeleno listno maso ali stebla. Po drugi strani pa ne prodre v rastlino preko ole-senelih delov, zato ga lahko uporabljamo med grmovni-cami in drevesi.
Davor Špehar,
strokovnjak Kluba Gaia
šir^o in odvzemajo travi vse potrebne hranilne snovi, zrak in vodo. Na koncu, ko se razširi čez vso travno površino, je z našo trato tako rekoč konec, saj jo vsiljivec popolnoma zaduši. Zato je zelo pomembno, da mah zatiramo pravočasno in sproti. Takoj ko ga opazimo, uporabimo sredstvo za uničevanje Plantella proti mahu, ki vsebuje železo, hkrati pa
Nagradno vprašanje:
S katerim membranskim gnojilom nahranimo trato za vse leto?
Vsi novi naročniki, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanj in se naročili s to pr^avnico, bodo pre praktično nagrado.
Odgovor : F MUA 365 ZA T VO
Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik rev^e Gaia! Za samo 15 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov rev^e Gaia.
Ime in priimek......................................................................................................................................................................
Naslov.......................................................................................................................................................................................
Pošta in poštna številka...................................................................................................................................................
Izpolnite pr^avnico in jo pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Pr^avite se lahko tu po telefonu št: 7558 160 ali po e-mailu: gaia@klubgaia.com
78 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
KAMENA MOKA
NARAVNI IZBOLJŠEVALEC TAL
Omogoča razvoj življenja v tleh Izredno dobro učinkuje na barjanskih tleh Ohranja in vzpodbuja rodovitnost tal PRIPOROČAMO UPORABO PREDVSEM ZA IZBOLJŠAVO TAL ZA ZVIŠANJE pH V TLEH NA PARCELAH S KISLO REAKCUO TAL (pH < 6,0)
Pospešuje sprejem hranil Izboljšuje in ohranja strukturo tal Povečuje odpornost rastlin zoper škodljivce in rastlinske bolezni Preprečuje širjenje mahov
Pakiranje v 5, 10 kg in jumbo vrečah, od aprila dalje
KAMNOLOM VERD d.o.o. Podjetje za proizvodnjo kamenih agregatov
Verd 145, SI - 1360
VRHNIKA Tel.: 01-75 04 239, Fax.:05-29 62 375 www.kamnolom-verd.si
......n
FITNES telovadnica Partizan
vabi k vpisu nove člane.
Fitnes je odprt od 15. septembra 2009 od ponedeljka do petka od 17. do 22. ure.
Cena mesečne vadbe je 22 evrov, enkratni obisk fitnesa pa 4 evre.
V.R.T.-STIL Remškar in Stankič d.n.o.
Cesta v Lipovce 20,1358 Log pri Brezovici
STORITVE V VRTNARSTVU
MajQ:040 230 702 Mateja: 040 327 789
ww.vrt-stil.si; e-mail: office@vrt-stil.si maja.stanl<ic@vrt-stil.si; mateja.remsl<ar@vrt-stil.si
Poraba: 7,9l/100km, emisije CO2: 208 g/km. Slika je simbolična. Ponudba velja za omejeno količino vozil.
Kam boste
naložili 10.000 €?
Toliko boste prihranili z dodatno izboljšanimi pogoji ob nakupu ene izmed številnih izvedenk Ford Transita. Zanesljivega in vzdržljivega Transita boste odpeljali najmanj s klimo, servom, ABS-om, ESP-jem, radiem, 6-smerno nastavljivim voznikovim sedežem in z garantiranimi nizkimi stroški vzdrževanja. Opremo in cene za vozila v akciji preverite na www.ford.si.
FordTransit
Feel the difference
Avtohiša Klemenčič, Hacetova ulica 1, Ljubljana
prodaja@ah-klemencic.si, 01/24 44 810 in 01/ 24 44 811 Delovni čas: Pon. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00
Telo kot ogledalo celostnega (ne)ravnovesja
Telo je ogledalo naše duše in res bi bilo škoda, da bi nekaj odvečnih kilogramov ali centimetrov na napačnih mestih grenilo naše življenje ali slabilo naše zdravje.
Če se na telesni ravni ne počutimo dobro, to vpliva tudi na druga področja našega življenja. Ko je notranje ravnovesje porušeno, se zavestno in podzavestno trudimo, da bi ga čim prej ponovno vzpostavili. Telo, čustva in um so namreč povezani - če je katerikoli izmed teh delov izven ravnovesja, je neuravnotežena celotna oseba. Na našem telesu se to pogosto kaže v odvečnih kilogramih, prisotno pa je tudi nezadovoljstvo z lastnim izgledom.
