w7 » r/ List 50 d j® \ * ■'V.'v'V'V \ . N , * ■ 3 •. «fffiui 4 J . I.. .7 Fig i v t, K • % ' - ?. * - i LX i / in na po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (iüserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. j za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 12. decembra 1902. ^v" ™x "I" ' I * r i g i ' I 1 w m - " « * * * * * . ^ * > iL ■ * . * * - je « m. • » .. • . - * » m a * a . 9 * » > . * ■* * * t j , -» . » .g i > , . s . j «s j * ^ » * » * * . l i * - ^. . .1 */. % Obrtni shod v Ljubljani. Obrtni stan na Kranjskem sicer živo čuti posledice dandanašnje tehnike, posledice novih proizva jalnih razmer, ali stori vender jako malo, da si pridobi sredstev za povzdigo male obrtnosti in doslej ni mogel priti niti do jednotne organizacije. Obrtnih zadrug je sicer v deželi kacih 40, ali mej njimi ni bilo dosedaj nikake zveze in so bile vsled tega jednotne akcije v prid obrtnije nemogoče. zbornice, gosp. Lenarčiča, imenovanega zastopnika ministrstva, zastopnika idrijske zadruge ter predlagal, odposlati vladarju udanostno brzojavko. Z navdušenjem sprejeto. Prvi govori zadružni inštruktor o namenih ustanavljajoče se obrtne zveze. Njeni nameni so namreč organizacija obrtnega stanu, ki so že pri kaki zadrugi, ter pridovanje za zadruženje one obrtnike, ki še niso v nobeni zadrugi; izobraževanje vajencev, njih strokovne izdelke razstavljati na obrtnih razstavah; obrtne nadaljevalne šole; tečaji za mojstre; strokovni tečaji sploh; tečaji za knjigovodstvo; na- daljno izobraževanje pomočnikov; ustanovitev suro- vinskih društev, mojstrske bolniške blagajne, javna zalaganja; zavarovalnice za slučaj starosti in one da ie to na škodo vsemu obrtnemu stanu in vsled Nekateri dalekovidnejši obrtniki so sprevideli, moglosti itd. Govornik obljubi posredovanje pri vladi za državno podporo novi zvezi. Predsednik trgovske tega so sklicali lani na dan 8. decembra načelnike ne in obrtne zbornice gosp. Lenarčič je istotako toplo katerih obrtnih zadrug na posvetovanje, kako ustva- pozdravil novo zvezo, izjavil, da je naloga trgovske riti jednotno organizacijo. Na tem sestanku se je jn obrtne zbornice slediti vsem obrtnim pojavom, ter sklenilo, ustanoviti zvezo obrtnih zadrug na Kranjskem. izvršitev tega namena je bil izvoljen priprav- obljubil, da bo zbornica vse storila, da pospeši delovanje zveze obrtnih zadrug. Tajnik pripravljalnega odbora, g Fran J e 1 o č n i k ljalni odbor, ki si je izvolil za predsednika načelnika je prečital nato zapisnik pripravljalnega odbora. Iz zapisnika je posneti, da je dosedaj pristopilo novo snujoči se zvezi izmed 40 obrtnih zadrug na celem Kranjskem osem, in sicer: 1. zadruga krojače v, klobučarjev in rokovičarjev s 115 člani; 2. zadruga mesarjev ljubljanske zadruge brivcev in lasarjev gosp. Engel berta Franchettija. In temu odboru, ki osem sej med letom, se je zahvaliti, da se imel mogel ob obletnici, v ponedeljek vršiti ustanovni shod kot prvi občni zbor „Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug". Shod se je vršil 70 članov; v „Mestnem domu zadruga brivcev 25 članov i čenši ob 9. uri dopoludne. Zvečer poprej \ pn-so se že kovinskih obrtnikov 66 članov; zadruga zadruga pekov 35 članov; 6. zadruga gostilničarjev in kavarnarjev sestavili v steklenem salonu pri „Zvezdi" delegatje 320 članov; 7. zadruga rokodelcev in dopuščenih obrtnikov 88 članov in 8. zadruga rokodelcev v Idriji o vseh raznih obrtnih zadrug, ter se razgovarjali točkah dnevnega reda. Prišel je tudi obrtni inštruktor 156 članov, skupaj tedaj 885, ki imajo 43 zastopnikov. trgovinskega ministrstva. zvezni odbor se izvoli z vzklicem naslednjih Dne m. ob določenem času je otvoril pred- 12 udov gg.: Kramar Josip, Dachs Ivan in Ber- sednik^>ripravljalnega odbora, gospod Franchetti ga nt Štefan, vsi trije gostilničarske zadruge; nadalje: zborovanje, pozdravil prav lepo število delegatov in Sirk Ivan (mesarska zadruga); Didič Fran za Idrijo, obrtnikov, posebno še predsednika trgovske in obrtne Skrbeč Fran za Lož, Schlegel Edvard in Krega r Stran 492. Letnik LX. Ivan (kovinska zadruga), Jeločnik Fran in Roj in a da se pravila prevedejo na slovensko, ter se potem Josip (krojaška zadruga), Schrey Ivan (pekovska čitaj o pri drugem občnem zboru, ki se vrši kmalu zadruga) in Engelbert Franchetti (brivska zadruga), po novem letu. Sprejeto. Podpore se določijo, kakor Namestniki pa so gg.: Krvarič, Tončič, Lavrič, so običajne pri takih blagajnah, t. j. zdravniška pomoč Jenko. Novak in št ur m. Računskim preglednikom v slučaju bolezni, a pri boleznih, ki trajajo nad tri se izvolijo gg.: Leden, Lenček, Al. Pogačnik: dni, tudi denarna podpora. namestnikom pa Pock Fran. . Predlog glede prireditev potovalnih zborovanj s predlogu glede enakomernega zadružnega ura- strokovnim predavanjem in o pomenu obrtnih zadrug dovanja, namreč glede enotnega knjigovodstva in sta- je govoril jako temeljito gosp. Št ur m. Predlagal je tistike, se je oglasil ministrski odposlanec, ki je pri med drugim, naj se stremi za tem, da se ustanovi v ker se tozadevne knjige in tiskovine že pripravljajo poročal, naj se v tem oziru še par mesecev potrpi, trgovinskem ministrstvu obrtni oddelek. Za poučne obrtne shode je treba inštruktorja, ki zna naš v ministrstvu. Najživahnejša debata se je razvila pri materni jezik. Sprejeto. Začasni predsednik prečita pismo župana Hribarja, ki je bil službeno zadržan, se zborovanja udeležiti, a želi novi zvezi najboljše, ter jo zagotavlja svoje naklonjenosti. Za to in za predlogu glede izdajanja obrtnega časopisa kot zvez nega glasila. Začasni predsednik Franchetti utemeljuje posebno dokazilno in stvarno potrebo lastnega glasila, povdarjajoč povsem prav, da bi brez glasila snujoča se zaveza bila mrtvorojeno dete. Zato pred- prepustitev dvorane zahvala. se izreče županu najsrčnejša laga, naj ustanovni shod sklene potrebo takrga glasila, ter poveri nov cdbor, da ukrene vse potrebno. Delegat Fr. Didič iz Idrije je proti temu, da bi bil vsak član zaveze obvezan, naročiti Franchetti pojasni, da bi dobivali člani list brez- si tudi list. plačno Nato je zaključil začasni predsednik to velepo-membno zborovanje. Po zborovanju se je vršilo konstituiranje novega odbora, ter so bili izvoljeni gg.: predsednikom Franchetti, podpredsednikom Kregar, blagajnikom i letni prispevek bi bil nekoliko višji, na pr. Schlegel, zapisnikarjem Fr. Jeločnik krono. Delegat Dachs predlaga, naj bi se končno sklepanje o tem predmetu za danes še opustilo, ker morajo posamezni odposlanci zadrug v tej zadevi » Popoludne ob 1. uri se je začel v gostilni pri Zvezdi" (Krisch) prav dobro obiskani banket. še vprašati doma. Delegat Kregar se pridruži Dach-sovemu predlogu, češ, naj občni zbor o tem