Protesti okrajnih učiteljskih društev. Desolatne prosvetne razmere pod klerikalnim prosvetnim režimom. — Uciteljstvo je wna razooloženju" in brez službe, šole so pa brez pouka. — Neomajna vera članstya v UJU. —res Učitelljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je na svojem zborovanju dne 16. oktobra t. 1. sklenilo: 1. V mairiborski oblasti so z ozirom na preteklost zlasti ob državni meji in v Prekmurju. tudi v šolstvu posebne priiike, katere je treba upoštevati v vzgojno narodnem in državnem zmisilu. Neobhodno potrebno je za prospeh šole, narodne in državne misli, da funkcionarji šolske oblasti te prilike poznajo in upoštevajo. Zato lobžalujemo, da šolska uprava ni upoštevala pri zadnjih imenovanjih tegai važnega principa. 2. V interesu šolstva je, da se vrši reden pouk. Zadnji čas pa se je ustvarila pri nas nova kategorija u5iteil]stva, namre5 »učiteljstvo na razpoloženju«. med tem. ko se po mnogih naših šolah ne more vršiti reden pouk zaradi pomatnjkanja učiteljstva. Zato pozivamo šolsko upravo. da čimprej odpravi te izredno žalostne razmere in izpolni prazne razrede z »uSiteijstvom na razpolo- ženju« ter nastavi učiteljske abiturijente in abiturijentinje. 3. Odlo5no obsojamo vsa nasilja in krivice, ki so se dogodile v zadnjem času številnim posameznikiom našega; stanu ne iz stvarnih in strokovnih, ampak iz politi5no-strankarskih ozirov. Vsled njih ni namreč težko prizadeto le učiteljstvo, ampak tudi razvoj našega šolstva. Rosebno pa obsojamo nasiilje, ki se je izvršilo nad zaslužnim višjim šolskim nadzornikom Ganglom. ker je s tem prizadeto tudi vse u5iteljstvo. Bič.' ki nais tepe. bo le tem tesneje strnil naše vrste v neomajni slogi in sdidarnosti, zakaj močna in trdna stanovska organizacija bo za bodočnost našega stanu in našega šalstva prav tako važnega, aili pa še ve5jega pomena, kakor je bila do sedaj. —res Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo, 4. oktobra 1924 v Rogaški Slatini, je sprejelo slede5i protest: 1. Izjavljamo. da smo brezpogojno solidarni z enotno organizacijo UJU. 2. Obsajarno vsalkogar. ki posikuša zanesti neslogo v naše vrste. 3. Obžaaijemo. da odločuje v prosvetni upravi politika. ne pa postava in pravica in je v najvažnejših vprašanjih učiteljstvo izključeno od sodelovanja. 4. Protestiramo, da se odstavljajo najcdiiičnejši, nad vse zaslužni šolniki. kakor Gangl, Rape. Schell i. dr.. da se razveljavljajo službeni dekreti in se premeščajo učitelji brez službene potrebe na žeiljo nekaterih oseb. —res Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj je zborovalo dne 11. t. m. v Brežicah. in je sprejeio siedeči resoluciji: 1. Protestiramo proti nasiljem. izvršenim v prosvetni upravi v zadnjem času nad naprednim učiteljstvom, predvsem radi razrešenja g. višjega šolsikega nadzornika Gangla in krivične uporabe člena 71. činovniškega zaskona. 2. Protestiramo proti pisavi »Slovenca« v zadnjem času ter odločno izjavijamo, da smo soadarni in z vso disciplino v enotni organizaciji UJU! —res. Ljutomersko učiteljsko društvo, zbrano dne 11. oktobra 1924 na svojem zborovanju v Kapeli pri Radencih: 1. obžaluje, da odiločuje ravno v prosvetni upravi politika in to baš politika stranke, ki ni nikdar vzela resno šolskega vprašanja; 2. protestira. da vrši sedanji režim nasilje nad naprednim slovenskim učiteljstvom, predvsem protestira in je ogorčeno radi razrešenja višjega šolskega nadzornika Engeiberta Oangla ter Ijutiomerskega okrajnega šolskega nadzornika Ivana Koropca; 3. odločno obsoja z_orabo člena 71. činovniškega zakona, ker se na ta način goji in podpira vse drugo prej nego braitstvo. vzajemnost in uspešno prosvetno delo. —res Sv. Lenarško učiteljsko društvo je sprejelo na svojein zborovanju dne 15. oiktobra t. 1. sledeče resolucije: 1. Enoglasno izjavijamo, da smo biii, smo in bomo solidarni z naišo organizacijo UJU. 2. Odtočno obsojamo nasilja, ki prihajajo od prosvetne uprave v zadnjem času nad naprednim učiteljstvom. Protestiramo proti odstranitvi višjega šolskega nadzornika E. Gangila. 3. Odločno zahtevamo osamosvojitev šolske uprave od politične. Prezaslužnemu srezkemu šolskemu nadzorniku izrekamo najiskrenejšo zahvalo, kajti vodil je od prevrata sem popolnoma objektivno in z rnnogim trudom v nacionalističnem duhu učiteljstvo .z najboljšimi pedagioško - didaktičnimi nasveti in modernimi načeli.