Potrebno je uravnovesiti vse nivoje
Dobra novica je, da je prav na telesnem delu najlažje izvesti spremembe, ki vod^o v ponovno uravnoteženje. Vendar pa je to mogoče le s premišljenim ter celostnim pristopom. Če se ustavimo le pri simptomu (npr. želim shujšati, odpraviti celulit ipd.), gre navadno le za kratkoročno spremembo, z namenom prikriti simptome, ki pa ne more zagotoviti dolgoročnega uspeha in posledično kakovostnejšega življenja.
V salonih LINEA SNELLA oblikujemo telo in vzpostavljamo celostno ravnovesje
Saloni Linea Snella niso samo saloni za huj-šanje in oblikovanje telesa, temveč predvsem centri za uravnoteženo, kakovostno in »fit« življenje. Naše poslanstvo je preoblikovati sanje in želje naših obiskovalk v njihov realen objektiv. Z revolucionarno metodo oblikovanja telesa LINEA SNELLA®, znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pripravimo strateg^ o in vzpostavimo pogoje, ki vod^o do trajnih rezultatov - vitke lin^e in dobrega počutja. Vsako obiskovalko najprej povabimo na uvoden posvet. Na podlagi pridobljenih podatkov opredelimo priporočene rezultate in pri sestavi celostnega, individualnega programa upoštevamo tudi njene želje in pričakovanja, ki jih uskladimo z našim strokovnim mnenjem.
S celostnim in strokovnim pristopom metode LINEA SNELLA® ter z obilico pozitivne energie boste dosegli tudi najvišje cilje!
Po uvodnih posvetovanjih z našo strokovno ekipo - osebno svetovalko, dietetičarko in terapevtko, obiskovalka prične z izvajanjem individualno sestavljenega programa po metodi LINEA SNELLA®. Aktivna IR terap^'a je zmagovita kombinac^'a aktivnih terap^'. Z delovanjem IR svetlobe, kromoterap^'e ter konstantne temperature 37°C omogoča izjemne rezultate pri izgubi teže in obsega na kritičnih točkah ženskega telesa (trebuh, boki, zadnjica, stegna). V kombinac^'i s termoterap^o, učvrščevanjem tkiva in sproščanjem v iono-savni, predstavlja edinstveno metodo dela salonov Linea Snella. Ključen dejavnik na poti do cilja pa je seveda tudi redno spremljanje in vrednotenje doseženih rezultatov.
Brezplačen pregled in pisno jamstvo za uspeh
Prvi in ključni korak do skladne postave in dobrega počutja je brezplačen pregled, ki je popolnoma neobvezujoč, zaradi visoke učinkovitosti programov pa dajemo tudi pisno jamstvo za uspeh. Zgovoren je tudi podatek, da je v letu 2007 ob zaključenem programu kar 98,9 odstotkov vseh rednih obiskovalk ne samo doseglo, temveč tudi preseglo zastavljene cilje!
Če si tudi vi želite odpraviti odvečne kilograme, preoblikovati svojo postavo in dolgoročno izboljšati svoje počutje, nas pokličite na številko 01 750 10 21 ali obiščite spletno stran http://www.lineasnella.si/ in se naročite na brezplačen pregled. Veselimo se srečanja z vami!
Želite shujsatl,
oblikovati teb in izboljšati
počutje?
Uspelo vam bo z revolucionarno, svetovno uveljavljeno nnetodo Linea Snella®
Izkoristite izjemno pomladno akcijo!
Akcija velja za prvih 25 vpisov.
Ob vpisu v redni program oblikovanja telesa vam podarimo še
5 anticelulitnih terapij brezplačno!
Uspeh vam zagotavljamo s pisnim jamstvom!
Pokličite nas za
brezplačen pregled: 01 750 10 21
vwvw.lineasnella.si
Linea «Snella
SLIM IN HARMONY
Center dobrega počutja d.o.o., Pod Hruševco 30, Vrhnika
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 79
BARVE IN LAK!
SIGMA
COATINGS
..COLOPGDO..
stara cesta 52, VRHI^IKA
ZA SPOMLADANSKO OBNOVO LESA,
VRHUNSKE LAZURE SIGMA COATINGS.