defini-tivno sklepa. Ob jednem predlaga dvakratno mesečno izdavanje. Na glasovanje pride D ach so v predlog, ki pri- Politični pregled. Notranji položaj Sedaj se vse suče okrog češko se tudi sprejme. Pri točki glede višine letnih spevkov predlaga začasni predsednik Franchetti jevo ministrstvo. Čehi seveda nečejo sprejeti teh ponudb nemške sprave. Nemci so formulirali svoje zahteve, ne, ker si žele sprave, nego ker jim je na tem, da se ohrani Körber - ■iMlHH HHHHHHHffHBMflHlH. ker naj se določi 1 krono za slučaj, da se bo izdajal lastni list. Ker so se tudi tukaj nekateri delegatje izgovarjali, da nimajo tozadevnih pooblastil svojih zadrug, je poučil zborovalce magistratni svetnik gosp. so Nemci svoje ponudbe nalašč pretirali. Vsled tega sestavijo Čehi protiponudbe Ta igi se bo še nekaj Časa nadaljevala Gre se namreč zato, da se krivda za ponesrečenje sprave na drugo stranko. Nemci to krivdo radi zvalili na čehe Čehi 14 Gosposka zbornica Šešek kot zastopnik mestne občine, da so delegatje pride zopet v veljavo že eo ipso pooblaščeni o potrebnem sklepati in dovoljevati. Obveljal je pri glasovanju deducirani predlog predsednikov za 30 vin. letnega prispevka za osebo. radi zvalili na Nemce Mej tem pa preteče čas in Gosposka zbornica je imela v soboto sejo. Vzprejela je več zakonskih načrtov so bili vzprejeti v poslanski zbornici, med njimi tudi glede podpor po ujmah prizadetim deželam in občinam. Razpravljala je tudi Nekateri odposlanci zadrug so obljubili, da so priprav- 0 zakonskem načrtu glede terminske kupčije z žitom. Vzpre- ljeni pavšalno prispevati na leto tudi 40 kron. tej točki se je oglasil poučljivo tudi gosp. dr. M ur ni k kot tajnik trgovske in obrtne zbornice. Za prihodnji občni zbor se določi zopet Ljubljana, a nadaljni občni zbori se bodo vršili premenje-valno tam, kjer bo največ zavezinih članov. A V Pri točki o ustanovitvi obligatorične mojstrske bolniške blagajne se razvneme zopet daljša debata- jela ga je zopet v prvotni obliki in ne tako spremenjenega, kakor je hotela glede paragrafa 12 poslanska zbornica. Ta zakonski načrt romal bo torej zopet v poslansko zbornico, ki ga gotovo sprejme in sicer brez glasov italijanskih poslancev. Vladni opomin parlamentarnim strankam Fremdenblatt tem nego u piše če se odtrga še ta spravna nit, se s odtrga tudi življenska nit parlameütu. Gre se za več za notranji mir Sedaj zadaji čas in ni več nobe nega odloga Nagodbena pogajanja med Avstro - Ogrsko Vladni odposlanec dr. Roller pojasni razmerje prosto- Nagodbena pogajanja med obema državnima polovicami so se voljnih in obveznih bolniških blagajn, ter raztolmači najvažnejše paragrafe iz tozadevnih pravil. Na predlog Kregarja se celotno čitanje opusti, ter se prepusti te dni zopet pričela Zaradi tega prišel v nedelj ogrski ministrski predsednik Szell na Dunaj Naš ministrski predsednik je bil v petek v dolgotrajni avdij pri upravnemu odboru, da potrebno ukrene. Sklene se: gajanjih inci pri cesarju kateri se je cesar z dr. Körberjem razgovarjal o teh po soboto pa je imel naš ministrski svet svojo 1 ustanoviti bolniško blagajno; 2. odbor naj priskrbi, sejo, v kateri se je istotako posvetoval o tem vprašanj Vest Letnik LX. NOVICE Stran 493. da misli Nemčija odpovedati naši državi trgovinsko pogodbo Najprej hoče ta zakonski načrt preurediti m vznemirila je Daše in organske vladne kroge in gotovo tudi določiti obrtno provzročila ta nova pogajanja. Liga proti dvoboju za Avstrijo se je konstituirala Predsednik • • lej je grof Thun-Hohenstein, podpredsednika pa Bilinski in Clumeeky. Načrt zakona o ločitvi zakonske zveze. Itali- janska vlada predložila zbornici načrt zakona o ločitvi zakonske zveze. Zbornica pa izvolila odsek, obstoječ iz de- vetih članov ki naj poroča. ta zakonski načrt prouči in o njem pravico prodajanja in točenja žganja, tem oziru razločuje tri vrste razpečavanja: Prodajo na debelo v zaprtih posodah, ki drže najmanj pet litrov. 2. Koncesijonirano pravico, točiti žganje gostom v nezaprtih posodah čez ulico, ter prodajati v zaprtih posodah v poljubni množini. Koncesijonirano prodajo na drobno v zaprtih V ta odsek pa je bilo izvoljenih Šest takih posodah od ene osminke litra višje. zbornici poslancev, ki so odločno proti temu zakonskemu načrtu, a tiije taki poslanci, ki so za ta načrt. Očividno je torej, da je italijanska vlada doživela pri ti priliki hud poraz. Nemški državni zbor. V nemškem državnem zboru nadaljujejo socijalisti z vso odlcčnostjo boj proti novim carinskim tarifom. Večina državnega zbora pa hoče na vsak način v najkrajšem času spraviti pod krov te carinske tarife. Da Vlada hoče s tem doseči, da bo prodaja žganih pijač na drobno od žganjetočev popolnoma ločena. Dalje hoče, da naj so žganjetoči od drugih obrti popolnoma ločeni. Važna in za trgovce z žganjem usodna je določba v načrtu, da se v prostorih, kjer se žganje toči, ne sme izvrševati nobena obrt. S tem prišla obstrukciji socijalistov v okom, namerava spre- se hoče zabraniti, da se v prodajalnah, kjer si morajo meniti zbornični opravilnik tako, da ne bi smel noben go- vornik govoriti nad pet minut in da predsednik sam imel pravico določevati govornike. V Nemčiji se nimajo, kakor se vidi, nič kaj rogati našim parlamentarnim odnošajem Podpore macedonske begune. Bolgarski knez Ferdinand je daroval za macedonske begune, katerih je bolgarsko-macedonski meji, 10 000 frankov. vedno več na Knezova mati Sofija pa je darovala 5000 frankov. Onih 10.000 rubljev, katere je darovalo slovansko društvo v Petrogradu, je razdelil med begune ruski odposlanik Bahmetov. V Dubnici na bolgarsko-macedonski meji se ustanovil poseben odbor. nesrečno turško rajo. Tudi pobira raznovrstne darove za to bolgarske gospe zbrale so se v te nesrečneže. Po večjih mestih bolgarskih se prirejajo predstave in koncerti v isti namen. Pri jednem samem takih koncertov so nabrali 5000 frankov. Turški zastopnik je pri ruskem odposlaništvu protestiral proti takemu nabiranju darov, pa zastonj, kajti dobil je zasluženi odgovor. Obrtnija ljudje nakupovati živila in druge za vsak dan po trebne reči, ne daje ljudem neposredna prilika, uživati žgane pijače. Istotako važna je določba glede najvišjega šte- vila žganjarn; določba, katera kakor pravi načrt po izkušnjah drugih držav mnogo pripomore omejitvi žganjepitja tem oziru je v načrtu dolo blagotvorno čeno: na vsakih 500 prebivalcev ena koncesija za žganjetoč in ena za prodajo na drobno. Načrt vender pušča tukaj vratca odprta, ko pravi: Politična deželna oblast sme za posamne ob- poseben odbor, ki bode pobiral po vsej Bolgarski darove za Čine, ki so bolj razsežne, zaslišavši mnenje občine deželna in sporazumno z deželnim odborom izjeme dovoliti. Če naj bodo prodajalne za žganje ob