GOSPODARSTVO
Leto xlv š lev. 356
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 7. OKTOBRA 1960
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Uospodarskega bojkota
file d Vzhodno in Zahodno Nemčijo še ni
J Med vprašanja, ki so v zadnjem ča-il1 še povečala mednarodno napetost er odnose med Sovjetsko zvezo in Združenimi ameriškimi državami, so-berlinsko vprašanje. Prav v času, '0 so se na glavni skupščini Organi-*acije združenih narodov srečali pred-,Savniki velikih držav iz obeh taborov er pred svetovno javnostjo razložili lSvoje poglede, je odpoved trgovinske pogodbe, ki urejuje izmenjavo med .. "Zhodno in Zahodno Nemčijo, opozo-dla znova svet na berlinsko vprašanje. Zahodnonemška vlada je odpovedala * dnem 31. decembra 1960 omenjeno trgovinsko pogodbo z Vzhodno Nemči-iio.
I Že sama obrazložitev tega sklepa pridava, da se to ni zgodilo morda iz I gospodarskih razlogov, pač pa iz poli-jl*čnih. Zahodnonemška vlada je odpo-'odala trgovinsko pogodbo, da bi tako dkotestirala proti omejitvi prometa med ^ 'zhodnim in zahodnim Berlinom. Po-'eg tega vzhodnonemška vlada ne priznava potnih listov, ki jih izdajajo za-.''odnonemške oblasti prebivalcem zahodnega Berlina in omejuje promet ^ed Zahodno Nemčijo in zahodnim 1 Berlinom (ves Berlin, vzhodni in zahodni, je obdan z ozemljem, ki je Pod vzhodnonemško oblastjo). Končno ''oče vlada kanclerja Adenauerja pro-rotirati tudi proti sovjetski noti z dne JZ?, septembra, s katero je sovjetska ‘ 'lada proglasila, da dogovor med šti-' r>mi velikimi silami glede skupne u-s Prave Berlina ne obstaja več. V smi-«U tega dogovora med Ameriko, Sov-Jtetsko zvezo, Anglijo in Francijo ima-
10	poleg Sovjetske zveze tudi tri za-«Podne države pravico do soupravlja-■ Pja vsega Berlina, torej tudi vzhod-, Poga. Ce torej ta dogovor ne velja več,
Se zahodne sile ne morejo več vmeša-'ati v zadeve vzhodnega Berlina in tu-; oi ne morejo protestirati proti ome-
•	iitvi prometa med vzhodnim in zahod-lim delom.
Pri tem izjavlja zahodnonemška vla-['a, da je pripravljena pogajati se za obnovitev trgovinske pogodbe z Vzhod-\ Po Nemčijo, toda le pod pogojem, da ' la zopet prizna popolno svobodo giba-Pja med zahodnim Berlinom in zahod-Ponemško deželo ter med vzhodnim in hthodnim Berlinom. Pogoji za obnovi-| lev pogajanj so torej povsem politične
Parava.
\ Komentarji nemških listov naglaša-I 1,°. da ukrep zahodnonemške vlade ne Pomeni gospodarskega bojkota Vzhod-! Pe Nemčije. Nemški listi tudi prizna-'ajo, da bi takšen ukrep ne imel ni-''akšnega haska in da si ga Zahodna
•	Nemčija niti na more privoščiti brez , Pristanka drugih zahodnih držav. Gospodarski bojkot bi lahko dosegel ta Ppmen edino pod pogojem, da bi se mu hkrati pridružile tudi druge zahodne
j države.
^ Tlllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
BUMERANG
To je nevarno orožje. Je sicer lese-Po, toda če ga spretno zaženeš proti na-sProtniku in ga nihče ne prestreže, prišli nazaj na mesto, od koder si ga po-Shal in lahko zadene metalca. Nevar--! Po orožje torej za tistega, ki ga vrže.
Tako se zdaj godi trgovcem v Trstu, j v Gorici in Čedadu. Nekateri trgovci j Pa tudi menjalnice v Trstu in Gorici i so se po napovedi priprav za stabili-2acijo dinarja lotili špekulacije z ju-’ šoslovansko valuto. Takoj v začetku, ] ko je špekulacija samo malo potisnila : dinar navzdol, se škoda, ki so jo utr-: Peli trgovci v Trstu in Gorici, še ni ; tako čutila. Dinar je tedaj v Italiji lake kljuboval špekulaciji, ker je bila v i 'istem času turistična sezona še odprta ! 'P ni zato popustilo povpraševanje po ] Pjem; zdaj ob koncu sezone, pa je špekulacija uspela potisniti jugoslovansko ; valuto na prostem trgu v Italiji močne navzdol. Komu v škodo? Samim tr-; kaškim in goriškim trgovcem. Zdaj se
11	iz dneva v 'dan čedalje bolj pritožu-1 Kjo, da je obmejni promet, oziroma i nakupovanje v obmejnem prometu do-; kaj popustilo. Jugoslovani, ki prihajajo v Trst v obmejnem prometu ali kakorkoli, so uvideli, da se jim ne izplača prodajati dinarja na italijanski strani po tako nizki ceni, ko je vendar njegova kupna moč v Jugoslaviji mno-So višja.
Da gre za pojave nezdrave špekula-j c'je, se vidi že iz tega, da nekatere me-i njalnice prodajajo dinarje za 20 lir j ha 100) draže, kakor jih kupujejo. Zna-| rilno je tudi, da sc tečaj dinarja v j Trstu razlikuje od menjalnice do menjalnice včasih kar za 10 lir. špekulan-' t' begajo ponudnike dinarjev z »naj-j novejšimi« senzacijami: da bo dinar v ^hgoslaviji zamenjan za novo valuto; Ta bodo dinarji, ki krožijo v inozemstvu, ostali nezamenjani, da bo Jugo-i slavija proglasila moratorij itd. Neka-I 'eri Jugoslovani v resnici nasedajo tem ’ senzacijam in ne pomislijo, da je kup-j Pa moč dinarja doma vendar mnogo yečja, kakor bi jo sodili po tečaju, ki jim ga ponujajo na italijanski strani ; menjavo. To vedo dobro tudi sami I špekulanti, saj ni Jugoslavija tako da-*eč. Vsakomur, ki se količkaj bavi z gospodarstvom, je, znano, da se tečaj Peke valute določa po njegovi dejanski kopni moči, ne pa po senzacijah, ki lih meče v javnost špekulacija.
:	Ni dvoma, da je tečaj dinarja, ka-
: kor ga postavlja špekulacija izven Ju-; šoslavije, v kričečem nasprotju z giba-| Pjem cen v Jugoslaviji, hkrati pa tudi s splošnim napredkom jugoslovanske-t>a gospodarstva; v nasprotju je tudi I 2 denarno in kreditno politiko jugoslo-vPnskih oblastev, ki že več časa moč-Po omejujejo kredite in s tem krčijo razpoložljiva denarna sredstva; v nasprotju je končno tudi z zunanjepolitičnim položajem in ugledom, ki ga u-riva Jugoslavija v zunanjem svetu in ki ga je. še dvignila tudi pomembna Pomirljiva vloga predsednika Tita med odgovornimi državniki v New Yorku.
Da bi podprla vlado, s katero se v tem pogledu strinja tudi opozicija, je Zveza nemških industrijcev sklenila pozvati svoje člane, naj se ne udeležijo spomladanskega velesejma v Leipzigu (v Vzhodni Nemčiji).
Prof. Erhard svari pred prenaglimi investicijami
Zahodnonemški minister za gospodarstvo prof. Erhard, kateremu pripisujejo glavno zaslugo za nemški gospodarski »čudež«, je naslovil na politike, ki vodijo občinsko politiko v Zahodni Nemčiji, svarilo, naj se nikar ne prenaglijo z naložbami denarja za razne občinske gradnje. Res je, pravi nekako prof. Erhard, sodobne sole in bolnišnice so potrebne, toda za graditev teh ustanov je treba časa. Z gospodarskega vidika bi bilo zgrešeno prenagliti se in v ta namen investirati prevelike vsote denarja.
Prof. Erhard svari tiste, ki si hočejo zagotoviti svoje politične uspehe s prenaglimi investicijami. Poleg tega je minister za gospodarstvo mnenja, da je zgrešeno trošiti denar tjavendan z nabavo potrošnega blaga. Nemški narod je treba prebuditi iz takšne omotice in mu dopovedati, da je še vedno potreben red združen z odpovedjo.
PROTI PREVISOKIM PLAČAM
Kancler dr. Adenauer je v zadnjem času na nekem sestanku svojih zaupnih ljudi obsodil ravnanje vodilnih o-sebnosti velikih nemških podjetij, ki pri določanju plač ljudem na visokih mestih ne poznajo meje in te plače neprestano višajo. Ako se ta praksa ne preneha, bo vlada prisiljena nastopiti proti njej s primernimi ukrepi. Listi pišejo, da se je kancler pri tem zelo razburil.
— • —
PODRAŽITEV FINSKE HLODOVINE
Finska državna uprava je izvršila dražbo sečnje hlodovine, v svojih gozdovih. Ta dražba zajema približno 10 odst. vse sečnje na Finskem ter je značilna za razvoj lesne trgovine in cen lesa v naslednji sezoni. Povprečno so bile cene hlodovine za 10% višje kakor lansko leto. Zanimanje žag, ki jih je okoli 2000, je bilo izredno, ker je konjunktura za prodajo lesa ugodna. Proizvodnja finskih žag je v prvem polletju tega leta dosegla 741.000 standardov (en standard meri 4,672 kub. m). Lani je znašala proizvodnja v istem času 561.000 standardov. Žage so izvozile 336.000 standardov, to je približno toliko kakor lansko leto, in sicer zato, ker nastopi glavna izvozna sezona šele v drugem polletju. Za izvoženi les v omenjenem času so Finci izkupili več denarja, in sicer 18,06 milijarde finskih mark (lani 16,45).
izvozu primanm povečan
Italija trguje živahno z Evropsko gospodarsko skupnostjo
Čeprav veliki ameriški listi dan za dnem poročajo o poteku spora med Združenimi ameriškimi državami in kubansko vlado, kakor tudi o nacionalizaciji ameriškega premoženja na Kubi ter o naraščajočem sovjetskem vplivu in o očitni podpori vladavine Fidel Castra s strani Sovjetske zveze, so podobne fotografije, kakor je naša (ki smo jo posneli z nekega ameriškega časopisa) gotovo presenetila ameriško javnost. Te slike kažejo, da prijateljstvo med Hruščevom in Fidel Castrom meji že skoraj na pobratimstvo.
Prav v času zasedanja glavne skupščine OZN, na kateri sta se srečala Fidel Castro in Hruščev, se je napetost med Ameriko in Kubo še povečala. A-meriška vlada je protestirala proti nacionalizaciji treh ameriških bank na Kubi. Hkrati je ameriško zunanje ministrstvo pozvalo ameriške državljane na [ Kubi, naj svoje družine, pošljejo domov v Ameriko. Prav v tem pozivu vidijo politični opazovalci najočitnejše znamenje, da so se odnosi med obema državama zaostrili do skrajnosti. Računajo, da je na Kubi okoli 35004000 ameriških državljanov brez ameriške posadke v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamu.
Sovjetska vlada je povabila guvernerja Kubanske državne banke Ernesta Che Guevaro, ki ga Američani imajo za pobudnika ukrepov proti imetju ameriških državljanov na Kubi, naj obišče Moskvo.
PODRŽAVUENJE ZASEBNIH PODJETIJ
Kubanska vlada je v zadnjem času zaplenila premoženje šestih tovarn sladkorja, katerih lastniki so kubanski državljani. Tem očita, da so obogateli na račun kubanskega ljudstva. Prav tako je bilo nacionaliziranih 15 drugih družb, med temi družba, ki je upravljala kubanske železnice, kakor tudi podjetja, ki so se bavila s trgovino z živino.
Britanska skupnost proti EST
Najnovejši sestanek finančnih ministrov Britanske drž. skupnosti (Com-momvealtha) v Londonu je dovedel do jasne opredelitve med pogledi državnikov Britanske skupnosti in samih angleških državnikov, ki so se, v zadnjem času pričeli približevati Evropski gospodarski skupnosti ter se, zavzemati za sporazum s to. Finančni ministri so se uprli sporazumni politiki, ker hočejo svojim državam, ki so včlanjene v skupnosti, ohraniti prednosti, katere jim zagotavlja sedanji carinski sistem. Po sestanku z Adenauerjem je Mac Millan v svoji politiki pričel dokaj popuščati glede bodoče gospodarske ureditve v Zahodni Evropi. Po tem odločnem nastopu ministrov nastopa novo razdobje v odnosih med Veliko Britanijo in evropsko celino. Člani Britanske skupnosti niso imeli nič proti razširitvi Evropskega področja za svobodno trgovino, ker bi to puščalo odprto vprašanje carin posameznih držav navzven; toda zdaj že prihajajo pobude o ustanovitvi Evropske carinske u-nije, ki bi zahtevala večje žrtve od držav Britanske skupnosti glede carin. To zamisel odklanjajo države Britanske skupnosti. V Londonu pričakujejo zdaj predloge dr. Adenauerja.
