*) ’ O X 'v Dragi moji volivci, i„ ribniški tJfaz doli podpisani Luka Svetec, vaš dosedanji de¬ želni poslanec, priporočam se vam spet, da me izvolite za svojega poslanca. Z lahkim srcem in mirno vestjo smem spet pred vas stopiti, ker sem si v svesti, da sem svojo dolžnost do vas dopolnil. Ne morem vam na tanko vsega razložiti, kar sem za vas in za kranjsko deželo delal in govoril, ker bi tega pisanja preveč bilo. Le eno reč čem v misel vzeti, ktera je pa ravno za vas tudi poglavitna, namreč: da bi se davki, ali kakor pravite štibra ali fronki naši deželi znižali in pomanjšali. Pa da ne bom v tej reči sam sebe hvalil, bom pustil, da bodo „Novice“ ki jih gotovo vsi poznate, namesti mene govorile. Lanske Novice v svojem 7. listu o tej reči tako-le pišejo: V deželnem zboru 1. februarja t. 1. je v imenu tistega odbora, ki je presojal delovanje deželnega od¬ bora, razložil poslanec Svetec v prelepo narejenem, jasno vse na drobno razlagajočem in z živo pohvalo sprejetim poročilu, kako je kranjska dežela z davki (fronki) preobložena. Povedal je, da so Njih Veličanstvo presvitli cesar 31. decembra 1864 izdali naredbo, s ktero so hoteli preveliko težo deželi neko¬ liko zlajšati, in ktera se tako-le glasi: 1. Naj se zem- Ijiščni davki, ki so do konca leta 1864 na dolg ostali, tistim dolžnikom, ki po spričevanji finančnih in poli¬ tičnih gosposk zavolj neugodnih okoliščin poslednjega časa ne morejo plačati, brez vsega silnega iztirjevanja kolikor mogoče obilno odpišejo; 2. od leta 1865 naprej pa se mora vsako leto do tistihmal, dokler se gruntni davki iz novega ne uravnajo, po tistih krajih, ki so najhuje preobloženi, po izkazu in nasvetu gosposk in z ozirom na tedanje okoliščine odpisati ali ves davek ali vsaj nekoliko tako posameznim posestnikom, kakor tudi celim soseskam in okrajem. Ta tako dobrotljiva naredba, pravi poročevalec Svetec, pa zato ni obrodila pravega sadu, ker je c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani in c. kr. kan- tonske gospdske niso prav izpeljale, tako, da se zao¬ stankov do konca leta 1864 ni več odpisalo ko 45.4119.; za leto 1865 se pa do zdaj še cel6 nič storilo ni. Ker je kranjska dežela od leta 1844, odkar je ka¬ taster storjen, s preobloženjem 5 do 6 milijonov gld. po primeri plačala več davkov (fronkov), kakor štajarska in koroška, je odpisani znesek res majhen polajšek. Na dalje je popisal današnji žalostni stan gruntnih posestnikov, in kako silno je naša dežela za¬ volj prevelikih davkov obubožala. Nekdanji lepi gojzdi, pravi, so zginili: ljudje so zadolženi; redka so kmetje, da bi imeli toliko živine, kar je potrebujejo, da bi svoje grunte tako obdelovali, hakor grč; od sile grun- tarjev je celo tacih, ki nimajo več svoje živine, ampak le tako, ki jo v rejo dobojo. Grajal je tudi to, da se pri nas za davke rubijo take reči, ki so potrebščine gospodarstvu (fun- dus instructus), na pr. delavna živina, potrebno žito, klaja itd., kar je zoper postavo. Popisal je letošnjo veliko potrebo, v kaki stiski so ljudje zavolj lanske slabe letine, zavolj pomanjkanja denarjev, zavolj nizke živinske in žitne cene. Nazadnje je storil naslednje nasvete: 1. Milostna naredba presvitlega cesarja od dne 31. decembra 1864 naj se z hvaležnostjo sprejme; 2. vlada se ima vprositi prvič, naj se od leta 1865 naprej vsako leto do tistihmal, dokler se gruntni davki iz novega ne uravnajo, po tistih krajih, ki so najhuje obloženi, z ozirom na dotične okoliščine odpisujejo davki ne samo posameznim gruntnim posestnikom, ampak tudi celim soseskam in okrajem tako, da se znesek ki se ima odpisati, že med letom ustanovi po zaupnih možeh, med kte- rimi naj imajo tudi udeleženci svoje zastopnike: dru¬ gič naj se izprosi pri Njih Veličanstvu cesarju, da se po- lajšanje davkov, ki je 31, dec. 1864 dovoljeno tistim krajem, ki so najhuje obloženi, raztegne na celo kranjsko