nedeljah, praznikih in ob dnevih, ko se običajno mezda izplačuje, zaprte, ima zopet pravico odločevati vlada sporazumno s trgovsko zbornico. Kdor da očividno pijanemu ali otroku opojne pijače za denar, čaka ga po zakonu zapor od treh dni do treh mesecev ali denarna globa od 20 do Zakon proti pijančevanju 1000 kron. Dolga, ki ga je naredil pivec za pijačo, upnik Naša vlada je storila svojo dolžnost, da je pred ne more iztirjati, ako ob času, ko je dolžnik naredil ložila državnemu zboru zakonski načrt, ki ima namen. ta dolg* kakega prejšnjega dolga za pijačo istemu upniku ni plačal. Poroštva in zastave, da se bo ta dolg gotovo plačal, so neveljavne. tem svojo dobro voljo, in po našem mnenju bi dr- Kdor bi 80 hotel teJ določbi izogniti in bi za- žavni poslanci gotovo prav mnogo dobrega storili, bteval, ter prejel pismeno zagotovilo, da bo s pijačo uživanje opojnih pijač, ako ne popolnoma preprečiti, pa vsaj znatno omejiti. Naša vlada pokazala je pri bi dr- ako bi v državni zbornici predlagali, naj se tudi o tem zakonskem načrtu nujno razpravlja in naj se prej ko prej uveljavi. Onim, ki so pri prodajanju tega človeškega strupa imeli in še imajo ogromnega do narejeni dolg gotovo plačan, zapade kazni od treh dni do treh mesecev zapora ali od 20 do 1000 kron denarne globe. Kogar bo v teku pol leta na očitnem kraju več- bička, seveda ta zakon ne bode po volji in si niso krat pijanega videti, čaka ga kazen zapora od enega morebiti niti mislili, da stopi vlada tako hitro njim k • ■ pred državni zbor; ali kaj naj bode dobiček pojedinčev dne do štirih tednov ali globa od 10 do 500 kron. Kdor se upijani, kadar ima vršiti kako delo ali nasproti gmotnim in duševnim koristim več stotisoč, opravilo, katero » če se v stanu pijanosti opravlja da, celo milijonov prebivalstva. Prepričani smo j da nevarno življenju, ali telesni varnosti koga dru ustrežemo svojim čitateljem, ako jih z določbami tega zega, zapade zopet kazni od treh dni do treh mesecev zakonskega načrta nekoliko natančneje seznanimo. ali od 20 do 1000 kron. * Stran 494. Letnik LX. Kdor stori samo na sebi kažnjivo dejanje v stanu se teleta rada ližejo in se tako prav lahko zastrupijo popolne pijanosti, čaka ga kazen za pijanost in sicer, z živim srebrom. če je dotično dejanje zločin, zapor od 3 dni do Ena mesecev, če pa je prestopek, zapor od 1 dneva do mesecev ali v denarju globo od 10 do 1000 kron. To so glavne določbe novega zakonskega načrta. Novi zakon se bo raztezal ne samo na one, ki najpogostejših telečjih bolezni je driska, Kakor hitro spoznamo to bolezen se je moramo precej lotiti; če še ni kaj prida razvita, tedaj prav dobro deluje kuminov čaj i ravno tako surova jajca. Pri močnejši driski dosežemo najboljši uspeh z opijevimi hočejo z žganjarnimi še le začeti, ampak tudi že na kapljicami. Razun tega moramo vsem driskavim te- obstoječe, in to zaradi tega pravi načrt ker letom zmanjšati množino krme do polovice > časih čezmerno število žganjarn zelo pospešuje obilno pijan- celo več. čevanje in zato treba to število takoj skrčiti. Ozir mleka, ki ga dajemo teletom prvih 14 dnij, Načrt govori večinoma samo o prodajanju in je najbolj primerno, da dobivajo materino mleko. Po- točenju žganja. Gotovo je to najhujša vrsta pijanče- trebno pa je, da se poklada kravje mleko gorko, dalje vanja. Toda vsaka pijanost je od hudega. Skušnje ne smemo mleka tako kar meni nič tebi nič posta- drugih dežela uče, da kjer je upadlo uživanje žganja, viti pred mladiča, češ: zdaj se pa dobro imej. Ampak tam je silovito zraslo uživanje piva. Če je redkejši zelo primerno je, da si nabavimo napajalno golido, alkohol v pivu kakor v žganju, se pa tim več piva iz katere mora tele mleko polagoma sesati po dudlju; popije, tako da pivopivci použijejo vsaj toliko alko- ki je ponarejen po sesou. Na ta način najbolje po- hola, kakor žganjarji. Tako govori dr. med. Delbrück snemamo naravno sesanje, posebno, ako postavljamo v svoji knjigi: „Hygiene des Alkoholismus", in sklepa: napajalno golido na tla, tako da mora tele rabiti Pivo žuga postati ena najhujših šib novega stoletja, neko silo, da pride do svojega mleka. Mleka ne smemo Zatorej, če zakon določuje maksimalno število žga- nikoli mešati z vodo. Ob času, ko dajemo mleka vedno njarn, naj bi določil tudi maksimalno število gostiln, manj, pričnemo goniti tele na vodno korito, paziti To živo pogrešamo v načrtu. In to priporočamo našim pa moramo, da se preveč ne nasrka bistre vodice. poslancem v uvaževanje. izreji mlade živine. Najbolj primerno je, napajati po krmitvi, katero pričenjamo po navadi z mlekom. Kolikorkrat kravo po teletu pomolzemo, tolikokrat naj tudi tele dobi mleko. Kadar pozneje molzemo samo dvakrat na dan, zadostuje tudi samo dvakratno napajanje teleta. Seno, namenjeno teletu, pa vržemo zjutraj v prav nizke jasli in kar zvečer ostane, to damo kravam, da dobi Pri izreji mlade živine ne smemo zabiti nego- tele naslednji dan sveže seno. Tele se skoro celi dan vanja kože, ki je za dober napredek živine velike po malem ukvarja s senom in tako se najbolje na- važnosti. Že od prve mladosti nikari ne zamudimo vadi na grobo krmo. Tudi sol začnemo pokladati telet sleherni dan izkrtačiti, kar jim oči vidno dobro prav po malem takrat, ko začne tele dobivati menj dene, ker tako rada drže. Čim bolj jim varujemo kožo mleka. nesnažnega prahu, tim čisteje je delovanje kože v prid Vsa mlečna nadomestila, kakor laneno seme, živali. Kadar prihaja živina s paše domov, je bistveno, sladne kali, moke in razna močna krmila ne morejo da vsako žival posebno po hrbtu očohamo (oštrgljamo), kravjega mleka nikdar popolnoma nadomestiti in ker s tem odstranimo jajca govejega zolja. Ako čo najbolj prav je, ako se razun gori omenjenih krmil hala ne rabimo, prodro jajca polagoma v kožo in pro- (mleko, oves, otrobi, seno) ne rabi nikakih drugih vzročijo naslednjo zimo pod kožo ličinke, ki delajo mlečnih nadomestkov. živini veliko sitnosti in bolečin. Način izreje mlade živine, kot smo ga tu opi- sali, je v navadi pri Švicarjih in nima namena, da bi dosegli pri živalih prvo leto kolikor moč veliko težo. Hočemo samo popolnoma navaden, pravilen znebiti. Kakor (normalen) razvoj, ki naj s pomočjo utrjevanja in za- Seveda pripomore kožna snaga tudi k temu, da se razen mrčes, posebno uši, ne more na mladi živini tako zlahka naseliti. Kljub temu pa se teh nepridi pravov ne bomo mogli popolnoma hitro opazimo na mladi živini uši, je najbolje, do dostnega gibanja zabrani bohotno (mastno) obliko. tična mesta z živinskimi škarjami na kratko ostriči Tele mora svojo krmo predelati, svoja pljuča, svoje in z roko v ona mesta vdrgniti toplega lanenega olja; to mazanje ponovimo čez do dni, ker so se uteg- nila morebitna jajca mej tem izvaliti