Dne 10. oktobra se v Bernu sestanejo predstavniki držav Evropskega združenja za svobodno trgovino (EF TA), da bi razpravljali o novem položaju.
KAJ BO PREDLAGAL Dr. ADENAUER
Na sestanku s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom v Bonnu, glavnem mestu Zahodne Nemčije, bodo razpravljali tudi o francoskih predlogih za preobrazbo Evropskega skupnega trga. Najnovejša znamenja kažejo, da niso Nemci tako nasprotni nekaterim De Gaullovim predlogom. Tudi vprašanja ustanovitve posebnega političnega tajništva pri Evropski gospodarski skupnosti, ki bi mu bili podrejeni razni odbori politične, gospodarske in kulturne narave, ne odbijajo v Bonnu v celoti. Takšnemu tajništvu bi bili podrejeni štirje odbori, in sicer za zunanje zadeve, za kulturne zadeve, za obrambo in za gospodarstvo. Očitno je, da bi uresničenje De Gaullovih predlogov dalo Evropski gospodarski skupnosti oziroma Evropskemu skupnemu trgu močan politični pečat.
— • —
CEMENTNA INDUSTRIJA V NIGERIJI
Cementna industrija se v Nigeriji razvija ob sodelovanju državnega in zasebnega kapitala. Tako na primer sta pri velikem podjetju Nigerian Cement Co. Ltd. v Nkalaguju v vzhodnem predelu Nigerije soudeleženi zasebna družba Portland Cement Co. Ltd. iz Londona in nigerijska državna ustanova Eastern Region Development Board. Obrati teh družb se bodo tako izpopolnili, da bodo lahko pričeli že proti koncu tega leta proizvajati po 240.000 ton cementa na leto. Druga cementna druž-
ba VVestern Nigeria Development Corp., ki posluje v zahodnem delu Nigerije, sodeluje z angleško družbo Associated Portland Cement Manufacturers Ltd. in United Africas Comp. Ltd. Ta podjetja šele gradijo cementarno v Ewe-koru pri Abeokuti v Nigeriji z začetno zmogljivostjo 200.000 ton.
V polnem razvoju je v Nigeriji tudi tekstilna industrija. Podjetje Kaduna Textiles Ltd. v Kaduni v severnem predelu Nigerije je lani proizvedlo 10 milijonov metrov bombažnih tkanin.
Medministrski odbor za cene je objavil podatke o italijanski trgovinski bilanci konec julija letošnjega leta. Konec julija je vrednost uvoženega blaga dosegla 1726,2 milijarde lir, to je 46,6% več kakor konec julija lanskega leta. Vrednost uvoza je znašala 1323,4 milijarde ali 36,8% več kakor lani. Primanjkljaj trgovinske bilance, je znašal 402,8 milijarde lir, to je 90,7% več kakor ob koncu julija lanskega leta.
Medministrsko poročilo navaja posebej podatke o trgovinski menjavi med Italijo in ostalimi državami članicami Evropske gospodarske skupnosti. Uvoz iz teh držav je znašal 482,7 milijarde lir (28% celotnega uvoza) ter je bil za 54% višji od lanskega. Izvoz v te države je dosegel 406,8% milijarde lir (30,7% celotnega izvoza) ter je bil za 52,7% višji od lanskega. Italijanska trgovinska bilanca izkazuje z vsemi petimi državami primanjkljaj, in sicer z Belgijo-Luksemburgom za 5,2 milijarde lir (lani konec julija 4,3 milijarde), s , Francijo za 38,4 milijarde (lani 23,9), z Zahodno Nemčijo za 14,7 milijarde (lani 7,7), z Nizozemsko za 4,2 milijarde (lani 2,8).
Tudi nasproti državam Združenja za svobodno menjavo je konec julija italijanska trgovinska bilanca izkazovala primanjkljaj, in sicer v višini 8,8 milijarde lir (lani je bil položaj za Italijo ugodnejši, ker je bilanca izkazovala prebitek 2,1 milijarde, lir). Močno se je letos povečal primanjkljaj v trgovini , z državami Vzhodne Evrope, in sicer od lanskih 3,5 na letošnjih 33,1 milijarde. Primanjkljaj nasproti Združenim ameriškim državam je dosegel 1022 milijarde lir (lani 23 milijard), nasproti Kanadi pa 1,7 milijarde (lani prebitek 1,4 milijarde).
Razvoj jugoslovanske zunanje trgovine
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je Jugoslavija še meseca avgusta izvozila za 13,18 milijarde dinarjev blaga, uvozila pa za 19,8 milijarde dinarjev. Izvoz se je v primerjavi z mesecem julijem povečal za 10%, prav za toliko tudi v primeri z izvozom v mesecu avgustu lanskega leta. Primanjkljaj v zunanji trgovini je torej znašal avgusta 6 milijard dinarjev. V prvih osmih mesecih je primanjkljaj nara-stel na 60 milijard dinarjev, to je za
11 milijard v primerjavi z lanskim letom.
Uvoz se, je dvignil zaradi uvažanja strojev in industrijske opreme splph; Jugoslavija uvaža tudi mnogo vozil. Za novo industrijo so potrebni najrazličnejši stroji, kakršnih doma še ne izdelujejo. Zanimivo je, da je napredek industrije omogočil tudi povečanje izvoza industrijskih izdelkov. Izvoz industrijskih izdelkov se, je namreč povečal za 17%. Jugoslavija izvaža razne stroje pa tudi druge industrijske izdelke, kakor pohištvo in usnje ter polizdelke in živila.
IZVOZ STEKLA V AMERIKO
V zadnjem času so izpopolnili tovarno stekla v Pančevu, tako da bo lahko izdelovala večje količine stekla za okna ter zadostila domačim potrebam in povpraševanju iz tujine. Zaradi močno razvite gradbene dejavnosti v Jugoslaviji se je potreba po steklu v zadnjem času zelo povečala. Izvozniki bi tudi radi povečali izvoz v tujino. Ta se je že lani nekoliko okrepil, toda ni dosegel obsega iz prejšnjih let. Jugoslavija je izvažala steklo za okna tudi v Združene ameriške države.
ŽIVAHNEJŠI TRANZIT CEZ REKO
Promet v reškem pristanišču je v prvi polovici tega leta znašal 1,883.371 ton nasproti prometu 1,723.514 ton v istem razdobju lanskega leta, kar pomeni zvišanje za 159.857 ton ali za okoli 9,3%.
Tranzitni promet blaga čez reško pristanišče. je znašal (v tbnah):
I. polletje
	1959	1960
Avstrija	146.051	434.919
Češkoslovaška	108.186	177.362
Madžarska	137.776	130.274
Ostale države	8.330	10.278
Skupno	400.343	752.833
Za promet v prvem polletju 1960 je značilno znižanje uvoza za 47% — od 1,444.408 ton v prvem polletju 1959 na 791.573 ton v istem razdobju letošnjega leta. Sprememba obsega uvoza je rezultat velikega uspeha kmetijske proizvodnje v Jugoslaviji, ki je omogočila zvišanje izvoza koruze in ustavitev uvoza pšenice. Na drugi strani pa se je občutno zvišal izvoz industrijskih izdelkov.
Glavna značilnost pa je zvišanje tranzitnega prometa, v prvi vrsti avstrijskega. V prvem polletju tega leta je bil za 88% večji kot v istem razdobju lanskega lela. Struktura tranzitnega prometa treh glavnih držav, ki upo-
Jugoslovani gradijo ladjedelnico v Burmi
(Izvirno za »Gospodarstva«)
Rangoon, sept. 1960
Zunanjetrgovinsko podjetje »Invest-import« iz Beograda je te dni uspešno zaključilo pogajanja z »Inland Water Transport Board« za gradnjo ladjedelnice v Burmi. Ladjedelnica se gradi v mestu Akyab v Bengalskem zalivu v severnem delu Burme. Po sklenjeni pogodbi se ladjedelnica mora dograditi v 23 mesecih.
Jugoslovansko podjetje bo izvršilo vsa potrebna dela, poleg tega pa bo dobavilo tudi vso opremo za ladjedelnico. Tako bo ladjedelnica lahko pričela s proizvodnjo, čim bodo dela za njeno gradnjo zaključena. Za Invest-import je pogodbo podpisal njegov ravnatelj T. Dakič. Vrednost pogodbe — upoštevajoč gradnjo in vso opremo, ki jo bodo dobavili jugoslovanski proizvajalci — znaša 855.000 dolarjev. To je prvi investicijski obrat, ki ga gradi v Burmi jugoslovansko podjetje.
Večji napredek v nerazvitih deželah
Organizacija združenih narodov je priobčila podatke o industrijskem razvoju v državah, ki so včlanjene v tej svetovni mednarodni organizaciji. Že na prvi pogled postane bralcu jasno, da je bil gospodarski napredek v državah z manj razvitim gospodarstvom v zadnjih dvajsetih letih hitrejši kakor v drugih državah .Proizvodnja v rudnikih in v industrijskih obratih v državah izven vzhodnega bloka se je v tem času podvojila. Proizvodnja industrije v zahodnih industrializiranih državah predstavlja 85% proizvodnje izven bloka vzhodnih držav.
Knjiga o industrijskem razvoju je bila pripravljena na podlagi podatkov, ki so jih dale same države članice. V njej ni podatkov o gospodarskem razvoju Kitajske, medtem ko niso podatki iz držav, ki so gospodarsko povezane s Sovjetsko zvezo popolni.
V razdobju od leta 1938 do 1958, ki ga zajema publikacija, se je proizvodnja rudnikov v gospodarsko nerazvitih državah povečala za več kakor 6%. V
industrijsko zelo razvitih državah Evrope in Sev. Amerike, je bil razvoj pro-izvodnje v rudnikih mnogo počasnejši ter jo znašal 2,5%. Pridobivanje petroleja je bolj napredovalo kakor pridobivanje raznih rudnin. Večji je napredek v proizvodnji težke industrije kakor v proizvodnji lažje. V gospodarsko nerazvitih državah sc je dvigalo pridobivanje petroleja za 11% na leto, proizvodnja rudnin pa samo za 4%. V industrializiranih državah je napredek v pridobivanju petroleja naraščal za 5% na leto. Proizvodnja premoga se je v teh deželah dvignila vsako leto za 3%. Gospodarsko manj razvite države so dosegle v težki industriji hitrejši razvoj kakor druge. Do tega je prišlo, ker so težile za tem, da povečajo proizvodnjo osnovnih kovin in kemikalij v smislu povojnih gospodarskih načrtov.
TOVARNA PISALNIH STROJEV
Slavko Rodič v Bugojnu bo letos izdelala 9.000 pisalnih strojev »Biser«. Prihodnje leto bo tovarna napravila 18.000 strojev.
Na tiskovni konferenci ob priliki podpisa pogodbe, je ravnatelj burmanske organizacije izjavil, da je objekt, ki ga bodo Jugoslovani zgradili, velike gospodarske važnosti, in sicer zato, ker se gradi na področju, kjer ni drugih večjih gospodarskih objektov. To je področje v Burmi, ki naj po obljubah predsednika burmanske vlade U-Nua v najbližjem času postane, ena izmed burmanskih držav pod imenom Arakan. Ravnatelj burmanske organizacije je dodal, da je bilo s podpisom pogodbe z jugoslovanskim podjetjem izraženo nadaljnje zaupanje v jugoslovanske gospodarske ustanove in proizvajalce, ki so kakor znano nedavno lega izročili Burmi popolno konstrukcijo za veliki most čez reko Sittang. Most bo zaradi velikega obsega dela dovršen v začetku leta 1962.
JUGOSLAVIJA SE UVELJAVLJA KOT IZVOZNIK TKANIN
V preteklem avgustu je jugoslovansko podjetje »Textil« po uspešnih pogajanjih, ki jih je v Rangoonu vodil njegov predstavnik K. Kus (prej je bil tehnični ravnatelj tekstilne tovarne v Preboldu), zaključilo z državno organizacijo »Civil Supplies Management Board« pogodbo za izvoz večje količine tkanin. Jugoslavija bo dobavila Burmi za 770.000 ameriških dolarjev tkanin. To je nadaljnji uspeh v razpečavanju jugoslovanskih tkanin na burmanskem tržišču kljub zelo močni konkurenci, ki jo izvajajo tradicionalni izvozniki v Burmo, to so Japonska, Kitajska, Indija i. dr. V zadnjih dveh letih so se jugoslovanske tkanine močno uveljavile na burmanskem tržišču, čeprav morajo pri tem vzdržati silno konkurenco. To tržišče, kakor tržišče Tajlandije in Kambodže — kjer je izvoz jugoslovanskih tkanin dosegel že, prej lepe uspehe — so tržišča, na katera Jugoslavija lahko še zelo poveča izvoz svojih tkanin. Nekaj milijonov jardov tkanin, kar jih je Jugoslavija v zadnjem letu izvozila v Burmo, so zadosten dokaz o sposobnosti, da jugoslovanske tkanine zadovoljijo burmanski trg tako v pogledu cen, količine kakor tudi v pogledu vzorcev.
