VHLVHJUHui- 11 ¦ INIM ¦a' NJiRIER d.o.o., trgovsko podlelje Kiško, Aškerčeva l Slovenfo, ¦W/tax: 0608/21-876, ŽI-861, 22-090, 22-064 IW ČITALNICA 68270 KRŠKO AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^/ nasgla ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 2 • LETO XVI • 18. JANUARJA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 60 SIT **/nic» OBMOČNA ENOTA KRŠKO terme Čatež d.d. topliiha C. 35, SŠ250 bnllc: tlortnijs Modna revija v Paradisu Dobova, 13. januarja —V diskoteki Paradiso v Dobovi je bila v petek modna revija spodnjega perila. Spodnje perilo, spalne srajce ipd. je predstavilo pet hrvaških manekenk. Po dolgem času spet zani- miva revija z novimi, svežimi obrazi na modni pisti. In še pozorl Naslednji teden pridejo v Paradiso Indeksi, legendarna pop skupina, ki bo v Dobovi imela tudi edini nastop v Sloveniji. Vabljeni! (Cole) Izjava poslanca Franca Lipoglavška: V prihodnje se bo občina Radeče gotovo tesneje povezala s Posavjem Radeče, 14. januarja — Po končani seji radeške-ga občinskega sveta je Franc Lipogiavšek za Naš glas med drugim povedal: »V občino Radeče so se združile KS Vrhovo, Radeče, Svibno in Jagnjeni-ca, medtem ko se je KS Zidani most na referendumu odločila za občino Laško, KS Loka pa za občino Sevnica. V Radečah imamo veliko, pomembno tovarno, ki proizvaja papir, predvsem je pomemben tisti del, ki proizvaja papir za denar, za vrednostne papirje. Imamo tudi nekaj manjših, a prav tako zelo pomembnih podjetij, kot so Sopota, Kora in Metal-les. Kot verjetno veste, pa imamo v Radečah tudi KPD in VPD, na Vrhovem pa novo hidroelektrarno. Radeški prostor je po mnenju nekaterih že hudo sociološko in ekološko obremenjen. Gradnja hidroelektrarne je pomenila strahoten poseg v prostor, Radeče postajajo kraj, kjer je zelo veliko betona (urejanje brežin Save), kjer še za (nadaljevanje na 2. strani) Na sliki Ivana - miss Istre OBVESTILO Naročnike Našega glasa, ki dobivajo časopis po pošti, prosimo, da nam za sproti sporočajo, če časopisa ne dobijo ali pa ga dobivajo pre- pozno. Naš glas bi morali naročniki dobiti po pošti ob sredah. To obvestilo je žal potrebno, ker ne moremo ugotoviti, kje prihaja do napake. Na nalepkah, ki ji oddajamo, so imena vseh naših naročnikov. Hvala za razumevanje! Nova izkopavanja na brežiškem sejmišču Ali se bosta stroka in investitor vendarle sporazumela? ali pa se bodo podtikanja in kazanje s prstom na drugo stran nadaljevala v nedogled? Brežice, 12. januar 1995 — V teku so pereče razprave med Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta ter Občinskim sekretariatom za kmetijstvo občine Brežice. Slednji se zgražajo nad dejstvom, da načrtovanega posega v preureditev in razširitev svinjskega sejmišča ne bodo mogli izvesti brez predhodnega investiranja arheoloških izkopavanj na tem območju. Sejmišče leži na ravnici med gradom in hmeljiščem, ki se po družbe- nem planu občine brežice obravnava kot varovano območje. Najdbi dveh slučajno odkritih keltskih grobov segata že v leti 1948 in 1956. Med delovanjem arheologa dr. Mitje Guš-tina — opravljal je službo ku- ELEKTOINSTALACIJE ELEKROMEHANIKA Dušan Arii ing. cl. s. p. Ul. 11. novembra 34 68273 Lcskovoc pri Krškem Tel. 22 - 020 d.o.o ¦FEKT STORITVE PROIZVODNJA TRGOVINA C. 4. JULIJA 23. 68270 KRŠKO TIL.: 0608/22 719 FAX.: OeOB/32 153 flM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO ANDREJ ABRAM MDB 22 LESKOVEC, «22 -128 NIKA BRežice Trg Izgnancev la ttL 0608 62-236 fax 0608 62852 LJUBLJANA Skuinska cesta 54 tcL 061 B3J-55 fax 061 33-13-47 Dunajska cesta 20 t«L OS 13^80-77 MARIBOR CBJS Partizanska C 3-5 ljubljanska C 3a tel. OS Z9-4GO M.. OG3 28-936 fa* OE2 29-4SO fax: 063 Hllfiiji Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8* do 19* In na vseh enotah poštel J Jrj/ft . rOOBLASČEMA INVESTICIJSKA DRUŽBA j stosa Posavskega muzeja — pa so v letih od 1981 do 1983 ravno ob graditvi današnje ceste za sejmišče naleteli na 60 grobov z veliko kulturnozgodovinsko vrednostjo. Izkopavanje je bilo arheološko vodeno in nadzorovano, stvari so bile restavrirane, pa tudi uspešno publicirane, tako da je še ne do konca raziskano najdbišče med najpomembnejšimi v Evropi za proučevanje (nadaljevanje na 3. strani) Naš glas ima dodatno telefonsko številko: 0608/22-791. Dosedanja številka (0608/ 21-868U ostaja v rabi in najo je ve?an tudr naš telefaks. Hkrati obveščamo vse, ki ^am pošiljajo vabila in ostalo gsadi-vo, naj nam v naslov več ne pišejo INDOK center, ker ta institucija že leto dni ne obstaja več. Naš polni naslov je: IR — Naš glas (uredništvo), CKŽ 23,68270 Krško. ^<>'-^:?>* /fTUidaks Kaj bi z letom družine! Med krškim novoletnim sejmom je bilo slišati pripombo skupine mladih: »Hvala bogu, da je sejem, saj drugače zvečer ni kam iti. Šli so na sejem. Oni mirnejši so se sprehajali, se srečevali in pogovarjali, oni, ki jim narava ne da miru, so popivali, se izzivalno nastavljali, se izživljali s petardami ... Pred kratkim se je neka Darja v nezadostno podpisanem pismu hudovala na avtobusnega šoferja, ki mu je prekipelo. Pred brežiško gimnazijo so mladi noreli po snegu, kepa je priletela v avtobus, očitno zadela gumb pnevmatskih vrat in ta so vkleščila vstopajoče dekle, šofer je zadrego razrešil, jiato pa z izvijačem v roki stopil med vrata in zagrozil: »ŽVad hudičeva! Če ga dobim, mu strem bučo!« Med njim in onimi pretepači zunaj ni bistvene razlike. Je že slišal o objestnem in nasilnem obnašanju šolarjev v Brežicah in po Posavju. Vprašanje je le, kdo je njega navadil, da samodejno seže po orožju — izvijaču. Starši so obremenjeni in pogosto nimajo energije, da bi si vzeli čas za pomenek s svojimi nadebudneži. Tudi če so doma deležni poduka o človeškem obnašanju, jih družba vrstnikov kaj rada potegne za seboj. Je že res, da vsakdo, ki je imel najprej svoje teorije o vzgoji, te povsem opusti, ko se sooči z lastnim otrokom. Mladi, neoblikovani osebnosti je vseeno treba opore, vodstva, vzgoje. Ne s pridigo, ampak skozi delo. Dela za popoldanski zaslužek ni niti za odrasle, različne interesne dejavnosti pa se končajo skupaj z osnovno šolo. Vsi niso navdušeni za šport, kult športnika smo že zdavnaj prenehali gojiti in v klubih tudi sicer ne bi bilo prostora za vse. Slabo vest smo si nekako skušali oprati s formalno organizacijo, ki otrokom, predvsem iz revnejših okolij, organizira letovanje ali božične in novoletne prireditve. A to ni rešitev. Ne bom privlekel na dan zamisli, naj mladi dobijo zbirališče, ker se jih je takih, kot so bila, prijel preveč slab sloves. Vedeti moramo, da predvsem s svojim obnašanjem vzgajamo otroke veliko bolj, kot se sploh lahko zavedamo. Tudi najstrKki so torej odraz našega, odraslega sveta in če sodimo pcyijih, smo hudo problematični. Svoboda v vsem, torej tudi vobnašanju, se maščuje. Včasih so otroke vzgajali v bogaboječnosti in ponižnosti. Vsaj nerodno jim je bilo, da bi se grdo obnašali. Ne hrepenim po bogaboječnosti in ponižnosti, toda če bomo razdrli vse omejitve, tudi ne pridemo nikamor. In danes smo na tem, štrli smo okove vrednot, vsak si jih kroji ali zavrača po lastnih potrebah. Pa še to: na vse, kar ni nujno, smo se navadili gledati kot na nepotreben strošek. Tudi na sredstva, potrebna za organizacijo različnih prostočasnih dejavnosti mladih. Ni mentorjev, ni prostora, ni opreme, ni denarja. Čeprav gre v bistvu za naložbo v njihovo prihodnost. Gre za ljudi, ki nam bodo nekoč rezali kruh. V skladu z našimi zaslugami! (Ika) \ Naš glas je čedalje močnejši. Naš sodelavec Galex, ki mu včasih rečemo tudi Aleksander Gelb, je uspešno obranil diplomsko nalogo na Višji upravni šoli. Čestitamo! Sodelavci! J DRUGA STRAN NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 Stane Nunčič osemdesetletnik ! Krško, 13. januarja — Nekdanji sodelavci, kmetijci, člani borčevske organizacije in strankarski prijatelji iz ZLSD so Stanetu Nunčiču ob njegovem minulem osemdesetem rojstnem dnevu priredili priložnostno slovesnost. Nunčič je predsednik Občinske organizacije Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne in zadnja leta se je skupaj z organizacijo, ki ji priV pada, znašel na prepihu zgo- -dovine. Odločno zagovarja stališča osvobodilnega gibanja, jčeprav se to danes ne zdi ravno priljubljeno opravilo. Ne glede na vse ne kaže pozabiti, da je bil Stane Nunčič v povojnih letih kar nekaj mandatov krški župan. Takrat se je tej funkciji reklo predsednik Ljudskega odbora, a ljudje so si ga zapomnili kot človeka, ki je uresničil vodovod v Krškem, potegnil prve metre asfalta, da so lahko prenehali z lužino polivati prah po Cesti krških žrtev, sodeloval pri nastajanju prvih tovarn in še kje. Mnogi se ga spomnejo še od prej, kot javnega tožilca v Celju, ki je vselej skušal priti resnici do dna in če ni šlo drugače, jo je poiskal na terenu, med ljudmi. Krivice vsekakor ni dovolil nikomur, pa naj je zaradi tega imel tudi sitnosti. Pogosto se je kot krški predsednik spri z ostalimi funkcionarji, poslanimi iz Ljubljane: »Krško je bilo od vekomaj revno in zato tudi ni imelo svojih šolanih ljudi, tisti, ki so nam jih poslali, pa naših potreb niso razumeli.« Bil je tudi dolgoletni direktor kmetijskega kombinata, v Krško je zopet pripeljal marsikatero investicijo in kaže, da je nekako najbolj ponosen na leskovško vinsko klet in hladilnico v Stari vasi: »Sedaj so sodobnejše in večje, a po zaslugi te prve hladilnice je Po-savje postalo sadjarsko najbolj razvit del Slovenije.« Seveda priznava, da je pri svojem delu storil tudi napake. Mnogim je botrovala takratna politika, s katero se je občasno tudi spri, če ni bilo drugače. Nekatere izmed teh napak je na stara leta skušal celo popraviti. Tako kot je sodeloval v zatiranju konj v korist traktorja, je kot dolgoletni predsednik Konjeniškega kluba Po-savje pomagal ponovno postaviti na noge konjeniški šport in zgraditi hipodrom. (Ika) Tone Partljič v Brežicah Pisatelj in satirik ter poslanec državnega zbora Tone Partljič spregovoril za Naš glas Kdo ne pozna pisatelja, ki je med ostalim napisal dela Moj ata, socialistični kulak, Ščuke pa ni ter vrsto drobnih satir, s katerimi se na humo-ren način dotika aktualnih dogajanj okrog sebe? Na prireditvi cerkljanskega učnega centra je prebral nekaj svojih satir, v katerih se je dotaknil lastnih izkušenj v občevanju s staro in novo oblastjo. Toda, kot je sam dejal, mu je sodelovanje na prireditvi prišlo prav kot izgovor, da se je lahko umaknil z zasedanja državnega zbora, pa še nečaka, ki služi vojaščino v Cerkljah je tako obiskal. O satiri in Slovencih pa je za Naš glas povedal naslednje: »Satira ima po moji oceni dve funkciji. Ena je, daje humorna in da zabava, druga pa, da na nek sarkastičen način vidi globlje kot ostala literatura. Sam sem pristaš prve, saj mislim, da tako majhen narod, kot je slovenski, potrebuje to zvrst. Majhni narodi so tako kot majhni ljudje polni kompleksov zaradi svoje majhnosti. Zato je dobro, da imamo Slovenci kar nekaj humoristov in RUDI MATKO Rudi Matko se je rodil 16.1.1925 v revni delavski družini v Trbovljah, kjer je živel tudi po upokojitvi leta 1956. Umrl je 28.12.1994. Tu je tudi pokopan. Kot 17-letni fant je bil skupaj z družino 6.8.1941 prisilno izgnan v Petrinje teh tudi v parlamentu ne manjka. V življenju igra satira zdravilno funkcijo. Skozi satirično zrcalo so neprijetne reči takoj videti manj neprijetne.« Ali glede na to, da ste poslanec v državnem zboru, lahko pričakujemo vašo podporo posavskim delegatom v njihovih prizadevanjih za napredek regije? Danes ste na primer sami občutili, da je cesta, po kateri ste se pripeljali, v zelo slabem stanju. »Glede podpore ni problema, saj sva z gospodom Jan-cem v isti stranki, ne bi pa se strinjal z vami, da so ceste v vašem koncu slabše kot drugod. Glede tega niste na slabšem, oziroma niste bili, kajti v prihodnje res boste, saj se bodo nove avtoceste gradile drugje.« Tone Partljič se je izkazal tudi kot odličen poznavalec zemljepisa, saj za razliko od mnogih politikov ve celo to, da ležijo Brežice na Štajerskem! Pa še nekaj je obljubil. Po novem letu bo, kar tako, sam od sebe, poslal na uredništvo Našega glasa svoj satirični prispevek. (ES) —— Umrl je —— na Hrvaškem in nato v Staro selo. S17 leti je odšel v partizane in se pogumno boril proti okupatorju v I. brigadi VII. udarne banij-ske divizije ter kasneje v I. brigadi Vladimirja Gorta-na, 43. istrski diviziji in drugod do zaključnih operacij za osvoboditev Trsta. Po osvoboditvi je končal vojaško akademijo v Sarajevu. Zaradi bolezni srca so ga predčasno upokojili. Prejel je številna odlikovanja in priznanja. Po upokojitvi je aktivno deloval v raznih organizacijah. Zadnja leta je bil izredno aktiven v Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945 kot član UO, IO, predsednik Komisije za informativno /O ljubljanska banka LB Posavska banka d.d.r Krško nudi podjetjem, obrtnikom in občanom različne možnosti tolarskega varčevanja po novih, višjih obrestnih merah. Vezani depoziti občanov Realna obrestna mera nad 31 do 90 dni nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev od 6,5% do 7,5% od 7,5% do 8,5% Od 8,0% do 9,0% od 8,5% do 9,5% 10,0% 11,0% Banka je znižala obrestne mere za kredite podjetjem, obrtnikom in občanom. — potrošniški krediti občanom 15,5% — gotovinski krediti občanom 17,00% Prijazno vas pričakujejo v LB Posavski banki d.d., Krško. Turistične jame so stopile skupaj Postojna, 23. decembra — V petek pred božičem so se sestali upravljalci slovenskih turističnih jam (okrog enaindvajset jih je) in ustanovili Gospodarsko interesno združenje upravljlacev turističnih jam Slovenije. Pristopno izjavo je podpisal tudi kosta-njeviški jamarski klub, kar je za razvoj tovrstnega turizma na našem področju gotovo velikega pomena. Združenje bo skrbelo za enoten promocijski nastop slovenskega jamskega turizma in reševalo probleme s področja (nove) zakonodaje v zvezi s tem, lotili pa se bodo tudi razvoja jamske transverzale — podobno poznamo v planinskem svetu — v ponujeno izkaznico si bo turist nabiral žige vseh slovenskih turističnih jam in za opravljeno pot dobil priznanje. Pobudniki obljubljajo tudi 30-odstotni popust pri vstopninah. Slovenske jame vas pričakujejo! Samostojna proslava 50-letnice vrnitve iz izgnanstva__________ Sevnica, 9. januarja — V ponedeljek so se člani odbora KO DIS 1941 —1945 Sevnica v skladu z 9. členom pravil za organiziranje in delovanje KO DIS 1994—1945 sestali na 16. razširjeni seji Sejo je sklical in vodil predsednik odbora Jože Bogovič. Sklenili so, da se zahteve slovenskih izgnancev neupravičeno zavlačujejo, čeprav vsi, na katere se Društvo izgnancev Slovenije 1994—1995 obrača, v en glas zatrjujejo, da se gradiva pripravljajo na drugo branje v državnem zboru Republike Slovenije, ki bo o tem odločal. Slovenski prisilni izgnanci zahtevajo rešitve in uradno priznanje dokler so še živi, čeprav se zavedajo, da so bile tudi druge kategorije žrtev vojnega nasilja po 50. členu. (Janko Blas) in publicistično dejavnost, predsednik KO DIS Trbovlje, predsednik Koordinacijskega odbora vseh KO DIS 1941-1945 ter podpredsednik Komisije za so-cialno-zdravstvena vprašanja in odškodnino. Rudi Matko je rad pisal in pomagal tistim, ki niso bili vešči ali tega niso znali. Veselo se je pripravljal na praznovanje svojega 70. rojstnega dne, vmes je šel v bolnišnico, da si nabere novih moči, a njegov odhod ni bil tako začasen, kot smo vsi upali. Pogrešali ga bomo povsod, še posebej pri delu Društva izgnancev Slovenije. Janez Blas član NO DIS 1941-1945 Obrtna zbornica Brežice Servis za vodenje poslovnih knjig OZ Brežice je sklenila dogovor s Servisom za vodenje poslovnih knjig, ki ima sedež v Domu obrtnikov, da za potrebe podjetnikov — posameznikov svetuje o zadevah, ki se nanašajo na vodenje poslovnih