NOVO - mešalnica lesnih industrijskih premazov
Najnaprednejša tehnologija barvnih premazov za les vam je na voljo v poslovalnici Coloredo, 0590 20 696.
že več kot tri desetletja z vami
m
mARmoR
Jezeršek Marko s.p.
Vsrd 225. 1360 Vrhnika
K^nEN JE PAU tisočletij - m GA SAno PolePŠAKO
IZDELUJEMO IN MONTIRAMO:
STOPNICE, POLICE, KUHINJSKE PULTE, KAMINE, TLAKE, SPOMENIKE, BALKONSKE OBLOGE...
IZVAJAMO VSA KAMNOSEŠKA DELA
Tel: 01 7504 339 GSM: 041 631 637 E-mall: marko.l@slol.net vmw.marmoriezersek.net
KUPUJETE NOV AVTO?
|-Mi=\/r?ni f=T
10 let garancije
^ SELISKARi
Betainova 16.1360 Vrhnika
KIA MOTORS
The> Power to Sumrisè'
10 let qarancííe
fax: 01 7R0A716
RAZMIŠLJATE O NAKUPU NOVEGA VOZILA? SAMO VAVTOHIŠISELIŠKAR NA VRHNIKI VAM PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA ZNAMKE KIA IN CHEVROLET PODARIJ010 LETNO GARANCIJO. AKCIJA POTEKA IZKLJUČNO VAVTOHIŠI SELIŠKAR NA VRHNIKI IN VELJA DO KONCA APRILAp OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG MODELNEGA LETA 2Q00. KOLIČINA VOZIL JE OMEJENA.
tel: 01 7.R022R2
80
NAŠ ČASOPIS
Oglasi
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Škof
MIZARSTVO
Strokovna in kvalU
alitetna
„dobava
montaža
notranjih
in
zunanjih vrat.
Nudimo izvedbo , .
predelnih sten
^ in
vrat v steno.
ŠKOF PETER s. p.
Vrhnika
M: 041 721 975
www.skof.eu
Marec - Sušec
Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
April - Mali traven
Če na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje.
Maj - Veliki traven
Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino ozna-njuje.
Peter Caserman s.p.
Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA
Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680
•	izpušni sistemi iVOVA^, AG, WAL«E/ř
•	katalizatorji A^OFA«"
•	športni izpušni sistemi CSC, REMUS
•	menjava olja in oljnih filtrov
•	vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,
•	AVTODIAGNOSTIKA,
•	priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,
•	pnevmatike LASSA, MAJO:/S,Fř7LDA.
»> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «<
A VTOPUN
PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!!

JAVNO PODJETJE KOMUNALNO PODJETJE, d. o. o., VRHNIKA Pot na Tonice 40 1360 VRHNIKA
RAZPISUJE
prosto delavno mesto:
VODJA FINANČNORAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Zahtevana izobrazba: univ. dipl. ekonomist Delovne izkušnje: 3 leta
Dodatna znanja in zahteve:
•poznavanje dela z računalnikom (Word, Excel)
•znanje enega svetovnega jezika izpit iz ZUP
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev.
Vloge z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo na naslov JP KPV, d. o. o., Vrhnika, v roku 30 dni od dneva izida Našega časopisa.
NUDIMO STEKLARSKE STORITVE
NUDIMO STEKLARSKE STORITVE □
□
□ □ □
IZOLACySKO STEKLO, TERMOPAN, VARNOSTNA STEKLA IN OGLEDALA ZA GRADBENE STROJE, VILIČARJE, TRAKTORJE IN TOVORNA VOZILA,
BRUŠENJE STEKLA,
STEKLA IN OGLEDALA ZA NOTRANJE POHIŠTVO, IZDELAVA STEKLENIH KUHINJSKIH PULTOV.
STEKLARSTVO SELISKAR Stara cesta 26, Dragomer
Tel: 01/756-56-91, 041/204-313,041/858-560
TURIZEIVI IN RENT - A - CAR d.o.o.
CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80
ASFALTiRAI^E - TLAKOVAJSJE, in OSTALE NIZKE GRADřQE
I
reiatejdvorisce
POGREBNE STORITVE
ANTON VRHOVEC
M/JI
Hni I smo za to specializirani!
