CERKVEN: GLASMK
ZA TRŽIŠKO ŽUPIVIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din
LETO 1938
OKTOBER
ŠTEV. 10
C. kanonik Jožef Grašič:
Kristus Kralj
Ko je katoliška Cerkev uvedla javno ee.ščenje presv. Srca Jezusovega, se je marsikje smatralo to kot iiovotarija. čeprav to ni bila. Različen je 1)11 samo način češčenja. Dočim so v prvih stoletjih krščnastva poznali to češčenje poedini svetniki, je v novejšem času katoliška C'erkev razširila to češčenje povsofl. kjer ima svoje vernike.
S čaščenjem Srca Jezusovega ima nekaj s ličnost i češčenje Kristusa Kralja. Z encikliko Quas Primas papeža Pi-ia XI. je l)il uveden praznik Kristusa Kralja. 1 o češčenje ima svoj začetek v božanski Žrtvi na Kal vari j i. Veliki petek je rojstni (lan. Svetniki katoliške Cerkve so bili širi tel j i te pobožnosti v besedi in dejanju. Prebivalstvo mesta I' irenee je že 1. 1494. izvolilo Kristusa Kralja za svojega zaščitnika. 1'roglaše-nje češčenja Kristusa Kralja torej ni noibena novotarija, temveč je to samo javno priznanje 1кх/је oblasti in priznanje Kristusovih kraljevskih pravic.
Že trije Modri «o priznali Kristusu kraljevske pravice, ko so vprašali: »Kje je rojen kralj Judov';'« Priznali so to Kristusu predvsem takrat, ko so se mu prišli poklonit ter Mu darovali zlata, kadila in mire. Tudi pred Pilatom se je zgodilo isto. Ko je vprašal Od rešen i ka »Ali si ti kralj Judov?«, je iprejel Pilat kratek odgovor: »Ti si rekel«. Svetna oblast je takrat potrdila to kot vzrok smrtne kazni z napisom na križu: Jezus Nazarenčan. kralj Judov. V bogočastju je zato Cerkev že iz prvih časov krščanstva nazivala Kristusa s kraljevskim naslovom; Kristusa kralja molimo, gospodu j očega rodovom; Ti kralj slave, Kristus.
Krščanska umetnost ima torej mnogo
lepe snovi za ustvarjanje umetniških del, iz katerih odseva Kristusova kraljevska oblast. Znaki kraljevskega veličanstva so različni z ozirom na umetnikov značaj in predmet, ki ga umetnik obdela.
Ko se Modri pridejo poklonit, dete Jezus nima krone, ne drži žezla in ne sedi na prestolu. Zato so tudi trije kralji odložili pred Njim kraljevske znake, d^ priznajo na ta način Njegovo gospod-stvo nad dobrimi tega sveta.
Pri sodbi pred Pilatom in množico ljudstva nosi Kristus kraljevske znake. I rnjeva krona, trst, škrlatna obleka so znaki Vladarjevih pravic za tiste, ki jih je piidobil, a križ. na katerem je bil razpet Odrešenik. je v resnici prestol Veličanstva: »Na križu vlada Bog!«
Mozaik (iz barvanih kamenčkov sestavljena slika) v cerkvi sv. Klementa v Rimu predstavlja Kristusa kot zmaga Ica. ki vlada s križa. Na podnožju se zbirajo duše, da se naužijejo milosti |>ri božjin vrelcih.
Mnogi umetniki prikazujejo po<lobno zamisel v čudežnem vstajenju in spremen jenju na gori Tabor. Na slikali, ki predstavljajo vstajenje, pa drži Kristus vralj v eni roki zastavo zmage, z drugo roko pa blagoslavlja. Na gori Tabor slikajo umetniki Kristusa, stoječega na gori, obdaiiega z velikim sijajem, roke držw v obliki križa z izrazom: »Hočem vladati!
S tem pa ni rečeno, da bi Kristusa ne mogli prikazovati kot kralja samo z znaki, ki na prvi pogled izražajo kraljevski značai. Taki znaki Kristusove kraljevske oblasti so lahko: krona, prestol, žezlo, knjiga zakonov, okrog glave
K'
zlat sfj s križem. Sam zlat sij iie zadostuje kol znak Kristusovega kraljevskega veličanstva, lak vedno pristoja Kristuksu in svetnikom. Kristusovo kraljevsko dostojanstvo je izraženo s križnim sijem «redi okroglega sija.