deželo tako, da bi se 1866. leta in na¬ prej za davek ne jemalo več po 16 ampak samo po 12 od sto čistega katastralnega prihodka, in da bi se le po tej meri tudi prikladi odmerili; tretjič: naj vlada dobro pazi, da se za davke ne bodo vrubežen jemale gospodarske potrebščine (fundus instructus), če¬ trtič: to prošnjo naj tudi pri c. kr. državnem ministru podpira tisto poslanstvo, ki se ima zavolj odvzetega (inkameriranega) deželnega premoženja na Dunaj po¬ dati. Vsi ti nasvetje so bili enoglasno sprejeti; poleg tega pa je bilo še sklenjeno, da se pošljejo sporočilom g. S v e t c a vred deželni vladi, ker bolj odkritosrčno pa tudi resničnejše, kakor v njegovem sporočilu, niso še bile rane kmetiških naših gospodarjev nikdar in nikjer popisane, pa tudi pot je pokazana, kako da naj se celijo, da se zacelijo saj kolikor je mogoče. Gospod Svetcu gre živa hvala, da si je toliko truda prizadel, da je po sklepu odborovem dovršil na blagor naši de¬ želi svojo nalogo tako, da moremo upati, da bode vi¬ soka vlada na pomoč pritekla ubogi naši deželi. In tako je g. Svetec izpolnil prejeto svojo nalogo tako, da je n d rodna stranka pokazala v njem, da ji ni samo mar za to, da se narod naš povzdigne na sreč¬ nejši duševni stan po pravicah domačega jezika v šolah in kancelijah, temuč tudi za to, da se mu polajša te¬ žavni stan vsakdanjega življenja, ali na kratko rečeno, da ndrodna stranka deželnega zbora kakor skrbi za duševni blagor svojega naroda, tako skrbi tudi za posvetni blagor. Letošnje Novice v svojem 2. listu spet tako-le govore: Kakor predzadnji, tako seje spet zadnji, pred novim letom končani deželni zbor na vso moč pote¬ goval, da bi se naši deželi preveliki gruntni davki ali fronki znižali. Spet v tem zboru je v imenu tistega odbora, ki je pretresal delovanje deželnega odbora, iz¬ delal g. Luka Svetec obširno sporočilo, kako zelč je preobložena kranjska dežela ne samo proti drugim so¬ sednim deželam, ampak tudi proti svojim moččm , in kako silna potreba je, da se ji preveliko breme , kte- rega že ne more več nositi, brž brž zlajša. Poglavitne reči tega sporočila so bile te-le: Prošnje predzadnjega deželnega zbora, naj bi se fronki celi deželi znižali tako, da bi se le po 12 od¬ stotkov ali percentov od čistega prihodka davkov pobi¬ ralo, namesti zdanjih 16 odstotkov, c. kr. ministerstvo ni hotlo uslišati, ker pravi, da ni vsa dežela enako pre¬ obložena. Vendar je visoko ministerstvo dovolilo, da naj se na podlogi prev. cesarskega sklepa od 31. dec. 1864 gruntnim posestnikom raznih krajev naše dežele za 1865. leto zavolj preobloženja in zavolj slabe letine 149.227 gold. fronkov odpiše. Sporočilo spoznava, da je to precejšna polajšava naši ubogi deželi, al tudi obžaluje, da je ta znesek še vse premajhen proti temu, kakor je dežela preobložena, in da je ta dobrota le nektere zadela, ne pa vseh, ki so preobloženi, enakomerno. Tako se na pr. kantonom: Kranjski gori, Radolici in Litiji nič ne odpiše, ker njih kantonske gosposke niso nikogar priporočile, da bi se mu kaj odpisalo. Za lfiški, krški, tržiški, planin¬ ski , kamniški in vipavski kanton se odpiše le nekaj malega tacih zaostankov, ki se ne morejo več iztirjati, ker tudi za te kantone kantonske gosposke vis. mini- sterstvu niso priporočevale, da bi se več odpisalo. Z veseljem pozdravlja sporočilo ministerski ukaz, da se gruntne potrebščine (fundus instructus) zavolj dolžnih fronkov ne smejo' rubiti, in da se ima vsak uradnik, za kterega se izvč, da se je proti temu ukazu pregrešil, ostro kaznovati. Sporočilo potem na tanko dokazuje, kako krivičen je zadnji kataster, po kterem se fronki odmerjujejo, kranjski deželi; kako je kranjska zemlja više cenjena od koroške in štajarske, čeravno je mnogo slabeja. Tako so na pr. kranjski pridelki, čeravno niso ne boljši ne dražji od štajarskih, za 753.149 gold. draže cenjeni, kot ista