1360 Vrhnika, Drenov Grič 128
s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617
) gradbene rešitve "na ključ
izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije
storitve z gradbeno mehanizacijo prevozi
vodenje poslovnih knjig za gradbenike
Damos d.o.o. Velika Ligojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-149 041/637-734 damosdoo@volja.net
Eno samo besedo ohrani zame v svojem molku, o Svet, ko umrem: »Ljubil sem.«
Tiho je odšla naša draga
Mihaela Zalaznik
rojena Jelovšek
Zahvaljujemo se vsem, ki ste naši mami lajšali bolečino, jo obiskovali, se nazadnje od nje poslovili in jo spremili k večnemu počitku. Hvala pevcem Raskovec in gospodu Jožetu, ki je opravil obred slovesa. Prav tako se zahvaljujemo za vse prejete darove. Hvala vsem, ki ji namenite lepo misel.
Žalujoči: vsi njeni Marec, leto Gospodovo 2010
Pomlad je le prišla, a tebe več ni. Si pri Bogu zaspala, spomin nate živi.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete Cilke
Cecil^e Nartnik
Pratkarjeve Cilke 1913-2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi gospodu župniku Bogdanu Oražmu, pogrebcem, pevcem in PGD Polhov Gradec ter Pogrebni službi Vrhovec. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Bog Vam povrni.
Malči Vogrinčič z družino Pristava - Polhov Gradec, marec 2010
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in babice
v
Stefan^e (Ste&e) Verbič
roj. Jazbar (1925 - 2010)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Oglasi	NAŠ ČASOPIS 81
		
Na dnu svojih src vsi žalujemo za njo, a^žalost globoko blažimo s solzami. Želimo, da rane bi se zacelile čim prej in da bi bolečine minile!
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete
Tilka Katern
1939-2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Obenem se zahvaljujemo g. župniku, vrhniškim pevcem, trobentaču ter Pogrebni službi Pieta za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit in ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Padež, februar 2010
ZAHVALA
Bil si luč našega življenja, zdaj konec je tvojega trpljenja. Mirno spi, si odpočq, o, ti veš, kako boli.
Utrujen od dolgotrajne hude bolezni je za vedno zaspal naš dragi
Mat^'a Turšič
(9. 2.1930-14.2. 2010)
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, pryateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, denarne prispevke za sv. maše in dobrodelne namene. Prisrčna hvala gospe dr. Dunji Piršič Koren za strokovno in moralno pomoč v času njegove bolezni ter med. sestri Julči Ičin za pryaznost. Hvala čebelarjem za pomoč pri organizacyi pogreba, Slavku Keržmancu za ganljive poslovilne besede, vsem praporščakom, čebelarskemu društvu, društvu upokojencev, planinskemu društvu in gasilcem iz Verda. Hvala duhovnikoma g. Blažu Gregor-cu in Antonu Dobrovoljcu za spoštljivo spremstvo ob slovesu. Hvala pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi Vrhnika, februar 2010
ZAHVALA
Bolečino lahko skryeš, tudi solzo zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš.
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil
Frančišek Grom
po domače Čukov Francel s Stare Vrhnike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pryate-ljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Prisrčna hvala zdravnici Piršičevi za dolgoletno lajšanje bolečin, gospodu župniku za izrečeno sožalje, sočutno in lepo opravljen cerkveni obred. Hvala Pogrebni službi Vrhovec za organizacyo pogreba, pevskemu zboru ter trobentaču žalostink. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: sin Franc z družino, vnuk Alan, vnukinja Violeta z družino, predvsem pa pravnuk Leon
Niti zbogom nisi rekel
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
^ J. Janez Tominc
1952-2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Brat Franci z družino
Horjul, februar
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo na zadnjo pot pospremili našo ženo, mami in babi
Antonio Rožnik
rojeno Setnikar (1951-2010)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, pryateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo z nami pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Sinja Gorica, februar 2010
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, ata, bo vedno ostal.
ZAHVALA
Za vedno je zaspal naš ata
Štefan Oblak
po domače JAPLJEV ŠTEFAN 1920-2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pryateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, cerkvenemu pevskemu zboru, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bevke, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ni te več na polju, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar^
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
Jože Rožmanec,
po domače Ziskov Jože iz Horjula (1938-2010)
Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, pryateljem, znancem za pisne in ustne izraze sožalja, za darovane maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Janezu Smrekarju in g. salezyancu Marku Košniku za lepo opravljeno sv. mašo in pogreb ter pevcem in trobentaču, pogrebni službi Vrhovec in sosedom- pogrebcem in pa g. Bozovičar-ju za tako sočutno prebran govor. Hvala osebju CIIM v Kliničnem centru za požrtvovalnost in pryaznost. Zahvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se prišli poslovit od našega ata in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Micka, sinovi Janez, Marko in Boštjan z družino, hči Jožica z družino, sestri Mici in Julka z družino.