Ing. F. V.
Nigerija nova neodvisna država v Afriki
38 milijonov ljudi = Dežela kakava, palm, zemeljskih lešnikov in petroleja
V	začetku oktobra je postala neodvisne, po številu prebivalstva najpomembnejša država — Nigerija, ki je bila doslej pod angleškim pokroviteljstvom. Nigerija je stopila kot neodvisna dežela v Britansko državno skupnost (Commonvvealth), v kateri je o-stala na primer tudi Indija, ko je pridobila svojo neodvisnost.
NEKDAJ JE CVETELA TRGOVINA S SUŽNJI
V	Nigeriji, ki meri 878.500 kv. km in po svoji razsežnosti prekaša Francijo in Anglijo skupaj, živi danes okoli 38 milijonov prebivalcev, ki pripadajo 250 plemenom. Razdeljena je v tri velike predele: severnega, zahodnega in južnega. Angleži so v Nigeriji vladali od leta 1861. Poprej je, bila njena obala znana po svoji trgovini s sužnji, posebno v pristanišču Lagos, ki je danes glavno mesto, je bilo zbirališče za nesrečne Afričane, ki so jih prodajali drugam v suženjstvo.
Postopoma so Angleži združili razne predele tega velikanskega ozemlja, ki so živeli poprej sami zase, v enoto, ki so jo po prvi svetovni vojni upravljali iz skupnega središča v Lagosu. Tedaj so Nigeriji priključili tudi dele Kameruna, ki so dotlej pripadali Nemčiji, ter jih podredili angleškemu pokroviteljstvu nad Nigerijo. Oktobra lanskega leta je Organizacija združenih narodov sprejela sklep, po katerem bodo ti predeli nekdanjega nemškega protektorata ostali pod angleškim pokroviteljstvom do marca 1961, ko se bodo z ljudskim glasovanjem odločili ali za priključitev k zvezni državi Nigeriji ali k republiki Kamerun, ki je bila do sedaj pod francosko upravo.
ANGLEŽI SO DOBRO PRIPRAVILI PREHOD OBLASTI
Podatki o izobrazbi nigerijskega razumništva kažejo, da so Angleži bolje pripravili deželo za neodvisnost kakor na primer Belgijci Kongo. V Nigeriji je danes 845 domačih zdravnikov, 644 pravnikov, 37.000 upravnih uradnikov in 61 častnikov, ki so bili izobraženi na Angleškem. V Kongu ni danes niti
enega domačega zdravnika, pravnika, inženirja, častnika ali starejšega uradnika. Nad 20.000 Nigerijcev je obiskovalo angleške univerze in danes je v angleških šolah 5000 Nigerijcev. Tudi osnovno šolstvo je za afriške razmere precej razvito. Okoli 3 milijone otrok obiskuje osnovne šole, 110.000 srednje šole, in 1000 študentov novo univerzo v Ibalanu.
Kakor rečeno, živi danes v Nigeriji okoli 38 milijonov ljudi, to je približno ena šestina vsega prebivalstva v Afriki. To je mnogo, ako pomislimo, da živi v vseh 12 afriških državah, ki pripadajo k Francoski skupnosti samo 27 milijonov ljudi in v Kongu 14 mili-
jonov. Že na zemljevidu vidimo, da je Nigerija tipična afriška dežela, kjer živijo velblodi, sloni, krokodili, povodnji konji, noji itd. Imenuje se po reki Niger, ki teče od severozahodne strani proti jugu.
Nigerija je tretja med državami na svetu, ki prideluje največ kakava; saj je izvozila povprečno 127.000 ton tega dragocenega blaga na leto v zadnjih treh letih. Čeprav so cene nizke je pridelek še vedno na visoki ravni in je letos dosegel 140.000 ton ter se bo . v bodoče še dvignil, ker uspešno pobijajo razne bolezni, ki napadajo sad no drevje. Iz nobene druge države ne izvažajo toliko palmovih plodov in ze-
meljskih lešnikov kakor iz Nigerije. Izvoz palmovih jederc se je v zadnjih petih letih sukal okoli 430.000 ton na leto, izvoz palmovega olja pa je lani znašal 184.000 ton. Izvoz zemeljskih lešnikov se dviga iz leta v leto, in sicer je napredoval od 338.000 ton povprečno v letih 1952-54 na 437.000 ton v letih 1957-59. Izvoz lešnikovega olja se je podvojil ter je znašal v zadnjem času 42.000 ton na leto.
Čim bolj se izboljšujejo prometne zveze, tem bolj se veča izvoz domačih pridelkov in rudnin. Bodočnost ima zlasti pridelovanje gumija; napreduje pa tudi pridelovanje bombaža. Za domače potrebe pridelujejo tudi pšenico, proso in kasavo. Način pridelovanja je seveda še zelo primitiven. Ni dvoma, da bo dežela lahko izvažala tudi te kmetijske pridelke, ko bo kmetijstvo organizirano. Vsekakor postajajo domačini čedalje, bolj dovzetni tudi za uporabo raznih sredstev za pobijanje bolezni na sadnem drevju in na polju.
Pridobivanje rudnin ni posebno razvito in ne igra važne vloge v gospodarstvu. Danes pridobivajo precej cina, kolumbita, mineralnega olja, premoga in apnenca; obeta se večja proizvodnja železne rude, svinca in cinka. Povprečno izvažajo 13.400 ton cina na leto, kolumbita pa 2.405 ton. V zadnjem času se je še precej razvila tudi proizvodnja mineralnega olja, ki bo kmalu dosegla 5 do 5,5 milijona ton na leto. Ležišča železne rude cenijo na 140 milijonov ton. Angleži so v zadnjih petih letih investirali 250 milijonov dolarjev v nigerijsko gospodarstvo, od tega največ za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Družba ShelLBritish Petroleum pridobiva danes okoli 1,5 milijona ton petroleja na leto.
Drugi angleški denar so uporabili za graditev tovarn tkanin v Kaduniji, pivovarne v Lagosu, tovarne tobaka v Ibadanu, za cementarno v Enuguju in tovarno vezanih plošč v Sapelu. Čez Niger bodo zgradili jez za hidroelek-trično centralo ki bo stal 160 milijonov dolarjev. Modernizirali bodo tudi železnice, ki so samo enotirne, ter ceste. Za izvedbo sedemletnega načrta, ki se je začel leta 1955, potrebuje dežela še, mnogo denarja iz tujine ter si mnogo obeta od najnovejših pobud za gospodarsko podvigo zaostalih dežel.
rahljajo reško pristanišče za svoj izvoz in uvoz, je naslednja (v tonah):
Avstr. ČSR Madž.
203.098 80.366 25.851 110.612	4.944	—
57.177	—	25.095
Rude
Umetna gn.
Fosfati
Les
Staro železo
Žveplo
Sladkor
Premog
Soja
Ostalo razsuto bi. Ostalo blago
9.730 14.774	—
17.780	—
14.186	—
—	5.007	—
—	—	10.588
—	—	17.473
—	5.067	3.030
22.336 67.204 42.273
Iz gornjega pregleda pade v oči predvsem količinsko in kakovostno zboljšanje avstrijskega tranzitnega prometa čez reško pristanišče v primerjavi s prometom leta 1958, ko se je ta promet omejeval v glavnem na masovno blago, medtem ko se je leta 1959 in posebno še v prvi polovici 1960 znatno zvišal tranzit linijskega visokokvaliletnega blaga, kot so papir, celuloza, tobak, juta, kovinski izdelki in podobno. To dokazuje težnjo nadaljnje krepitve vloge roškega pristanišča v avstrijskem prekomorskem prometu .
Četudi je tranzit množičnega blaga obsežen, vendar v njegovi strukturi ni žitaric, ki v velikih količinah gredo čez tržaško pristanišče. Toda z dograditvijo modernega silosa z zmogljivostjo
30.000	ton ho reško pristanišče sposob-
no tudi za tranzit velikih količin žitaric.	I. Z. T.
PROMET ČEZ REŠKO PRISTANIŠČE V SEDMIH MESECIH
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je promet čez reško pristanišče dosegel 2,551.000 ton, to je 180.000 ton več kakor v istem času lanskega leta. 1/ voz se je povečal za 190.000 ton. Tranzit je znašal 819.000 ton ter je bil za
350.000	ton večji kakor v istem razdobju lanskega leta. Ako se bo promet še dalje razvijal v tem razmerju, ho letos dosegel najvišjo raven v zgodovini Reke.

	n				
	c		L		
fivafk Ure« nog
Človeška znanost je že tako napredovala, da se je morala tudi ona specializirati na vse strani, na razne vede. Danes je sploh v modi specializacija. Če človek ni specialist, pomeni prav malo in težko uspeva. Z mehanizacijo raznih pridobitnih vej v gospodarstvu in uvajanjem stroja vsepovsod — z elektronskimi stroj: naj bi nadomestili celo človeške mož gane, — je psihologija (dušeslovje), to je proučevanje same notranjosti človeka, sicer precej zaostala, toda danes že samozavestno koraka vštric Z raznimi drugimi vedami. Vravza-prav so praktični Američani, ki so razkričani, da mislijo samo na dolar, prvi pričeli tudi v gospodarstvo in sama podjetja uvajati proučevanje duševnega razpoloženja človeka. Uvideli so, da je od duševnega razpoloženja odvisna tudi storilnost delavca; dobro razpoložen človek da več od sebe kakor duševno potrt. Od notranjega razpoloženja je tudi odvisno, ali bo kupec sploh kaj kupil, ko stopi v trgovino, in kaj bo kupil. Prav v Ameriki se je najbolj razvilo proučevanje odnosov človeka do človeka v gospodarstvu, odnosov nameščenca do gospodarja, do stroja in tovarne sploh. Temu pravijo v Ameriki »human relations«.
Za pridobitniki niso seveda hoteli zaostati politiki. S politiko je tesno združena propaganda, brez te si danes politike ne moremo zamisliti. Propaganda je danes že prava umetnost, v svoje namene uporablja vse, kar človeka dviga in slika zlasti pred volitvami njegovo bodočnost v bleščečih barvah, a pogosto ji pride prav tudi strah, ki mu po latinsko pravimo teror. Res, strah ima silno moč — strah za bodočnost in strah za svoje golo življenje še celo. Ni važno, ali ima strah resnično podlago, ali je res upravičen ali samo namišljen, važno je, da je človeška duša prepojena z njim do zadnjega kotička. Zato je treba strah gojiti in ga ubijati v človeka sistematično, z besedo, tiskom in sliko.
Zakaj je naš človek v svojem vedenju, v svojem nastopali ju in prizadevanju za svoje pravice še vedno tako plah? Za seboj ima tako junaško dobo krvavega boja za svobodo, za njim je ustava, demokracija vseh vrst, brez katere sc danes ne upa nobena stranka v javnost, za njim je tudi londonski sporazum in v žepu ima tudi listino o človečanskih pravicah, a vendar je tako plah! Zakaj to?
Poglejte samo pešca, kako plačljivo obstane pri prehodu čez ulico tudi na tistem mestu, kjer mu široke črne in bele proge kažejo, da ima on prednost pred avtomobilom. In vendar se ne upa čez ulico in pusti rajši avtomobilista naprej. Strah mu ne da čez ulico, ne dopušča mu, da bi izkoristil svoje pravice, čeprav je ta zapisana črno na belem na cesti. Strah zmaguje pred pravico, ker ga je doba peščeve brezpravnosti pred vtomobilom in vozilom sploh tako temeljito ubila v njegovo dušo.
Tako je tudi z našim človekom danes, ko bi moral pogumno in svobodno izkoristiti svoje državljanske pravice na ulici, v tramvaju, v uradu in pred šolskim pragom. Strah, ki so mu ga ubijali fašisti skoraj 25 let, zmaguje še danes.
— Ib —
Ne jezi se, ako te tvoj tekmec posnema. Dokler bo hodil po tvojih sledovih, te ne bo prehitel.
— 0 —
Ne verjemi, da ti svet dolguje življenje. Svet ti ničesar ne dolguje. — Tu je bil pred teboj.
(R. J. Burdette)

po mm
OSTER SPOR MED ITALIJO IN AVSTRIJO ZARADI JUŽ. TIROLSKEGA.