knjig. Posvetovanje bo potekalo vsako sredo od 12. do 15. ure. Seminar za cementninarje, kamnoseke in teracerje Sekcija cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZ Slovenije organizira seminar za svoje člane v Rogaški Slatini 27. in 28. februarja. Na seminarju bodo obravnavali teme, kot so: izbira in uporaba kamna, sožitje kamna in cementa, mikropore v betonu in kako se jim izogniti, zakonske obveznosti po zakonu o varstvu pri delu, kako postati uspešen obrtnik in podjetnik, uveljavljanje novega obrtnega zakona in izvedbenih predpisov. Glede termina in cene se v primeru interesa obrnite za informacije v pisarno OZ Brežice. Potrdila o dodeljenih uvoznih kontingentih Od 1. januarja letos bodo obrtniki tekstilne stroke, ki uvažajo repromaterial — tekstil, spet potrebovali potrdila o dodeljenih uvoznih kontingentih. Postopek za dodelitev kontingentov je enak kot v letu 1994. Obseg kontingentov in navodila bodo objavljeni v januarski številki revije Obrtnik. Sejem PLAGKEM Aprila bo v Mariboru nov strokovni sejem PLAGKEM, ki bo pokrival področje plastike, gume in kemije. Na tem sejmu je sekcija plastičarjev pri OZ Slovenije rezervirala skupni razstavni prostor za nastop njenih članov. V kolikor se zanimate za predstavitev, se takoj prijavite na OZ Brežice, kjer boste prejeli dodatne informacije. Srečanje z novim županom Brežice, 11. januarja — Ožji odbor OZ Brežice se je sestal z novim občinskim županom in se pogovarjal o možnostih partnerstva. Župan je pozorno prisluhnil potrebam in problemom obrtniške dejavnosti ter zagotovil sodelovanje v okviru možnosti. Obrtniki so mu predstavili tudi predlog programa del za leto 1995. (Galex) Izjava poslanca Franca Lipoglavška: (nadaljevanje s 1. strani) mnoge ni urejenega bivanja, ureditev in reševanje takšnih vprašanj pa predstavlja velik izziv za novo občino, svet in župana. Če odgovorim še na vaše vprašanje, kam naj se nova občina nasloni, tako v regijskem, kot tudi v pokrajinskem smislu? Zadeva je zelo zapletena. Vsekakor bo to, ali odločitev novega občinskega sveta, ali pa bo glede tega vprašanja izpeljan posvetovalni referendum. Pričakujem, da se bodo krajani in občina povezovali v tisto skupino, kjer bodo lahko zadovoljevali največ svojih interesov iz svoje pristojnosti, to pa so: komunalne zadeve, infrastrukturne zadeve, zadeve šolstva in zdravstva. Povedati moram tudi to, da sem eden od podpisnikov zakona o deko-misiji nuklearne elektrarne Krško, saj se zavedam, da je bila gradnja prebivalcem v okolici Krškega vsiljena, o dovoljenju jih niso kaj dosti spraševali oz. jim zadeve niso dovolj natančno pojasnjevali. To je pomemben zakon, ki bo po zaprtju uredil popolno saniranje elektrarne, od- padkov in območja, kjer danes stoji NEK. Če sem konkreten in tako tudi odgovorim na vaše vprašanje, moram reči, da razgovori z poslanci Jan-cem, Šetincem in Černeličem vseskozi potekajo, tako formalno kot tudi neformalno. Izmenjujemo poglede in mislim, da ima občina Radeče kar nekaj skupnih, stičnih točk s posavskim prostorom. V Valvasorjevem času sta bila na tem prostoru le dva okraja, Krško in Radeče. Krško je v novejšem času svoj položaj in pomembnost povečevalo, medtem ko Radeče ne. Ostale so kraj na obrobju posavske, zasavske ali pa celjske regije. Nadalje, zlasti z ustanavljanjem sodstva v Krškem bo prav gotovo prišlo do krepitve povezovanja občine Radeče s posavskim področjem. V prihodnosti pa nas bo povezovalo vse več skupnih interesov (ekološki, gospodarski ...), kar bo zagotovo pomenilo nekakšno obliko posvetovanja in skupnega odločanja. To je na kratko tudi stališče poslancev iz Posavja.« (dama) [ glas NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21—868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. I NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 IZ NAŠIH OBČIN i pevski zbor pride v Krško Pred štirinajstimi dnevi je krškega župana povabil na obisk obrigheimski župan Ro-land Lauer. Dogovorila sta se (med drugim) za sodelovanje občin na gospodarskem področju. Pričakovati je spomladanski obisk delegacije krške obrtne zbornice v Obrighei-mu. Obstajajo tudi možnosti sodelovanja vlade pokrajine Baaden VVuertenberg pri določenih programih v turizmu in kmetijstvu. Nadaljuje se tudi dosedanje sodelovanje: letos bo obrigheimski pevski zbor v gosteh pri Brestaničanih in Krčanih, s pevci pa bo prišel gospod Lauer. (Ika) Krško, 11. januarja — Župan je pripravil sprejem za vodstva vseh javnih zavodov v občini: šol, vrtcev, zdravstvenega doma, kulturnega doma in lekarne. Obvestil jih je o novi (začasni) organiziranosti javne in državne uprave v občini Krško. Do javnih zavodov bi moral tudi v bodoče odnos državne uprave ostati tak, kot je bil doslej. Po zakonu ostajajo tudi vse dosedanje obveznosati. Javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina, so še naprej upravičeni zagotavljanja sredstev za svoje funkcioniranje (plače, prispevki, davki za zaposlene, materialni stroški v skladu z normativi, investicije v nepremičnine in opremo, prevozi šolarjev, izvajanje programov, dodatnih dejavnosti osnovnih in glasbenih šol, sofinanciranje izobraževanja odraslih, šport itd.). Ostaja tudi sedanja mreža šol, standard storitev vseh teh ustanov pa bi moral ostati vsaj enak, če že ne boljši kot doslej. Beseda je tekla tudi o prostorski stiski krškega zdravstvenega doma. Še vedno ostaja načrt, da naj bi zagato reševali z odkupom Bonove hiše in objektov, kjer je uprava kmečke zadruge. Nekaj denarja se bo našlo že letos, koliko ga bo, pa bo vidno po sprejemu proračuna. Vsekakor kaže upoštevati priporočilo ministrstva, da naj bi zdravstvene dejavnosti tudi po privatizaciji ostale vezane na osrednjo zdravstveno ustanovo v občini. Razrešiti je treba tudi lastništvo nad kulturnim domom, ki naj bi ga prenesli s krajevne skupnosti na občino, počasi pa naj bi pričel dobivati regijski pomen. (Ika) Poznanstva s seminarja o etiki poslovanja Danilo Siter je bil tudi na seminarju o etiki poslovanja, ki ga je organiziralo Združenje »Europartners«. Seminarja se je udeležilo preko 100 slušateljev iz 24 evropskih dežel. Mednje je Siter razdelil nov prospekt Posavja, prospekt hotela Sremič in nekaj gradiv Gospodarske zbornice. S poslovneži iz Finske, Švedske, Madžarske, Češke, Avstrije in Nemčije se je pogovarjal o možnostih sodelovanja in sedaj so na potezi oni. Za sodelovanje s podjetjem, ki pri nas prodaja inovacije v računalniški tehnologiji, pa se je konkretno zanimal finski poslovnež. Danilo Siter: »Če posel uspe, bo pot za njihove inovacije odprta ne le na Finsko ampak tudi na Madžarsko in še kam. Poslovnež iz Češke se je zanimal za naše turistične zmogljivosti, če pa bi imeli industrijo montažnih hiš bi te morda lahko prodajali v Albanijo.« (Ika) Predsedniki krajevnih skupnosti posvetovalni organ Krško, 12. januarja — Predsedniki ali predstavniki vseh krajevnih skupnosti iz občine Krško so se z županom Danilom Siterjem pogovarjali o odnosu krajevnih skupnosti in občine. Po sedanji zakonodaji je status krajevnih skupnosti nespremenjen in bo ostal tak do sprejema novega občinskega statuta. Ta bo natančneje opredelil vlogo krajevnih skupnosti. Občina Krško je po referendumu ostala nespremenjena in ni pričakovati delitvenih zapletov pri razmejitvah. Udeleženci srečanja so izrazili težnjo, ki prevladuje v vsej Sloveniji: krajevne skupnosti naj bi ohranile status pravne osebe z lastnim žiro računom in določeno avtonomijo gospodarjenja. Tudi Danilo Siter se je zavzel za to rešitev. Nekateri udeleženci pa so predlagali, naj bi delavci na krajevnih uradih še nadalje opravljali dosedanje storitve za občane. V krajevnih skupnostih bo treba nujno opraviti tudi nove volitve za člane vod- stev, saj nekatera med njimi delujejo že tretji mandat. Vsekakor bodo volitve mqrale biti do konca letošnjega leta, organizacijo vodstev krajevnih skupnosti pa bi morali opredeliti novi občinski statuti. Svetniki občinskega sveta naj bi bili tesno povezani z vodstvi krajevnih skupnosti, lahko bi bili člani njihovih vodstev. Predstavniki krajevnih skupnosti so dali tudi vrsto pripomb na delovanje zimske službe ob zadnjem sneženju. Govorili so še o javni razsvetljavi, predvsem pa so terjali, da je treba krajevnim skupnostim določiti vlogo in ji dati pooblastila ter jih nato spoštovati, ne pa kršiti. Nekatere krajevne skupnosti imajo poklicne tajnike, ki pa da niso dovolj zaposleni. Zato naj bi pomagali pri delu sosednjih krajevnih skupnosti. Delo, razvoj in življenje krajevnih skupnosti bo v občinskem svetu spremljal poseben odbor, njihovi predsedniki pa naj bi sodelovali z županom kot posvetovalno telo. (Ika) 7. seja radeškega OS končana Predsednik sveta je postal Matjaž Han S srcem v prihodnji čas! Darilo za novega župana V javnih zavodih naj ne bi bilo opaznih razlik' Franc Lipoglavšek, Janez Zahrastnik in Karel Kržan med sejo občinskega sveta Radeče, 14.januarja — V nadaljevanju 1. seje občinskega sveta, ki je bila pred tednom dni prekinjena, so se radeški svetniki, sicer bolj ali manj spolarizirani, le uspeli dogovoriti o razdelitvi predsedniškega oz. podpredsedniškega položaja v svetu. Pred-senik občinskega sveta je postal Matjaž Han (Zveza), podpredsednik pa Franc Debelak (SDSS). Svet je potrdil in sprejel nekaj nujnih začasnih sklepov, ki bodo občini omogočali postopno organiziranje in delovanje. Seje se je udeležil tudi Franc Lipoglavšek, poslanec v DZ RS iz Radeč. Kako zahtevno delo čaka novi občinski svet občine Radeče in župana Janeza Za-hrastnika, je ponazorila že prva seja sveta, kjer je šlo bolj kot za dogovarjanje za »napenjanje mišic«. Predstavniki strank koalicije (SDSS, SKD, SLS) so pripravili spremenjen Začasni poslovnik občinskega sveta in ga predlagali v potrditev svetu, kjer pa ni dobil zadostne podpore svetnikov. Pri naslednji, tretji točki so zaman vztrajali pri zahtevi, da jim pripada mesto predsednika sveta. Kljub razmerju 8: 8, je Zveza po drugem krogu tajnih volitev s svojim kandidatom uspela. Tako je predsednik sveta postal Matjaž Han, podpredsednik pa Franc Debelak. Sejo je do tedaj vodil najstarejši član sveta Karel Kržan. Izid bi lahko pomenil, da strankarske discipline v svetu ni čutiti, lahko pa bi pomenil ravno nasprotno. Da pa se bodo znali svetniki v radeš-kem občinskem svetu ob reševanju ključnih problemov le dogovoriti, se je pokazalo pri predlogih sklepov, ki jih je predlagal župan Janez Zahrastnik. Člani sveta so soglasno sprejeli večino sklepov, dodatno pojasnjevanje so zahtevali le pri nekaterih predlogih. Večina sprejetih sklepov bo županu in občinskemu svetu omogočala vzpostavitev oblasti v občini, začetek postopnega razdruževanja z občino Laško, pridobitev sredstev, namenjenih radeškemu območju za odpravo posledic neurja, pridobitev novih žigov občine in sveta, odprtje žiro-računa občine, morebitno zagotovitev sredstev za dokončanje gradnje novega zdravstvenega doma in še nekaterih, za delovanje in življenje občine pomembnih aktivnosti. Seje občinskega sveta se je udeležil tudi poslanec v DZ iz Radeč, Franc Lipoglavšek. Kot je povedal, je pripravljen pomagati in sodelovati pri izgradnji »občine«, nastajanju poslovnika in vseh drugih aktov, ki bodo omogočali uspešno delo, tako sveta, kot tudi radeške občine, (dama) Prva seja občinskega sveta v Kozjem Konstituiran občinski svet in potrditev mandatov Kozje, decembra — Tudi v novi občini Kozje je predsednik volilne komisije sklical prvo, konstitutivno sejo občinskega sveta, katere se je udeležilo vseh trinajst svetnikov. V trinajstčlanski občinski svet v Kozjem so bili izvoljeni: Franc Potočnik (SLS), Alojz Tovornik (SLS), Franc Šker-bec (SLS), Branko Kunst (SLS), Vilijem Klobasa (SLS), Vilko Kolar (LDS), Jože Planine (LDS), Martin Šmajkič (LDS), Jože Kovačič (LDS), Miloš Bevc (SKD), Franc Rupret (SKD), Slavica Obrez (DeSUS) in Miha Zakošek (DeSUS). Na seji so svetniki potrdili mandate, mandat župana dr. Soka in sprejeli sklep o začasni uporabi prostorov KS Kozje za delo občinskega sveta in nove občinske oblasti. Več o delu občinskega sveta po končani drugi redni seji, ki bo predvidoma ta teden. (dama) Krajevna organizacija RK Brestanica Etnologinja Posavskega muzeja Brežice Ivanka Po-čkar je pripravila prispevek o kulinarični dediščini in njeni nadgradnji v sodobnem času. Pleteno srce, izdelano po izročilu prednikov v brežiški občini, je bilo tokrat namenjeno kot darilo novoizvoljenemu županu občine Brežice. Ker smo bili mnenja, da tematika sodi v naš časopis in da bo bralcem zanimiva, smo se odločili, da objavimo bistvo prispevka. Kruh je spremljal človeka skozi vse njegovo življenje. Pripravljali so ga na različne načine in mu dajali na desetine svojstvenih oblik. Slovenska dekleta so nekoč znala speči kruh že pri štirinajstih letih, ko so fantje že morali znati pravilno zamahovati s koso. Priprava kruha je na prvi pogled enostavna, vendar sestavine še ne zagotavljajo dobrega kruha, ki bi obenem imel tudi lepo obliko. Ivanka Počkar v članku omenja, da si vsi želimo, da nam nikoli ne bo treba s trebuhom za kruhom, kot je šlo pred nami že toliko prednikov, tudi otroci, ki še niso dopolnili desetega leta, dekleta in fantje, ki so služili po svetu svoj vsakdanji kruh. Od služenja pri premožnejših kmetih do Zagreba, Ljubljane, Gradca, Dunaja in Amerike. Danes znamo sejati, žeti, mleti in mesiti svoj kruh doma. Z dobrim namenom in dobrim gospodarjem ne bomo več odhajali služit drugam. Etnologinja Počkarjeva našteva tudi vrsto pregovorov o kruhu in predlaga, da se izkaže priznanje slovenski umetnosti priprave kruha tudi tako, da pleteno srce postane turistični znak občine Brežice. *$***%% j^1'"^Šjji&k V ¦ lil 1 * -> # Povit v srčasto obliko, velja pleteni kruh, ki s svojim vonjem napolni vsak prostor, za visoko kulinarično mojstrovino. Po obliki in izvedbi je takšno srce znano le na brežiškem območju. Njegova dediščina povezuje kraje na kranjski strani brežiške občine: Dobeno, Laze, Koritno, Sobe-njo in Krška vas, Cerklje itd. s kraji na štajerski strani — od Artič do Brežic. Dve pokrajini, Štajerska in Kranjska, sta v vrhunski mojstrovini — pletenem srcu — združeni v kultur-noizročilno celoto. Darilo županu, pleteno srce, naj ga snubi, da bo pri svojih županskih opravilih znal gledati in delati s srcem in da bo z ljudstvom ravnal ljubeznivo in srčno. (Galex) Nova izkopavanja na brežiškem sejmišču Bo prišlo do sporazuma med stroko in investitorjem (nadaljevanje s 1. strani) te civilizacije. Leta 1982 je bil v Brežicah mednarodni Keltski simpozij. Med izkopaninami so našli tudi lesene kolesne obroče, na podlagi katerih sklepajo, da je pod zemljo keltski bojevnik z vozom, ki bi bil prava arheološka poslastica. Skrivnosti bi prišli do dna le s temeljitim izkopavanjem, za katerega pa ni ne denarja ne potrebnih arheologov. V Posavskem muzeju je eden, pa še ta ima nujnejše primere drugod (lani petmesečno delo v Velikih Malencah). 