Horjul, februar 2010
Za vedno se je poslovila,
pri svojih dragih v srcu
lep spomin je zapustila
naša draga mami, babi in prababi
Zora Jazbec
1920-2010 roj. Ciak
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, pryateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala za pozornost in nego osebju Doma upokojencev Vrhnika, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentaču, govorniku ZB NOB Vrhnika. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Vrhnika, februar
Pryatelji so kakor zvezde. Ne vidiš jih, a veš da so tam nekje^
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj se je od nas poslovil dragi mož in ati
Sandi Končan
5.10.1963 - 25.2.2010 iz Smolnika nad Polhovim Gradcem.
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nas bodrili in nam dajali poguma za naprej. Še posebna zahvala za prve besede tolažbe g. Bogdanu Oražmu in Jankotu Gerjolju. Najlepša hvala tudi družini Marolt, Romanu, Poldetu, Petru in sosedom za vso pomoč.
Žalujoči: žena Mar^a, hčerka Milka, sinovi Rok, Aleš in Matic

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. S. Makarovič
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, ata in starega ata
Jožefa Gostiša
1930-2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pryateljem in sovaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala zdravniškemu osebju ZD Vrhnika, gospe dr. Čegovnikovi in sestri Andreji Jesenovec, gasilcem PGD Bevke, župniku g. Janezu Očkonu za opravljeno sveto mašo in poslovilni obred, pevcem bevškega cerkvenega zbora in Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Bevke, marec 2010
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta
Franca Turka
1951-2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pryateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala Pogrebni službi Vrhovec, Ribiški družini Vrhnika in Lovski družini Vrhnika ter okoliškim lovskim družinam za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi!
Verd, februar 2010
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, kar ni njeno, nam ne more vzeti.
Peto leto že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, da nas pot ne pelje k tvojemu zadnjemu domu.
SPOMIN
Še vedno nam sega spomin v 20. marec 2005, ko si za vedno odšla, naša draga žena, mama, tašča, stara mama in prababica
Stanka Debeljak
20. 3. 2005 - 20. 3. 2010
Še vedno te pogrešamo vsi, ki smo te nosili v srcu.
82 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	29. marec 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Jovana Njegića
(1932-2010)
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem ter sosedom za cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Zahvala dr. Lavrenčiču in sestri Maji za razumevanje v boju s hudo boleznijo. Hvala kolektivu Vrhovec za vse storitve.
Žena Stanislava in sorodniki
Trudno srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo ostal.
ZAHVALA
Marica Kokot
1919-2010
Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Domu počitka za njihovo skrb in nego, hvala govorniku ZB, pevcem Okteta Raskovec, g. trobentaču Tišine, gospodu župniku, Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njena Silva z otroki Verd, 13. 3. 2010
Kako prazna sta hiša in dvorišče, naše oko zaman te išče.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
Marjana Plestenjak
roj. Božnar 1929-2010
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala patronažni sestri Cilki za pomoč in nasvete, hvala gospodu župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen pogreb ter duhovno oskrbo na domu, hvala Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Smolnik, Dolenja vas, marec 2010
Vigred se povrne, spet vse ozeleni. Le tebe, Steft^a, več od nikoder ni.
ZAHVALA
Na pragu pomladi, v pričakovanju lepših in bolj zdravih dni, nas je po hudi bolezni zapustila žena, mama in stara mama
v
Stefan^'a Kovač
roj. Caserman 1935-2010
Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam v težkih trenutkih izrazili sočutje, najlepša hvala. Zahvala tudi pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Enako tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika, za nego in skrb v zadnjih dneh njenega življenja.
Vsi njeni Vrhnika, 26. 2. 2010
ZAHVALA
Zapustila nas je naša mama Pepa
Jožefa Dolničar
1914-2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in pr^ateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče in maše. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju ZD Vrhnika, posebno dr. Primožu Rusu in patronažni sestri. Posebna zahvala velja patronažni sestri ga. Nataši Bolčina Brenčič in socialni oskrbovalki ga. Majdi Penko za njuno nesebično pomoč pri negi. Hvala tudi g. župniku Janezu Mihelčiču za opravljen cerkveni obred.