Italijanski zunanji minister Segni se namerava sredi oktobra vrniti v Nevv York, da bi pospešil razpravo v posebnem odboru Organizacije združenih narodov o avstrijski pritožbi glede ravnanja Italije z južnimi Tirolci. Italija bi očitno rada čimprej spravila zadevo z dnevnega reda, čeprav se njen predstavnik ni uprl sami razpravi pred OZN. Italijanska diplomacija trdi, da Italija izpolnjuje obveze italijansko-avstrijskega dogovora (De Gasperi-Gruber) o pravicah južnih Tirolcev. O izvajanju posameznih določb tega dogovora bi se še dalo razpravljati, pravijo Italijani, o bistvu tega sporazuma pa ne. Ta dogovor se ne da menjati, še manj pa se da govoriti o reviziji sedanje meje med Italijo in Avstrijo. Italijanska diplomacija vztraja pri tem, da je vsa zadeva pravzaprav samo pravne narave in zato bi moralo o njej razpravljati mednarodno razsodišče v Haagu, ne pa OZN. Kakor smo že poročali, zahtevajo Avstrijci avtonomijo za bocensko pokrajino, kjer živi danes okoli 240.000 Nemcev in 120.000 Italijanov. Bocenska pokrajina naj se izloči iz sedanje dežele Gornje Poadižje, da bodo Nemci v svoji deželi (bocen-ski pokrajini) lahko imeli večino in gospodarili. Spor se je tako zaostril, da je avstrijski podkancler Pittermann načel vprašanje revizije italijansko-av-strijske meje. Italijanski poslanik je na Dunaju protestiral proti temu, češ da je meja nedotakljiva. Rimski časopis »Vita« objavlja fotografijo stolnice v Innsbrucku z velikim napisom »Prostost za Južni Tirol po 40 letih suženjstva«. V tej cerkvi je pokopan Andreas Hofer, tirolski borec, ki so ga Francozi ustrelili pred 150 leti v Mantovi.
SLOVENŠČINA NA KOROŠKEM.
Zadnjič smo na kratko poročali, da je dunajski ministrski svet odobril osnutek zakona, s katerim se v smislu državne pogodbe uvaja v javne urade na Koroškem slovenščina. »Slovenski vestnik« je ta sklep avstrijske vlade pozdravil; izrazil je tudi svoje zadovoljstvo, da je avstrijska vlada sklenila dati Slovencem na vpogled zakonski osnutek, kar naj bi pomenilo, da si vlada želi sodelovanja koroških Slovencev. Narodni svet koroških Slovencev je v zvezi z zakonskim osnutkom ponovil zahtevo koroških Slovencev iz leta 1955. Na Ozemlju s slovenskim mešanim prebivalstvom je slovenščina uradni jezik, poleg nemščine, pri vseh upravnih in drugih državnih, deželnih in samoupravnih uradih, javnouprav-nih korporacijah in ustanovah.
PREDSEDNIK TITO GLEDA VEDRO V BODOČNOST. Predsednik Tito, ki se je pripeljal v Nevv York na angleški ladji »Queen Elisabeth« se zdaj vrača z novo italijansko ladjo »Leonardo da Vinci«. Nekateri listi so izrazili domnevo, da se bo Tito izkrcal v Neaplju in nato sestal s predsednikom italijanske republike Gronchijem, vendar v jugoslovanskih krogih ne potrjujejo te vesti. Po vsem tem se bo Tito po devetdnevnem potovanju izkrcal v Genovi. Pred odhodom iz Amerike je predsednik Tito izrazil svoje prepričanje, da se bo kljub neuspehu glavne skupščine OZN mednarodno obzorje razvedrilo in da se tudi spor med Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo ne bo zaostril. Predsednik Tito se je za časa svojega bivanja v Nevv Yor-ku sestal z mnogimi državniki, med temi tudi z Eisenhovverjem in Hrušče-vom ter z državniki nevtralnih držav. Po vsem tem mora biti dobro obveščen o razpoloženju v vrhovih. V Nevv Yor-ku se je že uveljavil tabor nevtralnih držav in prav njegovemu posegu za spravo med sprtimi velikimi državami se je treba zahvaliti, če pride spomladi do novega sestanka med najvišjimi predstavniki velesil.
ODLOČNE BESEDE POLJSKEGA KARDINALA. Zadnjič smo kratko o-menili, da je kardinal Wyszynski obsodil nemško propagando za revizijo poljsko-nemške meje na Odri in zlasti izjave kanclerja Adenauerja na zborovanju Nemcev iz nekdanje Vzhodne Prusije, Zdaj je katoliški tednik, »Slo-vvo Povvszechne« objavil tisto mesto iz kardinalove pridige, ki jo je imel kardinal 18. avgusta. Wyszynski je dejal: »Do nas je prispel odmev groženj, ki jih je izrekel sovražen človek na daljnem zahodu, prežet z ošabnostjo in zaupanjem v svojo moč, proti deželi naših očetov in naše svobode. Morda se je zdaj v marsikatero srce priplazil strah pred bodočnostjo. Toda poglejte na te mogočne utrbs, v katere se je nekdaj ugnezdila ošabnost, oprta na jeklo in železo. Kje so ostali tisti, ki so nekdaj iz teh utrdb vladali, oprti na silo m sovraštvo?« Kardinal je govoril v Malborku (nekdanjem Marien-burgu), kjer so še danes ostanki nemškega gradu.
MALO JE ŠE ANGLEŠKIH KOLONIJ. Dne 1. oktobra je postala neodvisna Nigerija, ki je bila pod angleškim pokroviteljstvom. Predsednik angleške vlade Macmillan je pred Organizacijo združenih narodov ugotovil, da je bilo pred osvoboditvijo Nigerije pod angleško upravo v kolonijah še 76 milijonov ljudi, medtem ko je nekdaj živelo v angleških kolonijah 600 milijonov ljudi. Odkar je Nigerija, ki šteje 38 milijonov ljudi, postala neodvisna se je prebivalstvo angleških kolonij skrčilo na 38 milijonov.
ZUNANJI MINISTER O IZVAJANJU LONDONSKEGA SPORAZUMA. Na
zadnji seji izvršnega odbora krščanske demokratske stranke, na kateri so soglasno odobrili nastop zunanjega ministra Segnija v zvezi s pritožbo avstrijske vlade pri Organizaciji združenih narodov zaradi položaja na Južnem Tirolskem, je minister Segni spregovoril tudi o vprašanju izvajanja londonskega sporazuma, ki ureja položaj tržaških Slovencev. Listi niso podrobneje poročali o gledišču, ki ga je v tem pogledu zavzel minister. Ta je sicer naglasil, da si bo Italija prizadevala, da se odnosi z Jugoslavijo zboljšajo »glede na sedanji položaj v Jugoslaviji«. Dne. 6. oktobra je poteklo šest let, odkar je bil podpisan londonski sporazum.
Na žalost ni bil ta še do danes ratificiran in se zaradi tega na škodo Slovencev praktično ne izvaja.
Mednarodna trgovina
Podražitev brazilske kave
Na ameriških in afriških trgih se še vedno opažajo posledice ukrepov, ki jih je nedavno sprejel Brazilski inštitut za kavo, da bi ohranil finejšim vrstam kave čvrste cene. Brazilski ukrepi so res pripomogli k učvrstitvi cene nekaterim vrstam kave, tako Minas, katere cene so se dvignile za 6-7%, pa tudi vrste Santos, ki je napredovala za 3-4%. Vrsta Victoria je napredovala za 2%, prav za toliko pa je napredovala tudi povprečna cena afriške kave vrste Robusta.
Na evropski trg so začeli ponovno izvažati kavo iz Konga. Kongoški izvozniki niso spremenili cen, ki so veljale pred začetkom nemirov, vendar jc opaziti, da so evropski uvozniki zelo previdni pri sklepanju kupčij. Zdi se, da se boje, da ne bi kakovost kave bila slabša od običajne, odkar skrbijo za izvoz domačini in ne več belci. Cene kave iz Kenije in Tanganjike so nekoliko popustile, za kavo iz Abesinije in z Madagaskarja je malo zanimanja.
Italijanski trg s kavo je precej živahen, pa tudi v Trstu opažamo v zadnjem času poživitev trgovine. Tržaški trg kupuje precejšnje količine kave, poleg tega pa se tu sklepajo tudi kupčije za kavo v tranzitu proti Podonavju. V zadnjem času so v Trstu sklenili tudi več kupčij za dobavo kave Grčiji, kjer so nedavno sprostili uvoz kave vrste Robusta.
UVOZ PRAŠIČEV V ITALIJO USTAVLJEN
V Uradnem vestniku z dne 30. septembra je bil objavljen ministrski sklep, po katerem se začasno ustavi u-voz živih prašičev in prašičjega mesa, svežega ali zmrznjenega, slanine in masti iz tujine. Zapora uvoza ostane v veljavi do 31. decembra 1960.
IZVOZ ITALIJANSKIH TEKSTILNIH STROJEV V JUGOSLAVIJO
Na sejmu tekstilnih strojev v Bu-stu Arsizio so jugoslovanski gospodarstveniki nakupili več tekstilnih strojev. Vrednost nakupljenih strojev je letos presegla vrednost poslov v prejšnjih letih. Rimski gospodarski list »11 Globo« naglaša, da se je tako začel razvijati izvoz v še večjem merilu kakor doslej v državo, ki je sicer že dober klient italijanskega blaga. Letos so Jugoslovani kupili več popolnih oprem za tkalni o-brat. List poudarja, da so se Jugoslovani odločili za stroje italijanske izdelave, medtem ko so imeli podobne stroje tudi .Nemci, Belgijci, Francozi in Švicarji. Poleg tega so Jugoslovani kupili poseben tiskarski stroj, ki se pomika po 30 m dolgem tiru in ki proizvaja 40% več kakor običajni stroji te vrste.
Jadranska linijska plovidba z Reke, ki vzdržuje pomorske, zveze vzdolž o-bale Jadranskega morja, postopoma zamenjuje stare ladje z novimi in sodobnejšimi. Tako je nedavno za krajevne proge naročila pet novih potniških ladij, in sicer dve po 496 brt v Malem Lošinju, a dve ladji iste tonaže v Pulju. Ladji, ki ju gradijo »Lošinjske ladjedelnice« bosta dokončani pred začetkom prihodnje turistične sezone, puljska ladjedelnica »Rdeča zvezda« pa bo dogradila dve naročeni ladji nekoliko kasneje.
Vse te potniško-tovorne ladje merijo čez 44 m dolžine, široke so po 8 m. Namenjene so krajevnim progam, zaradi tega so zgrajene tako, da lahko pristajajo v plitvih pristaniščih. Na vsako ladjo lahko vkrcajo 450 potnikov in 30 ton blaga. Plovilo poganjata dva motorja s skupno močjo 1200 konjskih sil. Ladja lahko doseže najvišjo hitrost 14 milj.
HIDROGLISER NAROČEN V ITALIJI
Eno ladjo, najnovejše vrste, »hidro-gliser«, ki bo namenjena brzemu prevozu potnikov vzdolž jadranske obale, so naročili v Italiji. Jadroliniji jo bodo izročili spomladi leta 1961. Ta hitra ladja, ki bo znatno prispevala k izboljšanju plovnih zvez med turistično sezono, bo lahko sprejela na krov 140 potnikov in ,bo plula s hitrostjo 35 morskih milj' na uro.
Izgradnja te serije novih ladij predstavlja korak k modernizaciji jugoslovanskega potniškega prometa. Letos je Jadrolinija že postavila na svoje proge dve novi ladji vrste »Opatija«. Ti dve ladji sodita med najlepša jugoslovanska plovila in služita v prvi vrsti za prevoz linijskega blaga na progi Trst-Reka - Pirej; zaradi tega je njuna zmogljivost za prevoz potnikov manjša.
Napovedane ladje
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
—	Indija — Pakistan: Dinara 12. oktobra, Avala 25. okt., Učka 2. nov.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Avala 25. oktobra.
—	Sev. KUajska — Japonska: Avala 25. oktobra.
—	Sev. Evropa: Rijeka 14. oktobra.
—	Sev. Afrika: Hrvatska 10. okt., Rijeka 14. okt., Črna gora 20. okt.
—	Sev. Amerika: Hrvatska 10. okt., Črna gora 20. okt.
— Južna Amerika: Nikola Tesla 25. oktobra.
— Perzijski zaliv: Vis 20. oktobra. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje —
— Dalmacijn — Grčija (tedenska):
Orebič 8. oktobra.
— Grčija — Kreta: Lastovo 14. okt.
GIBANJE LADIJ SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bohinj«, last pomorskega podjetja Splošna plovba iz Pirana, je že delj časa na popravilu; nekaj dni je bila tudi v Trstu. Prihodnja ladja na progi Jadransko morje -Amerika, to je motorna ladja »Bled« pripluje jutri v Trst, kjer bo odložila svoj tovor. Nato bo »Bled« nadaljevala svojo pot v jugoslovanska pristanišča, v katerih bo natovarjala blago namenjeno v Ameriko, nakar bo zopet priplula v Trst in odtod dalje, dne 31. oktobra proti ameriški celini.