23.11.1994 je prišlo na Zavod za varstvo NKD Novo mesto obvestilo Zavoda za prostorsko načrtovaneza soglasje k osnutku lokaot]ske dokumentacije, ki jo je^jredlagala Kmetijska služba. Po 54. členu zakona o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981, je v sklopu priprav za poseg na varovalnem področju dolžan izvajalec kriti vse stroške za predhodno izkopavanje. V tem primeru je to Občinski sekre- tariat za kmetijstvo. Če bi pa imeli privatnega investitorja, bi bil ta deležen pomoči Ministrstva za kulturo. Arheologom je obseg keltskih dragocenosti na brežiškem najdbišču še vedno neznan. V primeru, da bo Kmetijska služba izkopavanje financirala, bodo domačemu in novomeškim arheologom prišli na pomoč sodelavci s Filozofske fakultete — področja arheologije pod vodstvom profesorja dr. Mitja Guština. V prvi fazi bodo ročno izkopali določeno število kontrolnih sond in tako prišli do sterilne (še nedotaknjene) osnove, na podlagi katerih bodo ugotovili prisotnost dodatnih keltskih ostankov. Seveda z deli ne bodo začeli pred marcem, ker jim zimski čas in trda zemeljska skorja tako natančnega opravila ne dopuščata. Vse je odvisno od investitorjev, njihovega posluha za kulturno dediščino, predvsem pa denarja, (ana) Krajevna organizacija RK Brestanica je ob pomoči območnega odbora RK Krško in posameznikov v decembru pripravila podelitev pomoči za otroke, ostarele in bolne. V letu 1994 je prijelo potrebno pomoč 107 družin iz Brestanice, Stolovnika, Armeš-kega, Lokev, Razteza, Gorice in Dol. Leskovca. Na gradu v Brestanici pa si lahko vsak prvi četrtek v mesecu vsak, ki že-li in potrebuje, izbere obleko. Pa tudi na najstarejše niso po--^ zabili. Za novo leto so jim podarili skromna darilca s čestitkami. Čestitke za vse obdarjen-ce so naredili učenci OŠ Brestanica. Odbor in aktivistke z veseljem sodelujejo pri (takšnih akcijah, saj se zavedajo, da pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. Hvala vsem! KO RK Brestanica predsednica Cvetka Kinčič PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 Komisijska prodaja rabljene smučarske opreme Vsak torek in petek od 17.00 do 20.00 ure bo v Domu mladih (pri tržnici) komisijska prodaja rabljene smučarske opreme. Prinesite svojo opremo, kajti poleg tega, da vam jo bodo prodajali, vam bodo tudi svetovali ter pomagali pri izbiri. Prodaja bo potekala še v januarju. Lea) Kriva je bila tehnična napaka Radeče, 14. januarja — Škoda, ki jo je povzročila eksplozija v tovarni Radeče papir decembra lani, je milijonska. Kot je povedal direktor tovarne Janez Za-hrastnik, je eksplozijo povzročila tehnična napaka, ki je hkrati povzročila tudi velik izpad proizvodnje. Poškodovan objekt in vsi prostori so že sanirani, tako da pričakujejo ponovno normalno obratovanje že v prihodnjem tednu. (dama) Srečanje upokojencev Lisce Sevnica, 14. januarja — Od vseh 430 upokojencev Lisce iz Sevnice se jih )e okoli 236 odzvalo vabilu na vsakoletno srečanje. Pozdravil jih je direktor Vili Glas. V imenu upokojencev se je za prijazen sprejem zahvalila vodstvu in organizatorjem najstarejša izmed upokojencev, Pavla Novšak. Za kulturno-zabav-ni program sta poskrbela pevski zbor Lisca in ansambel Rožmarin. (T.S.) Srečanje starostnikov Idole Zdole, 27. decembra — KS Zdole je ob iztekaljo-čem letu 1994 organizirala srečanje starostnikov z Zdol. Skrb za starejše krajane je postala ena izmed prednostnih nalog CR-POV-a, ki uspešno deluje že dobro leto. Povablili so osemnajst krajanov, rojenih do leta 1925, žal pase vsi srečanja niso udeležili. Ob poslušanju zgodb, ki jih je pisalo življenje teh ljudi se je pojavilo vprašanje, kaj vse bi bilo treba postoriti zanje, da bi njihovo življenje postalo kvlitet- Odbor CPROV Zdole, Vida Ban Ogledalo zopet razbito Jesenice na Dolenjskem, januarja — Ni dolgo tega, ko je bilo na ostrem ovinku pri odcepu z avtoceste pri Mo-kricah ali Jesenicah postavljeno novo ogledalo, kije bilo v veliko pomoč voznikom. Tega ogledala ni več. Zopet se je našel nekdo, ki ga je namerno razbil, pa čeprav od tega ni imel nobene koristi, vsem ostalim pa je povzročil škodo. Mimoidoči se spršujejo, če nameravajo »huligani« gospodariti tudi po naših cestah in uničevati prometne znake. To se namreč dogaja v Samoborju in zdi se, da »bolezen« počasi prihaja tudi k nam. (Božidar Zore) Pevski zbor Veliki Trn r J •-» MePZ VIVA iz Brežic Cerklje ob Krki, 6.januarja — Pevke in pevci MePZ VIVA iz Brežic so zaključili božično turnejo s koncertom v cerkljanski cerkvi. Na vseh koncertih veliko navdušenje poslušalcev. S prvim od šestih predvidenih koncertov, ki so ga pripravili v Pišecah 18. decembra, se je začela turneja PZ Viva. Zbor je prepeval božične pesmi, slovenske kolednice in črnske duhovne pesmi. 25. decembra so peli v Arti-čah, 26. v Kapelah in Podsre- di, 27. v Brežicah, končali pa so v Cerkljah ob Krki. Omeniti velja, da so bili vsi koncerti množično obiskani in navdušeno pozdravljeni. Poznavalci zborovskega petja zatrjujejo, da je preko štiridesetčlanski Mešani pevski zbor Viva pod vodstvom dirigentke Simone Rozman postal zrel in kvaliteten pevski zbor s svojevrstnim programom in svojevrstnim načinom izvajanja, kar ga nedvomno uvršča med najboljše, ne le v Posavju, pač pa že tudi širše, (dama) (Ka)Na Velikem Trnu deluje skupina, ki ohranja pevsko tradicijo naših prednikov. Ohranjajo predvsem stare slovenske pesmi, fantovsko petje na vasi, Jurijeve pesmi in skrbijo za stare običaje. Sodelovali so tudi na srečanju pevskih zborov na sev-niškem gradu, kjer je nastopalo 20 pevskih zborov. Prireditev je snemal tudi Radio Slovenija za oddajo Slovenska pesem v pesmi in besedi. V eni izmed oddaj so bile predvajanje tudi pesmi Pevskega zbora Veliki Trn. Na prireditvi jih je opazil g. Ramovš iz Glasbe-nonarodopisnega inštituta Slovenije. Pohvalil je njihovo petje in predvsem izvirnost ljudskih pesmi, ki so pomembne za njegovo raziskovanje, ter jih povabil k nadaljnemu sodelovanju. Čez nekaj tednov so dobili vabilo za prireditev v Velenju. Povabilo je bilo zanje velik izziv, pa tudi spodbuda za nadaljne delo. 6. novembra je v dvorani glasbene šole v Velenju nastopilo 15 skupin iz cele Slovenije. Po odličnem nastopu jim je še enkrat čestital g. Romovš in jih ponovno povabil na snemanje Slovenska pesem v pesmi in besedi. Tudi tega povabila so bili veseli, zadali pašo si še novo nalogo, in sicer, da bodo ljudsko pesem prenašali tudi na mlajši rod, saj se bo ta le tako lahko ohranila. (Franc Lekše) Razstava ob 30-letnici Društva likovnikov Brežice Brežice, 12. januarja — Galerija Posasvskega muzeja je tokrat odprla vrata članom Društva likovnikov Brežice, ki te dni praznujejo trideset let delovanja. V tem času so brežiški likovniki priredili 44 samostojnih razstav, sodelovali pa so tudi na devetih razstavah Po-savja ter trikrat gostovali na Hrvaškem. Društvo danes šteje 21 članov, strokovno pa jih vodi akademski slikar Anton Miklavžin. Pri tem velja omeniti, da člani društva niso le ljubitelji, temveč tudi akademsko šolani umetniki, kar priča o kakovosti skupine. O pomenu združevanja ljubiteljskih likovnikov ter skrbi za stalno izobraževanje ter s tem dvig kakovosti del je v uvodnem govoru spregovoril predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije Matjaž Mauser, triindvajset razstavljalcev pa je predstavila umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik Lor-ber. Predstavniku Društva likovnikov Brežice Bojanu Hor- Predsednik Društva Bojan Horvatič prejema priznanje ob jubileju vatiču sta na krajši otvoritveni slovesnosti predstavnika državne ter občinske Zveze kulturnih organizacij podelila pri-zananji za 30 let delovanja društva. Razstava bo na ogled do 29. januarja, razstavljajo pa naslednji avtorji: Mirko Bogo-vič, Vlado Cedilnik, Mitja de Glerija, Anton Furar, Milena Grame, Nada in Željko Hlam- bek, Bojan Horvatič, Branka Hriberšek, Karmen Jazbec, Janez Kebe, Alojz Konec, Andreja Komočar, Tugo Lebič, Franc Les, Cvetka Miloš, Hrvoje Or-šanič, Mojca Planine, Leonard Poljšak, Nevenka Ruškovič, Apolonija Simon, Vladka Sum-rek, Josip Tavčar in Krešo Tomin. (ES) Dobrodelna akcija prostovoljcev Okrog Božiča in v dneh pred Novim letom je pred Kulturnim domom Krško potekala dobrodelna akcija. Prostovoljci smo prodajali kuhano vino. Akcijo so podprli IR inženiring, Mercator Preskrba, NE Krško in EKO Krško, z daro- vanim vinom pa Miha Rostohar, Slavko Lončar, Tilčka Godler, Slavko Šribar, Franc Černelič, Jože Rostohar, Milka Zagorc, Vladimir Rostohar, Ivan Avguštin, Anton Jenžur, Marjan Preskar, Lojze Stopin-šek, Ivan Runovec, Drago Božič, Toni Zupančič in Silvo Del bodoče Vinske ceste na Bizeljskem asfaltiran Uporabniki cest od Bizeljske vasi do Bukovja in Poti na Žalce so končno dočakali ureditev najslabših odsekov. 17. novembra 1994 so pričeli zbirati denar, nekaj dni za tem pa z zemeljskimi deli (razširjati cestišče in navažati gramoz). V prvih treh dneh decembra so predvidene dele že asfaltirali (okoli 2 kilometra), ravno na dan pred prvim sneženjem so končali. Izvajalec je bilo Cestno podjetje Novo mesto, vrednost projekta je okoli 14.5 milijonov tolarjev. Denar so prispevali Skupščina občine Brežice, uporabniki sami, nekaj sredstev so dobili iz sklada za razvoj demografsko ogro-j ženih območij. (Bojana Balon) Gorenc. Vino so kuhali in prodajali prostovoljci. Vsi prihodki so bili porabljeni za obdaritev otrok v begunskem centru v Krškem. V imenu prostovoljcev in svetlih oči otrok se zahvaljujem vsem, ki so v akciji sodelovali. Ana Rostohar Brežiška porodnišnica Med 9. in 16. januarjem 1995 so rodile: Marjana Mirt z Dobrave Andreja, Jožica Naglic s Površja Kajo, Tatjana Lopatic z Gor. Pirošice Klemena, Karolina Imperl z Orehovega Simona, Ljudmila Germ -šek iz Krškega Kristino, Ivica Sotelšek iz Dednje vasi deklico in Metka Novak iz Brežic Blaža. Čestitamo! NA KRATKO: Srečanje gasilcev in zavarovalnice Sevnica, 11. januarja — Takšna ponovoletna srečanja med predsedniki vseh treh občinskih gasilskih zvez v Posavju in Zavarovalnico Triglav, Območno enoto Krško, ki so že postala tradicionalna, so namenjena ocenitvi dosedanjega dela, poudarek pa je na povezavi med zavarovalnico in gasilskimi zvezami v našem prostoru. Za lansko leto so povezanost ugodno ocenili, čeprav se gasilska dejavnost še vedno ubada s finančnimi težavami. I (Galex) Betonski most Bojsno, 11. januarja — V okviru programa za ureditev potoka Dramlje so se v začetku decembra '94 končala enomesečna dela na gradnji mostu, ki povezuje Bojsno z | *v"itno vasjo (KS Bizeljsko). Betonski most (projekt se ocenjuje na okrog 4.000,000 SIT) so zgradili vaščani v lastni režiji, ker denarja za pristojno delovno silo ni bilo. Del sredstev je prišel iz samoprispevka vasi Bojsno, nekaj — zagonska sredstva je prispevala tudi KS Globoko, več pa pričakujejo od občinskega proračuna. Kljub nepredvidenim prekinitvam in podtalnici, ki je ovirala delo, je najpomembnejše opravljeno, VGP Novo Mesto pa naj bi reguliralo strugo Dramlje še v tem mesecu, če jim bodo vremenski pogoji naklonjeni, (ana) Nova telefonska centrala Globoko, 11. januarja — V prosvetnem domu poteka adaptacija pošte in graditev nove telefonske centrale. Slednje je plod triletnih prizadevanj, ki so se začela uresničevati lani novembra, zaključila pa naj bi se še to pomlad. Telekom Ljubljana, območna enota Novo mesto je zadolžen za razširitev telefonskega omrežja. Iz sedanjih 180 priključkov naj bi prešli na 600, iz 6 medkrajevnih zvez na 30. V teku je tudi polaganje optičnih kablov na relaciji Dobrava — Globoko in Brezina — Ariče — Pavlova vas. Vrednost projekta ocenjujejo na 90 milijonov to-1 larjev. (ana) Rekorden odstrel boStanjskih lovcev Boštanj, 7.januarja — Boštanjski lovci so na skupni sobotni jagi odstrelili šestnajst divjih prašičev — ozim-cev, kar je svojevrsten rekord v lovski družini. Skupne Jarš ge se je udeležilo preko trideset lovcev z nekaj gosti iz § sosednjih lovskih družin, (dama) Za uspešno občino Radeče Radeče, 14.januarja — »Za Radeče gre, za našo novo občino, ki jo moramo zgraditi skupaj, enotni in ne skregani. Pričakujem, da bo zmagal razum in da bomo v prihodnosti v občinskem svetu konstruktivno sodelovali vsi, = ne glede na strankarsko pripadnost. Vsi smo domačini, poznamo se, zato mislim, da nam bo uspelo,« je po končani prvi seji dejal Matjaž Han, novo izvoljeni predsednik občinskega sveta v Radečah, (dama) Poskusna matura Brežice, 10.januarja — Zakjučni letniki Gimnazije in ekonomske šole Brežice z maturitetnim programom opravljajo ta teden poskusno maturo. V ta namen je šola izpraznila stavbo (dijaki nižjih letnikov so na praksi ali pa opravljajo obvezne izbirne vsebine), tako da četrtošolci lahko v miru rešujejo naloge od osmih zjutraj do pol enih popoldne. V ponedeljek so pisali slovenski jezik, v torek matematiko, v sredo drugi tuji jezik (angleščina ali nemščina), v četrtek in petek pa izbirna predmeta. Poskusni testi so samo pisni, pri vseh predmetih sta na izbiro osnovna in višja težavnostna stopnja. Kot je dejala prof. N. Hribernikova, preizkusi za sedaj potekajo v najlepšem = redu, k čemur veliko prispevajo dijaki, ki so se dela resno lotili. (Anita Filipčič) Gorjanska Vinska cesta Krška vas, 11. januarja — Člani projektnega sveta za gorjansko Vinsko cesto na področju občine Brežice, ki ga sestavljajo predstavniki podgorjanskih krajevnih skupnosti v brežiški občini, predstavnik Sekretariata za kmetijstvo občine Brežice Jelševar ter Deržič in Piltaver, so se dogovorili, da se bodo dela lotili resno. Ob pomoči Minitrstva za kmetijstvo, ki bo financiralo projekt v višini 50 odstotkov, so prepričani, da bo dolgoročni projekt Vinske ceste pod Gorjanci tudi uresničen. Določili so desetdnevni rok za pripravo pripomb na gradivo ministrstva, v letu 1996 pa se bodo začete aktivnosti pričele uresničevati. (Galex) Zadružni dom Bizeljsko, 18. januarja — Na Bizeljskem je potekal sestanek predstavnikov krajevne skupnosti, društev in kmečkih zadrug o nadaljni uporabi in prenovitvi zadružnega doma v kraju. Za pleskanje dvorane, odra in obnovitev električne napeljave je poskrbelo Turistično društvo Bizeljsko. Prenoviti in urediti bo potrebno tudi kuhinjo in sanitarije, o čemer se bodo dogovorili na sestanku. (Bo-| jana Balon) Nov gasilski dom Bizeljsko, januarja — Na Bizeljskem gradijo nov gasilski dom. Starega bodo podrli, saj bo regionalna cesta delno prestavljena, narejena bo tudi nova struga potoka Sušica. Gradbena dela na zemljišču ob zadružnem domu (kjer gradijo garaži) potekajo od julija 1994. Ostale potrebne prostore si bodo uredili v zadružnem domu. Dela bodo predvidoma potekala do julija 1995. Do takrat bodo uredili tudi dostop do gasilskega doma, stene, tla, vgradili = vrata in električno napeljavo. (Bojana Balon) RAZVEDRILO NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 ASTROLOŠKI HOROSKOP za obdobje med 18.1.1995 in 24.1.1995 Ko začenjamo novo rubriko, je treba povedati, da so takšni in drugačni horoskopi precej nezanesljivi, kajti vsak človek je nekaj posebnega. Kljub temu pa lahko rečemo, da imajo vsi rojeni pod enim znamenjem nekaj skupnega — nikakor pa ne vsega. V astrologiji upoštevamo deset planetov, njihove položaje v znakih, hišah in medsebojne aspekte (plus nekaj fines, o katerih je boljše, da ne govorim), ki odrejajo karakter in s tem usodo človeka (kar in kako misliš, tako se bo zgodilo). Položaj Sonca v nekem znamenju pa nam kaže precejšen del naše osebnosti, zato lahko vsaj nekaj stvari velja za marsikoga izmed nas. Ta horoskop torej jemljite z rezervo, a prepričan sem, da bo držal vsaj za polovico ljudi, rojenih v določenem znamenju, kar je zelo veliko. Sicer pa tako in tako predlagam, da bolj zaupate sebi kot pa drugim. Vedno in povsod. \^ Med večjimi aspekti, ki že_ nekaj časa kraljujejo na nebu, velja omeniti opozicijo Mars — Saturn, ki povzroča veliko napetosti, ki se končujejo v pretepih in vojnih bitkah. To je izjemno nasilen aspekt, ki lahko povzroči tudi večje naravne katastrofe. Ne nujno pri nas. Njegov učinek bo lahko še povečal kvadrat Marsa s Plutonom. Torej za marsikoga to obdobje ne bo prijetno. Skupaj s kvadratom z Jupitrom laHko pomeni povečan porast Kjfiminala vseh vrst. Venera se nahaja v idealističnem Strelcu, kar pomeni, da bomo v ljubezni idealistični, vzvišeni in nepraktični, pa čeprav optimistični. OVEN: BIK: DVOJČKA: LEV: TEHTNICA: (Sj Rojeni v prvi dekadi bodo lahko doživeli razburljive ljubezenske trenutke, a ker so Ovni zelo im-pulzivni in hitro menjujejo razpoloženje, take strasti ne bodo ravno trajne. To je za Bike odlično obdobje za sklapljanje novih poslovnih stikov, in to predvsem z zanimivimi, neobičajnimi ljudmi. Veliko Bikov bo obsedenih z ljubosumjem, ki se lahko konča v nasilju. Tudi Dvojčki (predvsem prva dekada) bodo imeli strastne noči, ker pa jim gre precejkrat le za zadovoljitev lastnih seksualnih potreb, takšne zveze ne morejo biti trajne. Možne so nesreče. Zelo domači Raki bojo postali precej nemirni, v dom bo prišlo nekaj neobičajnih prijateljev in hišne zabave bodo pravi štos. Odnosi s starši in družino bodo precej togi, hladni in formalni. Ognjeni Levi so nagnjeni k pretiravanju, ker hočejo, da se vse vrti okrog njih. Tokrat bodo naravnost sijali v večji družbi. Ker pa radi igrajo pri-madone, jih čaka še kakšen hladen tuš, da jih spusti malce na zemljo. Natančne Device bodo precej bojevito razpoložene. Predvsem Device —vodje del bodo imele v službi težave s svojimi podrejenimi, ker ti ne bodo izpolnjevali njihovih zahtev, kot bi morali. To lahko pripelje do prepirov, doma pa do ljubosumnih izpadov. Umirjene in nežne Tehtnice bodo zaradi nezanesljivih prijateljev postale živčne in lahko tudi zbolijo. Zelo slabo se bodo razumele z rojenimi v Kozorogu. Močne strasti, ljubosumje in nepopustljiva stališča krasijo to znamenje, v tem obdobju pa bodo te »kvalitete« najbolj izražane pri tretji dekadi. Marsikdo se bo zaradi čudnih in neprijetnih si- STRELEC: ŠKORPIJON: tuacij moral zamisliti nad sabo. Ti so znani kot nemirni popotniki in raziskovalci in ravno v tem času je prišel v njihovo znamenje Jupiter, ki je njihov vladar. To pomeni, da bodo pod posebno zaščito, ne glede na to, kaj se bo dogajalo z njimi. Čakajo jih velike spremembe v ljubezni in družabnem življenju. Začuda se bo precej Kozorogov za spremembo ukvarjalo z mističnimi temami, kar sicer ni njihovo področje. Začudeni bodo nad točnostjo horoskopa v NAŠEM GLASU. Srečali bodo nenavadne prijatelje, govorili pa bodo o tem, kako najti kaj novega v poslovni sferi. 