Vsi njeni Dragomer, februar 2010
Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
ZAHVALA
Ste&a Golc
roj. Kunc (1921-2010)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, pr^ateljem in sosedom, da ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Vrhnika, 16. marca 2010

f^M
Težko je doumeti, težko je razumeti, da ostale so samo sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, ATA, bo večno ostal!
ZAHVALA
V 81. letu se je od nas tiho poslovil
Janez Dolinar
z Verda
5. 5. 1929 - 17. 2. 2010
Iskrena hvala sosedom z Verda in sorodnikom za vse lepe trenutke, ki ste mu jih namenili, da mu je bilo življenje lažje. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Vrhnika za oskrbo v zadnjih letih njegovega življenja. Iskrena hvala mojim sodelavcem - Liko vrata Borovnica - za moralno in finančno pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga spoštljivo in sočutno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in vsakomur posebej!
Hči Marinka, zet Niko, vnukinji Nataša in Urša
Križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. (Zdravko Reven)
ZAHVALA
Bog je poklical k sebi dolgoletnega pastirja
Monsinjorja Zdravka Revna
1921-2010
Iskreno se zahvaljujemo sestram in preostalemu osebju, ki so mu nudili vso oskrbo in pomoč v zadnjih letih v domu za duhovnike v Ljubljani. Hvala gospodu nadškofu dr. Stresu za darovano sveto mašo in vsem duhovnikom, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. Tomšiču za poslovilne besede, vsem Vrhničanom, ki so se udeležili pogreba, enako tudi cerkvenemu pevskemu zboru. Še posebno gosp. Blažu Gregorcu za vso skrb in organizac^o pogreba.
Brat Slavko z družino iz Argentine, sestrične Slavka, Ana, Mar^a in družini Trček
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
V 88. Letu se je poslovila od nas draga mama
Pavlina
Valentič
1922-2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje, zahvaljujemo se gospodu župniku Blažu Gregorcu, pevcem Okteta Raskovec, zdravstvenem osebju Bolnice Petra Držaja in Pogrebni službi Vrhovec.
Njeni domači
ZAHVALA
Ana Peršin
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter prisotnost ob uri slovesa od moje mame Ane Peršin. Zahvalo izrekamo tudi dr. Mar^i Munda in osebju NZD Borovnica za vso pomoč in oskrbo pri hudi bolezni. Hvala g. župniku Janezu Šilarju in g. dekanu Vinku Podbevšku za darovano sv. mašo in pogrebno slovesnost ter vsem vam, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sin Gregor z družino
Ko listi mojih knjig porumene in zadobe prhneči vonj davnine, ko bom, že star, popoldanskega dne po znanih krajih si budil spomine,
vse mirno bo. Takrat modrost jeseni vse lepo in grdo uravnava ter raztopi v spokojnosti srca, ki se za nič na svetu več ne meni. (J. Menart)
Umrl je naš oči in ata
Franko Martinčič
Pogrešali te bomo.
Vsi tvoji.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v dneh slovesa stali ob strani.