in je treba zalego z nova ugonobiti. Mej vsömi sredstvi zoper uši je laneno olje še najbolj nedolžno in tudi ne zajeda kože, kakor na pr. tobakov izvleček ali živosrebrna ude krepiti, in tako dobimo govedo, ki res spolni pozneje naše upe, ki smo je stavili nanj. Ponovimo, da je ravno prvo leto za nas konečni smoter ali cilj pri izreji največje važnosti. Kar v prvem letu zamudimo, tega ne moremo nikoli več popraviti. zamudiš, pravi pesem, na veke ga Kar časa mazila Živo srebro je tudi vsled tega nevarno, ker zgubiš. Letnik LX. NOVICE Stran 495. To velja, kakor o mladosti človeka, tudi o izreji imeli, tedaj so mu dali priimek „Bourgeois", in odslej mlade živino. Prvo leto je podlaga, je temelj, na kojem ga sploh nihče ni imenoval drugače. moramo zidati naprej; če hočemo sezidati pravilno, hasnovito poslopje živalskega organizma, mora biti temelj trden in pravi. Slul kot nenavadno spreten v svojem poklicu kot mizar. Da, tuintam se je ukvarjal tudi z rezljanjem. Pravili so tudi, da je skrajno prenapet, da Sicer pa ta način izreje živine ni ravno težaven, je privrženec komunističnih, da, celo nihilističnih teorij » Treba je zlate snage in velike tožnosti, da se stori marljiv čitatelj pustolovskih in krvavo-groznih ro- vse v pravem trenotku, treba tudi nekoliko ljubezni manov, vpliven volilec in spreten govornik na občnih do stvari same, da pri vsaki živali posebej takoj opa- delavskih in kmetskih zborih, zimo razne slučajnosti, ter ne čakamo še le, da se ta ali ona bolest razvije v grozečo pošast. Zelo dobro je živali tehtati vsak mesec; tehtnica nam najbolje pove, za koliko smo prišli naprej v kakem času. Prehiter ali prepočasen raz vitek nam pokaže tehtnica veliko hitreje in določneje, kot moremo to presoditi s prostimi očmi. Kaj takega vidimo po navadi še le tedaj, ko je napaka vže precej velika, dočim nas tehtnica mnogo preje pouči. * * ubil Branitelj je bil plediral za nerazsodnost. Kako naj se drugače razloči, da je ta delavec svoja najboljša odjemalca, bogata in dobro pla- čujoča to je priznaval sam pri katerih bil zaslužil v dveh letih 3000 frankov to se je raz vidilo iz njegovih knjig. Le eno tolmačenje je mo- goče: Blaznost, trdna ideja deklasiranca, ki se ma- ščuje z umorom dveh bourgeois nad vsemi bourgeois; Morilec. in branitelj je kaj spretno opozoril na priimek, ki so ga ljudje dali njemu, zapuščenemu od starišev, s temi besedami: „Ali ni to ironija, in sicer ironija, ki spravi lahko v obup tega nesrečneža, ki nima ni matere ni Spisal Guy de Maupassant. Prevel Teodor Vasiljevič. očeta ? On goreč republičan, pa kaj pravice, on Branitelj je bil plediral za nerazsodnost, naj se tolmači drugače ta čudni zločin ? Kako spada med privržence one politične stranke, katere je republika nekdaj morila in preganjala, katere pa Nekege dne so našli blizu vasi Chatou v trstju sedaj kaj rada sprejema v svoje naročje, one stranke, dvoje skupaj zvezanih trupel, moža in ženo, oba v kateri je požiganje navaden princip, in umor vsak-družabnih krogih dobro znana; bila sta zelo bogata, danje sredstvo. ne več prav mlada in jedva eno leto poročena, zakaj Ti žalostni nauki, ki se sprejemajo na shodih žena je bila še le tri leta vdova. s takim odobravanjem, so pogubili tega človeka. Slišal Kolikor se je znalo, nista imela sovražnikov; je, kako so republičani, celo ženske, da, celo ženske, tudi ju niso ničesar oropali. Vse je kazalo na to, da koprneli po krivi Gambette, po krvi Grevyja; njegov sta bila ubita drug za drugim s kakim dolgim že- bolni duh se je pretresel; hotel je videti kri > kri leznim orodjem in potem vržena z brega v reko. buržoajev! Preiskava ni spravila ničesar na dan. Ribiči j Ne njega, gospoda moja, ne smeste prokleti, katere so izprašali, niso vedeli nič, in če so hotele pač pa komuno! oblasti pustiti vso stvar, kar se je neki mlad mizar iz sosednje vasi, neki Georges Louis, s priimkom „Bourgeois", sam obdolžil zločina. to Na vsa vprašanja je odgovarjal „Moža sem poznal dve leti, ženo šest mesecev. Prihajala sta često k meni, ter si tudi pri meni često dala popraviti staro pohištvo, ker sem precej spreten v tem delu. „Ako ga je kdo vprašal: „Zakaj ste ju ubili?* je odgovarjal svojeglavno: „Ubil sem ju, ker sem ju hotel ubiti?" Več se ni dalo spraviti iz njega. Ta Človek je bil brezdvomno kak nezakonski otrok, ki so ga najprej dali v rejo kje na deželi, a ga potem popolnoma zapustili. Imena ni imel druzega, kot Georges Louis, a ko je vzrastel ter čimdalje bolj Odobravajoče šepetanje se je začulo po dvorani. Vse je čutilo, da je branitelj z uspehom izvršil svoj nalog Državni pravdnik se ni oglasil za republiko. Sedaj je vprašal predsednik obtoženca navadno vprašanje! » Obtoženec, ali imate svoji obrambi mogoče še kaj pristaviti? Mož je vstal. Bil je male postave, plavih las in sivih, srepih, bistrih oči. Iz tega slabotnega života je zadonel močan, gotov, jasen glas, ter uničil h kratu mnenje, ki so ga imeli poslušalci o njem. Govoril je glasno, v deklamatoričnem tonu, toda tako čisto, da so se Cule najtičje besede do zadnjega kota v dvorane. „Gospod predsednik, ker nočem iti v kako no- kazal svojo nenavadno nadarjenost, svojo čuvstvo- rišnico in ker pojdem celo rajši pod giljotino, hočem ' M vanje in mišljenje, kakoršnjega njegovi tovariši niso Vam povedati vse. Stran 496. Letnik LX. Ubil sem tega moža in to ženo, ker sta to bila moja roditelja. Prišel je večkrat meni, naročeval pri meni delo ter plačeval zelo dobro. Tuintam se je zelo z Sedaj poslušajte in potem sodite! Ženska, ki je porodila sina, ga mano malo pomenkoval o tem in onem; Čutil sem dala nekje v ljubezen do njega. Saj je bilo vse eno, kam je njen sokrivec nesel rejo. ubogo nedolžno bitje, ki je bilo obsojeno bedi. samoti nezakonskega rojstva, da, še več, Začetkom tega leta je privedel svojo ženo, mojo večni mater seboj. Ko je vstopila v sobo, se je tresla tako močno, da sem menil, da ima mrzlico. Potem je pro- smrti! Zakaj, ako ga zapusti dojica, ako ta ne dobi sila za sedež in kozarec vode. Govorila ni nič, srepo ga lahko pusti lakote in sra- ogledovala moje pohištvo, ter odgovarjala na vsa nje- več mesečnega plačila, mote umreti, kakor jih to stori toliko. gova vprašanja narobe in nič druzega kot „da" ali Zena, ki me je zredila, je bila poštena, bolj ženska, bolj velika, bolj materinska nego lastna moja n ne « Ko sta odšla, sem menil, da je malce prenapeta. Drugi mesec je prišla zopet.. Bila je mirna, ter mati. Vzgojila me je. A ni storila prav, storivši svojo se popolnoma obvladovala. Ostala sta onega dne dolžnost. Bolje bi bilo, da puste poginiti ona uboga dolgo, ter mi dala veliko naročilo. Videl sem ju še bitja, katera vržejo tja na deželo, kakor se pometejo trikrat, ne da bi kaj slutil; a