9 km KOZOROG: VODNAR: RIBI: Ribe so v zelo čudnem in težkem obdobju, saj imajo Saturna v svojem znamenju. Ta povzroča težke situacije, na katerih se morajo učiti. V tem trenutku se najbolj učijo ljubezni in pravega odnosa do denarja in materialnega sveta. Bono Baršek Tunizija, 7. del Tridnevni izlet v Saharo Pa se sliši Ob petih zjutraj, kar je zame običajno zelo zgodaj, sem bila popolnoma budna in pripravljena na tridnevno avanturo po Tuniziji. Čeprav sva s prijateljico Barbaro pričakovali veliko novega in razburljivega, je doživetje vroče puščave in pokrajinskih zanimivosti preseglo vse moje želje. Kolona šestih džipov se je vila proti jugu države. Naš šofer Habib, zavit v črn šal kot kakšen puščavski beduin, nam je zaradi svoje skrivnostne pojave pričal o drugačnem svetu. Po široki modernizirani cesti smo se peljali skozi Sousse in se prvič ustavili v mestu El Yem, sredi katerega stoji mogočen rimski amfiteater. V prostoru s čudovito akustiko sem opazovala igro senc in sončnih žarkov, ki so pronicali skozi okenske odprtine ter se dotikala kamnitih obokov, ki so se ošabno vzpenjali proti nebu. Amfiteater je prepreden s podzemnimi rovi in temnimi prostori, in če imaš dovolj domišljije, lahko slišiš levje rjovenje. Na poti iz El Yema smo se peljali skozi nekaj kilometrov dolg nasad oljk. Ob pogledu na nizke oljke, ki kljubujejo suši in vročini, sem se vprašala, kdo neki jih obira. Čas namreč tam teče drugače, včasih se mi je zdelo, da se je ustavil. Ljudje vse počnejo počasi in mirno, moški počivajo v senci ali brezskrbno sedijo ob cesti in kadijo. Hiter pogled na Sfax, industrijsko mesto s tovarno fosfata, potem pa kratek postanek v Mahresu za skodelico kave. V tem baru sem se prepričala o verodostojnosti podatka, daje v Tuniziji 50 odstotkov homoseksualcev. Pri Gabesu smo skrenili z asfaltirane ceste in začela se je divja vožnja. To je bil občutek! Okoli nas rumene ravnice in pesek, ki ga je veter dvigoval. Nikjer živega bitja, le tu in tam kakšna osamljena palma. Bila sem prepričana, da v tako odmaknjenem kraju nihče ne živi, pa sem se zmotila. V daljavi sem opazila majhno hišico brez oken, z enim vhodom in brez vrat. Edino bogastvo tu prebivajoče družine so bile kamele in ovce. Ob poti smo nekajkrat opazovali tudi nizko razprte šotore nomadov in njihovo preprosto življenje. V Mamati, kjer smo imeli kosilo, smo obiskali nenavadna prebivališča tunizijskih vašča-nov. Domovi so izkopani v golo skalo in se zdijo kot vojaški bunkerji. Skozi rov prideš na bAva Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. dvorišče, ki je odprto proti nebu. Z dvorišča pa sta potem posebna vhoda v kuhinjo in sobo. Skalne hiše ostajajo hladne, so pa tudi vlažne in temne. Za izkop take hiše je potrebno tri do štiri leta, nekatere so stare tudi sto let. Nad vhodom je narisana roka Fa-time — za srečo in riba — za dober vid, vsaka hiša pa ima na dvorišču kanum, glineno peč, na kateri pečejo nizek nekvašen kruh. Dnevi izobilja so v teh vaseh redkost, zato jim običajno turisti prostovoljno dajo nekaj denarja. Elhamma mi je ostal v spominu kot najbolj čist in prijazen kraj v Tuniziji, ki živi tradicionalno življenje in kjer se turisti redkokdaj ustavijo. Večkrat smo se vprašali, kako je z izobrazbo v puščavi in ugotovili, da ima še tako majhen kraj pošto, elektriko in šolo. Ulice so vedno polne otrok, ki veselo mahajo in se podijo za džipi. Ker jih je veliko, v šolo hodijo dopoldne in popoldne — deklice v roža oblekah in fantje v modrih. Počasi se je dan poslavljal, sonce je zašlo, v daljavi se je nebo oranžno obarvalo in vsi smo očarani strmeli v premikajoče se silhuete kamel. Ko smo prispeli v el Faouar, nisem mogla kaj, da ne bi otipala saharskega peska. Mehak kot moka mi je spolzel skozi prste. Izza belega, kot iz pravljice, hotela se mi je približala štiri-nožna senca in me opazovala. Puščavski pes je znan posvoji prijaznosti. Stala sem na robu Sahare in božala psa. Tisti večerje bil res čaroben. (Monika Ban) Na dan odhoda v tiskarno (takrat je ponavadi norišnica in le malo nas ve, kje imamo glave) je bilo v uredništvu slišati visoki c: »Gdumijetelefonspizdu?« To je bil sicer basovski urednik, ki mu je sodelavka za malenkost premaknila (bolj zanj rezervirani) telefon, (nic) Nebodigatreba je od mimoidočih »žical« za denar. Nekateri so mu svetovali, naj se raje odpravi na občino češ, da bo tam zagotovo dobil, kar bo zaprosil. Ko je v občinski stavbi nekemu uslužbencu vljudno ponudil svoj prazen žep in ga vprašal, ali ni ravno pravšnji za kakšnih sto tolarjev, mu jih je ta podaril petdeset, ker ni imel manj. Nebodigatreba se je začudeno vprašal: »Kakšna šele bo ta občina, če že kar na začetku vzame petdeset procentov? Sramota!« Resno delo novih občinskih svetov spremljajo tudi mnoge neresne oziroma smešne potegavščine. Nekaj podobnega si je privoščil član radeškega občinskega sveta, ki je v petnajstih dneh »svetnikovanja« kar nekajkrat ponudil svoj odstop, kasneje pa ga je vsakokrat tudi preklical. V olajšavo so mu svetniki šteli njegovo ažurnost, saj jim o razrešitvi mandata sploh ni bilo potrebno razpravljati. Zadevo je, kot že rečeno, razrešil omenjeni svetnik sam. Z nepreklicnim preklicem odstopa s položaja občinskega svetnika je naposled le ostal svetnik. To plužimo, okrog vogala pa ne... Predstavniki krajevnih skupnosti v krški občini so na posvetu z županom terjali prekategorizacijo cest. Saj ne, da bi si hoteli prilastiti več obveznosti do vzdrževanja in asfaltiranja. Le opazili so, da vsako kategorijo cest pluži drugi izvajalec. Tako ponekod pririne prvi snežni plug, se na določenem, »nižje kategoričnem« križišču obrne in odpelje nazaj. Čez nekaj ur, dni ali pa ob svetem Nikoli pa se z dvignjenim plugom pripelje nov stroj, spusti desko in očisti še preostalih petsto, tisoč ali dva tisoč metrov ceste. (Ika) Komentar. V Ljubljani so pred kratkim predstavili knjigo Zakon o industrijski lastnini s komentarjem. Verjetno bi rade volje izrekli svoj kaomentartudi posavski delavci, ki so ob propadanju njihove industrijske lastnine postali tehnološki višek. Zal jih ni nihče vprašal. (M.K.) Glavobol. Ker je Videm papir vse bolj na psu, ga bodo novoizvoljene občinske oblasti prodale ne le v Ljubljano, ampak v tujino, da bo povzročal glavobol še tamkajšnim oblastem. Le kje piše, da morajo biti vsa propadla podjetja ravno njihova? (M.K.) Nov šal. Ker si je novoizvoljeni župan glavnega slovenskega mesta ob svoji izvolitvi privoščil nov šal, kmalu zatem pa si je pred lastnim magistratomn še poškodoval roko, si bodo lahko župani manjših mest privoščili temu primerno manj. Morda le kakšen glavobol. (M.K.) Še vedno brez naslova Edi pravi, da je za mikrofonom boljši. Presodite sami! petek, 6.1. Vse najboljše za rojstni dan, Tanja — moja sestra. Če bi iskal osebnost tedna, sem jo našel — Roman Poljak, božji pastir iz Leskovca pri Krškem. Faca na 22. Povabil sem ga na oddajo in se sam povabil na kakšen tarok. Petkova oddaja mi postaja odveč. Ni Balkija — ni dobrega tehnika, ni inspiracije — ni dobre oddaje. Postala je čista kopija ponedeljka; potrebno bo nekaj spremeniti ali pa pustiti. Sive možganske celice, kje ste? sobota, 7.1. Davčna napoved, opravilo, ki se ga »veseli« vsak podjetnik. Mrzlično iskanje računov po predalih. Le kje so? Še včeraj so bili tukaj. Prazno mesto, prazni lokali, prazne diskoteke. Novoletni prazniki so nas očitno oželi; fizično, psihično in finančno. Sedaj pa pašteta in kruh do naslednje plače. nedelja, 8.1. Spim ... do prvega teka slaloma ... drugo mesto Jure Košir, bravo, Jure. Spim ... do drugega teka slaloma ... Jure Košir peto mesto, marš u ... Spim ... do kosila ... končno kuhinja moje mame. Spim ... do telefonskega klica, ki me (ne boste verjeli, tudi jaz ne) povabi na snemanje »nove slovenske dance uspešnice« dueta PATROL V komadu naj bi nekaj povedal oziroma »odrepal«. Zakaj pa ne — ena izkušnja več. Spim... do kino predstave — danski film Nočni čuvaj se odvija v mrtvašnici. Nekaj »kinofilov« me opozori naj se ne tresem toliko, ker bi radi gledali film — v miru božjem. Po 20-tih minutah zaradi pritiska zapustim kino dvorano. Veliko se je zgodilo, čeprav sem cel dan spal. ponedeljek, 9.1. Nadaljevanje nedelje: spim tokrat v avtu. Priprave na oddajo?!?? Duo PATROL mi prinese glasbo, na katero bi pel, in tekst — 4 vrstice. Hvala bogu, ponedeljka je konec: oddaja in v pravem pomenu besede. torek, 10.1. Lovi me, tik za mano je — PANIKA. Politiki mi še vedno niso vsega plačali za volilno kampanjo. Po telefonski urgenci izvem, da imajo v soboto sestanek. Politiki živijo od sestankov, jaz ne. Kaj pa vi? Vesela novica — v petek mi na obisk pride čimer iz študentskega doma; le kaj mi bo prinesel za novo leto? In kaj mu bom jaz dal? Kdaj bo konec tega novoletnega sranja? sreda, 11.1. Cel dan me gnjavijo telefoni. Dobri fantje muzikantje: »So ti že nakazali denar za takrat, ko smo igrali na ... Ja, kdaj pa bodo?« Ne vem, vprašajte njih, ne mene. V kinu si ogledam ameriški akcijski film: narodni heroj do narodnega heroja. Tako kot v starih dobrih partizanskih filmih. četrtek, 12.1. Sranje, jutri je petek, 13. Moja prijateljica Biljana, ki je strokovnajk za tovrstne zadeve, mi je povedala, da to ni najboljša kombinacija. Bomo videli. Cel dan sem se psihično pripravljal za snemanje oziroma začetek moje pevsek kariere. Ha, ha, ha. Snemanje v studiu Luka v Novem mestu je bilo posebno doživetje. Vse je enkrat prvič. Si predstavljate, v istem studiu snemajo Čuki, Helena Blagne, Nace Junkar, Jan Plestenjak... VAAUUU. Štirih vrstic se nisem naučil na pamet, zato sem jih bral. Tudi posnetek je takšen; kakor da bi bral. Nisem zadovoljen, no, važno da je naročnik. Padla je nova ponudba. Čudno, mama mi je vedno govorila, da nimam pretiranega posluha: najbrž ni edina, ki tako misli. (Edi) NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 RAZVEDRILO MODNI KOTIČEK Tokrat bomo poskusile izdelati kroj za I enostavno ravno krilo. Najprej potrebujemo mere: obseg pasu, kolkov in dolžino krila. Obseg pasu si izmerimo v pasu po | telesu, v najširšem delu telesa, ki se nahaja približno 20 cm pod pasom, pa izmerimo obseg kolkov. Dolžino krila naj vam izmeri neka druga oseba in to na strani. Razlika polovice obsega kolkov in pasu ' nam da ostanek v pasu, ki ga porabimo 1 /2 za oblikovanje stranskega šiva, 1 /2 pa za všitke. Začnemo risati osnovni kroj od sredine spredaj pa do sredine zadaj. Ker je naše telo simetrično, polovica zadostuje. Všitek spredaj je v pasu širok le 2 cm, dolg pa 6 cm, nahaja pa se 6—8 cm od stranskega roba. Všitek postavimo na sredino pasu, širok je toliko, kolikor je še ostalo od polovice ostanka minus 2 cm, všitek je daljši od 14—16 cm. Osnovnemu kroju dodamo dodatke za šive in kroj je pripravljen za krojenje. Ta osnova se lahko uporabi tudi za druge modele ravnih kril. K osnovi spada tudi pas, ki se kroji v poljubni širini. Priporočam pas v širini 9 cm s pregibom na sredini. Dolžina pasu pa je obseg pasu povečan za 3 cm, ki jih uporabimo za preklop. Na podaljšani del prišijemo gumb. Na pas vedno prišijemo lepljivo medvlogo, da se ne razteguje. (Vida Hiršelj) RftlUHF) DOLilMR Ko bi lahko, bi... Vso družino bi zbrala spet pri nas doma v Bosni. Samira, 8.r., OŠ Artiče Bratu in staremu očetu bi odpravila astmo. Katarina. 6.r., OŠ Artiče Težko je pozabiti prave starše, čeprav mi je zdaj lepše. Mojca, 6.r., OŠ Artiče V prvi vr,sti bi očetu priskrbel službo. Aleš, 8.r., OŠ Artiče Rad bi dočakal, da bi mama začela poslušati mene. Janez, 8.r., OŠ Artiče (pripravila: Kati) Z LOJTRCO POD OKENCE« torek, 17. 1. 1995 1. Lojtrca — Toni Sotošek 2. Dobrodošli doma — Nagelj 3. Ljubo doma, kdor ga ima — Alfi in njegovi muzikantje 4. Za lahko noč — Primorski fantje 5. Pozdravljeni prijatelji — As 6. Vrni se — Šibovnik 7. Čestitka — Šaleški fantje 8. Bela vrtnica — Ptujski instrumentalni kvintet 9. Rizi bizi polka — Igor in Zlati zvoki 10. Pride Marička — Adria kvintet Nagrado oddaje prejeme: Tončka Benedik Mihovica 28,68310 Šentjernej 2<~ l\o\\w pod ote^ siuoiTliiici <@> otffiggnfas Trg izgnancev, BREŽICE, Tel.: 62-402,62-204, Fax: 62-335 STE-REO 88,9 in 95,9 MHz vsak dan od 7.00 —19.00 GLASOVALNI KUPON ZA JANUAR 95 Glasujem za pesem št.: .............................................. Naslov: ............................... Pošta: ...............Telefon: Moja glasbena želja: ........... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje — Studio Brežice Trg izgnancev 12, 68250 Brežice naš vsakdanji Duet Patrol pripravlja »bum< Kratki zapisi o jeziku se bližajo h koncu. Namenjeni so bili predvsem razmišljanju o jezikovnem pouku v naših šolah. To pa zato, ker se prav v njih oblikuje jezikovna zavest, ki je pomembna za vsakdanjo jezikovno rabo. Pozneje se srečujemo s pasivnim sprejemanjem jezika. Tega oblikujejo številni sodobni mediji od časopisja, radia do televizije. Zagotovo ima radio pri tem najpomembnejše mesto, saj si skoraj ni mogoče predstavljati vsakdanjega življenja brez oddaj, ki pritegnejo vse vrste poslušalcev. Zato ni vseeno, kakšen je odnos različnih urednikov do jezikovnih vprašanj. Tudi knjige, ne le leposlovne, ampak tudi strokovne, nehote bogatijo besedni zaklad in sposobnost ustnega in pisnega izražanja. Kot povsod je tudi pri tem tako, da ne moremo dolgo ostati pri enakem vedenju o jeziku, saj ga sčasoma bogatimo ali siromašimo. To velja zlasti za poklice, ki so povezani z vsakdanjo javno jezikovno rabo, mednje pa sodijo poleg učiteljev različni upravni delavci, sodniki, advokati, zdravstveni delavci, duhovniki in še mnogi drugi. Prav ti naj bi bili občutljivi na številna jezikovna vprašanja. Nekoč je slovenska inteligenca skrbno oblikovala jezikovno izražanje, saj je s tem utrjevala tudi narodno zavest, in to v časih, ko ti ni bilo vedno lahko. Ne vem, če danes vsi razumemo Bevkovega kaplana Čedermaca. O vsem tem je mogoče razmišljati na različne načine, v vsakem primeru pa ostane jezik najbolj viden simbol narodne pripadnosti. Zdi se, da na vse to hote ali nehote pozabljamo. Če ne bi bilo tako, nas ne bi na vsakem koraku osvajala angleščina, kot nekoč nemščina in srbohrvaščina. Pri tem ne gre za pretirano občutljivost, gre za preprosto spoznanje, da moramo ohraniti lastno samobitnost, ki ima svoje jedro tudi v vsakdanji besedi. Tuji jeziki so okno v svet. Vedeti pa je potrebno, kdaj naj ga odpremo in katere vplive naj sprejmemo. Mnogokrat nam domača beseda pove več kot vsiljivka od drugod. Moderni čas prinaša nove pojme, nove besede, ki jih ni mogoče vedno sprejemati, čeprav se sčasoma pokaže, kaj je pleve in kaj zrno. Jezik ostaja živ organizem, ki ima svoj razvoj, svoje zahteve in svoje zakonitosti. Običajno pozabljamo, da pomeni jezik tudi vez med rodovi. Le neumneži zapravljajo, kar so njihovi predniki z ljubeznijo ohranjevali in dopolnjevali. Ne smemo pa biti nestrpni do vseh, ki tudi v našem okolju uporabljajo svoj jezik, ki je del njihove kulture. Zahtevamo in želimo le to, da ima slovenski jezik v javnem življenju veljavo, za katero smo se že pred skoraj 150 leti dogovorili v programu Ze-dinjene Slovenije. (Janez Ple-stenjak) Duet Patrol — Dino in Čili V studijo Luka Novo mesto sta se odpravila z novimi, svežimi idejami za dance-techno glasbo znan posavski in zasavski pevec Čili Dolinšek iz Sevnice in glasbenik Dino. Združila sta svoje ideje in moči ter s pomočjo še nekaj ljudi se obeta nekaj novega na slovenski dance-techno sceni, ki je zagotovo primanjkuje. Delata z zelo profesionalno ekipo in opremo za to glasbeno zvrst, zato se pričakuje kvaliteta in, kot tudi sama pravita, pravi »bum«. Čutiti je že prve odzive občinstva, predvsem mladih, po prvih predstavitvah na lokalnih radijskih in TV postajah. CD in kaseta bosta vsekakor presenečenje, kdaj in kje, naj bo še skrivnost. (Galex) Tukaj bi bil lahko Vaš oglas Sodelujte z Našim glasom. — ker je naš in Vaš domači časopis — ker ga berejo Vaši sosedje, kupci in sodelavci — ker si prizadeva za to, da Vam zbudi občutek za skupni prostor — ker nas je vseh skupaj malo v primerjavi s tistimi, ki bi nas radi delili! Nagradna križanka parf umerije in trgovine Martimex d.o.o. Brežice Sponzor današnje križanke je parfumerija Martimex iz Brežic, ki bo srečnemu izžrebancu podelila komplet Versus VERSACE parfumov Italija (Moški parfum + gel za tuširanje v vrednosti 5.000 SIT). Rešene križanke pošljite do 28. januarja na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško, s pripisom Za nagradno križanko. Rešitev prejšnje križanke:-geslo: Steklarstvo Vučajnk; vodoravno: Vučajnk, radian, oran-ta, tor, EU, S, črv, EGS, Thes-salonike, Erevan, pint, Kagera, IK, ORF, LS, Natan, oder, ati, jor, Kreka, rolo, mezotron, sva-stika, mrk, TL, Arja vas, Do, Vjatka, Anit, oer, ad, sram, pla-tana, napitek, novo leto. V uredništvo je prispelo 73 pravilnih in 4 napačno rešene križanke, nagrado — akvarij, ki ga podarja steklarstvo Vučajnk, pa bo dobila Barbara Samec, C. 4. julija, Krško. Največja izbira parfumov v posavski regiji V Brežicah že nekaj časa uspešno posluje parfumerija in trgovina z av-dio in video tehniko. Je trgovina z največjo izbiro parfumov v posavski regiji, svetovno znanih proizvajalcev znamke: DIOR, CARTIER, UNGARO, LANCOME, VERSACE, CARON, ELI-ZABETH ARDEN, ARMANI, GUY LAROCHE ... Imajo tudi veliko ponudbo SONY-jeve avdio in video tehnike, izbiro kvalitetnih alkoholnih pijač, Diorjevega nakita ter Diorjeve dekorativne kozmetike. So pa tudi edini ekskluzivni zastopniki Cartiera za Slovenijo. Pri njih je možno naročiti Cartierove ekskluzivne ure in še mnogo več. Najdete jih na Černelčevi 7 v Brežicah (bližina zdravstvenega doma). Odprto imajo vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite jih in se prepričajte o izredni ponudbi. Ob nakupu pa vas čaka prijetno presenečenje. (A.K.) "¦"* ~—% ¦ ti 4 METER. > OTOČJE V IND OCčANU ŠVICAR kovanec DEL REKE TATA RS IME ZA VOLGO PRI PAD HIK MILICE VRSTA ŠPORT SANI Mesto v GRČIJI '"L* m i I " JKLtSSH M * TENtStA IGRALKA NAVRATILOVA :/¦¦¦¦'¦¦¦¦¦¦""........ ¦ lini,! ¦¦UfiBiŠ nool P i ?fS mm JI IM 1 ' '*, • DRuGF) HE2NAN VMATFM. <¦» mmiT wtY^nr vmmm* ^H 1 PRlVRŽ Cf.U/ZHA >i luiiu lunin lii" ¦ NčMSKO MESTO FOSFOR VRSTA WAMM N REDUDST FRANC EESNIK BOLEZEN STRAST K JČMANTU MAMIL EDUONO eOSTAND iZUŽ&E-MO OKNO NEMŠKI FILOZOF PREBlV ČEŠKE HettenuA EbipA KONICA športni PRVAK GOROVJE V JUŽNI AMERIKI NIKELJ REKA NA POLJSKEM ŽLAHTEN PLIN sriogi-HJA.MUZA * URA J NA 0PAŠHHU0 \ i Ž/ME TLORIS USCIRl KAU.N ms. ANbRIC IVO uetA/ > SL pfšlY-CA,MDUICA DELAVSKA ČUDTNOST PREBJV AMBPiKE CTHMUSL SKUpiuA NI) JUG,U FIUPIHOV MUSLIM MOŠKO IME / _ ** ^ M SOBA V «¦ AlPAH PASMA PONb S. KSNIK !A]C OlHOb TROPSkA EAS7LIMA ctevv ZlOROV PETJE mlistar Ebl /Udu režA EMBALAŽE p&pees NZLLAKl> f'Ž2G4We tmmr «W'v INIIJI COt&JE v AZiJ/T-sAH WUŽAL PLES,NASTAL V H ČELNI JAREM veSLAŠILl KLU&, vrsta OPICE Al A MADAGASKARJU ''¦i- J GRŠKA OEHA BARIJ VRSTA PSA TANTAL NOV« VRSTA Hl-ZRIDME KA He, ViGfiJEUA II GjANI 'i 1 1 NAŠ GLAS flUf 1*N '95 PREBIVALKA POKRAJINE V VIETNAMU KRALJEVIČ IZ IHbl7SKEC,A EPA MAHAMARArA 8 KMETIJSTVO NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 Zdravko Mastnak je izšolalpenino »Kraljevi cviček«: Ljubitelji cvička pa so dobili se piko na i V prednovoletnem času so ga sladokusci izsledili brez kakršnekoli propagandne akcije in povpraševanja še ni konec. Jeseni bo v lesko vški kleti polnih 30.000 steklenic Krško, januarja — »Še preden smo sploh uspeli izpeljati kakršnokoli načrtovano javno predstavitev tega šampanjca, smo prodali vseh 3.000 litrov letošnje poskusne serije,« je bil iskreno ponosen, začuden in navdušen enolog v leskov-ški vinski kleti, Zdravko Mastnak. Priznava, da so nekoliko potrkali na čustva dolgoletnih ljubiteljev cvička in da se je to zanesljivo obneslo. Še pred dvanajstimi leti so bili častilci cvička deležni vsaj pomilovalnih pogledov, če že ne posmeha. Potem pa so se strokovnjaki v krški vinski kleti lotilWela resno, zagotovili so kakovost cvičku in krog potrošnikov se je razširil na Ljubljano, Gorenjsko, Celje, Sa-vinkso dolino, Koroško. Sedaj so ljubiteljem cvička ponudili še šampanizirano verzijo in uspeh je očitno popoln. Prvič so ga namreč »pokazali« javnosti na lanskem vinskem sejmu. Začetna serija je bila odločno premajhna in za naslednje leto obljublja ing. Mastnak serijo 30.000 steklenic. Iz kozarca penečega cvička nos prestreza prijeten vonj, kot bi jeseni, med vretjem, stopil v vinsko klet. Avtor pe- nine pa modruje izza delovne mize: »Mislim, da mora to vino še ležati in da morajo bukejne komponente v njem še zoreti. Ravno tako snovi, ki so povezane s stapljanjem ogljikovega dioksida. Ceodva se z le-žanjem tako lepo komponira, da je vino veliko boljše, kot je bilo, ko smo mu odstranili dro-ži. Kakšno leto ležanja, pa bo super. To je sveža linija šampanjcev. Francozi zagovarjajo dveletno ležanje na kvasov-kah, Istinič leto do leto in pol, mi pa mislimo, da bo leto dni dovolj. Mi pač nimamo izkušenj in to počnemo prvič.« Leskovški kletarji so se oprli samo na literaturo in na mi-kroanalize, opravljene na Biotehnični fakulteti. Mastnak razmišlja o kulinarični promociji Dolenjske: »K penečemu cvičku bi gotovo sodili namazi iz lovskih spe-cialitet, tatarski biftek, kakšen košček salam'ce, nekoliko ostrejši, ne ravno pikanten, a lahko malo bolj odrezav sir. To bi bila ustrezna predjed h Kra- ljevemu cvičku kot aperitivu.« Kako bo Mastnak reagiral na poskuse najboljših, najbolj ambicioznih zasebnih kletarjev, da bi vzgojili lastno penino? »To se bo gotovo pojavilo. Že dolgo trdim naslednje: pra-. vo poslanstvo kleti, kakršna je naša, je, da na svojem področju vzgoji določeno število dobrih zasebnikov. Vemo, da ti zasebniki najbolje prodajajo na področjih, kjer tudi mi največ prodajamo. Če bi mi imeli slabo vino, tudi njim ne bi šlo. Toliko o komerciali. Res pa je, da se nobena klet ne boji konkurence, če ima dobro vino. Če bomo vsi imeli dobro vino, bomo razprodani. Priznam pa, da jih je mnogo, ki zadevo obvladajo v celoti, medtem ko nekateri še potrebujejo nasvetov. Morda bo kateri izmed njih nekoč trdil, da Mastnaka nikoli ni poznal, a jaz sem kljub temu ponosen, ko vidim njihovo vino ob našem na sejmih in razstavah. (Ika) Reklama Tron d.o.o. Jagode tudi za božič? Zakaj pa ne?! Naslov mogoče zveni malo provokativno, vendar je to vsaj letos čista resnica. No, kakorkoli že, namen na tem mestu ni polemiziranje o možnostih pridelovanja jagod za božič, ampak predstavitev projekta izvensezonskega pridelovanja jagod za božič. Bistvo projekta je v tem, da z možnostmi sodobne tehnologije, sloneče predvsem na italijanskih izkušnjah, pridelamo jagode v času izven glavne sezone. Proizvodni cikel se začne s pripravo zemljišča v avgustu, ki zajema jasno osnovno globoko oranje, založno gnojenje in branjanje ali fre-zanje, potem pa se s posebnim strojem izdelajo sadilni grebeni, ki se pokrijejo s črno folijo, še prej pa se pod njimi položijo namakalne cevi. Sajenje se začne konec avgusta, potem pa pride konec septembra ali v začetku oktobra na vrsto pokrivanje s folijo. Obiranje se začne ponavadi po sajenju in traja do hujših in dolgotrajnejših mrazov — v letu, kakršno je bilo lansko, lahko tudi do božiča. Pozimi se plasteniki odkrijejo, tako da eventuelne večje snežne padavine ne poškodujejo pokrovne folije. Februarja se tuneli iz jeklene konstrukcije zopet pokrijejo s folijo, tako da prve plodove lahko pričakujemo že v aprilu, maja pa obiranje zaključimo. Poleti imamo tako čas, da pripravimo zemljišče za ponovno polaganje črne folije in sajenje v avgustu, ko se ciklus ponovi. Cilj vsakega projekta je vsekakor ustvarjanje nove vrednosti oz., če rečemo po domače, profita. Pogoj za doseganje profita pa je seveda uspešna izvedba projekta. Osnovni pogoji za uspešnost so zagotovitev potrebnih znanj, zagotovitev finančnih sredstev, izdelano trženje in primerna velikost začetne proizvodnje. Novost na področju sadjarstva je vsekakor pridelovanje jagod pod tuneli. Prvi rezultati so spodbudni, zato je jagodna sorta marmolada zasajena v 40 nasadih po Sloveniji s skupno površino 10 ha. (Galex) Predstavitev faktorjev, ki vplivajo na uspešnost projekta, pa bomo predstavili v prihodnji številki. (SAD) Stefkina kuhinja Išlerji Potrebujemo: 15 dag moke, 10 dag masla, 5 dag sladkorja v prahu, 5 dag mletih orehov, 1 rumenjak, ribezovo marmelado za nadev. Moko in maslo zmešamo, dodamo vse ostale dodatke in zamesimo gladko testo. Na hladnem naj testo počiva pol ure. Nato ga tanko razvaljamo (na debelino noža) in izrežemo z okroglim modelčkom. Polovici keksov izre-žemo v sredini majhno luknjo, polovica naj ostane celih. Kekse zložimo na pekač, obložen s peki papirjem (peki papir lahko uporabimo večkrat). Petnajst minut pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Pečene cele piškote namažemo z ribezovo marmelado. Piškote, ki imajo na sredini luknjico najprej potrosimo s sladkorjem v prahu, nato stisnemo, skupaj. Nadevane piškote lahko zložimo še enkrat na pekač in v pečici na hitro zasušimo marmelado. Skutin namaz Potrebujemo: 25 dag skute, 1 kislo smetano, 3 stroke česna, sol, poper po okusu. Skuto spasiramo, dodamo kislo smetano, strt česen, poper in sol. Vse dobro zmešamo. Ponudimo kot namaz k narezku ali samostojno namažemo na kruh. Vinska cesta na področju Cvička Končno bliže uresničevanju projekta Vinska cesta Kostanjevica, decembra — Sestanek o izgradnji podgor-janske vinske turistične ceste je potekal v gostilni Žolnir v Kostanjevici. Projekt se uresničuje že od leta 1980. Vinska turistična cesta naj bi potekala od Rate-ža do Čateža v dolžini 46 kilometrov, od tega pa je 8 kilometrov neasfaltiranih cest. Na sestanku so izvolili sedem članov projektnega sveta za Dolenjsko in Posavje, ki bodo intenzivneje delali na projektu, lahko pa se bodo vključili tudi vsi tisti, ki bodo želeli ob tej cesti kaj ponuditi. Iz občine Krško sta bila izbrana Otto Sevšek in Ivica Puntar, iz občine Brežice pa Vlado Der- žič in Jože Piltaver. Naknadno bosta določena še dva člana iz šentjernejske občine in eden iz novomeške. Del sredstev za cesto prispeva ministrstvo, in sicer za urejanje cest, tabl za označitev, izdelavo kart in propagando. Idejni zemljevid je že izdelan. Na hrbtni strani je popis kmečkih turizmov, vinoto-čev, gostišč in kulturne dediščine. Zemljevid pa ni še popoln, potrebna bodo še številna dopolnila. Vsi, ki bi se še radi vključili v akcijo, dobijo vse informacije na turističnih društvih in društvih vinogradnikov, kamor lahko tudi posredujejo svoja mnenja in predloge. (Lea Colarič) Osebna izkaznica Kraljevega cvička Enolog, ing. Zdravko Mastnak, je požel še en uspeh, ve pa, da lahko leskovška klet s svojimi količinami vina uspešno pomaga prodreti na trg tudi manjšim vinarjem s svojega področja. V cvičku vinarjev krške kmečke zadruge je največ (70%) žametne črnine, medtem ko je v cvičkih zasebnih vinarjev nekaj več modre frankinje. Zato so njihovi cvički bolj bogati, v leskovškem pa prevladuje lahka linija z žlahtnim vonjem žametne črnine. Celo profesor Slavica Šikovec, ki ji pohvala ne gre zlahka z jezika, je odkrito izrazila presenečenje nad tem, da so v kleti krške kmečke zadruge že v začetni fazi uspeli pripraviti tako elegantno vino. Tehnologija je klasična, šampanjska, dodali so sladkor in kvasovke, alkohol se je sicer dvignil za en volumenski odstotek, na 10 — 10,7, a njihovo peneče vino iz cvička ni najlažje v svoji kategoriji le po alkoholni stopnji. Tudi druge vsebine so dosti lažje kot pri ostalih penmah v Sloveniji. Gre predvsem za ekstrakt, ostanke sladkorja... Vse skupaj daje okus prijetnega, lahkega vina. Od rdečega šampanjca pač vsi pričakujejo, da bo nekoliko grob, ta pa je presenetil s svojo gladkostjo. Pri tem vinu je najbolj osnovno razmerje višine Ph in Rh. Vino mora biti primerno zaščiteno z minimalno količino žvepla. Ph mora biti prijetno kisel, okrog 3,1. Zato se tudi grozdje šampanjskih vin trga prej. Fermentacija je stekla zelo preprosto, kvasovke so začele izredno lepo delovati, v mesecu do dveh je v steklenicah narasel pritisk na sedem barov in pol. Med odstranjevanjem droži in zamenjavo delovnega zamaška s plutovinastim pri dvajsetih stopinjah Celzija pa je seveda padel na 3,5. Od ležanja si obetajo pridobitev nekoliko več topljivega ceodvaja, ki ga proizvajajo aminokislinski centri, ti pa nastajajo s časom. Gre za teoretično domnevo, a v praksi se očitno potrjuje. Še nekaj: klasičnim sestavinam cvička (žametna črnina, modra frankinja, laški rizling, kraljevina) so dodali 5% modrega pinoja. Obnese se bolj kot pri cvičku sicer. Tehnologija vina je izredno občutljiva, a ko jo človek obvlada, če se uči in če natančno upošteva navodila, se bo napotkov strokovne službe držal. Sicer ni rezultata. Lani je bil kronski problem nespoštovanje rokov trgatve. Tisti, ki so že septembra pobrali žametno črnino, imajo oprano vino kot voda. (Ika) TRŽNICE V POSAVJU Sevnica, 14. januarja — Na sevniški tržnici so bile cene sadja in zelenjave naslednje: grenivke 180 SIT, hruške 280, banane 130, jabolka 60, limone 200, mandarine 150, pomaranče 140, kivi 270, paradižnik 240, paprika 240, zelje 80, solata 180 in 200, korenje 140, hren 280, peteršilj 290, čebula 100, česen 300, ohrovt 210, malancane 260, zelena 230, kumare 200, fižol 250, krompir 40 in jajca po 19 SIT kom. Krško, 14. januarja — V soboto smo na krški tržnici zabeležili naslednje najnižje cene: jabolka 70, pomaranče 100, banane 120, hruške 230, limone 220, grozdje 290, orehova jedrca 950, paradižnik 300, paprika 350, kislo zelje 130, kisla repa 170, krompir 50, solata 200, radič 250, korenje 140, koleraba 150, por 