Prerano si nas zapustila, v drugi svet se preselila, tvoj dih za vedno je zastal, spomin na tebe vedno bo ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je žena, mama, sestra in babica
Slavka Telban
1941-2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred, zdravstveni in patronažni službi Vrhnika ter Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: mož Jože, sin Jože z družino in sestra Francka z družino
Vrhnika, februar 2010
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Nagradna križanka
NAŠ ČASOPIS
83
SESTAVIL SUSMAN JAKOB
RAZSIPNOST, ZAPRAV-UIVOST
EPOSI
ZVOKI, GLASOVI
OKSIDI -RATI , »RENETI«
ANTON INGOLIČ
TEKAČICA MAJDIČ
NAPOJI
» PRVI ČLOVEK«
ZNAK ZA
POLMER
GOTOV-ČEV HER-CEGOVEC
VRSTA VRBE
PRVA SAMOGLASNIKA ABECEDE
ZNAK ZA ALUMINIJ KRAJŠE ZA
EDVARD
KRIŽANKA
NAŠ ČASOPIS
OPEKA
ZNAK ZA ELEKTRI -ČNI TOK
ENOTA ZA
DOLŽINO
SMUČANJE
KONJSKA ZAPREGA
LIVADA, ZELENICA
NASPRO -
TJE
ZMAGE
TRSKE
ZNAK ZA STO KVADRATNIH METROV
GLEDALIŠKA IGRA
GLAVNO
MESTO
GANE
VANCOU-VER
FEBRUAR 2010
RIMSKA ENA
NADAV , NAPLAČILO
TOVARNA POSODE V CEUU
DAN PO KOLE -DARJU
VRSTA
AZIJSKE
PALME
MERA ZA ČISTOST ZLATA
ORAZlO VECCHI
HÎIÂ"; BIVALIŠČE
RDEČI KRIŽ
Ime in priimek:
Točen naslov:
VARNOSTNIK V LOKALU
VONJ, OKUS
KRIŽANKA OLIMP . IGRE 2010
Nagradna križanka "MAREC"
Pred vami je zopet nova nagradna križanka. Za prve tri pravilno rešene in izžrebane križanke smo pripravili denarne nagrade:
1.	nagrada: 80,00 EUR
2.	nagrada: 60,00 EUR
3.	nagrada: 40,00 EUR
Rešene križanke pošljite do 14. aprila 2010 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška 9, 1360 Vrhnika, p.p. 54, v ovojnici z obveznim pripisom „Nagradna križanka".
S.S.
Nagrade za križanko "Prešeren"
V uredništvo sm zopet prejeli lepo število rešenih križank. Izmed njih smo izžrebali prvih šest pravilno rešenih, katerih lastniki bodo prejeli nagrade:
1.	nagrada: 80,00 EUR, Bogomira Peljhan, Polhograjska c. 41, 1356 Dobrova
2.	nagrada: 60,00 EUR, Joža Žerjav, Ljubljanska c. 31, 1353 Borovnica
3.	nagrada: 40,00 EUR, Lid^a Kukec, Vas 41, 1360 Vrhnika ter tri reklamne majice:
4.	Aleš Perko, Bevke 103, 1358 Log pri Brezovici
5.	Katarina Starc, Voljčeva c. 2, 1360 Vrhnika
6.	Jelka Podobnikar, Idr^ska 13, 1360 Vrhnika
Prejemnike denarnih nagrad prosimo, naj čim prej pošljejo davčno in matično številko, osebni (transakc^ski) račun ter informac^o, pri kateri banki oz. Enoti je račun odprt. Majice pa bomo poslali po pošti.
S.S.
Pravilna rešitev - vodoravno:
Kamin, utora, lavor, TM, NI, UA, IS, kulturniki, pot, Nin, omaka, I, EA, olup, tratoar, A, zasip, NV, RU, ileks, karat
REKLI SO..........
Zakon je napravljen za vse , velja le za reveža.
(MARTIN FIERRO) Katera vlada je najboljša? Tista, ki nas uči, kako si sami vladamo.
(GOETHE)
f RSTRO KLUB
M. mjanass.p., Canhatjevngs.Vrhniha TRGOumn
NOVA TRGOVINA ASTRO KLUB NA VRHNIKI, Canicariev trg 5
preblranle knllg duhoiine In i Bke!