nekega dne je začela z smeti tja v kot. menoj govoriti o mojem življenju, o moji mladosti, Vzrastel sem s temno slutnjo, da imam mladež o mojih stariših. sramote na sebi. Drugi otroci kega dne „bastarda". so me imenovali ne- Odgovoril sem: „Moji stariši, madame, so bili Vedeli niso, kaj pomeni ta be- lopovi, ki so me zapustili!" Tedaj je dejala roko na seda, ki jo je gotovo kdo izmed njih slišal od svojih srce, ter se zgrudila nezavestna na tla. Takoj sem starišev. Tudi jaz nisem vedel, a čutil sem. si mislil? „To je moja mati!a a pazil sem dobro, da Bil sem to pač smem reči izmed najbolj bi se ne izdal. nadarjenih v šoli. Pošten mož, morda tudi ugleden Tedaj sem začel popraševati. Zvedel sem, da sta mož bi bil postal, da me niso moji stariši tako zlo- se poročila prejšnjega julija in da je bila moja mati činsko izpostavili. še tri leta vdova. „Besedičilo" se je sicer, da sta Da, tako zločinsko so ravnali z menoj. Jaz sem se ljubila že za časa prvega soproga, a dokasa za to bil njih žrtva, oni so bili krivci. Jaz sem bil nedolžen, ni bilo. Jaz sem bil ta dokaz, katerega sta najpoprej oni se me niso usmilili. Morali bi me ljubiti, a za- skrila in potem upala uničiti, vrgli so me. Njim se imam zahvaliti za življenje pa je In čakal sem. Prišla je nekega dne kot vedno v spremstvu mojega očeta. Onega dne se mi je zdela življenje kak dar? Moje je bilo gotovo nesreča! Ko zelo ginjena, zakaj, nisem vedel. Predno je odšla mi so me tako sramotno izdali, jim nisem bil nič več je dejala: „Hočem Vam dobro, ker ste poštenjak in dolžan, razun osveto. Zagrešili so na meni najhujši, priden delavec. Gotovo bodete kedaj nameravali se najgrši, največji zločin, ki se sploh more na kakem oženiti, hočem Vam pomoči, da svobodno izberete bitju zagrešiti. Človek, ki je razžaljen, udari; človek, ki je žensko, ki Vam ugaja. Tudi jaz sem bila nekdaj proti svoji volji omožena in vem, kako se s tem trpi. Sedaj okraden, si vzame svojo last s silo nazaj. Človek, ki sem bogata, brez otrok, svobodna in gospodinja svoje osleparjen. trpinčen, stiskan, ubije; a tudi človek, jega premoženja. Tukaj je Vaša dota!" ki je oskrunjen, ubije. Jaz sem bil hujši osleparjen, Ia dala mi je velik, zapečaten zavitek. Pogledal okraden, trpinčen, moralično potolčen in oskrunjen, sem jo srepo in dejal potem: „Ali ste moja mati? « nego oni, ki imate za njih jezo odpuščenje. Omahnila je tri korake nazaj, ter pokrila oči z Osvetil sem se, ter ju ubil. To je bila moja pra- rokami, da me ne bi videla. On, mož, moj oče, jo vica, moja postavna pravica. Kot nadomestilo za nesrečno življenje, ki so mi ga dali, sem jima vzel njiju srečno življenje! Dejali bodete, da sem morilec svojih starišev! Ali so bili to moji stariši, ko sem jima bil vem, vjel v svoje roke, ter vskliknil: rAli ste znoreli? Ogovoril sem: „Nikakor nisem znorel. Jaz da ste Vi moji stariši. Jaz se ne pustim, kar tako prevariti. Priznajte, jaz bom varoval Vašo skrivnost; jaz ne bom na Vas jezen in ostanem, kar sem breme? Ko jima je bilo moje rojstvo nesreča in moje mizar?" življenje preteča sramota? In vender ljubezni do njiju še takrat On se je umaknil proti vratom, ter podpiral pri sem bil pripravljen tem še vedno svojo soprogo, ki je pričela jokati. Skočil sem za njima, zaklenil vrata, vtaknil ključ v Dve leti je tega kakor sem Vam že pravil žep, ter nadaljeval: prišel je mož moj oče v prvič v moje sta novanje. Slutil nisem nič. Naročil je nekaj pohištva. pozneje sem zvedel, da je poprašal pri župniku zakaj misel, da bi ta škandal Še po meni, seveda pod pečatom tajnosti. „Poglejte jo le in tajite še, da je moja mati!" Tedaj jo je vlekel proč; postal je bil zelo bled, kratu bruhnil sedaj na dan, ga je navdajala s strahom; njiju stan i njiju Letnik LX. NOVICE Stran 497. ime, njiju čast Jecljal je torej: vse bi bilo kratu izgubljeno! Svatopluka Cecha: Slavija (Prosto pripoveduje A. Z a vadil.) Vi ste lopov, ki bi hotel od nas le denar. Pa Med sedaj živečimi češkimi pesniki so najbolj naj se še pomaga ljudstvu, naj se mu stori kaj do- priljubljena tri imena: Sv. Čech, Jaroslav Vrchlicky in brega in pomore takim lumpom! a Moja mati, ki je bila vsa iz sebe, vskliknila kratu: „Pojdiva! Pojdiva!tt Ker so bila vrata zaprta, je dejal: „Ako mi ne odprete takoj, Vas dam jutri radi krajšanja prostosti spraviti v zapor". Jaz sem bil obdržal svojo hladnokrvnost; odprl sem jima vrata, ter videl, kako sta izginila v temi. Adolf Heyduk, ki so zares krasno trozvezdje na obzorju češke književnosti. Zlasti pa se je Sv. Čech omilil vsem slojem češkega naroda. Ideal mladine in dijakov, iskren prijatelj delavcev-trpinov, plemenit in kratkočasen spremljevalec narodno mislečih devojk po slovstvenih livadah je Sv. Čech svojim rojakom nekak narodni svetnik, vse ga obožuje. Rojen 1846 v Ostredku na Češkem živi le svojim krasnim pesniškim sanjam; nemarajoč za puhlo posvetno slavo odklanja vse venljive lovre, in dočim se sam s svojim duhom Tedaj pa se mi je zardelo, kot da sem stoprav vzpenja v zvezdne kraje, mu je edino veselje, blažiti sedaj osirotel, kot da so me stoprav sedaj zapustili, človeško bol, tešiti v nadlogah, navduševati in krepiti ter pahnili v bedo. Neznosna žalost, mešana z jezo, v narodnih borbah. Na Češkem bi se smatralo za sovraštvom in gnevom, se me je polastila; celo moje greh, ako bi kdo ne poznal Sv. Čecha, in ker pesnik bitje je bilo razburjeno, proklinjal sem pravico vse, vse j čast, goji nehlinjeno, pravo slovansko ljubezen do vseh . . . Stekel sem za njima ob Seni navzdol, slovanskih plemen, želim s tem veleumom nekoliko zakaj čez to sta morala, ako sta hotela priti na kolo- seznaniti tudi čitatelje „Novic" in v to svrho navedem dvor v Chatou. Kmalu sem ju bil dotekel. Groznočrna noč se tukaj vsebino njegovega najbolj občudovanega eposa „Slavija", kakor se mi je ohranila v spominu še izza bila naredila. Tihimi koraki sem se plazil po travi dijaških let pozabiti mi je itak ni možno. za njima, tako, da me nista slišala. Oče je dejal: Ladija » Slavija" se vozi po Črnem morju in na » Ti si vsega tega kriva! Zakaj si ga hotela po tej so zbrani zastopniki vseh slovanskih rodov. Na vsej sili videti? Od daleč bi mu bila lahko pomagala, krovu zamišljen stoji češki popotnik. Bol tare njegovo ne da bi se pokazala! Čemu ti nevarni poseti, ko ga rodoljubno srce, ker je njegova domovina toli nesrečna vender ne moreva priznati za svojega sina!" Tedaj pa sem prosečim obličjem skočil pred nje, jecljaje: D Saj vidite, vi ste moji stariši! Enkrat ste me že zavrgli, ali me bodete sedaj zopet? « Tedaj pa, gospod predsednik, dvignil je on na mene roko prisežem Vam to pri svoji časti, pri postavi republike — udaril me je, in ko sem ga prijel za vrat, potegnil je iz žepa