množina štajarskih pridelkov, tako da kranjska dežela že zavolj tega 197.539 gold. v primeri več fron¬ kov plačuje od štajarske. Sporočilo s žalostjo vprašuje, kako vis. minister¬ stvo more gledati, da uboga kranjska dežela , kteri je železnica, huda letina, vojska, nednarnost in zastajanje obrtnije in kupčije že tako sila veliko žalega prizadela, mora še to krivico trpeti, da se ji veliko veči fronki nakladajo, ko drugim deželam. Po katastru, pravi spo¬ ročilo, znašajo čisti prihodki kranjske zemlje 3 milijone in 535.233 gld. a. v. na leto; težave pa, ki jih gruntno posestvo zdaj nositi mora, znašajo 4 milijone in 438.741 gold. a. v. Tedaj primanjkuje vsako leto 903.507 gld. av. v., ktere morajo gruntni posestniki od drugej je¬ mati, da gruntne stroške poplačajo. Stroški naše zemlje so tedaj veči, ko njeni prihodki. Zatoraj je hitre hitre pomoči treba, če ne, mora kranjska dežela v kratkem čisto ubožati, in kmetijstvo mora popolnoma na nič priti. Za gotovo se je tudi izvedelo, da so bile v nekih Bodite mi srčno pozdravljeni! V Ljubljani 10. januarja 1867. Natisnil in založil J. (Poseben iztis iz 2. lista „NoTic“ 1867.) krajih tudi gruntne potrebščine za fronke zarubljene,, čeravno je to ostro prepovedano. Sporočilo priporoča tedaj ta-le dva predloga: Naj se vis. vlada iznovega vprosi 1. da bi se polajšave, privoljene s prev. cesarskim sklepom od 31. decembra 1864., posameznim gruntnim posestnikom, pa tudi celim občinam in okrajem, raz¬ tegnile na celo kranjsko deželo, tako, da bi se od 1867. leta naprej fronki kranjske dežele ne odmerjali po 16 odstotkov (percentov) od čistega prihodka; ampak samo po 12 odstotkov; ko bi pa vlada tega privoliti ne hotela, naj dovoli vsaj to, da bi se od 1867. leta naprej vsako leto od čistih fronkov, ki znašajo brez vsake priklade na leto 565.637 gold. av. v. odpisalo 150.000 gold., kteri bi se potem razdelili in odpisali posamez¬ nim gruntnim posestnikom po pravični meri, kakor je kdo po primeri preobložen, in še le od tega, kar bi potem fronkov ostalo, bi se priklade odmerile; in 2. da bi se iznovega ukazalo vsem okrajnim go- sposkam, naj se ostro pazi, da se gruntne potrebščine (fundus instructus) za fronke ne bodo rubile. Prvi teh dveh predlogov je bil od deželnega zbora enoglasno, drugi pa z vsemi glasovi proti enemu sprejet. — Bog daj, da bi vis. ministerstvo že Saj en¬ krat tako pravično prošnjo deželnega zbora vslišalo, da bi si naša siromaška dežela že saj enkrat malo od- dehnila. Gosp. L. Svetcu bo pa kranjska dežela gotovo hva¬ ležna, da je spet to sporočilo o gruntnih davkih tako na tanko in s toliko marljivostjo izdelal. Pri tej priložnosti vam, dragi kmetovalci, še en¬ krat priporočamo, varujte gruntne potrebščine; ne dajte si jih nikakor za fronke rubiti; če bi se pa vendar zgodilo, pritožite se naprej. Tako se obvarujete svoje velike škode in mogoče je, da gosposka pred sprevidi, da ste res preobloženi, in da se vam potem konec leta kaj fronkov, ki jih na dolg ostanete, odpiše. Tako pišejo „Novice.“ Vidite, dragi volivci, da sem se za vas in za našo siromašno deželo poganjal, kar sem se koli mogel; da sem veliko delal in se veliko trudil, da bi vam zacelil, ali vsaj ohladil tisto rano, kteravas gotovo najbolj skeli. Mislim, da sem se vašega zaupanja vrednega izka¬ zal; zato se pa tudi nadjam, da me boste spet za svo¬ jega zagovornika, za svojega poslanca volili. Pridite tedaj vsi, ki boste zato odbrani, 26. t. m. gotovo v Kočevje volit. Le če vsi pridete, boste gotovo prema¬ gali. Jaz sem se za vas veliko trudil, potrudite se zdaj tudi vi za mene. Ne vstrašite se ne slabega vre¬ mena, ne dolzega pota. Ce Bog da srečo, da to obve¬ lja, za kar sem se poganjal in za kar se bom poganjal tudi za naprej, bo vaš pot vam in vašim otrokom obilno povrnjen. Luka Svetec, ljubljanskega mesta magistratni komisar. Blaznik v Ljubljani.