250, čebula 120, jajca 15, sveže zelje 90, pesa 120, česen 300, cvetača in špinača 250 tolarjev. (Galex) Prašičji sejem Brežice, 14. januarja — Na sejem so pripeljali 170 do tri mesece starih pujskov, odpeljali pa so jih 135 in zanje odšteli 270-310 SIT/kg žive teže. Nad tri mesece starih je bilo 50, lastnika pa jih je menjalo 20. Bili so malo cenejši, 200—270 SIT/kg. Šentjernej, 14. januarja —Na sejem so pripeljali 187 prašičev do 30 kg teže. Prodanih je bilo 117 po ceni od 300 do 350 SIT za kilogram žive teže. Pripeljali so 17 prašičev nad 100 kg, prodali pa 6 prašičev po 240 do 250 SIT za kilogram žive teže. Pripeljali so tudi 14 konj in 3 goveda. Prašičev je očitno preveč Brežice, 14. januarja — Štefan Močilar iz Župelevca 56: »Cena ni kdove kakšna, a ne da se prodati. Prodal bi ne glede na ceno. Čas je, prašiči imajo po 200 kilogramov, če jih sedaj ne prodaš jih potem nimaš več komu. Dal bi jih po 225 tolarjev, a ne gre. Sicer je cena po 250—260 za kilogram, moji so vedno cenejši. Doma sem imel dve farmi, kjer smo redili po 400 telet do 250 kilogramov. Imamo nove hleve, v 25 letih smo zredili okrog 1.000 bikov. Kreditov nismo dobili skoraj nič, saj v Brežicah kmet težko do njih pride. Teleta smo redili v sodelovanju s celjsko mesno industrijo. To rejo smo prekinili leta 85, ker so Celjani svojo klavnico preuredili za potrebe izvoznih poslov. Prestavljali so me na Slovin in nato v Agrarijo, a zanje sem bil prevelik rejec. Nismo se mogli zmeniti tako, da bi jaz imel nekaj od tega. Sedaj so hlevi prazni. V njih je deset krav, ob mleku zredimo teleta do 300 kilogramov. Leto dni se ukvarjam s prašičjerejo. Imamo dvanajst plemenskih svinj, letno po osemdeset prašičev. Saj se ne izplača, a nekaj moraš početi in z nečem vzdrževati orodje. Sedaj sva sama z bratom, včasih pa sva zaposlovala še po dva delavca, prijavljena« (Ika) NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 ŠPORT IN REKREACIJA Rokomet RK AFP Dobova t RK Fructal Ajdovščina 21 -.16(11:6) Dobovčani so srečanje z Ajdovci pričeli s precej spremenjeno postavo, saj sta prvič zaigrala brata Der-žič. Prav njuna igra pa je dajala ton kvalitetni igri AFP Dobove v prvem delu srečanja, ko se je ob pomoči Igorja DeržiČa razigral Oapo in dosegel 3 zadetke. V nadaljevanju pa so domači naredili veliko nerazumljivih napak in gostje so se jim približali na vsega en zadetek. Takrat pa se je ob vratarju Deniču razigral še Bruno Glaser, ki je v petih minutah štirikrat zadel in odločil zmagovalca srečanja. RK AFP Dobova: Marcola, Dapo 3, Češnovar 1, Mijačinovič 7, Voglar 2, Žibert, Glaser 5, Kranjc, Deržič S., Deržič 1.1, Stojakovič 2, Denič. (Jože Arh) RK Inženiring Sarbek: RK AFP Dobova 17 114(8:7) V pomembnem srečanju za uvrstitev na četrto mesto v ligaškem tekmovanju so Dobovčani v Litiji izgubili, čeprav so sicer odlično začeli. Povsem so zatajili zunanji igrlaci, ki so skupaj zadeli le šestkrat. To pa je bilo kljub dobri igri Stojakoviča in Deniča premalo za zlom tokrat borbenih domačinov, ki so na koncu zasluženo slavili. RK AFP Dobova. Marcola, Oapo 3, Mijačinovič 2, Kekič, Češnovar, Žibert, Glaser 1, Kranjc 2, Deržič 1, Stojakovič 5, Denič. (Jože Arh) DP za mlajše kategorije dečkov in deklic Sevnica, 14. januarja — V sevniški športni dvorani seje nadaljevalo državno prvenstvo za mlajše kategorije dečkov in deklic. Pri ekipi dečkov se je ekipa RK Lisca II. najprej pomerila z ekipo RK Akripol Trebnje in izgubila z rezultatom 19 : 9, v drugi tekmi pa je premagala ekipo AFP Dobove 31 : 23. Za ekipo RK Lisca II. so nastopili: Kranjc, Fon, Kolman 3, Cizl, Dražetič 7, Svažo, Mikerevič 14, Mejak 11, Lipoglavšek 4, Janko 1 in Pere. Pionirke RK Lisca so premagale ekipo RK Mladike z rezltatom 9:2 in izgubile z ekipo RK Vegrad Velenje 10:5. Za ekipo RK Lisca so nastopile: Metelko, Skrbinek, Krošelj 2, Glas 8, Selak 4, Dizdarevic, Lukič, Baloh, Pfeifer, Kozmus, Ocvirk in Pere. Pionirji RK Lisca pa so nastopili v Radečah in premagali ekipo RK Radeče papir z rezultatom 35 : 10, v drugi tekmi pa izgubili pa so izgubili z ekipo Rudarja 17 :12. Za RK Lisca so nastopili: Medved, Ošlovnik 3, Mlakar 1, Drnovšek 1, Požek 16, Ru-pret 9, Novšak 8, Novak 4 in Močiv-nik 5. Kljub porazu z ekipo Rudarja imajo pionirji RK Lisca I. na naslednjem turnirju možnost, da z dvema zmagama osvojijo prvo mesto v skupini in se uvrstijo v finalni del državnega prvenstva. (Galex) KOŠARKA KKDollas Slivnica t KK Interier Krško 85 t 88 (38:45) Igralci Interrerja so pričeli tekmo katastrofalno slabo, saj po vodstvu domačih z 17:10 prvič zadeli v šesti minuti. Potem pa so Krčani le uredili svoje vrste in po zaslugi Šantlja in Kraljeviča uspeli rezultat izenačiti ter si priigrati prednost sedmih točk do odmora. V drugem delu so igralci In-terierja ves čas vodili in tako zasluženo zmagali. KK Interier. Bordelius 18, Rozman 4, Lučev 5, Zaturovski, Ademi 11, Šantelj 24, Kraljevič 21, Samar 5. PLES Come back Sebast jana in Urške Ljubljana, 15. januarja — V športni dvorani Kodeljevo je plesni klub Kazina pripravil 3 rating turnir v letošnji sozoni za plesalce v športnih plesih, katerega se je udeležilo tudi 9 plesnih parov Posavskega plesnega kluba Lukec. Najboljši rezultat sta dosegla med pionirji Marko Babic in Sanja Antolič z 10. mestom v latinskoameriških plesih. Med mlajšimi mladinci pa sta po krajši pavzi ponovno nastopila Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar in dosegla odlično 5. mesto v latinskoameriških plesih, v standardnih plesih pa 12. mesto. (Galex) Kvalifikacijski turnir Bolero Sevnica, 14.januarja — V športni dvorani v Sevnici seje v soboto odvijal kvalifikacijski turnir v akrobatskem rokenrolu. Pomerilo se je preko 60 parov iz Slovenije in Avstrije. Tekmovanje je sodilo pet sodnikov pod nadzorstvom glavne sodnice Mirjam Kerpan. Tekmovanje je KK Tolmin t KK Brežice 70:66(31:33) V tekmi predzadnjega rednega dela prvenstva so Brežičani zaigrali slabše kot na nekaj zadnjih tekmah in zasluženo izgubili z mladimi Tol-minci. Za Brežice so nastopili: Pino-za, Antolovič 14, Horžen, Rašovic, Krivokapič 8, Vujanič, Rostohar 4, Salmič 3, Marčetič 14, Krošelj 21, Kajba 2. V soboto, 21. januarja, se bodo Brežičani v telovadnici gimnazije pomerili s prvouvrščenimi No-vomeščani. (Jože Arh) vodila Janja Pušl Kljun. Ob koncu tekmovanja so najboljši pari prejeli priznanja za svoj nastop in zaplesali častni ples. (T.S.) Streljanje Odlični mladi leskovški strelci Ljubljana, 14. januarja — SD Les-kovec je organiziralo IV. tekmo za Pokal prijateljstva in III. Markov me-morial, na katerem je nastopilo 136 pionirjev in pionirk iz vse Slovenije. V konkurenci pionirjev je zmagal Boštjan Arh z 186 krogi, kar je pomeni izenačenje državnega rekorda, Mišo Zorko je z 180 krogi sedmi, Matej Zorko pa je bil z 168 krogi na 36. mestu. Ugodno sta presenetila debitan-ta Šumej in Pacek, ki sta zasedla 48. oz. 60. mesto. Prvič so na tekmi nastopili tudi mladi strelci SD Kruno Brežice, za katerega so nastopili Za-kovšek E. (150), Zakovšek I. (148) in Zorič (146). Med ekipami so leskovški strelci zasedli drugo mesto, le krog zaostanka za zmagovalno ekipo SD Tabor Jezica. Ekipa Kruno Brežice pa je osvojila 23. mesto med 25. ekipami. (Jože Arh) NTK NE Krško Cilj je uvrstitev v prvo ligo V senci »velikih« krških športov dosega vidne rezultate tudi Namiznote-niški klub NE Krško. Maloštevilna ekipa si je pred začetkom prvenstva zastavila cilj uvrstitev v prvo državno namiznoteniško ligo, v ta namen pa so opravili tudi 7-dnevne višinske priprave na Rogli. Po dobri polovici prvenstva je članska ekipa na dobri poti, da svoj cilj tudi uresniči. Jesenski del so končali na 4. mestu, osvojili pa so le dve točki manj kot drugo in tretjeuvrščeni ekipi Križ in Fužinar. Drugi del prvenstva bo potekal v izenačenem boju za drugo mesto na lestvici, ki prinaša kvalifikacije za višji rang. Prvo mesto in napredovanje v višji razred je že rezervirano za ekipo Partnerja (Radlje ob Dravi), ki je pravzaprav druga ekipa državnega prvaka Moravskih Toplic. Krški namiznotenisači so se pred začetkom državnega prvenstva močno okrepili, uspešno pa sodelujejo z novomeško prvoligaško ekipo Novotehne. Lanska mladinska državna prvaka Retelj in Miklič, izkušeni Kočevar (tudi trener članov) ter Vertuš so sijajno začeli letošnje prvenstvo. Tudi krški pionirji uspešno nastopajo v ljubljanski pionirski NTL, prvi del prvenstva pa so med 14. ekipami končali na 5. mestu. Na preglednih turnirjih, kk jih organizira NTZ Slovenije, se igralci mlajših kategorij, starejši pionir Kožic ter mlajša pionirja Turk in Rostohar, redno uvrščajo med prvo šestnajsterico. V pionirski kategoriji nastopata še Valentinčič in Šajko, ki skupaj s trenerjem Goriškom obljubljajo še boljšo prihodnost za krški namizni tenis. (Pilip) KARATE Plavanje Povhe dosegel najboljši rezultat mitinga Ravne na Koroškem, 15. januarja — Tradicionalnega mednarodnega plavalnega mitinga za mladince, kadete, dečke in deklice, na keterem je sodelovalo 320 plavalcev iz 19 klubov, je 22-članska ekipa PK Celulo-zar dosegla odlične rezultate. Gregor Povhe je na 100 m prosto dosegel najboljši rezultat mitinga. Prvo mesto sta osvojila tudi B. Bizjak na 50 m hrbtno in B. Zadravec v disciplini 100 m prosto. Krčani so osvojili tudi več drugih mest, in sicer G. Povhe (100 m delfin), M. Čargo (100 m prsno), K. Herakovič (50 m prsno) in A. Kelhar (100 m delfin). Tretja mesta pa so si priplavali J. Žafran (100 m hrbtno in 50 m prosto), B. Bizjak (100 m prosto), K. Herakovič (100 m prsno in 100 m hrbtno), N. Pribošič (100 m prsno), B. Zadravec (100 m prsno) in D. Molan (100 m hrbtno). (Galex) Regijsko prvenstvo v šahu Krško 13. in 14. decembra — Na regijskem prvenstvu, ki je bilo minuli vikend v OŠ Jurija Dalmatina v Krškem, so sodelovali šahisti in šahist-ke iz Sevnice, Bizeljskega in Krškega. Največ uspeha so dosegli domačini, ki so v osmih kategorijah dosegli kar 6 zmag, dve pa sta šli v Sevnico. Do 10 let. Deklice: 1. Mirela Ahma-tovič, 2. Sanja Žnideršič, 3. Manuela Haralovič (vse Krško); Dečki: 1. Anže Urbanč, 2. Tilen Mlakar, 3. Matej Še-koranja (vsi Krško). Do 12 let. Deklice: 1. Alenka Radej (Sevnica), 2. Andreja Malus (Krško), 3. Lidija Mlinaric (Sevnica); Dečki: 1. Sašo Zupevc, 3. Zaviša Kneževič (vsi Krško) Do 14 let. Deklice: 1. Mojca Grilc, 2. Vesna Mirt (obe Sevnica); Dečki: Tomaž Tomažin, 2. Boris Golob (oba Krško), 3. Aleš Povh (Sevnica) Do 16 let: Dekleta: 1. Razija Ahma-tovič (Krško); Fantje: 1. Jožko Golob (Krško), 2. Igor Glavač (Sevnica), 3. Mario Vilic (Krško). (Cole) Skupščine športne zveze februarja V torek, 20. decembra, je bila na pobudo šestih društev, članov ŠZ Krško, sestanek s predsedstvom Športne zveze Krško. Predstavniki klubov so predsedstvu očitali slabo delo predsedstva, kar se kaže predvsem v slabi skrbi za pridobivanje finančnih sredstev za delovanje športa v krški občini. Ugotovili so, da zaradi neenotnega nastopa v Krškem izgubimo vsako leto precej denarja, ki bi ga lahko uporabili v športu. Zanimiva je bila tudi razprava o delu sekretarja športne zveze. Po burnih razpravah so se zbrani strinjali, da bo potrebno sklicati skupščino Športne zveze Krško nai-kasneje do 20. februarja. (Jože Arh) Karate klub Brestanica Karate klub Brestanica obstaja komaj slabo leto dni, poželi pa so že vrsto uspehov. Imajo že 4 medalje z državnih prvenstev, pa tudi nekaj dobrih rezultatov z meddržavnih tekmovanj. Nazadnje so se udeležili meddržavnega tekmovanja v Trbovljah, kjer so fantje in dekleta dosegli dobre rezultate. Njihov trener Franjo Horn pa je v borbah v katah osvojil prvo mesto. Dva člana karate kluba Brestanica sta bila povabljena na priprave reprezentance Slovenije za evropsko tekmovanje v Bratislavi, ki bo potekalo od 10. do 12. februarja. To sta Siniša Cimeša in Jože Pire, prav ta pa ima po besedah trenerja velike možnosti, da se bo tekmovanja tudi udeležil, saj je v svoji super-lahki kategoriji eden izmed najboljših v Sloveniji. Priprave so potekale v Uma-gu od 5. do 8. januarja. Jože Pire je prišel v ožji izbor. V soboto, 14. januarja, je imel v Zagrebu tekmovanje z reprezentanco Hrvaške. Pred evropskim prvenstvom se bo udeležil še nekaterih tekmovanj, pa tudi še enih priprav v Umagu. Kljub lepim uspehom pa ima klub še vedno finančne težave, saj še do sedaj niso uspeli najti sponzorja. Še vedno se lahko v klub včlanite vsi, ki ste za ta šport zainteresirani, vsak dan od 18. do 19.30 v OŠ Brestanici. (Kati) Intervju s Tejo Pribac Brežice, decembra — Karate je stara borilna veščina, ki so jo v 13. stoletju prinesli iz Kitajske (takrat se je imenovala TE) na Japonsko, kjer so jo preoblikovali in preimenovali v KARATE. 17- letna Teja Pribac trenira karate že šest let. V »prostem« času se ukvarja z vzhodnjaško kulturo, hodi v šolo (tretji letnik gimnazije v Brežicah), je vegetarijanka in se nasploh zanima za vse mogoče. Decembra lani je na republiškem tekmovanju v borilnih veščinah osvojila drugo mesto v kategoriji starejših mladink. Kakšni so tvoji dosedanji uspehi? »Moj največji uspeh je drugo mesto na republiškem tekmovanju v Novi Gorici, ko sem bila prva na klubskem tekmovanju, druga pa na medklubskem (Brežice — Sevnica).« Kako izgledajo tvoji treningi? Koliko časa ti vzamejo? »Trening je sestavljen iz ogrevanja, razgibavanja, osnovnih borbenih tehnik, boja proti trem ali več namišljenim nasprotnikom (kate)... Trening traja uro in pol, treniram pa trikrat na teden pri Karate klubu Brežice.« Je karate nasilen šport? Kakšne so najpogostejše poškodbe? »Karate ni nasilen šport. Eno nenapisanih pravil karateja je ravno to, da se izogibaš pretepom v zasebnem življenju, saj je to šport. Poškodbe? Razni žulji na nogah, kakšen zvin, poškodbe nosu ali zobovja.« Si že kdaj preizkusila svoje borilne sposobnosti v resnici? »Ne. In upam, da mi ne bo potrebno.« Kakšen je tvoj način življenja, glede na to, da si športnica? »Športniki naj ne bi pili, kadili ... preprosto trudim se, da se čimveč gibljem in da sem fizično aktivna.« Kaj privlači ljudi v ta šport? »Potreba po nečem drugačnem. Tako sem vsaj jaz začela. Drugače pa karate spodbuja psihično rast, veča samozavest, poskusi te učiti, da se v določenih situacijah, okoliščinah znajdeš, da reagiraš pravilno in hitro.« Kakšna je pravzaprav razlika med borilnimi veščinami kot so karate, Judo...? »Vsaka je nastala na svojem področju, vsaka ima svoje značilnosti. Za judo je značilno onemogočanje sovražnika z metanjem, za tekvvando so značilni udarci z nogami, karate povezuje nožne, ročne spretnosti, ji-ujicu pa povezuje vse skupaj.« (Bojana Balon) Rajmond Debevc — strelec svetovnega ranga Rajmond Debevc, športnik oz. strelec svetovnega ranga, je službeno gostoval v 24. oklepno mehaniziranem bataljonu v Cerkljah ob Krki kot inštruktor športnega streljanja. Kakšna je pravzaprav vaša naloga obiska v profesionalni vojaški enoti v Cerkljah? »Že od septembra 1991 sem zaposlen na Ministrstvu za obrambo RS kot inštruktor športnega streljanja in streljanja na sploh in moja naloga je usposabljanje starešin redne in vojne sestave v streljanju s pištolami.« Na strelišču, kjer izvajate inštruk-cije, je videti, da uporabljate računalniški strelski stimulator. Kaj se da razvideti s tako vrsto inštrukcije? »Pri tem svojem delu uporabljam računalniški stimulator SKAT ruske proizvodnje, ki ga sicer tudi sam uporabljam za trening. Pri izdelavi programa za analizo streljanja so sodelovali največji strokovnjaki, tako trenerji kot strelci iz Rusije in je tako prikaz parametrov in program takšen, da resnično omogoča najboljše in najkakovostnejše analize parametrov, ki so potrebni pri streljanju za dosego vrhunskega rezultata.