samokres. Meni se je stemnilo pred očmi; svoje kladivo sem imel v žepu; in začel sem ž njim biti po njem, kolikor sem mogel. Tedaj pa je ona začela vpiti: „Pomagajte Uboj « ter me zagrabila za brado. In tedaj, se mi zdi, sem ubil tudi njo. Ali morda vem, kaj sem naredil v onem trenotku ? Ko sem ju potem videl, oba ležeča na zemlji, sem ju vrgel, ne da bi se kaj obotavljal, v Seno. Tako! In sedaj sodite! tem je zaslišal globok vzdihljej, in ko se je ozrl, je zagledal malo v stran svojega prijatelja Rusa vsega otožnega. Pristopil je k njemu ter ga milosrčno vprašal, kaj je vender vzrok njegove žalosti? Ko je videl Rus, da ima ž njim brat Čsh odkritosrčno usmiljenje, mu i je začel pripovedovati dogodbo svojega življenja, ki mu provzroča toliko bolečin: Nekoč v pozimskem večernem času sem jahal skozi temen gozd v poljski deželi. Nakrat se mi je zazdelo, kakor bi videl bližati se vešče, ali kako sem se prestrašil, ko sem spoznal, da so to bliščeče oči lačne volčje tolpe. Izpodbodel sem konja a ko so bili volkovi vendar že preblizu, sem vstrelil ter zadel prvega tem sem za nekaj hipov ustavil divje zveri, ki so se vrgle na mrtvega tovariša, ga takoj raztrgale in požrle, ali kmalu so bile zopet za menoj. Zagledal sem še pred seboj, kako so mi prihajali iz bližnjega gozda ljudje z bakljami na pomoč, ali volčje pijavke so že prijele mojega konja za vrat. Konj se je strahovito vzpenjal vsled bolečine in končno sem z vol- * * Zatoženec je zopet sedel. Radi te izpovedi se je odložila razprava do druge sejne dobe. Ta bode kmalu tu. Ako bi bili mi porotniki, kaj bi pač naredili s tem morilcem? ko vi vred padel v globok prepad. Pri padcu sem iz-letel iz stremenov ter padel v omedlevico . . . Po dolgem času sem se zopet osvestil. Ležal sem v mehki postelji in takoj sem spoznal, da mi streže skrbna roka. Pri peči je neka starka prebirala jagode na rožnem vencu. Ali v tem sem zagledal malo v stran od postelje devo j ko, zalo kakor angelj. De- viška sramežljivost je obsevala njen ljubki obrazek Stran 498. NOVICE Letnik LX. in v teh krasnih, kakor dva studenca jasnih očesh v Črnomlju gosp. Franu Šetini je bilo na podladi inspek je utonilo moje srce. Hotel sem vstati, ali rana me je hudo zaskelela. kako me je nežno prosila, naj ležim mirno ter se naj vsaj v bolezni varujem. Vprašal sem jo torej, kje da sem? » hiši poljskega pleme- nitaša ste, toda zdaj le mirujte, da kmalu zopet okre- 1 in potem je zbežala iz sobe. Malo nato je prišel vate meni še Čvrst, pa resnoben poljski plemenitaš, Jad- vige oče, in ž njim sem se razgovarjal dolgo in pri- jateljsko. Ali n^ka čudna senca spreletela njegov, sicer mili obraz, ko sem mu dejal, da sem rodom Rus.1) cijskega poročila izrečeno priznanje. Odbor za napravo obleke ubogim šolskim otrokom ljubljanskih mestnih šol naznanja, da se bode razdelitev vršila v nedeljo dne 14 decembra ob 11. uri dopoldne v telovadnici mestne deške ljudske šole (Komenskega ulice) Odbor izreka vsem p. n. dobrotnikom najtoplejšo zahvalo in vabi najuljud-neje k razdelitvi. Električna železnica. Včeraj je bil komisijonalni proge in je bilo sklenjeno, da se postajališče pred vo- ogled jaškim skladiščem na Dunajski postajališče samo pri pošti. cesti opusti in da bo odslej in kako je govoril, sem svoje posebno glasilo Prešern v Volapüku. Prijatelji Volapüka imajo V Iz tega, kako se je vedel spoznal, da ni navadni brezbrižni kmečki plemenitaš, korn v Ljubljani zdaj zopet nekaj prevodov Prešernovih pesmi tem listu je priobčil gosp. Fr. Po temveč jako izobražen in iskren narodnjak. Ali ona devojka od tistega časa, ko sem se po onem usodnem padcu zopet zavedel, ni prišla več k meni, dasi sem mislil nanjo vsak hip. Le zgovorna in prijazna starka Hvalevreden čin krške občinske hranilnice. Krška občinska hranilnica je pričela razposojevati proti navadnim obrestim denar vsem onim vinogradnikom, vinskega pridelka ne morejo takoj prodati, način vsaj za ntkaj časa pomore iz denarnih da sti svojega se jim na ta Dotičnik mi je od nje donašala marsikake priboljške. Ko pa mora vrniti posojeno mu vsoto, kadar vino proda, vsekakor sem nekoč dobil od nje poljsko knjigo, sem videl, da P* ob določenem roku. Tako bodo vinogradniki laže čaka'i s je bila v nji pesem » Molitev" od Mickiewicza,2) v kateri prosi dični pesnik, naj Bog kaznuje krute morilce Poljske, ki je vsa s solzami skoro da premočena. prodajo, dokler kupčija ne postane boljša Posojilo dobivajo tu ii vinogradniki iz drugih krajev. To J« s.cer dobro, toda ustanovitev okrajne vinarske zadruge bi bila še bolj na mestu. Novice. zavarovanju zasebnih uradnikov za starost in onemoglost in nedeljskem počitKu v od^etuišk h in notar- skih pisarnah se nam poroča: Ti vprašanji državni po- slanec vitez Berks zopet sprožil. Vsled inicijative društva, slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju prve Osebne ministrstvu vesti. Sekcijski svetnik v trgovinskem dr. Edvard Urbantschitsch imenovan ministerijalnim svetnikom. Imenovani so: davčni pristav g. Josip V ar d j an davčnim kontrolorjem, davčni pristav gospod Jakob Milavc davčnim oficijalom, davčni praktikant gospod Rajko Mlejnik in pomorski podčastnik gosp. Matevž Hab- jančič za davčna pristava področju graškega pošt- nega in brzojavnega ravnateljstva so imenovani poštnim asi- stentom sledeči praktikantje: Pavel M a r Č i Č za Maribor, Karol Pšeničnik in Jaroslav Novotny za Zidan most in Hrovatin za Ptuj V ministrstvu notranjih del služ- dni tega meseca opozoril načelnika socijalnopoliticnega odseka dr. Grossa, da je že preteklo poldrugo leto, kar se je pred-i žil načrt postavi o zavarovanju zasebnih uradnikov; rekel mu je, da nikakor ne gre, da bi tako važna stvar v odseku za- spala, to tembolje, ker je v širših krogih obudila upanje na ugodno rešitev. Nadalje se je tudi predložil socijalnopolitičnemu odseku predlog zaradi uvedenja nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah. Vprašal je torej načelnika scci-jalnopolitičnega odseka, če je isti voljen potrebno ukreniti, da bodeta te dve zadevi kmalu rešeni. Načelnik tega odseka,, dr. Gross, izgovarjal se je na poročevalca dr. Forta. Dr. Foft pa je trdil, da bode o prvi zadevi poročal, kakor hitro mu bodo to dopuščale razmere v zbornici, zlasti ker je vprašauje bujoči okrajni glavar, gosp. Markvart baron Schönberger, je dobil naslov in značaj deželnovladnega svetnika. 