PREJELI SMO V OCENO.
Nova Evropa, knj. XI., br. 4. Naše Pri-morje i njegove luke.
Silvester  Škerl:   Stopnice v stolpu.
Pesmi. R. L. Lipovšek, Maribor, 1924.
L. v. Pastor:   Die sixtinische Kapelle.
—  Die Stanzen und Loggien des Vatikans. Herder, Freiburg im Breisgau, 1925. Posebni odtisk iz II.—V. Pastorjeve Zgodovine papežev.
L. P i v k o v a : Kriminal. Maribor, Klub dobrovoljeev, 1925.
Milan Vukasovič: Kroz život (eir.). Moderna biblioteka 30. Beograd, Cvijanovic, 1925.
Ivan Zorman: Lirični spevi. Cleve-land, Ohio, 1925.
IvanMatičič:V robstvu. Roman tuge in boli. Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1925.
N u š i c : Narodni poslanec. Poslovenil Fr. Govekar. Oder, 9. zv., Ljubljana, Tiskovna zadruga, 1925.
V e r i d i c u s : Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. Knjižnica »Jutra«, zvezek 8. Ljubljana, »Jutro«, 1925.
Dr. V e 1 i m i r Deželic: Zvonci iz katakomba. Pesmi. Zagreb, 1924. Izdalo Pi-jevo društvo o šestdesetletnici svojega predsednika.
D r. J. J e r a j : Narodni prerod. Prosvetna knjižnica L zvezek. Izdala in založila Prosvetna zveza v Mariboru, 1925.
F r. Marolt: Čitanka za strokovne obrtne nadaljevalne šole (v 5. odstavku s posebnim ozirom na gostilničarske šole). Ljubljana, Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev, 1925.
Dr. Ivan Lah: Knjiga spominov (Ječe
— Moja pot — Dan 1914). Ljubljana, Tiskovna zadruga, 1925.
Slavko    Savinšek:    Poredni   smeh.
Pesmi, ilustriral M. Malež. Ljubljana, Kmetijska tiskovna zadruga, 1925.
Anton de Waal: Rompilger. Weg-weiser zu den Heiligtimlern und Sehenswiir-digkeiten der ewigen Stadt sowie der bedeu-tendsten Stadte Italiens. 11. natis, prirejen po Dr. J. P. Kirschu. 21 načrtov in kart, železniška karta Italije, velik načrt Rima in 83 slik. Herder & Co., Freiburg im Breisgau, 1925.
Ivan Cankar: Zbrani spisi. 1. zvezek (Erotika 1902, Erotika 1899, Pesmi 1892 do 1898, Vinjete). Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Ljubljana, Nova založba, 1925.
S t. S t a n o j e v i č : Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka. 1. zvezek obsega A b a do B a č k a. Izdaje Bibliografski zavod, Zagreb. N. E. bo izhajala vsak mesec v enem do dveh zvezkih po 7—14 tiskovnih pol. Vseh zvezkov bo 18—22. Izhajata obenem cirilska in latinska izdaja.
D a m i r Feigel : Domačeživalil Splošna knjižnica, 37. Ljubljana, Zvezna tiskarna in knjigarna, 1924.
M. Arcibašev: Sanin. Roman. Poslovenil Stane Krašovec. Splošna knjižnica, 52. Ljubljana, Zvezna tiskarna in knjigarna, 1925.
T. Z i e 1 in s k i : Antični in moderni svet. Poslovenil Jože Glonar. Splošna knjižnica, VII. Ljubljana, Zvezna tiskarna in knjigarna, 1925.
Razprave, izdaja Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, II. V Ljubljani, 1925. (Vsebina: N. Radojčič: Rankeova nova koncepcija srpske istorije. — K. Oštir: Baltoslovanska metatonija. — I. Prijatelj: Levstikov politični list »Naprej«. — R. Nah-tigal: Starocerkvenoslovanski evhologij. — M. Kos: Ljubljanski rokopis Lathcenove »Ecloga de moralibus Iob«. — Fr. Ramovš: Prasiovensko kasQgi> »Edling«. — A. Bajec: »Filius regi« en roman.).
1. Kari Kalin S. J.: In den Zelten des
Mahdi. Eine Erzahlung aus dem Sudan. 2. August Ganther: Der Vetter aiis Siebenbiirgen. Erzahlungen. 3. M a r i a P e -tras: Herzschlage einer kleinen Stadt. Roman aus der Franzosenzeit. 4. H e r m a n n H e r z : Der Herr Professor. Eine kleinstad-tische Geschichte. 5. Hertha Pohl: Tina Slawiks Ernte. Roman einer Magd. 5. J o -seph Albert: Der Gottversucher. Roman. 6. Katharina Hofmann: Der reichste Fiirst. Roman. Vse pri Herderju. Freiburg im Breisgau.
Kalin nadaljuje povsem v okviru in tradiciji mladinske zbirke »Aus fremden Lan-dern«. Gautherjeva zbirka devetih idilično klimatičnih zgodeb iz Schwarzwalda je splošno prijetno in lahko berilo. P e t r a s slika v živi občutenosti. Handel-Mazzettijeve ne dosega. H e r z je dal živahno skico: floti und selbsterlebt, a malo preciozno. Pohl je očividno starovita, V romanu »dekle Tine« očituje, da se je učila pri večji Mariji Ebner-Eschenbachovi. Albertov »bogoiskatelj« je meni neužitno tegobna zamisel. Mnogo občutja in osredja, a malo problemnosti. Morda zgolj literatsko zajeta snov. H o f m a n -novo prebrati je — čin. Slovencu je daljna; pa še idilično široka in šolskonazorna, tema-tično vzgojnostna.                                 Dr. P.