Sporazum - uspeh Dorfce šn Hela Dvajset let ni dolga doba, komaj en rod doraste v njej. Naša jugoslovanska država je preživela dvajset let. Šla je skozi različne življenjske razvojne stopnje, slične razvoju človeka-poedinca. Premagati je morala notranje slabosti in antagonizem (nasprotovanje) notranjih sil, ki se pojavlja v organizmu občestva prav tako in še fcolj kot v organizmu poedinca. Dostikrat je bil videz, da ta notranja borba življenjskih sil spravlja v nevarnost obstoj državnega organizma. Pa je bil samo videz. Naš narodni organizem je premagal detinske in mladinske slabosti, je rastel in se krepil ter je sedaj iz lastne moči uredil notranje svoje sile v ravnotežje, kakor to stori zdrav mlad človek, ki se zaveda svoje življenjske naloge. Notranja borba, ki se je vršila 20 let v organizmu naše države, je bila borba med centralizmom in avtonomizmom. Slabo uslugo so storili naši državi tisti, ki so ji vsilili centralistično ureditev. Takšna državna ureditev je morala vzbuditi odpor življenjskih sil slovenskega in hrvatskega naroda. Centralizem v naši državi ni bil nič drugega kot nadvladanje enega naroda nad drugimi. S takšnim nadvladanjem pa je izključena tista enakopravnost, ki mora vladati v vsakem organizmu. S centralistično državno ureditvijo je bil če ne onemogočen, pa vsaj otežkočen razvoj, prospeh in napredek življenja slovenskega in hrvatskega dela našega skupnega državnega organizma. Zgodovina naše države je tudi zabeležila tiste, ki so takšno ureditev zakrivili. Krivično bi bilo krivce iskati samo onstran Donave in Save. Prav toliko in še večjo težo odgovornosti nosijo nekatere stranke tostran Save in Donave. V prvi vrsti krivcev stojita, ako vzamemo predvsem Slovenijo v poštev, nekdanja demokratska in samostojna kmetijska stranka, ki sedaj nastopata pod skupnim klobukom JNS. Ustavotvorna skupščina leta 1920 in 1921 je veliko krivdo teh dveh strank zabeležila in ovekovečila na vsaki strani svojih sejnih zapisnikov. Ti Ijudje niso mogli najti dovolj besed, s katerimi bi pogazili in osraešili samobitnost slovenskega naroda ter dokazali nujno potrebo centralizma. Da je JNS sedaj izključena iz vlade narodnega sporazuma, ni samo bridki udarec usode, marveč v polni meri zaslužena kazen. Prav tako je zgodovina zabeležila zasluge naše stranke za gradnjo naše države. Stranka slovenskega Ijudstva je pod vodstvom dr. Antona Korošca predložila v ustavotvorni skupščini načrt, kako se naj naša država zgradi in notranje uredi, da boskupen dom, ki bo zadovoljil ne samo Srbe, marveč tudi Slovence in Hrvate. Če bi bile osnovne ideje tega načrta sprejete (odklonjene so bile z aktivnim sodelovanjem slovenskih demokratov in liberalnih kmetijcev, brez kojih glasov vidovdanska ustava sploh ne bi bila sprejeta), bi naši državi bilo prihranjenih 20 let težkih borb. Svojega končnega cilja: slovenske avtonomije, odnosno samouprave, ni naša stranka nikdar izgubila iz vidika, najsi je bila v opoziciji ali na vladi. Te naše ideje so naši politični nasprotniki proglašali kot državo rušilne ter denuncirali naše pristaše v Beogradu kot separatiste in prctidržavne elemente. Svoj višek je dennnciranje in preganjanje doseglo za časa JNS diktature, ki je našega voditelia dr. Antona Korošca kot punktaškega sodelavca Hrvatov poslala v internacijo. Naša stranka se je torej posredno borila tudi za Hrvate in njihove pravice. Od leta 1935, ko je zopet stopila v vlado, je skrbno in vztrajno pripravljala tla za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, brez katerega je pravilna in vse dele zadovoljujoča vlada in uprava naše države nemogoča. Sporazum med Srbi in Hrvati z dne 24. avgusta je torej tudi uspeh naše borbe, rezultat naših teženj, sad našega dela. Krona-naših stremljenj, naporov in borb pa bo oživotvorjenje banovine Slovenije, ki bo sledila in se izvršila na osnovi državnega akta z dne 26. avgusta. Pri podrobni zakonski gradnji naše narodne samooblasti pa bo treba jemati v ozir posebne razmere naše slovenske dežele in življenjske potrebe našega slovenskega ljudstva. Da se kot uspeh borbe in dela priznana pravica o organizaciji banovin in prenosu kompetenc čim prej uresniči v naši banovini, je potrebno, da se vsi Slovenci zedinijo v slogi in disciplini na delo.