V BEOGRADU MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA
Na beograjskem sejmišču bo od 15. do 25. oktobra I. mednarodni sejem gradbeništva. Vsako leto investirajo jugoslovanska podjetja v to gospodarsko vejo okoli 60 milijard dinarjev, tako da bo skupno vloženega do konca petletnega gospodarskega načrta 300 milijard dinarjev. Od vsote 60 milijard pojde vsako leto 35-36 milijard dinarjev za opremo gradbenih podjetij, 20 milijard za industrijo gradbenega materiala in 4-5 milijard za gradbeno obrt.
Število novih zgradb se bo po gospodarskem načrtu dvigalo na leto za 13 odstotkov. Leta 1965 naj bi število novih zgradb bilo za 80% višje od današnjega. Do tega leta bodo zgradili 500.000 novih stanovanj, 5.300 km novih cest in 3,900.000 kv. metrov novih šolskih površin itd.
Jugoslovanska zvezna zbornica za gradbeništvo si prizadeva, da bi vskla-dila razvoj gradbeništva v državi. Zato je organzirala mednarodni sejem gradbeništva, ki bo najlaže pripomogel k razvoju te gospodarske panoge v Jugoslaviji.
SODOBNA ELEKTRONIKA V LJUBLJANI
V	soboto, 15. oktobra ob 11. uri, bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču svečano odprtje 7. mednarodnega sejma »Sodobna elektronika«.
PREMOG IZ RAŠE V ITALIJO
Predstavniki premogovnika Raša v Istri so sklenili z italijanskimi uvozniki pogodbo za dobavo 100.000 ton rudninskega premoga v času do 31. decembra 1961. Pogodba bo po tem roku obnovljena, in vse kaže pod istimi pogoji. Po novi pogodbi se bo letošnji izvoz premoga iz raškega rudnika povečal za 10%, to je za 60% v primerjavi z izvozom v letu 1958.
PREVISOKI DAVKI
V	športni palači v Rimu je bilo te dni zasedanje Italijanske zveze trgovcev (Confcommercio). Na zasedanju, ki se ga je udeležilo okrog 20.000 trgovcev, je predsednik zveze S. Casaltoli, obrazložil težave svoje kategorije. V glavnem so se zborovalci pritoževali proti previsokim davkom. Vladi so predlagali, naj bi omejila izdajanje dovoljenj za odprtje novih trgovin. Na koncu zasedanja je spregovoril minister Colombo, ki je v svojem govoru obljubil, da se bo vlada zavzela za boljšo ureditev trgovinske mreže v državi.
ZBOR KOMERCIALISTOV
V	Bocnu se je 29. septembra začel 12. državni kongres diplomiranih komercialistov. Na kongresu razpravljajo o »preobrazbi delniških družb« in o »bodočnosti poklica diplomiranih komercialistov«. Kongresu predseduje dr. M. Saggin, ki je hkrati tudi predsednik padovanskega velesejma.
NAPOVEDANI ODHODI LADIJ IZ TRSTA
Trst — Vzhod — Črno morje — Vzhodno Sredozemlje:	Ausonia (7/
10), Stelvio (13/10), San Giorgio (7/ 10), Carso (5/10), Irma (12/10), Iz-mir (14/10), Enotrija (12/10)), Barletta (7/10), Krka (7/10), Loredan (15/10), Vicenza (5/10), Omis (10/10), Solin (8/10), Birba (8/10), Nefertiti (5/10), Travnik (12/10), Sabudria (10/10), Li-lika (12/10).
Trst — Malta — Marok: Celio (7/ 10), Marecchiaro (15/10), Vittoria S. (8/10), Pesaro (7/10), Tacito (10/10), N. Fides (12/10), Benelli (12/10).
Trst — Severna Evropa: D. Bbh-mer (8/10), Leo (3/10), G. Borsi (7/ 10).
Trst — ZDA — Kanada: Saturnia (6/10), Exford (2/10), E. Ambassador (14/10), Monstella (8/10), R. Tipton (4/10), J. Lykes (10/10) Exiria (3/10).
Trst — lažna Amerika: Rio Bel-grano (7/10), Vidaland (7/10).
Trst — Rdeče morje — Afrika: Hierax (7/10), Omis (10/10), Pirot (15/10), Risano (5/10).
POLJSKE LADJE ZA CEVLON. Poljska vlada je. ponudila Ceylonu dolgoročni kredit; s tem denarjem naj bi ceylonska vlada naročila na Poljskem trgovske ladje. Ceylon je z zadovoljstvom sprejel to ponudbo.
Ta svet je drugačen kot je tisti okoli Trsta in preko Krasa. Morda bi kot najbolj značilno povedal tole: Ko tu pri nas zadeneš ob vsaki stopinji ob kamen in se ti oko zopet ustavlja le ob kamnu, ga v Slovenskih goricah in preko Mure komaj najdeš. Povsod sama plodna zemlja, od Maribora dalje rahlo nabrana v lepe griče, dokler se kmalu od Lenarta dalje ne zlije v ravnino, ki neha tam nekje v Banatu ali kaj vem kje še dalje pb Črnem morju. Po teh gričih pa sadna drevesa, največ jablane, ki se v teh dneh ponekod šibijo od plodov zlatih pramen, bobovcev, renet in podobno; vmes vinogradi polni najbolj žlahtnega grozdja, ki daje vina, o katerih gre glas širom sveta, in spet gozdovi, tam spodaj pa tudi kako močvirje. Ne bi rad opisoval pokrajine, ker bi za to moral biti kaj več kot sem in ker vem, da jo je tako lepo in tolikokrat opisoval v svojih romanih in povestih največji živeči pisatelj Prekmurja Miško Kranjec, s katerim imam samo to skupnega, da sva nekoč drsala skupaj isto šolsko klop.
Iz Maribora vozi preko Slovenskih goric in Mure v Prekmurje, ki ima za središče Mursko Soboto, mnogo avtobusov dnevno. Tako tudi nazaj, kar ti omogoči, da na hitro preletiš to pokrajino. Ko sem se te dni vozil tod, sem ugotovil, da je bolje, da potuješ z avtobusom, ker je lastnega vozila škoda. V tej smeri namreč grade novo asfaltirano cesto in te sedaj pelje pot deloma po stranskih poteh, ki so v obupnem stanju. To ni nič čudnega, saj gre preko njih dnevno stotine težkih vozil, ki kopljejo vsako po svoje v zmehčani poti luknje, da je joj. Pa bo kmalu bolje. To nam povedo v Lenartu mladi brigadirji, ki so prišli na pomoč
Turčija želi plačilni odlog
Turški finančni minister Ekrem Ahčan je izjavil, da je Turčija sicer pripravljena plačati svoje dolgove, vendar upa, da ji bodo sami upniki predlagali plačilne olajšave v bodočih petih letih. Do leta 1965 bi morala Turčija odplačati 690 milijonov dolarjev dolga, . katerega poravnava zapade v tem času. Celotno znašajo turški dolgovi v tujini 1 milijardo 355 milijonov dolarjev. Turški zunanji minister Selim Sarper bo o tej zadevi obvestil predstavnike držav, pri katerih se je Turčija zadolžila, med zasedanjem glavne skupščine OZN v New Yorku. Največje dolgove ima Turčija v Ameriki, in sicer pri Mednarodni banki ža obnovo, pri Export-Import banki in pri Deve-lopment Loan Fund.
PRIMANJKLJAJ V TURŠKI ZUNANJI TRGOVINI
Primanjkljaj v turški zunanji trgovini je lansko leto znašal 87,5 milijona dolarjev; računajo, da bo letošnji primanjkljaj še večji. Zunanjetrgovinske obveze Turčije bodo od prihodnjega leta dalje znašale najmanj 200 milijonov dolarjev na leto, medtem ko znaša tuja pomoč samo 100 milijonov dolarjev.
ZELENJAVA IN SADJE NA TRŽAŠKEM TRGU
Navajamo najprej tržne cene na debelo, nato v oklepaju cene na drobno: Radič 100-130 (160-360), solata 180 do 250 (240-320), blede 80-150 (140-220), I špinača 120-200 (150-260), cikorija 22-35 (40-70), ohrovt 1040 (30-60), cvetača 20 do 60 (40-80), sladko zelje 20-30 (40-60), melancane 55-80 (80-120), paprika 35 do 85 (60-120), bučke 80-140 (120-200), paradižniki 40-60 (70-100), krompir 23-50 ((36-70), korenje 35-50 ( 50-80), čebula 3040 ( 50-70), česen 110-180 (160-240), fižol v stročju zelen 80-120 (140-180) lir kg.
Jabolka 30-90 (50-120), hruške 40-100 (60-140), grozdje 50-100 (80-160), slive. 60 do 70 ( 90-120), fige 40-65 ( 70-100), pomaranče 140-160 (180-200), limone 120-140 (160-200), kostanj 5(L70 (80-100) lir kg.
Slive prihajajo še na trg iz Jugoslavije. Grozdje je precej dražje kakor lani. Jabolka imajo zmerno ceno, vendar niso še prvovrstna. Zelenjave je. mnogo, največ je domače ker je bilo v zadnjem času mnogo dežja.
STAVKA BENCINARJEV
Pred dnevi je začela delovati nova bencinska črpalka, ki jo je postavil v ul. Coroneo Italijanski avtomobilski klub (A.C.I.). Ta organizacija prodaja svojim članom gorivo po 86 lir za liter, medtem ko prodajajo druge črpalke običajni bencin po 100 oziroma po 98 lir. Uslužbenci pri vseh ostalih črpalkah v mestu so v znak protesta u-prizorili stavko, ki se je zaključila po sestanku njihovih predstavnikov z generalnim vladnim komisarjem; dr. Pa-lamara je obljubil, da bo od vlade skušal doseči ugodnejše pogoje za prodajo bencina na Tržaškem. V Trstu je sedaj 97 bencinskih črpalk.
DOLGA STAVKA. V tovarni Orion Petrolchimica v žaveljskem industrijskem pristanišču so delavci stavkali skoraj mesec dni. Do stavke je prišlo zaradi odpusta nekega delavca, ki ni nadaljeval nujnega dela po zaključenem delovnem urniku. Delavec je prekinil delo, ker ga ravnateljstvo ni pooblastilo, da nadaljuje s popravljanjem neke. cevi. Odpust js ravnateljstvo preklicalo.
PRODAJA NOVEGA VINA. Združenje trgovcev tržaške pokrajine je svojim članom sporočilo, da se, bo letos prodaja novega vina vršila kakor druga leta. Trgovec, ki je kupil vino od dobavitelja, ni dolžan nesti na pregled vzorcev blaga na Higienski urad. Sam se mora prepričati, da vino ne kipi in da ima alkoholno stopnjo, ki jo zahteva zakon.
JUGOSLAVENSKA OCEANSKA PLOVIDBA iz Kotora bo konec tega meseca uvedla novo progo med Jadranskim in Tirenskim morjem ter Srednjo in Južno Ameriko. Prva na tej progi bo 10.500-tonska motorna ladja »Zeta«, ki bo odplula 25. oktobra. Nato ji bosta slediki »Boka« in »šumadija«. Ladje bodo odhajale z Reke, ter bodo pristajale v Trstu, Bariju, Genovi, Barceloni in Lisboni, nato pa v vseh večjih pristaniščih Srednje in Južne Amerike.
graditeljem ceste in sedaj z veselo pesmijo in zastavo korakajo na svoje delovišče. Za mesec dni so se odpovedali ugodnostim doma in se vrgli na delo, ki jim prinaša prve žulje, prvi pogled na težaško delo, obenem pa nauke za življenje, ki jih v toplih zapečkih in ob mamini negi ne bi nikoli dobili.
Kot rečeno je ta pokrajina nekaj posebnega. Njena zgodovina, katere pečat še nosi, je bila kljub bogati naravi, težka. Znani so viničarji, to je neke vrste tlačani, ki so delali na vinogradih največ švabski gospodi, komaj za kruh. Šele nova Jugoslavija je odpravila ta fevdalni ostanek. Dala jim je zemljo, ki so jo preje obdelovali za tujca. Toda mnogi, sedaj svobodni delavci, so se združili in dali zemljo v zadrugo ter jo skupno obdelujejo. To se pozna že tudi na zunaj, ko srečuješ namesto razbitih parcel, od katerih je vsaka obdelana z drugačno kulturo, že velike plantažne nasade vinogradov in sadovnjakov pa tudi moderne hleve s stotinami živine, čeprav za te kraje živinoreja ni nekaj značilnega. Razvoj v smeri arondiranja zemljišč gre v zadnjem času naglo naprej in lahko računamo, da bo ta predel v prihodnjih letih temeljito spremenil svojo sicer romantično, toda za sedanje čase zaostalo sliko. To je tem bolj potrebno, ker je v zadnjih letih ameriški kapar temeljito razredčil zlasti jablane in ko je potrebno postaviti vinogradništvo na nove gospodarske osnove.