Prestol prikazujejo umetniki v raznih dohali cerkvene umetnosti različno; včasili prestol sam. včasih ga predstavlja zaokrožen oblak, ki sloni na znakih štirih evangelistov.
Znak Kristusove kraljevske oblasti je tudi kronani Kristus na križu, izpcnl katerega izvirajo vrelci žive vode. ki oživlja božjo državo, ali sedeč na prestolu na ()četovi desnici. Neredko se prikazuje Kristusa Kralja, kako drži \ eni roki ključe, v drugi pa knjigo zakonov. kar pomeni zakonodajno in sodno oblast. Krona ali diadem pa pomeni oblast nad vsem stvarstvom; trn jeva krona je znak kraljevega osvajanja po odkupljenju na Kalvariji.
Vse to skupaj ali razdeljeno v skupine more služiti umetniku, da predstavi Kristusa Kralja. I o so pripomočki umetniku. ki mora s sliko vzbuditi vernikom misel na božje veličanstvo, katero pristoja Odrešeniku sveta. Tudi kromuije Deviee Marije upodablja pogosto Kristusa kot kralja.
Upodabljanje Kristusa Kralja se je od |)rogla.šenja tega praznika po papežu Piju XI. zelo razširilo. Zaradi tega imajo slikarji oJjsežno polje za svoje delo.
V Jugoslaviji so v tem pogledu priznani slikarji, posebno v Sloveniji in
Hrvaški. \ ažiiejšu dela v Sloveniji so v Škoiji I.oki in Tržiču. V Škofji Loki je slikar Peiigov na slavoloku župne cerkve naslikal na mokro Odrešenika kot Kralja po srednjeveškem upodabljanju Kristusa Kralja Slave.
Poseben način upocbibljanja Kristusa Kralja starejšega izvora se nahaja v Sloveniji v Bohinjski dolini pri Bledu in v Vodicah na podružni cerkvi sv. Lucije na Skaručni. Na cerkvah v bližini jezera in potokov se vidi na zunanji SI rani sten na mokro izdelane slike svetega Krištofa, ki nese božje T)ete čez lelvo. Velikanu Krišiofu « palico sedi na rami Jezušček. ki drži v levi roki zemeljsko kro^lo s križem, desnico pa drži navzgor, kot bi Jiotel reči: Jaz sem. ki sem (II. M o j z. 1. 14). Morda so podobne slike tudi drugod \ alpskem svetu.
V Tržiču sta umetnika Mežaii in Pir-nal v kapeli župne cerkve na mokro naslikala Kristusa Kralja v velikosti 4.10 X 2.40 m. Od rešen i k stoji na zemeljski obli. v levici drži kroglico s križem, z desnico pa blagoslavlja. Slika se na vrhu zožuje kol bližnja okna ter napravlja na gledalca globok vtis. Po vsej priliki je najizvirnejše slikarsko delo na tem polju iz najnovejšega časa. C'e bi bila islika na višji steni, v večjem prostoru in če bi bil umetnik slikal z večjim duho\ nim zainosoni. bi mnogo pridobila na izrazitosti.
Najlepša je pa seveda slika Kristusa Kralja, ki naj lepo zažari vsako leto zlasti okoli praznika na zadnjo nedeljo v oktobru — v naših srcih!
Duhovniška sobota
v naši škofiji molimo vsako kvator-lU) iiedoljo po vseli pridigali in |)ri no-poldanski sliižhi Ixx/ji /a diiliovniKr. V I r/i( u molimo še posdbcj Ic nedelje zjutraj po šesti sv. maši pred Najsvetejšim uro molitve za duhovnike. Prav je to. saj vsi jxHrehujemo dohrih in svetih du(io\ nikov.
Sveti oee Pij XI. je dejal oh neki priliki: »liog v neihesih iii mi na zemlji ničesar bolj ne želimo, kakor da bi verniki molili in se žrl\ovali za duhovnike... Prosimo Boga. da nam da svetih duhovnikov. Ce imamo te. bo vse drugo prišlo samo po sebi: ee pa teh
nimamo, tudi vse drugo ne bo nič pomagalo.
