Stališča in odrrle,ri Strokovni izraz mana, k.i se nanaša na cedeči se sok iz ran debla, je obravnavan v raznovrstni znanstveni in strokovni literaturi: Leksikon rastlinskih bogastev (avtor Tomaž Pe- tauer, Tehnična založba Slovenije, 1993, recen- zenta: prof. dr. T. Wraber in prof. dr. F. Šuštar) - tu je na strani 356 jasno razložen pojem mana: "skupno ime za nekatere sladke proizvode, veči­ noma vsaj posredno rastlinskega izvora. / .. ./ M. je večinoma strjen sok, ki se izceja iz poškodo- vanih rastlinskih tkiv/ ... /"; Naše drevesne vrste (avtorja prof. dr. M. Kotar in dr. R. Brus, Slovenska matica, 1999, recen- zenta: prof. dr. F. Batič in prof. dr. A. Šiftar) -tu je na strani 301 pod drevesne vrsto mali jesen razložen pojem mana; Enzyklopadie der Holzgewachse, 1997, 7, Erf, Lfg 3; Illustrierte Flora vom Mittel-Europa, Band V/3, Teil: (G. Hegi, 1927-Munchen, Carl Hauser Ver- lag. 2254 s.); Upotreba d.rveta i sporednih produkata šume (A. Ugrenovic, 1948, Zagreb, Nakladni zavod Hrvats- ke, 429 s.). Iz domače in tuje prakse Procesorji za izdelavo polen Roben KRAJ C*, !\ilc POGAČ'N ll ** V predhodni številki Gozdarskega vestnika smo predstavili tehnologijo za pripravo lesnih sekancev, ki v slovenskem prostoru še ni uveljavljena. Polena so najpogostejša oblika tesnega kuriva, zato tokrat nekaj več o sodobni tehnologiji izdelave polen. Priprava polen zajema razžagovanje goli, cepljenje ter zlaganje v skladovnice. Pri tradicionalnem načinu priprave polen razžagujemo goli z motorno žago, jih cepimo s sekiro., batom in klini, pogosto pa se upo-= rabljajo tudi cepilni stroji (traktorski priključek). Ce- panice (dolžina 1 m) običajno s krožno žago raz.režemo na ustrezno dolžino (25-30 cm). Sledi ročno nakladan- je, razkladanje in zlaganje polen. Tak način priprave je časovno zelo zamuden, fizično naporen in tudi ne- varen. * R. K., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO *"' N. P., univ. dipl. irrž. gozd., GlS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 96 Dokaz, da se pri malem jesenu izraz mana nanaša na iz poškodb na deblu cedeči se strjeni sok, je prisoten že v tujih izrazih za mali jesen: Mannaesche (nemško) in Ma nna ash (angleško); zanimivo je, da obstaja tudi slovenski izraz manini jesen (A. A. Wolf, Deutsch- slovenisches Worterbuch, 1860). Sklicevanje na SSKJ je sicer zelo koristno, vendar pri strokovnih in znanstvenih izrazih, ki so znotraj različnih strok razloženi v strokovnih slovarjih (žal je slovenski gozdarski slovar nepopoln in nekoliko zastarel), nezadostno. Reakcija mag. Z. Belca je omogočila razjasnitev in nekoliko obširnejše definiranje predvsem izraza mana in besedne zveze "vlečenje v višino". Pred po- dajanjem komentarja (oziroma kar jasnega definiranja napačne rabe strokovnih izrazov) k strokovnim član­ kom se je dobro (in koristno) predhodno seznaniti s pomenom posameznih specifičnih izrazov vsaj v stro- kovnih leksikonih. Mag. Z. Belcu se za pripombe vseeno zahvaljujem, saj je s tem dokazal, da se mu je članek zdel zanimiv in da ga je tudi zelo skrbno prebral. Mitja Piškur Številni proizvajalci na trgu že nekaj časa ponujajo različne procesorje za izdelavo polen. Sodobni pro- cesorji nam olajšajo delo, so učinkovitejši in varnejši. Njihova prednost je, da goli s podaj ain im trakom poN mikajo, jih s pomočjo krožne ali verižne žage raz- žagajo na ustrezno dolžino (20-50 cm) ter jih nato s pomočjo cepilnega stroja s hidravličnim kladivom (moč sekan ja je odvisna od izvedbe stroja) razsekajo na želeno število kosov (število kosov se spreminja z dodajanjem ali odvzemanjem udarnjh nožev). Večina procesorjev omogoča cepljenje na 2, 4, 6 ali 8 kosov. Tako razžagana in razcepljena polena s transportnim trakom transportirajo na želeno mesto (prikolico ali skladišče). Gre za avtomatizacijo celotnega procesa izdelave polen. Ročno ostaja le podajanje goli na po- dajal ni trak ter zlaganje polen v skladovnice. Podajanje goli na podajalnj trak je možno tudi z nakladaJno na- pravo; tak način dela še dodatno povečuje učinkoviN to st. GozdV 58 (2000) 2 Iz doi11.ače in tuje prakse Pn:gkdmc:J 1: Tehnične lastnosti in cene izbranih procesorjev za izdelavo polen Proizvajalec Enore POSH POSH GANDINI GAN DINI MODEL Spalfix-300 Z-45 Spalfix-300 Eli- 33 Forest cut line 12 TPS Forest cul line 12 MTS Pogon - vrsta Traktor Elektromotor Traktor Bencinski motor Moč motorja ' kW 20 Il 15 10 Dolžina polen mm 200-500 200-500 250-700 250-700 Maks. premer lesa cm 28 28 32 32 Maks. moč sekanja t 10.8 10.8 10 10 Učinki prm/h 5-7 5-7 3-5 3-5 Cena2 SIT 1,410.000 1,530.000 1,310.000 1,810.000 1 Pri traktorskih priključkih je podana zahtevana moč traktorja. ' Cene so okvirne in ne vključujejo DDV-ja in carinskih dajatev. Cene tudi ne vključujejo transportnega traku. Cena 3 do 4 m dolgega transportnega traku za transport polen je od 280.000 do 350.000 srT. Procesorji za izdelavo polen so lahko izdelani kot traktorski priključek (poganja jih traktor preko kar- danskega zgloba) ali pa imajo lasten pogon (elektro- motor ali motor z notranjim izgorevanjem). Procesorji z elektromotorj i so fiksni in zato primerni za delo na skladiščih, vse ostale izvedbe procesorjev so mobilne (prikolica ali traktorski priključek). Avtomatizacija dela, delež gospodinjstev, ki za ogrevanje uporabljajo les (po ocenah Statističnega ura- da RS približno 30% gospodinjstev), ter uveljavljanje sodobnih peči so argumenti, ki govorijo v prid proce- sorjem in njihovi uveljavitvi v našem prostoru . S so- dobnimi tehnologijami kurjenja (predstavljene bodo v prihodnji številki) ter z enostavnejše in učinkovitejšo pripravo lahko polena v prihodnosti pri individualnih uporabnikih pridobijo na pomenu kot vir energije. Fiksni procesor za izdelavo polen z elektromotorjem (fotografija proizvajalca POSCH) Procesor za izdelavo polen izdelan kol traktors- ki priključek (fotografija proizvajalca GAND!Nl) GozdV 58 (2000) 2 97