RADGONA POSTAJA MESTECE
Krajev, skozi katere drvi avtobus, ne bi našteval in bi se morda najprej u-stavil v Gornji Radgoni, to je obmejnem mestecu ob Muri. Onstran Mure je tudi Radgona, toda avstrijska, kjer slišiš še vedno precej slovensko. Naša
r tef Nonon.sf ik aotic
Sit speri mmevemvczilu
Italijanske tovarne, ki izdelujejo nova športna vozila »Go - kart«, ali kratko »K«, niso številne. Kljub temu je s temi vozili vsak teden na italijanskih cestah več tekem, na katerih se udejstvuje povprečno nad 50 vozačev, številni vozači so sami mehaniki, ki so si izdelali stroj z lastnimi sredstvi.
»Go-kartov« je dvoje vrst: v prvo sodijo vozila opremljena z avtomatično sklopko, v drugo pa vozila, ki jih poganja motorček (običajno gre za pogonski stroj manjšega motornega kolesa), ki je popolnoma enak serijskim motorjem za pogon skuterjev. Go-karti se med seboj razlikujejo tudi po zmogljivosti. Prvi razred tvorijo »K« opremljeni z motorčkom do
50 kub. cm, drugi razred gre od 51 do 100 kub. cm, v tretji razred pa sodijo vozila z motorjem od 101 do 200 kub. cm. Teh zadnjih je največ, ker se je zlasti motor 125 kub. cm pokazal za zelo pripravnega v ta namen. Gre, kakor rečeno, za motor skuterja, ni pa prepovedano opremljati vozilo tudi z navadnim industrijskim motorjem, ki nam je sicer poganjal žago ali kaj podobnega.
Z novimi vozili se je rodil nov šport: »kartizem«. Posamezniki so sicer tu pa tam že izdelali manjše »gokarte« v veselje 12-13 letnih fantov, vendar taka vozila niso popolna, ker imajo prešibak motor, da bi mogli športno tekmovati. Športne organizacije so že izdelale pravilnik za tek-
tennicne
Industrijska revolucija v gospodinjstvu
Ameriški listi so ob zborovanju znanstvenikov, tehnikov in poslovnih ljudi 27 držav, ki so se zbrali ob koncu poletja v Chicagu, razpravljali, kakšna presenečenja pripravlja najširšim potrošniškim krogom moderna industrija na podlagi patentov predloženih patentnemu uradu.
Dosedanji povojni najbolj prodorni uspeh pomeni industrijska izdelajva tranzistorjev. Vsi se v poslovmh trgovinskih krogih sprašujejo, kakšno bo novo čudo, ki naj bi zatemnilo vse, kar je bilo napravljenega po drugi svetovni vojni.
Nekaj se je razvedelo, kaj pripravljajo velike industrije. Tako mislijo vreči na trg, da bo dostopna sleherni družini, elektronsko pečico, ki bo spekla zrezek v dveh minutah, krompir v štirih sekundah, vse seveda brez masti, ki se je sedanje starajoča človeštvo tako boji zaradi bolezni srca in ožilja. In ker ni treba masti, je tudi čiščenje posode, v kateri se je pripravljala hrana brez masti, dosti lažje.
Ultrazvočni aparat, ki čisti posodo z oddajanjem valov in ni treba za to nobene vode.
Še drug ultrazvočni aparat v stanovanju, ki očisti čevlje in odpravi madeže z obleke, v trenutku, ko prestopi obiskovalec hišni prag.
Poseben aparat za uporabo termo-elektrike, tako da je hkrati hladilnik in kuhalnik.
Združenje industrijcev za toplotno in razsvetljevalno elektriko pripravlja takšne zidne opaže, ki bodo avtomatično po potrebi ali greli ali hladili ali pa uravnavali svetlost, sorazmerno razpoloženju in vremenu. Okna se bodo zapirala avtomatično pri prvi kaplji dežja in spet odpirala, ko bodo pokukali sončni žarki.
Plastične, krožnike in pladnje, ki jih Američani mečejo po uporabi stran, bo mogoče izdelovati v vsaki kuhinji z navadnim pritiskom na gumb.
Največja praktična iznajdba, ki bi se dala primerjati s prodornim uspehom tranzistorjev, pa naj bi bila neke vrste gorilna celica, ki naj bi poceni in na zanesljiv način spreminjala gorilno silo v elektriko.
Okoli 50 ameriških velikih podjetij dela na rešitvi tega vprašanja. Rešitev naj bi dala ljudem na razpolago brez-šumni izvir sile, ki bi služil za prena-
šanje, razsvetljavo, ogrevanje in mogoče celo za električen avto. Starodavno sanjarenje človeka o samostojnem letanju po zraku z neko pripravo, podobno raketnemu pasu, je že stopilo v fazo resnega proučevanja in izdelovanja načrtov. Veliki industrijski koncern Bell Aerosystem je že prejel naročilo od ameriške države, da bi izdelal takšen raketni pas v dveh letih.
BANANE IN GRAPEFRUIT NA ALASKI IN V SIBIRIJI
Banane in grapefruit (pomaranče) iz Alaske in Sibirije bodo v bližnji bodočnosti na razpolago v trgovinah s sadjem. Odkrili so namreč, da ozek snop žarkov, ki ga izžarevajo razžarjene in fluorescirajoče žarnice, pospešujejo rast rastlin v deželah z mrzlim podnebjem. Kmetovalci bodo šli v prihodnjih letih lahko tudi pod zemljo, kjer se dajo točno nadzorovati toplota, vremenske prilike, rastlinske bolezni, gnojenje in svetloba. Veliko električno podjetje Westinghouse Electric Corporation je dalo nalogo svojemu ravnatelju za praktično uporabo električnih tokov, da pospeši praktično uporabo elektrike v tej smeri. Sovjetski znanstveniki se že več let ukvarjajo na skrajnem robu Sibirije s podobnimi poizkusi, da bi preskrbeli prebivalstvo obalnih mest ob Severnem leden morju z zelenjavo in sadjem, vzgojenem na visokem severu. Profesorjem na ameriški univerzi Rutgers se je posrečilo, da so samo z umetno svetlobo vzgojili več vrst rastlin. Jakost umetne svetlobe je znašala komaj eno stotinko navadne opoldanske svetlobe. Drugi raziskovalci so s poskusi dokazali, da navadne žarnice lahko uporabljajo za gojitev raznih rastlin v toplih gredah pod uspešnim/ in še vedno ekonomičnimi pogoji.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	nedeljo, 9. oktobra, ob 16. uri v Prosvfetni dvoriani v Gorici
premiera Georg Kaiser
»GLASBENA SKRINJICA« Igra v štirih dejanjih
V	nedeljo, 9. oktobra, ob 20. uri
ponokutetr v isti dvorani
Mali oglas
PRODAM 40 STOTOV SENA V KOPI OB CESTI V GRLJANU ZA 60.000 LIR. NASLOV NA UPRAVI GOSPODARSTVA.
<311
ute
Radgona se je v zadnjih letih močno razvila v moderno podeželsko mestece z asfaltiranimi ulicami, moderno razsvetljavo, industrijo, zlasti pa je znana po penečih se vinih — šampanjcu. Ta po kakovosti stoji vsaj ramo ob rami s francoskimi tovrstnimi pijačami. Toda po količini je daleč zadaj in gre vsa letna proizvodnja takoj v prodajo. Le malo pride tega vina na domači trg. Sedaj modernizirajo kleti in večajo naprave, da bi vsaj za silo lahko zadovoljili domače in tuje ljubitelje te izvrstne pijače. Tudi postopek bodo skrajšali iz dveh let na eno.
RADENSKE ŠE DOVOLJ
Drug kraj, mimo katerega gremo in ga ne smemo pozabiti, je. Slatina Radenci. Kateri Tržačan ne pozna njene osvežilne pijače, ki je znana že stoletja in ki gre daleč po svetu. Sedaj naglo večajo naprave za polnjenje steklenic, ker sedanje ne zmorejo vseh naročil; slatinske vode pa je dovolj in jo gre še mnogo v izgubo, ker je ne morejo sproti zajeti. Zdravilišče je polno gostov, eni si zdravijo to ali ono bolezen, drugi pa so prišli le zato, da ne bi oboleli.
V DEŽELI MIŠKA KRANJCA
Še nekaj kilometrov in smo v Murski Soboti. Včasih je bilo to blatno ali prašno ravninsko mesto, po katerega ulicah so se sprehajale jate gosi, puranov in rac, sempatja je v bližini ceste ril tudi kak pujs. Danes je to mesto, sredi njega pa stoji velik spomenik osvbododiteljem — rdeči armadi, ki je prva preko Madžarske pregnala od tu Hitlerjeve osvajalce. Ob glavni asfaltirani cesti so lepe moderne trgovine, zadaj velika tovarna mesnih iz-
delkov. Mesto je sedež okraja in drugih organov, ima popolno gimnazijo, trgovsko srednjo in druge šole. Posebej pa je znano po moderni tovarni mleka v prahu in tovarni srajc. V bližini mesta je moderno kmetijsko gospodarstvo, ki je obenem tudi kmetijska šola. Vseokrog mesta je ravnina, razen proti severu, kjer se razteza čudovita Gorička, pokrajina polna malih gričev, trt, sadja in kjer vidiš sredi drevja rasti jeklen stolp, s katerim vrtajo, da bi prišli do nafte. Tako se meša staro z novim, kjer žive dobri, a skromni ljudje, ki jih je Miško Kranjec tako lepo opisal v povesti, ki ji je dal naslov: Povest o dobrih ljudeh.
»KO BI IMELI TOKAJCA...«
Vračal sem se z istim avtobusom, kjer mi je kosmati, bolje, neobriti sprevodnik, v mehkem prekmurskem narečju pomešanem z madžarsko izgovarjavo, dejal: »Ka že grete. Pridte, ka bomo meli tokajca; te bo luštno.« Toda, s tokajcem ne bo nič, kajti njegova in moja pot gresta vsakasebi. Lahko sem se mu le zahvalil in zazrl proti gozdu, ki je bežal mimo nas in kjer je ob robu muljil travo lep srnjak, ki se ni prav nič ustrašil ropota težkega Dicslovega motorja našega avtobusa.
me z »Gokarti«. Tekme se udeležujejo vozila, ki ustrezajo n^_ slednjim tehničnim zahtevkom:	P
gonski stroj naj bo običajen s^uteo, ski motor, prestave in sklopka m rajo biti izdelane kot pri običajn1^ motorjih. Motor mora biti dvo-takt® ' Ogrodje mora imeti najmanj 10U n£y več pa 182 cm v dolžino, medtem širina ne sme presegati 2/3 dol«® ^ Višina ne presega 70 cm. Prepove*^ no je uporabljati ublažilce in pol11L gume. Zavora se mora upravljati s sto palom. »Go-kart« ima samo tri vzvo-de: za sklopko, za zavoro in za pbn^
Vozači se delijo v juniores in sc niores. Prvi so stari 14-18 let in ^al' ko upravljajo vozilo z največ 50 kub-cm. Seniores so stari čez 18 let in morajo imeti vozniško dovoljenje z avtomobil.
Koliko stane »Go-kart«? Vozu0 S.C.A. (Bologna) opremljeno z 1,10 torjem Marini 125 kub. cm (-1 P1^’ stave) 230.000 lir, v Bologni; S.A.K-M.A. z motorjem Lambretta 125 kuD’ cm, 5 prestav: cena še ni doloeena; vendar bo verjetno okrog 300.000 m1 Gajdano z motorjem 125 kub. ctn' 16 KS pri 6500 obr/min, opremljen * posebnim vplinjačem 22 mm, ’u\ prestave, skupaj 90 kg 350.000 lib Turinu. Italkart Dogi iz Milana iz1'1’ luje vozilo junior do 50 kub. cm, k' trost 20-40 km/h, 40 kg težak, 97.0/1 lir fco Milan, in vozilo Gran-P)i'’ Competizione, opremljen z motorje;'1 Rami 125 kub. cm, z dvema vplini® čema, 9 KS, 4 prestave, najvišja h1 trost 100 km/h, 85 kg težko 250-001. lir, v Milanu. Tovarna dobavlja tud samo ogrodje (190.000 lir), na kaR rega lahko vgradimo katerikoli 11,0 tor po želji. Ta tovarna je prva or' ganizirala prodajno mrežo v Italiji111 ima zastopnika tudi v Trstu (A. SeS' sa v Ul. F. Severo št. 96). V Trsi11 lahko dobiš tudi druge vrste »go-k® tov«, in sicer z motorčkom »Bian chi« 49 kub. cm (134.000 lir), z m"! torjem D.M.G. 98 kub. cm (l74'0l[, lir fco Trst), z motorjem MG 4 , kub. cm (165.000 lir), MG 8 94 kub
ce-
do-
cm, 16 KS (240 tisoč lir). K tem nam je treba pri vsakem vozilu dati še 4-5.000 lir za prevoz od 1° varne do Trsta.