Delovni Cas: od 9,00 do 1S,00 • sobota od S^O do
1	2	3	4	5				6	7	8	9	10	11
12					13		14						
15						16				17			
18				m	19				20		21		
	22			23					24	25			
		26						27					
	28					iT							
30						31						32	
33				34	35					36			37
38			39		40				41				
42				43				44					
45									46				
SIMETRIČNA KRIŽANKA
sestavil: Peter Udir
VODORAVNO:
1. človek, ki se ukvarja z atletiko; 6. okrogla košara z ravnim dnom; 12. prvotna, osnovna podoba; 14. v gr. mit. petdeset morskih nimf, hčera Nereja; 15. aparat, ki omogoča inhalacijo; 17. kandidiaza ustne votline, tudi gobice; 18. spolnost; 19. ameriška filmska igralka (Geena); 21. glavni števnik; 22. majhna kotva; 24. član manjšinske skupine; 26. violini podobno godalo; 27. pršilo, razpršilo; 28. pregovor, rek; 29. izdelovalec kos; 30. kakovostno rdeče kraško vino; 31. začimbna rastlina iz družine ingverjevk; 33. britanski pisatelj (Fleming, romani o Jamesu Bondu); 34. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni; 36. britanska filmska igralka (Catherine .?. - Jones); 38. beli tm; 40. strokovnjak za aritmetiko; 42. izpitje na dušek; 44. zdravilna gorska rastlina ostrega vonja z rumenimi cveti; 45. orientalska slaščica z dodatkom dišav in barvil; 46. obrski vladar;
NAVPIČNO:
1. egipčanski sveti bik; 2. kaveljček z ostjo za lovljenje rib, odica; 3. značilnost lahkovernega človeka; 4. raztegljiv trak; 5. tanka, mrežasta tkanina iz bombaža; 6. devetindvajseta črka ruske abecede; 7. kemijski simbol za erbij; 8. slovenski literarni zgodovinar (Alojzij, 1893-1936); 9. človek, ki zdravi z bioenergijo; 10. katalektični verz; 11. visoka ledena gmota, ki nastane ob ledeniškem prelomu; 13. smolast izcedek, ki pri tlenju oddaja dišeč dim; 14. zvezda spemenljivka; 16. živalska noga; 20. nevarna zastrupitev krvi z mikrobi; 23. ovčja dlaka; 25. srednjeveška preluknjana kamnita plošča za zapiranje okenskih odprtin ali pregrajevanje; 27. najpogostejša vrtna zelenjava; 28. nekdanja srednja šola; 29. zlato jabolko; 30. velika progasta divja mačka; 31. ameriški igralec (Richard); 32. pokrajina v srednji Grčiji; 35. madžarski politik (Laslo, 1909-1949); 37. afriška jezikovna in plemenska skupina; 39. slovenski glasbenik (Gjurin); 41. redek nebesru pojav; 43. Nobile, Umberto;
NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod
............... „.„.,,...„„. Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgo
va v teh občinah.
Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgovornega urednika in novinar ter organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, Sebastjan Vehar, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Pokličete nas lahko tudi po mobitelu: 040/234-090. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino so 2,92 EUR za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 56,33 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DdV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Grafična realizac^a: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Novo mesto.
84 NAŠ ČASOPIS



Oglasi
29. marec 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
gbem.
BIH
»M

Samsung C5212 + SIM
29€*
Samsung Glamis
29€

^mesece weï ^^^ace^a


w -
«i
Samsung G810
49
Samsung S8300
99€
Samsung Í7500 Galaxy
149€
*Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 24 mesecev. Do te ugodnosti so upravičeni naročniki, ki so prenesli svojo številko v Mobitel in so ob sklenitvi razmerja oz. najkasneje v roku 10 dni od sklenitve, kupili akcijski telefon (iz katerekoli akcije) in podpisali aneks.
Nudimo vam: sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Mobitel d-d.
meg@phone
TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika
^ 01 7SS 71 6i;Emi04i 342 000
Molek servis
Peter Molek s.p. Vrtnarija 3 l.'^fiO Vrhnika
T: 01 750 51 70
F: 01 755 71 90 M: 041 26 48 48
E: prodaia@molekservis.com
RAČUNALNIŠTVO
Vmarcuinaprliu dVI0%popust največ Acerjevih modelov! Od 459 € dalje!

Zaloga. ie omeiena.
niVHH
www.molekseirvis.com

___^
Notesnik Asus 17,3'' (44cm) 4GB 500GB TY101
17,3" HD+ WXGA 1600 x 900 + 1,3 MP kamera, Intel Pentium Dual-Core T4400 2.20 GHz, RAM 4GB, HDD 500 GB, HDMI, numerična tipkovnica, brez OS, garancija 1 leto.
stara cena 624 € akcijska cena 599 €)
Toshiba Satellite L550D-136 17.3'' 1600 x 900, AMD Athlon II M300 (2.0), RAM 4Gb, HDD 500GB, DVD-RW DL, grafika ATI 4570, HDMI, WIFI BGN, spletna kamera, Win 7 Home Premium, garancija 2 leti.
stara cena 749 € _ akcijska cena 699 € 1

^ ovo na zalogi -Nikon fotoaparati! ^kcija Nikon L20!

Nikon L20 digitalni fotoaparat
10 milijonov slikovnih pik, 3,6 x optična povečava, do 4-kratni digitalni zoom, 3,0" LCD zaslon, visoka svetlobna občutljivost ISO, pametni sistemom za fotografiranje portretov in samodejno izbiraniem scen ... Fotografiranie bo postalo vsakodnevni užitek.
cena 79 € J
Nikon