Verniki naj torej z molitvijo in žrtvijo podpirajo niašnike pri njihovem odgovornem delu. Iz le misli se je porodila želja, naj bi verniki sobote po p r v e m petku z 1 a s t i . ali pa vse sobote, obhajali za duhovniške solxule. Soboto že od nekdaj posvečujemo Materi božji. III po rokah sred nice vseh milosli naj bi ob sobotah darovali molitve. s\ . mašo. s\ . obha jilo. \sa dobra dela. vse veselje, vse trpljenje in vse žrtve Bogu v ta namen, da bi posvetil duhov nike in v se. ki se na duhov niški
poklic pripra\ Ijajo. Prav nobenega novega bremena naj si ne naloži tisti, ki hoče obhajati duhovniško soiboto, le vse tisto, kar listi dan stori, sreča, prenese, to naj daruje za svetost duhovniko\. 1 udi ni treba, da bi prijatelji duhovniške sobote pristopili h kakšni organizaciji ali bratovščini. Z izpolnjevanjem namenov duhovniške sobote so že nridiuženi številnim katoličanom, ki za katoliške duhovnike molijo in se zanje žrtvujejo.
Sveti Oče Pij XI. je to delo blagoslovil. Ko je bil vrhovni poglavar salva-torijancev 21. novembra 1954 pri njem Л privatni avdijenci, je tako-le dejal: »Hvalimo in z vsem srcem blagoslavlja-mo to delo ... Ponavljamo, da nam je delo všeč, hvalimo ga, iskreno blagoslavljamo.«
Kdor je dobre volje, naj se pridruži temu velilkemu. važnemu apostolskemu delu. Tiha darovanja in žrtve bo Bog bogato plačeval!
To in ono
Nov oltar jc dobila kapela v si roti-šču in zavetišču na Skali. Jako posrečeno je napravil zanj načrt g. jirofesor Stanko Kregar iz Št. Vida. ki je tudi izdelavo oltarja stalno nadziral. Od starega oltarja, ki že res ni bil dostojen za najsvetejšo daritev, jc ostala samo še slika sv. Jožefa. Prej je bila pcxl steklom in smo menili, da je slikana na platno, pa je Ic od tisk. Če dobi oltar šc originalno sliko sv. Joži I a. bo res v vsej popolnosti v časil božjo in v spodbudo molilcem. Morda bi se dobil kakšen dobrotnik, častilec sv. Jožefa, ki bi bil priipra vi jen nakloniti si roti šču zncsdk za novo sil ko sv. Jožefa. Prav bi bilo. da bi bila izvršena kmalu, ker prihodnje leto obhajamo 10 letnico Vincenci-jeve konference v I ržiču. Tedaj bomo tudi povalbili vse dobrotnike in prijatelje, da si ogledajo lepo urejeno prostore sirotišča in kaijx'h).
Žegnuiijc imamo v naši žuipniji \ ok-tolbru. Letos se kar tri nedelje po vrsiii vrstijo v I a namen, /d i se pa. da nc-
kateri skoraj bolj vedo za žegiianje pri Sv. Ani in na Bistrici kot pa v l i-žičn. Žegnansko nedeljo obhajamo v župnijski cerkvi z lepimi slovesnostmi. Naj naredijo vtis na vsakega žuipljana! I a dan posebej vzljubimo isvojo župnijsko cerkev in spomnimo se njenih številnih poireb tudi pri — darovanju!
Dve božji poti so letos tržiški župlja-ni posebno upoštevali, ko so bile tafn posebne slovesnosti. Za tabor katoliških deklet na Brezjah je bilo oddanih v župnijskem uradu 100 izkaznic. V Vele-yi)vo so šle v skupini in s posebnim avtobusom 28. iivgusta žene in na zaključne slovesnosti v Velesovem se je peljalo iz 1 ržiča z avtobusom 98 oseb. Prav je, da so upoštevane cerkvene slovesnosti. saj imajo posvetne zaibave večkrat še preveč prijateljev!
Namesto cvetja na krsto matere je daroval krojaški mojster g. Leopold Ča-dež s soprogo Vinceniijevi konferenci din Г)0.—. Bog povrni!