Povprečna hitrost »Go-kartov« Pj' tekmah je precej omejena in d°seza 50 km na uro, in sicer zato, ker s° tekme ne vršijo po ravni cesti, teId več je dirkalni pas izpeljan v sarm1 ovinkih, ki jih ustvarjajo namenom® s tem, da postavljajo slamnate bale na sredo cestišča.
Do samega dirkališča pripeljejo vozači svoja vozila kar na avtomobil0' Poseben prtljažnik nad streho sred; nje velikega avtomobila nudi dovod prostora. Videli smo že »go-kart« m di na strehi »Fiat 600«. Dirkališč® so po navadi 500 m dolgi krogi z mnogimi ovinki, saj so ravni odseki lahko dolgi največ 80 m. Dirke,2 »go-karti« privabljajo mnogo domačih gledalcev in turistov.	E. F-
Z LETALI POTUJE VEC LJUDI. v prvem polletju je potovalo z letali ' Italiji 12,4% več potnikov kakor Jzn' sko leto v tem času; prevoz biaga in pošte se je povečal za 12,8%.
- • --
NOVA TOVARNA PAPIRJA V CAčKU
V čačku so spustili v pogon novo tovarno papirja. Z gradnjo so začeli leta 1958; stroški so znašali 1,5 milijarde dinarjev. Tovarna bo proizvajal® na leto 11.000 ton papirja.
NA NIZOZEMSKEM NIŽJI DAVKI-Nizozemski parlament bo v kratkem potrdil državni proračun za leto 1960-6!-Po novem proračunu se bo davčni pritisk zmanjšal za 500 milijonov goldinarjev. Glavno znižanje velja za osebne dohodke in znese kar 475 milijo1101 goldinarjev.
Pred volitvami na Tržaškem
Dne 6. novembra bodo v Trstu ih v petih občinah na Tržaškem volitve pokrajinskega zbora, v petih občinah n® podeželju pa tudi občinske volitv«' Zadnjič smo objavili listo Neodvisne socialistične zveze za pokrajinske volitve, ki jo vodi inž. Josip Pečenko, b® čelu liste komunistične stranke je 1VI®1;' similjan Bortolotti, na osmem fflesia je Franc Gombač na devetem Ivan® Stanka Hrovatin in na desetem Ant0® Kopelj, na dvajsetem Ivan šiškovi®' na »slovenski listi«, ki jo kandidira1® Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost za pokraji®' ske volitve so med prvimi štirimi h®® Jidati dr. Josip Terčon, dr. Brank® Agneletto, dr. Teofil Simčič in prof-Rudolf. Slovenci v občini Devin-Nabr® žina so postavili za občinske volitv® skupno »občinsko« listo: Srečko Colj®’ dr. E. Floridan, Dušan Furlan, Rud° Grgič, Josip Kravanja, Alfrede Laur®' ta, Viktor Legiša, Drago Legiša, Al°J.
Markovič, Adriano Oliva, Ludvik
Pi-
pan, Albin Škerk, dr. Jože Šk-erk, -f® sip Terčon, Just Terčon in Ado .Visi® tin.
»GOSPODARSTVO«
Izhaja trikrat mesečno. —
STVO in UPRAVA: Trst, ul. OepP® ’ tel. 38-933. — CENA: posamezna vilka lir 30, za Jugoslavijo din l5-NAROČNINA: letna 850 lir, polle®* 150 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo št. H-9396. Za Jugoslavijo letna din, polletna 300 din; za oetalo ^ zemstvo 3 dolarje letno. Naroča »* L ADIT, DRŽ, ZALOŽBA SLOVENI®*’ Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, teT rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGL* SOV: za vsak m/m višine v širini e® ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 ® Odgovorni urednik: dr. Lojze B*1®
Založnik: Založba »Gospodarstva«
Tiskarna »Graphis« v Trstu.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR ISO.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TELEFON ŠT. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Drva letos nekoliko dražja
Čeprav smo šele v oktobru, skrbijo naše previdnejše gospodinje že zimo in že vidimo po mestu tovornjake, ki prevažajo drva in premog. Pravzaprav je zdaj najprimernejši čas, da poskrbimo za kurjavo; kajti cene se bodo med zimo, kakor vSako leto, dvignile. Poleg tega si 'ahko zdaj nabavimo suha drva, med-tem ko so navadno kasnejše pošilj-j ke bolj mokre.
V Trstu prodajajo po večini drva iz Jugoslavije, v prvi vrsti bukova in hrastova, a tudi drugih vrst;
I Poleg jugoslovanskih drv prodajajo ntnogo tudi romunskih. Romunija je j 2ačela izvažati drva v Italijo pred j tremi leti. Ta trgovina se je dobro razvila, v prvi vrsti zaradi nižje cene. Jugoslavija je prav letos povišala svoje cene, istočasno pa je povi-. sala tudi pristojbino za tranzit ro-Ptunskih drv po železnici čez njeno ; QZemlje, da bi tako vsaj deloma zaustavila konkurenco sosedne države, i v Jugoslaviji je glede trgovine z drv-! jhi nastopila letos še druga spremem-“a. Prejšnja leta so prevažali drva P° večini s tovornjaki, ker so bila drva zbrana na posebnih postajališčih na Primorskem, v Senju, na Reki in drugod. Ta skladišča drv pa s° bila zaradi potrebnega izkrcava-; Pja in vkrcavanja na tovornjake pre-| Cei draga, kar se je odražalo na ceni ^rv. Drvarji so zaradi tega opustili ; sfara skladišča in so začeli naklada-drva v mrtvi sezoni na železniških > Postajah. Tako so začeli izvažati iz Jugoslavije drva čedalje bolj po žele-2nici. Kljub temu se je cena jugoslo-Jenskih drv dvignila, in sicer za pri-“jižno 400 lir pri toni. Zato so se po-j 'Pšale tudi cene drv pri prodajalcih Pa drobno, in sicer za 700 lir pri to-I P>- Uvozniki sicer hvalijo romunska i Prva, toda Romuni pa radi dobavljajo netočne količine, kar daje zopet J Precej dela in stroškov zaradi porav-j !'PVe prevzetih obveznosti. Dobro bi bllo, ko bi jugoslovanski trgovci bolj Upoštevali romunsko konkurenco ter j Jo pričeli pobijati z bolje izbranim blagom.
Cene na drobno so letos za 50-100 lir višje od lanskih. Danes lahko nabaviš razmeroma dobra in suha drva po 1450-1550 lir stot, in sicer cepljena drva dostavljena na dom. Z nastopom zime pa se bo cena verjetno dvignila za nadaljnjih 100 lir pri stotu. S tem v zvezi se cesto slišijo pritožbe, češ da je to navijanje cen popolnoma samovoljno. V resnici pa ni strogo tako. Stroški za nakladanje in razkladanje pa tudi za prevoz so pozimi višji. Pomislimo samo na dolžino dneva. Poleti lahko v enem dnevu naložiš drva na tovornjak, pripelješ blago na določeno mesto in ga lahko iztovoriš, medtem ko je pozimi dan znatno krajši. Poleg tega je prevažanje po zasneženih cestah v zimskem času bolj naporno in zamudno.
PREMOG IN KOKS
Premog prihaja na tržaški trg po večini iz Vzhodne Nemčije. Stroški za prevoz do Trsta, ocarinjenje, tehtanje in manipulacijo sploh znašajo pri vagonu 130-135.000 lir. V prodajo gre zlasti koks, ki ga tržaški trgovci nabavljajo v Margheri, Padovi in Florenci. Udomačile so se tudi razne o-blike briketa (premoga v kockah). Briket prihaja iz velikih tovarn v Vzhodni Nemčiji. V prodaji na drobno stane 1800-2000 lir stot, medtem ko stane briket prodajalca poleti okrog 1300, a pozimi 1400 lir. Same tovarne, ki ga proizvajajo, stane stot briketa samo 400-500 lir. Izvoz briketa ni razvit samo v Italijo, temveč in še veliko bolj v Francijo, Belgijo, Zahodno Nemčijo ih skandinavske države. Ta premog, ki je povprečne vrste in nima posebne kalorične vrednosti, izgoreva počasi in oddaja enakomerno toploto. Zaradi tega ga cenijo v tistih predelih, kjer je zimsko podnebje mirno in ni treba pogosto polagati kuriva. Pri nas na Tržaškem, kjer razsaja burja, je ta premog še razmeroma malo znan, čeprav bi ga lahko pri nas uporabljali v večjem obsegu za ogrevanje stanovanj v dolgih in mirnih zimskih dneh. Briket se obnese v vsaki peči.
slovenske šole na tržaškem
Vpis dijakov na obrtne, trgovske in slovenske srednje šole sploh je bil le-°s bolj zadovoljiv kakor vpis na slo-yenske osnovne šole. Na industrijski soli v Rojanu, na kateri traja pouk tri eta, bo letos 9 razredov, to je, eden 1Tmnj kakor lani, ker se je število dijakov skrčilo od 196 na 176. Na indu-stl'ijski šoli na Opčinah bo letos en razred več, tako da bo imela šola 6 •azredov. Na industrijski šoli Nabre-dna - Sv. Križ bodo v Nabrežini trije niešani razredi in v Sv. Križu tudi tri-Jo. to je kakor lansko leto; dijakov je
. in sicer dva več kakor lani.
Na trgovski šoli na Proseku bodo tu-01 letos trije razredi, pravtako bosta lu<3i letos na trgovski šoli na Katina-r* dva razreda; letos se je vpisal en Jljak manj, to je 31 proti lanskim 32.
Na
trgovski šoli pri Sv. Ivanu bodo
juieli 6 razredov, to je vsak razred bo Jatel tudi paralelko; letos bo torej en ‘azred več, dijakov bo čez 100. Na tr-8°\'ski akademiji pri Sv. Ivanu bo le-l°s 8 razredov, II. in III. razred ne b°sta imela paralelke kakor lansko eto; dijakov se je vpisalo 186 (lani 262).
Na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu 0 letos prav toliko razredov kakor uni, in sicer 15, število dijakov je pri-Nižno enako.
Položaj na učiteljišču je letos približ-takšen kot lani, odprli so štiri razide. Na znanstveni licej (višjo real-bo gimnazijo) se je letos vpisalo oko-* 50 dijakov, odprtih bo pet razredov, 'akor lani; klasični licej pa obiskuje Dkoli 60 dijakov, ki so kakor lani, raz-J^sščeni v petih razredih.
znanstvena fakulteta na treski UNIVERZI bo izpolnjena s po-Sebno sekcijo za poučevanje naravnih ved. Višji svet za prosveto je julija °dobril novi štatut fakultete, ki se bo 0cNlei imenovala Fakulteta fizičnih, Matematičnih in naravnih ved. Letos
se bo začelo poučevanje teh ved. Čez 4 leta pa bo fakulteta dala prve doktorje v naravnih vedah.
Te dni je vlada odobrila ustanovitev tudi farmacevtske in pedagoške fakultete.
»MLADINSKI DAN« priredijo v Trstu na Stadionu I. maj v nedeljo, 16. oktobra mladinci iz Trsta, Gorice in Slov. Benečije. Hkrati bo tudi osebna razstava tržaškega slikarja Klavdija Palčiča.
NOVA NEVARNA BOLEZEN
Avgusta se je v pokrajini Novara pojavila nevarna otroška bolezen, ki napada otroke izpod treh let. V zadnjem času je za njo umrlo 8 otrok. Nastopi z vročino nekako kakor španska in v nekaj dneh zaduši otroka, ki na zadnje počrni v lice.
ZANIMIVA SODNA OBRAVNAVA.
Tržaški poslanec dr. Gefter-Wondrich, ki je bil izvoljen na listi Italijanskega socialnega gibanja (MSI) toži odgovornega urednika »Primorskega dnevnika« inž. St. Renka zaradi članka, v katerem je list opisal delovanje tožitelja' za časa fašistične vladavine in med zadnjo vojno v Trstu, ko se je ta uveljavljal kot fašistični voditelj. Dr. Gef-ter-Wondrich je v svojem vprašanju na predsednika vlade v rimski zbornici protestiral proti temu, da je bil Tržačan Franc Štoka povabljen na generalni vladni komisariat ob priliki proslave dneva republike, češ da je Štoka meseca maja 1945 opravljal »poveljniško oblast« v času jugoslovanske vojaške uprave. V svojem komentarju k temu koraku tržaškega poslanca je »Primorski dnevnik« opisal njegovo delovanje kot fašistično. Obtoženca brani dr. Kukanja. Obtoženec je zahteval, da mu sodišče v smislu določb londonskega sporazuma prizna pravico, da se brani v slovenskem jeziku. Temu se je uprl državni tožilec; sodišče ni sklepalo o tem vprašanju, temveč je na zahtevo branitelja razpravo odgodilo.