0 zaVarovanju za starost in onemoglost itak tudi točka o čeških Učiteljske vesti. Deželni šolski svet je imenoval spravnih predlogih Glede nedeljskega počitka je pa poročilo za nadučitelje na sedanjih svojih mestih gg.: Fr. Kutnarja izgotovljeno, ter tudi že na dnevnem redu in se bode o njem v Žužemberku, Jakoba S t up ar j a na Brdu. Vinkota B er četa razpravljalo, kakor hitro mine sedanji kritični položaj v zbornici. v St. Janžu in Fr. Škulja v Tržiču. Gosp. Fran Punčuh Žalosten slučaj. Župnik gosp. Strnad v B:strici, v Vipavi je imenovan naduciteljem v Vrhpolju. Definitivni sta občina Pulst na Koroškem in njegov kapelan g. Tomo Mažek postali gdč. Frančiška Martinčič v Vrbovem in gdč. Ana nista bila prijatelja. Nedavno tega se je župnik gosp. Strnad, Sele Tome, ki pride iz Blok v Stopič. Na lastno prošnjo so pre- ko je pri maši zavžil vino, hipoma nezavesten zgrudil. meščeni gdč. Terezija Bole iz Vrabč v Vrhpolje, gosp. Fran tekom nekaj ur se Reiniger iz Kočevja v Drago, in naducitelj v Mošnjah g. mašno vino zastrupljeno. zavedel. Listi Izkazalo poročajo, se je, da da je sodišče dalo Ignacij Rozman v Veliki Podlog. Učitelj v Starem trgu pri kapelana gosp. Mažeka zapreti, ker leti nanj sum. da je vino Ložu Gašpar Ga š p ar in je šel v pokoj. Šolskemu vodji zastrupil. i Umrla je v Krškem gospa Marija Premrou, so Poljaki strupeno sovražijo Ruse, ker domnevajo, da so proga e kr. notarja v Kobaridu in hčerka g dr. Mencingerja. oni provzročili propad poljskega kraljestva. »Moskval< (kar po- Umrla je še v cvetoči mladosti in kdor jo je poznal, moral meni splošno Rusa, ker je bila Moskva svoje dni glavno mesto jo je spoštovati in čislati radi njenega milobnega in rahlega Rusije in še zdaj velja Rusom kot sveto mesto) je najhujša psovka srca. Prav zlata ljubezen vezala jo je z očetom, in kakor po- med Poljaki. Dasi je carica Katarina II. zadala smrtni udarec znamo vzornega rodoljuba, bo komaj prenesel udarec, kojega poljskemu kraljestvu, prvi in pravi vzrok so bili vendar Poljaki mu je prizadela smrt jedine hčerke, ki je morala tako zgodaj sami, predvsem pa njih plemenitaštvo. usahniti Blagemu možu in celi prečastiti njegovi obitelji naše 2 Adam Mickiewicz, najslavnejši pesnik poljski in slovanski najodkritosiČnejše sočutje ! sploh, se je rodil dne 24. decembra 1798 v Novgorodku v Litvi umrl 28. novembra 1855 v Carigradu. Saltomortale pred naborno komisijo. Pri danu je bil te dni naknadni nabor, na kateri je prišel tud- h Letnik LX. NOVICE Stran 499 neki mladenič iz Galicije. Zali in lepo rasli dečko je stopil pred komisijo, a ko je bil potrjen, je napravil pred celo resno komisijo saltomortale, da se je stresla Židanova hiša. Seveda so vsi člani udarili v smeh, ker se na naboru kaj tacega pač še ni primerilo. Potrjeni fant je po poklicu akrobat. — Na smrt obsojen. Celjsko porotno sodišče je obsodilo na vislice ondotnega prodajalca južnega sadja Pungra-čiča, ki je 20. septembra letos ustrelil svojo priležnico Per-solio. Do zadnjega trenotka je trdil, da so ju med potjo na sejem v Šoštanj napadli roparji, ter njegovo spremljevalko ustrelili. — Cigani — roparji. Cigana Müller in Seeger sta dne 17. septembra t. 1. oropala nekega Fr. Drauschbacherja na cesti med Mislinjem in Pamečami pri Slovenjem gradcu za 7 kron 10 vin., tobak, pipo in steklenico zdravila. Celjski porotniki so obsodili oba cigana na 10 let težke ječe. — Nevaren slepar. Dunajska policija je prijela zelo nevarnega sleparja, Jurija Paetza, bivšega graščaka Rattenberga pri Judenburgu, ki pa je grad zapravil, potem pa se že skoraj 20 let živel zgolj od zelo rafiniranih sleparij. Ko je presedel lOletno ječo zaradi sleparij v Švici je prišel na Dunaj ter se kot „grof Janos Bethlen" bogato oženil. Ženino doto )e v par letih zapravil ter ženo spodil. Potem se je ženil pri neki udovi hišni posestnici ter ji zvabil 58.000 kron, češ, da ima tovarno na Ogrskem, ki jo hoče razširiti. Zopet je presedel eno leto ječe. Na to se je podal v Budimpešto, kjer je kot „markiz de Briault" igral veliko ulogo. V najemu je imel •celo vilo ter sploh knežje živel. Zaročil se je s hčerjo bogatega trgovca, a preden je prišlo do poroke, je trgovec sleparja spregledal. — Salomonska rešitev. Z Dunaja poročajo, da misli minister za železnice rešiti vprašanje o dvojezičnih napisih tako, da povsod tam, kjer so bili kaki prepiri radi dvojezičnih napisov, sploh ne bo za sedaj nikakega napisa. Če bo gospod minister držal to besedo, izginejo kmalu vsi napisi na železnicah po Slovenskem, ki so povsod na prvem mestu nemški jo laški še celo tam, kjer ni Nemcev in Lahov. Pariška zastavljalnica je imela 1. 1900 56,264 373 frankov dohodkov. Zastavljalci so vplačali 3,456 790 frankov obresti in pristojbin. Na 1,119.888 zastavljenih predmetov se je izposodilo 35,846.066 frankov ali povprečno na predmet 3518 fr. Povprečno se zastavi vsako leto 350.000 žepnih ur in 60.000 poročnih prstanov. Kakor hitro nastopi hladnejši Čas, prihajajo zastavljci trumoma po posteljne odeje in toplejšo obleko ter prinesejo letno. Biciklov se zastavi vsak mesec nad 6000 — Sina je ugriznil praški delavec Franc Lisner pred malo dnevi, ko se je, prišedši zvečer domov, začel prepirati s svojo ženo. Za mater se je potegnil sin Lisnerjev kočijaž Vaclav, in v togoti ga je za to njegov oče ugriznil v desno lice.*sr • . . J, .. ./ i.V.; — Orožne vaje pri deželni brambi bodo letos delali vsi v deželno brambo potrjeni mladeniči letnikov 1893, 1894, ' 1895, 1897, 1898 in 1900 ter oni letnika 1902, ki niso bili 3>ri vajah nad 16 tednov, ter nadomestni reservniki letnikov 1896, 1899 in 1892 ter oni letnika 1903,. katerih dosedanje vaje ne znašajo nad osem tednov. — Volkovi v peštanski okolici so se prikazali v zadnjih dneh. Hud mraz jih je »prignal iz planin v doline. Enega volka so ustrelili, po dolgosti meri 2 m, — Suspenzija volilne pravice za cel volilni okraj. »-Ogrska zbornica je te dni sklenila, da se za celo legislativno dobo odvzame volilna pravica okraju Czongrad, ker so se ob volitvi liberalca Barosza godile tolike sleparije, da je bila volitev razveljavljena. — Drage smodke. Iz knjige Maksa Falka, šef-ured-nika „Pest. Lloyda", ki jo je imenoval „Značilne črte", čitamo sledečo dogodbo o avstrijskem feldcajgmajstru baronu Ringelshaimu. Ta je imel slugo, ki je kradel generalu smodke. Konec meseca je poklical general slugo ter je ž njim napravil račun. „Tvoj račun je v redu", je dejal, „izdal si iz svojega za mene 9 gld. 10 kr. Tvoja mesečna plača znaša 20 gld. torej skup 29 gld. 10 kr Od tega odračunim 25 smodk po 40 kr., je 10 gld. — tukaj torej imaš 19 gld. 10 kr". — „Ali ekscelenca", je ugovarjal generalov sluga. — „No, kaj hočeš? Ali se ti zdijo moje smodke drage? Da, da, ljubi moj, jaz pušim smodke le po 40 kr., če hočeš cenejše, moraš si jih kupiti v trafiki". — Stanovanje dolžnice zažgal je neki Leopoldini Enwuch, trgovski sluga v Požunu. Sluga je prišel po 150 K, ki jih je bila dolžna. DolŽnica je prosila, naj bi se ji za plačilo podaljšal rok. Vsled tega se je pa sluga Jožef Czepy tako razjezil, da je popadel sekiro in začel