« Kaj pravzaprav pri strelcu analize parametrov pokažejo? »Tu se vidijo parametri, ki jih s prostim očesom ne more opaziti in zaznati ne trener ne tekmovalec oz. strelec, kajti računalnik je le računalnik. Ta izvrši nešteto računskih operacij, zazna najdrobnejše premike orožja, čas proženja v desetinkah in stotinkah, nihanje orožja in vse to grafično prikaže ter nato z raznimi grafikoni in podobnimi analizami prikaže potek vsakega posamičnega strela, s tem pa tudi pogostost in vrsto bistvenih napak oz. delovanje mišic, ki ne delujejo, pa bi morale delovati. Poleg tega pa tudi izračuna teoretično možnost maksimalnega rezultata, ki ga je strelec na usposabljanju zmožen doseči ob večjem treningu oz. odpravi napak.« Kaj menite, kakšne so perspektive in možnosti razvoja slovenskega in posavskega športnega streljanja s treningom na takšnem računalniškem simulatorju, mogoče tudi z vašo pomočjo? »Moram reči, da gre napredek v vseh športih z neznansko hitrostjo naprej, se razvija, tako tudi v strelskem športu, če seveda želiš slediti svetovnim trendom ali strelski eliti. Moraš torej početi vse to, kar počnejo najboljši svetovni strelci in trening na računalniški simulator je le eden Zmaga je mo... Ja kje so pa našli toliko glasovnic? ® od vrste treningov, ki jih svetovna strelska elita uporablja. In tako, jasno, tudi pri nas brez tovrstnega treninga ne gre. Že veliko slovenskih strelcev prihaja k meni na trening in potem skupaj analiziramo vse prej omenjene parametre« Ljubitelji strelskega športa vas poznajo tudi v Posavju, saj ste klubski in tudi reprezentančna kolega z Brežičanom Robertom Kranjcem, pa tudi na strelca Fridla iz Brežic in Krčana Arha ne smeva pozabiti. Kakšne so ocene razvoja tega športa v Posavja? »Robert Kranjc je res moj klubski in reprezentačni kolega, saj skupaj potujeva po Evropi, svetovnih pokalih in drugod. On je eden od najboljših slovenskih strelcev s pištolo, lahko rečem, da tudi eden najperspektivnejših v Sloveniji. Poznam pa seveda tudi strelce iz Brezfc in Krškega, predvsem »pištoljaše* in menim, da dobro delajo.« Kakšen pa je po vašem mnenju možni razvoj in perspektiva športa v Sloveniji in s tem tudi korak v evropsko in svetovno strelsko »špico«? »Naj se najprej nekoliko ozrem v našo bližnjo preteklost. Z osamosvojitvijo Slovenije se je pojavila v strelskem športu in tudi v drugih športih popolnoma druga situacija, hočem reči, da smo bili slovenski strelci številčno zelo slabo udeleženi v reprezentancah bivše Jugoslavije, saj sem bil velikokrat edini Slovenec med petnajstimi člani reprezentance, ki so nastopili v različnih strelskih panogah. Danes temu ni tako — z osamosvojitvijo se je pojavil nov imperativ: postati član državne reprezentance RS, kar pa je narekovalo bolj strokovno delo predvsem v mladinskih kategorijah, kjer so že beležili rezultate; npr. ženska mladinska reprezentanca deklet je v streljanju s pištolo osvojila ekipno kolajno na evropskem prvenstvu, prav tako ekipa mladincev s puško, tako da se zelo dobro dela z mladimi in naša perspektiva je vsekakor svetla.« Kako pa ocenjujete akcijo Podarim — dobim, ki z novim letom stopa v novo desetletje in je tudi prispevala k razvoju slovenskega športa, tudi strelskega? »Na akcijo lahko gledam z dveh pogledov, prvič z osebnega in se moram samo pohvalno izraziti o akciji, kajti skozi to akcijo sem deležen zajetnega kupčka finančnih sredstev, ki mi omogočajo realizacijo programa tako pripravljalnega kot tekmovalnega obdobja. V vsaki sezoni približno 30 odstotkov vseh sredstev, ki jih porabim, pride iz te akcije. Če pa hočem biti malce širši pa tudi nekoliko kritičen, mogoče mi bodo nekateri zamerili, sem mnenja, da smo športniki, ki nismo smučarji, vedno deležni bistveno manjše finančne podpore iz tega finančnega kolača. Torej, delitev teh sredstev je 80 odstotkov za smučarijo in 20 odstotkov sredstev ostalim športnikom, ki smo vključeni v akcijo. Akcija podpira športnike, ki dosegajo in imajo kolajne z evropskih in svetovnih tekmovanj, tako smo torej postali — nujno zlo — še vedno vključeni v to akcijo, vendar moram sam biti s tem zadovoljen.« (R.Z.) STUDIO BREŽICE a o i o po s n j i 10 KRONIKA — ŠOLA — PTT NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 Šola ni šala Lansko leto je bilo mednarodno leto družine. Učenci OŠ Cerklje ob Krki so nam na to temo poslali nekaj prispevkov. Žal vseh ne moremo objaviti, objavili pa bomo vsaj odlomke nekaterih. v Pozivamo vse šole, da nam še naprej pošiljajo svoje prispevke, saj je ob-javlen spis ali pesmica vzpodbuda za nadaljne delo. In potem sta se poročila, imela otroke in srečno živela do konca svojih dni. Današnja družina izgleda nekako takole: starša sta poročena, imata otroke, živijo skupaj, sta zaposlena in nemalokrat zaradi prezaposlenosti namenjata otrokom premalo pozornosti. Starši naj svoje otroke vzgajajo z ljubeznijo, spoštujejo naj njihovo mnenje, otrok ne smejo razvajati, pogovarjajo naj se o njihovih težavah, otroci pa naj jim to ljubezen vračajo. Špela Dejak, 7.r. Povprašala sem dedka in babico o družinskem življenju v njihovih časih. Družine so bile večje, štele so več otrok kot današnje, ko imajo ponekod samo po enega otroka. Bile so revne in tudi otroci so bili velikokrat lačni. Glava družine je bil oče, ostali so se mu morali podrejati. Otroci so morali starše spoštovati in niso imeli nobene besedfe^pri hiši. Katarina Dejak, 7.r. Včasih je bilo življenje skromnejše, vendar so bili zadovoljni s tem, kar so imeli. V družini je imel glavno besedo oče, vsi so ga morali ubogati, saj so bile družine velike. Zadovoljni so bili s kašo, žganci in krompirjem v oblicah. Danes so drugačni časi. Mislim, da bi bilo takšno življenje zame pretežko, po drugi strani pa se sprašujem: »Kako pa so zrasli naši dedki in babice?« Tea Bevc, 7.r. (Kati) Iz otroških ust: Kaj je to certifikat? Tina Bregar, 6. razred OŠ Bizeljsko: »To je denar. In nekaj v zvezi s politiko. To ima Valči (mama) za mene.« po televiziji. Nekateri moji sošolci o tem ne vedo nič.« Martin Balon in Nika Bregar, 3 leta, z Bizelj-skega: »Kaj? Certkofetka? Denis Švajger, 4 leta, iz Krškega: »S tem dobiš avto na daljinca.« Rok Kranjc, 1. razred, OŠ Šentjernej: »Certifikat? To pomeni, da ga nekam vložiš, kamorkoli. O certifikatih sem že veliko slišal Zdravko Djordjevič, 4. razred, OŠ Brežice: »Certifikat lahko vložimo v razne delniške družbe, kot so Atena, Krka kozmetika, Nika in Kmečka družba. To je denar v obliki listka, nekaj podobnega.« Tina Simončič, 4. razred OŠ Koprivnica: »Certifikat je vreden papir, podoben delnici. Kasneje lahko zanj dobiš denar, ker ga dajo tja, kjer bo dobiček. Mislim, da certifikat imam, morala pa bi ga imeti moja mamica.« Ringaraja in trumbaruri ¦ Takole je bilo decembra December je že za nami, vendar se ga z veseljem spominjamo, saj smo imeli »odprta vrata« za vse zunanje otroke od treh let dalje. Vsem otrokom smo priredili kratko igrico, se z njimi pogovarjali, igrali, skratka, bilo nam je lepo. December je hitro mineval, otroci so imeli vedno več novoletnih želja in nekatere izrazili v risbicah dedku Mrazu. Skupaj smo sestavili pismo, priložili risbice in vse poslali dobremu možu. In kmalu je prispel dedek Mraz. S seboj je pripeljal živali, palčke in snežinke. Dedek je otroke obdaril in vse skupaj povabil na novoletno rajanje. Ob glasbi smo vsi skupaj zaplesali. Vendar se dedek še ni poslovil. Čez dva dni je malčke in male šolarje obiskal še v igralnicah in jim prinesel velika darila, v njih pa avtomobilčke, punčke, sestavljanke ...Otroci so obljubili, da bodo letos pridni, saj jih bo le tako dedek Mraz obiskal še naslednje leto. VVE Koprivnica Naš boj proti kajenju Smo ekofrajerji iz 3. a. Radi izvajamo ekološke projekte. Tokrat smo izvedli projekt Naš boj proti kajenju. Naredili smo anketo med starši, koliko je kadilcev in koliko nekadilcev. 16 očkov in mamic kadi, 9 pa ne. Z rezultati nismo bili preveč zadovoljni. Naredili smo poizkus, kako škodljive so cigarete. Danes smo povabili starše na razgovor. Seznanili smo jih o neprijetnih učinkih, kot so rumeni prsti, rumeni zobje, namesto cvetja krasijo mize smrdljivi pepelniki, zapravljanje denarja. Povedali smo jim tudi za zdravstvene težave, ki spremljajo kajenje: rak na ustnicah, požiralniku, pljučih, povečano znonenje, mastna koža in lasje, nespečnost, glas izgublja čistost, koža se hitreje suši in stara. Pisali smo knjige, zloženke, pesmice, izdelovali plakate, napise. Sklenili smo, da nikoli v življenju ne bomo prižgali cigarete. Irana Jamnikar, 3.r. OŠ Leskovec Naučite svoje otroke vsaj piti! Krško, 14. januarja — Zima je primrznila tole posvetilce, ki so ga neznani junaki v noči s petka na soboto pustili pod oknom sodnika za prekrške. K sreči je bila pijača pametnejša od pivcev in je šla svojo pot, ko je ugotovila, da je je odločno preveč v želodcu. Če bi se namreč taki prepiteži nekje zvrnili v graben in zaspali, bi se jim lahko zgodilo tudi kaj hujšega od mačka. Vsaj ozebline. Zato dragi starši: vaši otroci pač popivajo, ker nimajo česa početi in ker se tako zdijo sami sebi bolj odrasli in pomembni. In ker jih verjetno niste pravočasno navadili na kako drugo zabavo. Kdaj ste se (recimo) zadnjič z njimi sploh o čem pogovarjali? Torej: ko si boste ponovno vzeli čas za družine in otroke, naučite jih vsaj piti. Tudi popivati mora človek znati, sicer postane navadna skozlana cunja. (Ika) Vonj po bencinu Salon avtomobilov v Ljubljani Ljubljana, decembra — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 16. do 23. decembra na ogled salon najhitrejših avtomobilov na svetu. Naš priznani dirkač Matjaž Tomlje, ki se je lani udeležil legendarne dirke 24 ur Le Mansa, je na enem mestu zbral najhitrejše (najdražje) serijske avtomobile, bolide formula 1, športne prototipe, hitrostne dirkalnike, rallv vozila in še kaj. Najhitrejši na salonu je bil prototip Porshe 962, ki z močjo 1000 KM, doseže hitrost 400 km/h. Med najdražjimi je bil Ferrari F 40, ki ga je v Ljubljano pripeljal nekdanji švicarski dirkač v formuli 2 Jo Vonlanthen. Poleg njega sta bila Dodge vi-per in Tomljetov Lamborghini diabolo. Kakšno naključje — vsi trije so bili rdeči... Precejšno pozornost je zbujal tudi najhitrejši in naj-grši terenec na svetu, La- morghini LM002, last VValter-ja VVolfa. Ta pošast lahko drvi 201 km/h in pri tem popije 40 litrov na 100 km. Poleg teh superlativov smo lahko videli bolide formule 1: Benetton, Lotus, VVilliams, Me Laren, Ferrari, Lotus in Sau-berter najbolj prepričljiv model formule indy, s katero je Nigel Mansell leta '93 dosegel naslov prvaka. Paša za oči so bili tudi Lotus esprite S4, Porshe 911 carrera 4, Opel lotus ornega, Mercedes s 420 coupe, angleški TVR grifith ter avtomobil naših najboljših voznikov rallvja, gorsko in cestno hitrostnih preizkušenj. K vsej tej lepoti je seveda sodila najlepša Slovenka Janja Zupan, ki je podelila priznanja našim najboljšim voznikom. 20.000 obiskovalcev je torej imelo kaj videti in vsi zasvojenci z vonjem po bencinu so prav gotovo prišli na svoj račun. (EMS) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Avtoodpad Orehovo Deli za vse vrste avtomobilov ¦-,:i- ^-r** 14J Orehovo pri Sevnici, 5. januarja — Na avtoodpad se ponavadi spomnemo, ko kaj na avtu poči, se kaj zvije... Prvič gremo na odpad, ker je to cenejša varianta, če pa ste lastnik kakšnega predpotop-nega vozila, pa druge možnosti sploh nimate. Problem je le, da odpadov ni veliko, pravzaprav sta v našem koncu le dva, eden v Župelevcu pri Bizeljskem, drugi pa v Orehovem pri Sevnici Pri slednjem smo se tudi ustavili, lastnik Matjaž Prah pa je povedal nekaj besed, najprej o tem, kako je sploh prišel do te ideje: »To se je zgodilo pred petimi leti, odločil sem se ¦5BM - zaradi lastnih potreb in po enem letu se je za odpad že razvedlo.« Na odpadu lahko najdete praktično vse vrste avtomobilov, odvisno od povpraševanja. Največ zanimanja je za starješa vozila in zastavin program, ker so novi deli zelo dragi. Odkupujejo pa samo vozila letnik 80 in mlajše. Za nevoznega fička, na primer, lahko dobite do 100 DEM. Avtoodpad pa seveda mora biti tudi urejen, da se lahko stranki čim prej ustreže. Matjažev opis pa je takšen: »Za avtoodpad potrebuješ dovolj zunanjega in pokritega prostora. Avtomobile, ki jih odkupimo, najprej razdremo in poberemo uporabne stvari, jih sortiramo, tako da na odpadu ostane samo školjka in ni možnosti izlitja olja v zemljo m odpad z ekološke strani ni oporečen. Ko pa se nabere več školjk, pridejo iz Surovine Maribor, ohišja stisnejo in odpeljejo.« Poleg te dejavnosti pa se Matjaž Prah in njegovi fantje ukvarjajo še avtovleko, avtoli-čarstvom in kleparstvom. (Cole) Kronika V tem tednu so delavci notranjega ministrstva iz UNZ Krško zabeležili nekaj neuspelih poskusov ilegalnega prehoda državne meje, odkrili nekaj neprijavljenega orožja, pa tudi eno manjšo tatvino Vlom v stanovanje Neznani storilec je v času od 11.1. do 12.1. vlomil v stanovanjsko hišo Ivana V. iz Sromelj. Poleg nekaj pre-moženske škode, ki jo je napravil ob vlomu, je odtujil potni list Igorja V., ročno uro in barvni televizor. Vlomilca še iščejo. Požar v Vitacelu Dne 14.1. je v podjetju Vitacel prišlo do požara. Komisija je ugotovila, da je požar izbruhnil v čistilnem bobnu za pripravo lesa. Požar je izbruhnil na začetku bobna. Čistilni boben čez vikend ne obratuje. Omenjen boben je bil v času mirovanja poln lesa in brez nadzorstva. Vzrok požara še ni znan, po prvih podatkih pa je nastala večja materialna škoda. Pri gašenju požara je sodelovalo 16 gasilcev in sicer 6 iz PGE Krško, 10 pa iz PGD Krško. Zopet našli orožje Kršifev ja a ^ Dne 9.1. ob 20.40 se je na vstop v R Slovenijo z osebnim vozilom pripeljal hrvaški državljan Osman B. iz Novske. Pri pregledu vozila je policist v predalu armaturne plošče našel revolver. Ob pregledu dokumentov pa so ugotovili, da je pištola last lastnika avtomobila Željka M. iz Kutine. Popravek V prejšnji številki sem v kroniki naredila veliko napako. V prometni nesreči na lokalni cesti Dobova — Sela pri Dobovi — Buku-šek voznik Fric K; in sopotnik Čamil M. nista podlegla hudim poškodbam, temveč sta hude telesne poškodbe le zadobila. Vsem prizadetim se iskreno opravičujem. Avtorica Dne 13.1. ob 20.30 je bila policijska patrulja PP Krško s strani OKC UNZ Krškom poslana v Krško, v gostinski lokal Zlatorogov hram, kjer naj bi prišlo do kršitve javnega reda in miru. Vinjeni Bojan Š. iz Krškega je brez razloga udaril gosta Borisa G., gost Iztok K. je Bojana š. odrinil, vendar je kljub temu zopet udaril Borisa G. Oba gosta sta Bojana Š. odvlekla iz lokala, pri tem je ta ponovno zamahnil proti Borisu G., ta pa je nekajkrat udaril Bojana Š. Kršitelja so odpeljali na PP Krško, kjer so ga pridržali do iztreznitve. (Kati) NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 OBVESTILA — REKLAME 11 Stečajni upravitelj Vidma, celuloza, papir in papirni izdelki, d.o.o. Krško, v stečaju objavlja RAZPRODAJO rabljenih osnovnih sredstev — strojnih naprav — pisarniške opreme in raznih drugih delovnih naprav, ki niso v funkciji uporabe za proizvodnjo papirja in celuloze. Razprodaja se bo vršila od 23.1.1995 dalje vsak delovni dan od 9. do 12. ure v prostorih Kolodvorska 2, Krško (stari hotel —trgovina). Sredstva se bodo prodajala po ocenjeni vrednosti po načelu »videno — kupljeno«, kasnejših reklamacij se ne upošteva. Stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon. Videm, celuloza, papir in papirni izdelki Krško, d.o.o., v stečaju razpisuje JAVNO LICITACIJO za odprodajo osnovnih sredstev, ki bo 26.1.1995 ob 10. uri v prostorih Vidma v stečaju, Kolodvorska 2, Krško. Prodajali bomo: 1. Tovorno specialno vozilo TAM, cisterno za prevoz tekočega goriva: TIP: 80-T-5B, leto izdelave 1985, vozilo je v voznem stanju in neregistrirano. CENA: 220.000,00 SIT. 2. Tovorno vozilo pre-kucnik: TIP: RABA-U-26230 