Oznanila za oktober
Ко/д-nvoii.ska poho/.iiust se vriši ves incscc okt()l)("r ol) (Icliivnikili y.vtxci ol) pdl sedmi mi, It! lili |)Г1 (lv( (14 |)rvc(;a petka, ko je svetu ura, ill na vse petke, si; vrši o!) pol osmi uri. Ol) petkili bo y.ilrii/eiia s jxihoziiostjo molitvene pomoei k A. Oh nedeljah se vrši |M)ho/iiost popoldne. Udeležujejo naj se te lepe pohuž.iiosti tudi otroci, ki nuj pa po opravilu odich'jo naravnost na svoje domove. ()l) petkili nuj vsied |X)y,ne ure otroci ostanejo (lomu.
2. XVII. nedelja po Biiikoštih, prvu v mesecu ill ro/.eiivenska nedelja, /jutruj pri šesti sv. maši, ki je pred Najsvetejšim, je meseeno skupno sv. ohliujih) y,u шоуе in fante. Oh desetih je sv. maša s oridi^o in darovanjem tudi v cerkvi sv. Ane pod l,jul>eljeiii, kjer je ta dnu
žegiianje. V župnijski cerkvi so sv. maše v navad nem redu.
1. (kmI Male sv. Terezije.
4. Sv. I iančišek Serafinski. Oh šestih je or-glaiia sv. maša /.a III. red.
?. Prvi petek v mesecu. Oh .šestih je sv. maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je v župnijski cerkvi skiipnu molitev svete ure. ki ho priključena rožeiivenski pobožnosti.
Ч. XVIII. nedelja po Binkoštili in slovesni spomin posvečevalija cerkva. Ta dan je farno žejjnunje. Oh šestih in desetih je sv. maša pred Najsvetejšim in / dvema lilu^oslovoma. Oh desetih je slovesna sv. maša / leviti. Pred deseto sv. mašo цге procesi ju okoli cerkve med pet-
30.	XXI. nedelja po Binkoštih in zapovedan praznik Kristusa Kralja. Ol) šestih in deseti!) je sv. maša ])ied Najsvetejšim. O!) desetih je peta sv. maša. Pri siovesiiiii večernicah jxypol-dne je posvetitev Kristusu K Tal ju.
31.	Vijiilija k prazniku Vseh svetnikov. Ta dan je strogi post.
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod 2., sv. maša in vesoljna odveza 4.
Dekliška Marijina družba: shod 16., skupno sv. obhajilo 30.
Marijina družba za žene: shod 23., skupiio sv. obhajilo Ч.
Bratovščina sv. Uršule: sv. maša 21.. letni shod 25.
Molitvena pomoč KA: vsak petek zvečer ol) pol osmi uri.
Otroška pobožnost: na n)isijonsko nedeljo popoldne.
Marijini vrtci: po oznanilu.
Šolska sv. spoved: obvezna in označena po šolah in v oznanilu.
župnijska kronika za julij in avg^ust
Julija in avgusta v naši župniji rojenih: l<).
Juliju iu avgusta v naši župniji poročeni:
1.	Zima Franc, krojaški pomočnik, '1'ržič, l-Jiil)-Ijaiisku cesta 13, in Gregi Ana, prcdiliiiška (leluvku, 'l'ržič, i.Jiihljanska cesta 13. poročena 2. julija.
2.	Paplar Janez, /.eniljak, Bistrica 6. in Mihelič Frančiška, zasehuica. Dolenja vas št. 3 v župniji Ро(11)Г(!/.је, poročena 3. julija.
3.	Ambrož Jernej, tovarniški delavec, križe št. 1, iu Paplar Marija, prediluiška delavka,
Bistrica šl. (>, poročena 3. julija.
4.	/avršnik Fraiic^ usnjarski delavec, Tržič,
Cerkvena ulica >, iu Križman Angela, kuharica, I ržič, (Ilavtii trg 33, poročena 3. julija.