razsekavati pohištvo dolžnice. Nato je polil razsekano pohištvo s špiritom in je zažgal. Dolžnica je upila na pomoč, vsled česar je Czepy pobegnil in se usedel v izvoščka, hoteč pobegniti. Toda policaji so voz ustavili, hoteč požigalca prijeti, a ko je Czepy videl, da policiji ne bo ušel, zasadil si je nož v prsa. Težfco ranjenega so odpeljali v bolnico. — Cesarjevo darilo laški kraljici. Naš cesar je dobil pred kratkim od laškega kralja dva divja kozla (kozoroga) za schönbrunski zverinjak. Za zahvalo je poslal sedaj cesar laški kraljici par lepih, šestletnih lipičanskih sivcev in krasno damsko kočijo. — Kača v želodcu. Štiriletni fant hišarja v alsaško-lotringski občini Winkel je zelo trpel. Trebuh je očividno rastel in kazala se je pri njem posebna slast do jedi. Kljub temu ni bil — razun trebuha — debelejši, ampaK videlo se je, da hira. Fant je nemirno spal, težko dihal in stariši se se bali, da se bo zadušil. Nekega jutra, ko so pristopili k postelji tega otroka, so se ustrašili, ko so videli poleg njega kačo 30 cm dolgo, ki je fantu prišla iz ust. Od tega časa se je vrnilo zdravje, trebuh je bil normalen in fant se je dobro počutil. Sodi se, da je prišla v želodec z vodo. — Ta slučaj je sicer čuden, pa ni edini v tej vrsti. — Pred letom je bil v pariškem zavodu, „maison sante" operiran neki 141etni deček, ki je imel v želodcu kačo od devetega leta. — Tri korake proč. Ker se trpinčenje vojakov v nemški armadi čimdalje bolj širi, a to posebno na vežbališčih, je izdal general Lindequist za svoje garnizije strogo povelje, da morajo podčastniki, ki vežbajo moštvo vedno stati tri korake od istih. Častniki morajo na vežbališčih posebno na to paziti. Kaj pa se godi po vežbanju, ko v sobah ni več razdalja treh korakov med ubogim rekrutom in jezljivim korpo-ralom, zato se general ne briga. Da se le javno ne godi. — Čudež. Neki trgovec v Moskvi je imel udovi po svojem zadružniku izplačati 2500 rubljev. Ali trgovec se je ustavljal ter trdil, da je ta znesek izplačal že pokojniku. Udova pa mu ni verovala in trdila, da ni ničesar plačal. V tem je trgovec vzel v roko gorečo svečo, postavil se je pred podobo Matere Božje, ter dvignil desnico k slovesni prisegi. Komaj pa je izrekel: „Prisegam Bogu Vsevedočemu, Mariji Njegovi materi in vsem svetnikom" — ga je v tem hipu zadela kap ; desna roka mu je takorekoč olesenela. Zdaj leži na postelji nevarno bolan, a roko *edno vzdiguje kvišku; ne morejo mu jo upogniti. Velika množica ljudstva obdaja njegovo hišo in vsi govore o božji kazni, ki je zadela krivoprisežnika. — Starost živalij. Slon učaka največjo starost 150 do 200 let, papiga, vrana in labod 100 let, enako orel in pav, gos 50 let, konj 40 let, pes in rak 25 let, mačka 18 let, koza in ovca 10 let, domači zajec 8 let poljski zajec 7 let, čebela pa živi poleti le 6 tednov, le one čebele, ki prezimujejo, ostanejo delj časa pri življenju. Stran 500. NOVICE Letnik LX. Najtežja ženska. V Novem Jorku je umrla nedavno gospa W funtov težka v starosti 40 let. Pokojnica je bila 380 v premeru je merila čevlj dočim je bila 5 čevlj in Šest pa! in palcev visoka. Naravno da so morali za njo napraviti posebno krsto Ker umrla v tretjem nadstropju, m so krsto z vi vrni skozi okno poslati v sobo in na isti način pokojnico poslati tudi na mrtvaški Kako je otroke utrditi zoper prehlajenje se prepreči običajno kašlj Da nahod in vratne bolezni pri otrocih, treba jih je že v rani mladosti utrditi. Pred vsem se jim ne sme ovijati vratu, navaditi jih je treba, da dihajo po dnevu in tudi v spanju le skozi nos, ne pa skozi usta. Dihanje skozi usta pa je tudi poleti škodlj ker vdihamo s prahom razne bacile, a tudi pljuča se ne napolnj kakor je po trebno za razvoj organizma. Vrat in prsi naj se otrokom vsako jutro z mrzlo vodo umivajo, oziroma drgnejo. Ako so le dovolj oblečeni, puščati jih je brez pomislekov tudi v najhujši zimi na zrak. v Živali in brzojav. Potovalec Blanchon pripoveduje, avne droge kratkim pa Ame-Neki žice in tako so se žice doti- okoli ki da v Indiji in južni Ameriki smatrajo opice brzoj za telovadsko orodje ter se kratkočasijo. — Pred niso mogli med postajama Spalding in Burne v Severe riki voziti železniški vlaki, ker je bil brzojav pretrgan labod se je zapletel v brzoj kale ter pretrgale brzojavlja V Švediji pa gradij brzojavnih drogov meter visok zid in to radi medvedov, smatrajo brnenje v brzojavnih drogih za brnenje čebel v panju in izpodkop droge da dobe strd Znamenje slabih časov. V prvih desetih mesecih tekočega leta so dohodki iz tobačnega monopola zelo nazado- vali. se pipe Razpečalo se več eenih smodk in svalčic dragih vrst mnogo manj prodalo kot lansko leto ? dosedaj padal docim Tobak letos nenavadno povzdignil, pipi, ker so jim smodke predrage. se Kadilci se zopet zatekajo Drugo znamenje slabih časov je, da so se dohodki loterij so dosedaj padali, letos zvišali, a tretji dokaz pa je, da se je preko Hamburga izselilo v Ameriko 104.834 26.760 oseb več kot lani. Kako je Mark Twain zaslužil prvi svoj denar. oseb to Prijatelj je vprašal tega amerikanskega humorista, ali spominja, s čim si je zaslužil prvi denar? n da, v se se še prav živo se spominjam", je odgovoril humorist. „Ko sem hcdil v šolo, je bila navada, da je pela palica za vsak prestopek. Posebno hudo je bilo prepovedano poškodovati klopi. Kdor se prepovedi zagrešil, dobil jih je pošteno porcijo po je proti koži, ali pa je plačal 5 dolarjev. Enkrat sem se lotil tudi jaz pulta ter sem imel izbirati med telesno in denarno kaznijo. Izpovedal sem se spokorjeno očetu, ki mi je tudi dal 5 dolarjev, kar je bilo za one čase veliko denarja. In na ta način .sem si zaslužil prvi denar". Loterijske srečke. # V Brnu dne 10. decembra t. 1.: 19, 75, 35, 76, 1. Na Dunaji dne V Gradci dne decembra t. 1. decembra t. 1. 55, 19, ) 50, 59, 40, 63 86, 78, 63. Tržne cene. V Ljubljani dne 12. decembra 1902. Pšenica K 6 50 h, ječmen K 6 50 h, oves K 6*50 h, ajda K proso K 7 50 h, turšica K 8 - h, leča K 9 - h, fižol K 11 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. ki, ^ ST5 CO r rs Ravnokar izšla v zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika in Mala za navadno leto ki ima 365 dni Na svetlo dala c. kr* kmetijska družba m . Blasnikova „Telika Pratika" Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez Sto let, je torej edino le prava, starodavna „Pratika", katero je toliko let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu Ta 99 Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno stveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo .«Yeliko Pratiko" vsako zavrnite, kot nepravo W * m f i ti Mala Pratika Odgovorni urednik Bajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikovi nasledniki