DF, leto izdelave 1984, vozilo ni v voznem stanju. CENA: 230.000,00 SIT. 3. Traktor goseničar — buldožer, proizvajalec — »14. oktober Kruševac«: TIP: TG-110-B št. 22218, leto izdelave 1985, motor TAM-F4L413R, leto izdelave 1981, vozilo je vozno. CENA: 210.000,00. Ogled vozil je mogoč na dan licitacije na kraju samem od 8. do 9. ure. Cene so v SIT, zakoniti prometni davek na zliciti-rano ceno in prepis vozila plača kupec. Prodajali bomo po načelu »videno — kupljeno«. Varščino v višini 10 % od izklicne cene je treba plačati pri blagajni prodajalca uro pred licitacijo. Neuspelemu ponudniku bomo varščino vrnili, uspelemu pa vračunali v kupnino. Kupljena vozila morajo biti plačana in odpeljana v 3 dneh. Varščine ne vračamo, če kupec ne plača zlicitiranega zneska. Vse druge podrobnosti bodo znane na sami licitaciji. Stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon KLOBUČAR S TVO EVSEK MDB 12 A, OBRTNA CONA LESKOVEC TEL.:O60S722 - 140 ŠIVANJE, ZAŠČITE SE PRIPOROČAMO! ODPRTO: pon - petek 8-18 h,sobota 7 - 12 h o$oizsi/e Cesta bratov Milavcev 37 68250 Brežice TelVfai.: 0608/62 - 646 VSE VRSTE POHIŠTVA: spalnice, dnevne sobe, predsobe, sedežne garniture, kuhinje, kopalnice, jogije, otroške posteljice, zibeljke TEKSTIL: prešite odeje, deke, posteljnina, zavese po naročilu. INSTALACIJE CENTRALNIH KURJAV, VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPELJAV v \ I v_____ r ' '' li! MARTIN JAZBINŠEK (2)0608/33-882; Mobitel 0609/613-459 Dalmatinova 5; 68270 Krško Videm, celuloza, papir in papirni izdelki Krško, d.o.o., v stečaju ponovno razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin — stanovanj in garsonjere v Krškem. Na podlagi Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. I. SFRJ št. 84/89-30.12.) in sklepa št. 6/93-198 stečajnega senata Temeljnega sodišča Novo mesto, se prodajajo naslednje nepremičnine — stanovanja: A. Trosobno stanovanje velikosti 71,15 m2 v pritličju'št. 3, v stolpiču Cesta 4. julija št. 50, Krško. Izklicna cena 30.400 DEM. B. Enosobno stanovanje velikosti 38,82 m2 v pritličju št. 2, v stolpiču Cesta 4. julija št. 46, Krško. . Izklicna cena 20.600 DEM. C. Enosobno stanovanje velikosti 28,69 m.2 v sedmem nadstropju št. 37, v stolpiču Aškerčeva cesta št. 2, Krško. Izklicna cena 22.300 DEM. D. Garsonjera velikosti 32,32 m2 v tretjem nadstropju št. 11, v stolpiču Kolodvorska 4 b, Krško. Izklicna cena 16.700 DEM. 1. Izklicne cene za navedene nepremičnine so v DEM, plačilo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila kupnine. 2. Javna dražba bo 26.1. 1995 ob 13. uri v prostorih Vidma v stečaju, Kolodvorska 2, Krško. 3. Dražitelji morajo najmanj 2 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10 %-ne izklicne cene na žiro račun Vidma v stečaju št. 51600-890-86398 pri SDK Krško ali v istem roku plačati na sedežu prodajalca. 4. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v treh dneh. 5. Pogodbo mora kupec skleniti v 3 dneh po končani javni dražbi, celotno kupnino pa poravnati v 3 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe. Kupcu se stanovanje izroči v posest oz. preda takoj, ko predloži ustrezno dokazilo o plačilu kupnine. 6. Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 3 dneh in plačal kupnine v danih rokih, bomo smatrali, da odstopa od dražbe — nakupa, plačano varščino pa obdrži prodajalec. 7. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo pri vplačilu varščine predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 8. Dražitelji, ki bodo sodelovali na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo za draži-telja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Sloveniji. 9. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve, zemljiškoknjižne vpise ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnin plača kupec. 10. Prodajali bomo po načelu »videno — kupljeno«, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. 11. Vse informacije o nepremičninah so na voljo pri podjetju VIDOM Krško, Kolodvorska 2, telefon 0608/21 -110, int. 653, kjer se lahko dogovorite za ogled. Stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon. /Mtuaic NOVA glasbena trgovina v BREŽICAH z veliko izbiro CD PLOŠČ, AUDIO, VIDEO IN TV OPREME raznih priznanih proizvajalcev. Velika izbira tudi praznih AUDIO in VIDEO kaset. Po zelo ugodnih cenah. I J. fy »LnunutAjiiu CT CESTA PRVffl BORCEV 43, BREŽICE •*&L. wm POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! T Tel.: 0608/62 - 591, Fax: 61 -107 um-imimMMMi.».w»w.l«iMKM MimmimnuiMinuimi' PRIVOŠČITE SVOJIM OČEM NAJBOLJŠE SEVNICA TRG SVOBODE 14 A TEL: 41 641 OPTIKA BAUTIN KRŠKO DALMATINOVA 1 TEL 22 812 IZDELAVA OČAL VSEH VRST POPUSTI PRIIZDELAVI OČAL NA RECEPT OKVIRJI IN LEČE NAJBOLJ PRIZNANIH PROIZVAJALCEV SREDSTVA ZA NEGO KONTAKTNIH LEČ GLASBENA AGENCIJA LUKEC Vabi na 3. predtekmovanje Karaoke Show 1994/95 vse ljudi dobre volje od 5. do 105. leta mladosti, ki bo v petek, 27. januarja '95 ob 17. uri - za mlajše od 15 let in ob 20. uri za starejše od 15 let v hotelu Sremi{ v Krškem. V vsaki kategoriji bodo izbrali šest najboljših, ki se bodo potegovali za bogate nagrade v finalu in sicer: barvni TV, kasetofon, avtomat za kavo itd. GOSTA VEČERA: mlada pevca iz Velenja SANJA in URBAN MLINAR Prijave in izbor skladb na TELEFON: 22 - 200 Rezervacije vstopnic: hotel Sremie VLJUDNO VABLJENJI ^[avtoline ^ XIL» trgovina in servis d.o.o. NOVOLETNI POPUSTI ZA VSA VOZILA ŠKODE - ZELO UGODNI KREDITNI POGOJI - ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL Krško, Bohoričeva 20, Tel.: 0608/31-218, Fax.: 0608/33 - 118 IGradinGI podjetje za gradbeništvo, proizvodnjo, trgovino in storitve d.o.o. Tel/FAX: 0608/70-145, 79-206 Veliki dol 46, Koprivnica; Posl. Brestanica, CPB 20 V najem oddam poslovne prostore v 2. fazi izgradnje v Krškem (140 m2). Naslov je v uredništvu. vsakdan ob 19. in ob 21. NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV SOHOSI.IKAR IN PLESKAR BARBIČ ANTON CKŽ 88 KRŠKO ¦ 0608/32-620 9APr5 IN ZELENJAVA Lsokovsc pri Krikom TrgBorcov3 VAM NUD SVEŽE SADJE M ZELENJAVO PO KONKURENČNA CENAH DAJEMO TUDI KOLIČINSKI POPUST Turistična agencija UGODNO SMUČANJE NA KOPAH MED POČITNICAMI Trg izgnancev 2, 68250 Brežice, Tel.: 0608/62 - 560 Sevnica C. na grad 29 a 0608/41 - 290 Krško * Kolodvorska 2 0608/21-110 int. 562 - TURISTIČNA AGENCIJA KRŠKO - SEVNICA - AVTO ŠOLA IN OSTALE STORITVE MOBITEL:0609/625 - 808 mmm- Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) 12 ZADNJA NAŠ GLAS 2, 18. JANUARJA 1995 Naša anketa f Certifikati: pot v kapitalizem ali prazne obljube? Zakonski rok za vpisovanje certifikatov državljanov se bo počasi le iztekel. Po nekaterih podatkih ima skoraj polovica slovenskih državljanov svoja potrdila o certifikatih še doma in ne vedo najbolj natančno, kaj naj z njimi. Pooblaščene družbe za upravljanje jih dnevno zasipavajo z obvestili in reklamami, sami pa imajo večinoma premalo znanja, da bi se lahko strokovno odločili. Res je tudi, da jim vsi obljubljajo delnice pri t. i. zdravih podjetjih, na lastni koži pa ogromen del slovenskih državljanov čuti, da je teh zdravih podjetij hudo malo. Morda so še najbolj pomirjeni tisti, ki so s certifikati odkupili lastninski delež v podjetjih, kjer so zaposleni. Vsekakor smo o tem, kaj pričakujejo od certifikatov in kako gledajo na lastninjenje, povprašali naše bralce. Anica Baznik, učiteljica iz Šentjerneja: »Certifikata še nisem vložila. Ne morem se odlečiti, ali naj ga vložim v družbo ali v podjetje. Želela sem ga dati v Krko, vendar so tu imeli prednost delavci, ki so tam zaposleni in upokojenci. Nisem optimist glede tega, da bi od certifikata lahko karkoli dobila. Verjetno bodo samo nekateri certifikat vložili na pravo mesto in tako imeli od njega korist« Niko Malus, upokojenec z Bizelj-skega: »Certifikata še nisem vložil, ker mislim, da bo proti koncu zbiranja vse bolj jasno in takrat bomo tudi več vedeli. Razmisliti bo treba — na hitro se samo bolhe lovijo. Kaj pričakujem? Zdi se mi, da se bodo s certifikati prej okoristili drugi kot pa njihovi lastniki. Na primer družbe, ki so jih ustanovili ravno zaradi tega.« Sintič Petra, prodajalka iz Radne pri Boštanju: »Svojega certifikata nisem nikamor vložila. Zakaj? Na kratko zato, ker od tega ničesar ne pričakujem.« Marko Ivanšek, dijak iz Krškega: »Certifikata še nisem vložil, to imajo starši na skrbi. Sicer pa sam od tega ne pričakujem nič in se na to ne zanašam.« Martina Flis, strojni tehnik iz Brestanice: »Svoj certifikat sem vložila že decembra predlani. Obogatela na ta način ne bom, sicer pa o tem ne razmišljam.« Zinka Kristanič, pomočnica ravnateljice na OŠ Brežice: »Svojega certifikata še nisem vložila, spremljam pa poročila o tem in ugotavljam, da ljudje zaupajo različnim družbam. Naša družina bo certifikate vložila v Niko, ker deluje na našem področju in jo vodijo domači, sposobni ljudje, katerim tudi zaupamo. Veliko pričakovanj pa nimam, čas bo pokazal kako in kaj.« Ivica Laznik iz Radeč, sodnica za prekrške v Laškem: »Upravljanje s certifikati je neke vrste vlaganje in varčevanje za prihodnost. V družini smo certifikate vložili v Ljubljansko banko, ker smo ocenili, da bi to bila lahko dobra naložba. Sicer pa mislim, da je to ena prvih oblik tudi gospodarjenja, če hočete, ki jasno nakazuje naše približevanje zahodnemu gospodarskemu sistemu, kjer so takšne oblike vlaganj že globoko ukoreninjene.« e. Tel,: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Xbnn& d.o.o. Milena Strmecki, lastnica trgovine z mešanim blagom v Podsredi: »Certifikata še nisem vložila. Če bi bilo vsaj nekaj zaupanja v pametno, preudarno in donosno gospodarjenje, bi ga najbrž že zdavnaj zaupala kakšni družbi za upravljanje ali skladu. Ne vem, te oblike vlaganj se pri nas šele rojevajo, bomo videli, kako bo. Od vrednosti certifikata ne pričakujem veliko, sploš-. na situacija pa bi se že morala izboljševati, slabša nikakor ne bi smela več biti.« Natalija Imperl, prodajalka iz Sevnice: »Svoj certifikat sem vložila v Mercator, kjer sem zaposlena. Kaj od njega pričakujem? Kaj pa kot prodajalka lahko pričakujem?!« Ivan Stendler, ravnatelj OŠ Kozje: »Glede velikih pričakovanj v zvezi s certifikati bi rekel, da na to gledam realno in ne pričakujem veliko. Od dobro vloženega certifikata lahko nekje po petih letih pričakuješ minimalen dobiček, sicer pa je v gospodarstvu situacija takšna, da bo potrebno dobiček, če sploh bo, vlagati, čas pa bo pokazal, koliko smo pri tem pridobili ali pa izgubili. Zahtev po dodatni razdelitvi certifikatov ne podpiram, saj mislim, da smo v preteklosti že tako preveč delili.« Kostanjeviški jamarji so odkrili novo dvorano Podzemski dvorec rase Kostanjevica, 5. januarja — Ob sedmih zvečer se je končala že novembra začeta akcija jamarjev v kostanjeviški jami. Na področju Male jame so odprli novo smer, ki jim je razkrila čudovito kapniško dvorano z jezercem. Novoodkriti del jame se cepi v dva kraka; desni se širi v dvorano z jezerom, ki so jo poimenovali po dolgoletnem predsedniku jamarskega kluba Martinu Boltezu (zanimivost: v dvoranico so prodrli ravno na obletnico njegove smrti), drugi krak pa je črna vodna pot, grajena iz kake manganove ali magnezijeve rude in se tudi konča z vodo. V tem delu se je jamarjem pot ustavila, sicer pa imajo še dve nezaključeni smeri. Tako so po tem datumu opravili še dve akciji, na katerih so si ogledali še nekatere stranske rove in ki. so ju zaključili 11. januarja. Pripravljajo se še na raziskavo prostorov onstran jezera v Martinovi dvorani, vendar jim stena, polna mulja, otežuje prehod. Morda bodo celo toliko uspešni, da bodo našli povezavo z ostalimi deli jame in po njej speljali krožno pot, kar bi bilo za obiskovalce nova zanimivost in precejšen magnet. Jamarjem, ki raziskujejo kras krške, brežiške, sevniške in šentjernejske občine, želimo čim več uspeha pri odkrivanju skrivnosti Gorjancev, vam, spoštovani bralci, pa se bomo oglasili takoj, ko bo na tem področju kaj novega, (nic) Naša f otka Očitno so vas prazniki vzpodbudili k pošiljanju fotografij na naš natečaj. In kot kaže, je Kostanjevica izredno fo-togenično mesto, še bolj pa njen grad, s katerega objavljamo že drugo fotografijo. Tokrat nam jo je poslal bralec iz Šentjerneja, ker pa je želel ostati anonimen, bomo njegovi želji ustregli. Nagrado (tri barvne filme) lahko prejme pri sponzorju Naše fotke, v trgovini TEN d.o.o. v Kostanjevici. *» Kostanjevica na Krki Ubc talcev 20. tel.: 0608/87 -358 PODJETJE TEN d.o.o. SIMONA SEVŠEK trgovina, gostinstvo in posredovanje prt prometu z nepremičninami Kako se počuti človek, ki dobesedno čez noč postane milijonar, sem se spraševal, ko sem se bližal lepi družinski hiši v Zupelevcu pri Kapelah. Vrata mi je odprla mlajša gospa prijetnega videza. Izvedel sem, da je srečni dobitnik glavne nagrade Novoletnega super 3x3 pravzaprav sreč-nica, 37-letna Mira Šuler. Mož se še ni vrnil iz službe, obe hčerki, Brigita in Marjetka pa sta bili v Mariboru, kjer obiskujeta srednjo glasbeno šolo. Mira je sredi novembra v Brežicah kupila tri srečke 3x3, potem pa ... »Še vedno ne dojemam, da se je to res zgodilo prav meni. Vedno sem živela v prepričanju, da mene najde le nesreča. Pred trinajstimi leti, ko sva z možem gradila tole hišo, sem padla z lestve in si zlomila nogo, pozneje pa so zdravniki Ko pride sreča na obisk ugotovili še poškodbo treh vretenc. In potem so prišle nadme še razne druge bolezni, tako da sem veliko časa prebila po bolnišnicah. Le materinska skrb za hčerki me je branila pred obupom. Tale dobitek mi sicer zdravja ne bo mogel vrniti, toda sedaj nimam več tiste večne skrbi, kako povezovati konec s koncem, kajti šolanje Brigite in Marjete nas veliko stane, tu pa so še drugi izdatki, tako da sva z možem kar naprej »v minusu« na bančnem računu.« Z 21.250.000 tolarjev bodo prav gotovo pokriti vsi minusi, pa še občina bo bogatejša za 3.750.000 SIT. Se vam je župan že prišel poklonit? Smeh. »še ne.« In kakšni so bili občutki med žrebanjem? »Moram reči, da se nisem preveč ubadala z mislijo, da bi se lahko meni pripetilo kaj izjemnega. Med prenosom sem pletla in ko so razdelili že vse Nissane, sem bila prepričana, da je bila tudi tokrat sreča na- menjena drugim. Z listki v roki je žrebanje spremljala Brigita, ki je od navdušenja zavpila, ko se je prva vrstica na srečki ujemala z izžrebano. Po žre- Mira Šuler z možem banju druge vrstice sem bila zares vesela, saj sem vedela, da bom hčerki lahko kupila klavir, ki ga pri svojem šolanju nujno potrebuje. Ko pa je bila tudi prva številka tretje vrstice pravilna sem si rekla: ubog tisti, ki bo izžreban! Kaj vse bo v tistem trenutku preživljal! Po naslednji številki pa nisem več zdržala. V grlu meje stisnilo in odšla sem iz dnevne sobe ter na hodniku čakala razplet. Navdušeno kričanje, ko je bilo žrebanja konec, me je navdalo s spoznanjem, da ne sanjam. In potem veselju ni bilo konca.« V hiši Šulerjevih domuje glasba. Mirin mož Raj ko igra kitaro pri ansamblu Kapelski muzikantje, osemnajstletna hčerka Brigita bo pianistka, sedemnajstletna Marjetka pa violinistka. Pa Mira? »Deset let sem igrala klarinet pri Godbi na pihala iz Kapel. Na ta leta me vežejo prav lepi spomini in še sedaj se z občudovanjem in hvaležnostjo spominjam pokojnega ka-pelnika Jožeta Staniča. Res, veliko me je naučil. Sedaj pa skupaj z možem nastopam pri Kapelskih muzikantih, kjer pojem ter igram bas kitaro. Po potrebi pa primem še za kak drug instrument. Glasbo sem imela zelo rada že v otroštvu in veseli me, da sta se tudi hčerki odločili, da se posvetita čudovitemu svetu glasbe.« Pa ste se že odločili, kam z denarjem? »Najprej bosta na vrsti nova instrumenta za hčerki, za ostalo bomo pa še videli. Vsekakor ne velja hiteti v kakšne nepremišljene naložbe.« (Ernest Sečen)