3.	Daear Rudolf, strojni ključavničar iu elek-trikar v predilnici, Tržič, Cerkvena ulica 3,
in Povirk Marija, prediluiška delavka, Tržič, Dekliški doni, poročena K), julija.
f). Kmetic Rudolf, predilniški ključavničar, Bistrica, in Jakopin Marija, prediluiška delavka, Tržič, Usnjarska ulica 1, poročena 13. avgusta.
7. Brišar Franc, predilniški delavec. Sv. Ana 2,
in (iaberc Jožefa, služkinja, Tržič, Pod Ko-kovnico 1, poročena 14. avgusta.
5.	Stransky Sigmund, tekstilni tehnik, Tržič,
Prediluiška ulica 3, in Korošec Albina, prediluiška uradnica. Tržič, Ljubljanska cesta 24, poročena 14. avgusta.
4.	Sniolej .Adolf, fotograf, Tržič, (ilaviii trg Ki.
in Jerala Duniela, prediluiška uradnica, Tr-
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, žu])nik v Tržiču. — /a urednika v Ljubljani: Dr. P. (;vid<) Kant, O. K. M. — /a /adružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejee.
jeni pesmi >Xebeški grad Jeruzalem . Ob pol treh popoldne so slovesne večernice in nato kajenje oltarjev med petjem Marijinega slavo-speva »Moja duša poveličuje Gospoda«:. Ta dan je pri vseh treh sv. mašah darovanje za jio-trebe farne cerkve, ki bodi toplo priporočeno.
II. Materinstvo Marijino.
16. XIX. nedelja po Binkoštih. V župnijski cerkvi so službe božje v navadnem redn. Ob desetih je sv. maša s pridigo in darovanjem v cerkvi sv. Jurija, ker je ta dan žegnanje bistriške soseske.
21. God sv. Uršule. Ob šestih je orglana sv. maša za bratovščino sv. Uršule.
2). XX. nedelja po Binkoštih in misijonska nedelja. Ob šestih je sv. maša pred Najsvetejšim, ki ostane izpostavljeno do končane desete sv. maše. Ta dan molimo za misijone in v misijonske namene bo porabljena tudi pušča današnje nedelje. Na predvečer bo obilnejše zvo-iienje k roženvenski pobožnosti, opozarjamo iia to nedeljo.
25. God sv. Krispina, patrona čevljarjev.-
28. Sv. Simon in Juda, ajiostola. Ob šestih je orglana farna sv. maša.
žič. Prediluiška ulica ta, poročena 24. a\-gusta.
Julija in avgusta v naši župniji umrli:
1.	Tadel Marija, hči tekstilnega tehnika, rojena in umrla v Tržiču, l.jubljaiiska cesta 24, dne 2. julija.
2.	Mrtvorojeiiec.
'■>. Pavlin Alojzija, vdova-zasebiiica, rojena ". 6. IH'59 pri Sv. .Ani. umrla v Tržiču, Pol na /.ali rovt 2, dne 12. julija.
4.	Ferlan Jožef«, vdova-zasebnica. rojena 2. '■>. INiT pri Sv. Ani, poročena 17. 3. IHN?, umrla v Tržiču, Ljubeljska cesta W, dne 1K. julija.
5.	Mehle Katarina, gospodinja, rojena 1. IH41, poročena 24. 1L 1414, umrla v Tržiču, Ljubeljska cesta 60, due 2H. julija.
6.	Kopač Pavlin«, žena predilniškega dela\ca, rojena 26. 1. 1402 iia Jesenicah, poročena
11.	?. 1412, umrla na Bistrici 64, dne 24. julija.
7.	Arnež Marij«, vdova-zasebnica. rojena 18.
12.	1871 v Preddvoru, poročena 2). 2. 1406, umrla v Tržiču, Na Blektih I, dne 12. avgusta.
Poročil« od drugod:
1.	Benivs Jakob, postajenačelnik, Bistrica 41. in Boskovič Krn«, Bistrica 47, poročena v Ljubljani pri <м). frančiškanih, 15. avgusta.
2.	Marija Stroj, rojena v 'Tržiču šl. 110, dne II. 8. 1407, poročena v Smartneni pri Kranju, 14. avgusta 1418 s Karkuta Jožefom.
i. Pogačnik Marija, rojena v Tržiču St. 160, dne 28.7.1407. poročena v Kranju 28.8.1418 / .Mihelčič Karlom.