Bliža; se konec letošnje sezone in dnevi postajajo vedno bolj hladni, kam-pjng pri Pivki jami pa ima še vedno svoje obiskovalce, in sicer tudi Iz tujine. Kamping je moderno urejen; tam so zgradili tudi Več vvoekend hišic za
turiste
CevltarsUa obrt v Trstu in rurlaniii
Mladina izbira rajši drtige poKlice
Današnja mladina se ne .zmeni več za nekatere poklice, kakor na primer za poklic čevljarja ali brivca. Zanimajo jo čedalje bolj izrazito tehnični poklici; tako na primer sili k televiziji in motorizaciji, kjer popravljajo radijske in televizijske sprejemnike, in v mehaničnih delavnicah je dovolj vajencev, medtem ko zelo redko naletiš na mladega človeka v čevljarski stroki.
Sprva je to pomanjkanje mladih moči povzročalo skrbi, polagoma pa se je položaj, zasukal. Čevljarji ne popravljajo več-' toliko čevljev kakor pred leti, ko so bili ljudje bolj navezani na svoje že ponošene čevlje in so jih dajali tudi po večkrat popravljati. Danes kupujemo za poletje lahke čevlje, ki jih bomo nosili samo eno sezono, nekateri so se že tako navadili na lažja obuvala, da tudi pozimi ne marajo visokih čevljev ali škornjev. Čevljarsko obrt je počasi zajela industrija. Celo posebno oblikovane čevlje, za deformirana stopala itd., izdelujejo že industrijsko.
V	zadnjih letih narašča število prodanih obutev, istočasno pa upada število popravljenih čevljev. Tako se je tudi potreba po vajencih polagoma ublažila.
V	Trstu je še mnogo čevljarskih obrtnikov, ki so si uredili majhne delavnice v hišnih vežah. Tudi pri teh obrtnikih pa je opaziti, da težijo za. serijskim delom. Tako se sami ne bavijo s šivanjem, temveč prepuščajo to delo drugim, ki so se specializirali in so si nabavili stroje za šivanje. Njihova specializacija je zelo izrazita: svoje delovno področje so že tako razširili, da imajo polno dela, čeprav samo šivajo.
Prehod iz obrti v industrijo v čevljarski stroki je najbolj izrazit v južni Furlaniji. V vojnem času so se tu pa tam po vaseh zbirali čevljarji, ki so zaradi pomanjkanja prostorov opravljali svoje delo kar v hlevih. Polagoma so si začeli bolj podjetni nabavljati po en stroj ali dva, pozneje se je tem prvim pridružilo še več strojev; zgradili so nove prostore in danes že uspeva v večjih krajih na južnem Furlanskem prava čevljarska industrija, ki že resno konkurira klasičnim čevljarskim tovarnam v Varesu in Vigevanu.
V teh furlanskih središčih ni veli-
llllll!llll!llllllll!llllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!|]ll!llllllllilll!IIIIIIIIIIIII!llll|lllil|l||l|||!l!
TEČAJI TUJIH JEZIKOV. Narodna in študijska knjižnica v Trstu (Ulica Geppa 9) obvešča, da se bodo verjetno že sredi oktobra pričeli tečaji srbohrvaščine, nemščine in angleščine ter poziva, naj se tisti, ki jih želijo obiskovati, priglasijo čimprej.
NASE SOŽALJE
V Trstu je umrl Ivan Lupše, lastnik manufakturne trgovine »Pri soncu«, ki je pred vojno imel trgovino v Ljubljani. V Gorici sta umrli Viktorja Čuk r. Breščak in učiteljica EVa Mlekuž, na Katinari Valentin Lavrenčič, v Saležu Artur Vizich, na Bardah Frančiška Švara roj. Gulič, na Opčinah Pcpa Brundula vd. Pau-ber.
v
rtcišifv (judcfv d (Sfaricke^u
, Zelenjave pridelajo mnogo v štandre-9t in trgovci, ki jo vozijo v Trst tudi ;ePo zaslužijo, ne pa tako kmetje, ki J° morajo prepoceni prodajati. Neki Pridelovalec mi je med drugim navedi tudi primer, ko so kmetje prodali Psko vrsto zelenjave po 30 lir kg, isto Menjavo so štandreški prekupčevalci Prodali v Trstu na debelo po 60 lir, na ‘(robno pa so jo tukaj prodajali po 90 lr kg. Med cenami, ki jih prejemajo Proizvajalci in cenami, ki jih morajo Pečati potrošniki, pride še bolj do kri-Cečih razlik, ki se pa ne morejo tako ločno ugotoviti kakor omenjeni primer, i landrešci sicer vedo, da bi na pod-aži zadružništva bolje izhajali, toda Pri zelenjavi ni ta zadeva tako preproda kakor pri drugih pridelkih, na pri-Mar pri vinu; to se proda enkrat na eto in lahko čaka v kleti, dokler ga P® Prodajo. Kljub temu še ni mogoče v Sovodnjah ali v Štandrežu govoriti 0 gospodarski krizi, ker si ljudje polagajo z delom v goriških tovarnah; M to se morajo zahvaliti izjemnemu PQložaju Gorice, ki uživa ugodnosti Proste cone v odškodnino za izgubo Slavnega dela svojega zaledja, ki je po Mdnji vojni pripadlo Jugoslaviji. ..Standrež, do fašizma samostojna ob-‘l,na, šteje danes nad tisoč prebivalcev; Nhetskih družin je okoli 100, ki so včla-Pjene v domači podružnici Društva ne-Pasrednih obdelovalcev. V glavnem ži-VlJo od vrtnarstva in živinoreje, ki le-. P° napreduje, saj imajo danes v Štan-; ,režu nad 300 glav. Ker leži vse štan-reško polje v ravnini, nisem pripiso-! al vinogradništvu posebne važnosti in Mio sem bil iznenaden, ko sem zvedel, a Pridelujejo vsi kmetje' dovolj vina j a domačo porabo, nekateri celo do 20 ! na leto, ter da doseže štandreško ‘to tudi do 12 stopinj. In še bolj me
je iznenadilo dejstvo, da so začeli obnavljati nekdanje »plante«. To so namreč vrste trt, med katerimi se tri metre širok prostor uporablja za zgodni krompir in drugo, za to primerno povrtnino. Razlika je le v tem, da so bile nekdanje trte nizke, današnje pa so izpeljane na precej visok latnik, tako da se pod njem lahko dela. Nekdanje plante so opustili okrog leta 1890, ko je trtna uš uničila najprej francoske vinograde in se je potem začela širiti tudi pri nas. Vinogradništvo je postalo tedaj donosno in namesto izkopanih in starih okuženih trt v plan-tah, so začeli saditi vinograde v gostih vrstah z amerikankami. V tisti dobi se je tudi v tržaški okolici izvršila enaka sprememba.
Slovenska petrazredna osnovna šola v Štandrežu ima pet učnih moči, italijanska pa je v novem istrskem begunskem naselju na Rojcah, tako se namreč imenuje prostor, kjer je bilo nekdaj avstrijsko vojaško vežbališče, med južno postajo in Štandrežem. To so Rojce, Roje pa se, imenuje polje med mirensko in sovodenjsko cesto.
Slovenske srednje šole v Gorici obiskuje 20 dijakov in dijakinj iz Štan-dreža. Njih število se stalno množi zaradi zelo ugodne avtobusne zveze z mestom in zaradi razmeroma dobrega gospodarskega položaja štandrešcev.
Seveda sem šel pozdravit v štandrežu prijatelja Franca Lupina, pionirja mehanizacije kmetijstva v Štandrežu in dolgoletnega pevovodje. Ko sem stopil v njegovo hišo, je bila doma samo njegova žena, ki me je izvrstno kratkočasila s svojim pripovedovanjem. Mojo pozornost je zbudil debel krompir, ki ga je. lupila. Stehtala mi je dva, ki sta tehtala 1 kg. Ta debeli štandreški krompir sem našel te dni tudi v neki tržaški prodajalni, toda rekli
kih tovarn,, pač pa je mnogo majhnih obratov, ki lahko izdelujejo do največ 200 parov čevljev na dan. Pri tem je zanimivo, da delavci ne delajo vsi v tovarnah, ker bi poleg vsega zmanjkalo prostora, temveč kar doma in po enkrat na teden izročijo svoje izdelke tovarnarju. To niso pravi delavci, pa tudi ne obrtniki. Po navadi gre za manjše kmetovalce, ki si poleg dela na polju poskrbijo po nekaj ur dela za tovarno.
Furlani so v čevljarstvu res agilni. Sami »tovarnarji« potujejo in ponujajo svoje izdelke ter so dosegli, da prihajajo njihovi čevlji čedalje v večjem številu tudi na tržaški trg. Nekaj jih tudi izvažajo v tujino. Pred nekaj meseci je bila v neki vili v Stra razstava krajevnih čevljarskih izdelkov, ki je imela velik uspeh. Šlo je skoraj v celoti' za lahke moške in ženske čevlje. Tudi Jugoslovani so uvozili nekaj pošiljk furlanskih čevljev.
Tržačani kupujejo pretežno boljše vrste čevljev in seveda sledijo modi. Zato se vsako leto nabere v skladiščih pri trgovcih na drobno precej čevljev zastarele oblike. V poletni turistični sezoni pa gredo tudi ti izdelki v denar, in sicer jih pridno kupujejo Avstrijci in Nemci, ki jih moda še ni tako razvadila.
Upi in razočaranja
Pod lem naslovom opozarja Livio Cobau v časopisu »II Traffico« odgovorne kroge na veliko škodo, ki jo povzroča tržaškemu gospodarstvu takšna politika nasproti Trstu, kakor jo je pokazala vlada v zadevi nameravane premestitve načrtnega urada Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA) iz Tista v Genovo. Vlada je sicer preklicala svoj sklep, toda takšno ravnanje ima pogubne psihološke posledice med Tržačani, ko namreč. nenehnemu zatrjevanju o dobronamernosti vlade nasproti Trstu sledijo povsem drugačni sklepi. V Rimu bi se morali tega zavedati in upoštevati, da ima Trst izrazito mednarodno vlogo in da lahko uspeva samo v ozračju popolnega zaupanja in zagotovljene spokojnosti.
ZA INDUSTRIALIZACIJO FURLANIJE
V zvezi z odločnim nastopom proti nameravani premestitvi načrtnega urada Združenih jadranskih ladjedelnic CRDA iz Trsta v Genovo nagla-ša »La Prora«, glasilo krščanske demokracije v Trstu, da bo treba vse gospodarske koristi bodoče avtonomne dežele Julijska krajina-Furlanija braniti skupno. V bodoče se bo treba sprijazniti tudi z žrtvami, ki. jih bo morala ena pokrajina doprinesti v prid druge. Tako je jasno, da se da gospodarstvo Furlanije dvigniti edino z industrializacijo te pokrajine, ne pa s pospeševanjem kmetijstva, in tudi za ceno, da bi bil Trst glede graditve nove - industrije prikrajšan. Sicer se moramo zavedati, piše časopis, da predstavlja ta industrializacija in gospodarska okrepitev Furlanije podlago za razvoj prometa v tržaškem pristanišču.
ZANIMANJE STROKOVNJAKOV ZA POTROŠNIKA
Na tržaški univerzi se je te dni zaključilo zborovanje strokovnjakov s področja tako imenovanega »marketinga«, to je proučevanja tržišča na drobno, Prof. L. Fegiz, dekan gospodarske fakultete, je govoril ,o raziskovanjih na področju potrošnikovega vedenja. Na zasedanju je govoril tudi dr. G. Cova, ki je v službi pri podjetju »Societa Idroelettrica Piemonte«. Dr. Cova je orisal vedenje potrošnikov na področju električne energije. V okviru zasedanja je. bil tudi občni zbor italijanskega združenja za proučevanje tržišča. Predsednik, prof. G. Tagliacarne je poročal o delu združenja v preteklem letu. Zborovanja se je udeležilo čez 150 strokovnjakov.
Za avtomobilsko cesto se prepirajo
V Vidmu so se pred dnevi sestali na sedežu trgovinske zbornice številni izvedenci in predstavniki krajevnih ustanov, da bi razpravljali o načrtu avtoceste, ki naj bi vezala Videm z Avstrijo. O tej avtocesti se pravzaprav govori že dolgo vrsto let, ker je sedanja asfaltirana državna cesta »Ponteb-baha« preobremenjena s prometom, zlasti v poletnih mesecih, ko se po njej odvija skoro celoten avstrijski turistični promet v Italijo, Cesto so sicer v zadnjem času v nekaterih krajih razširili in modernizirali, a to ne zadostuje.
Izdelanih je bilo že več načrtov, ki predvidevajo razne variante in o teh nastane, od časa do časa v videmskem časopisju in v zainteresiranih krogih zanimiva polemika. Ker pa zanima ta cesta tudi Trst in zlasti njegovp pristanišče, bo prav, da zadevo nekoliko osvetlimo našjm bralcem.
Avtocesta naj bi se pričela pri Palmanovi, kjer naj bi se stikala z avtocesto Trst-Benetke. Od tod naj bi . šla v smeri proti severozapadu zapadno od Vidma. Do tu so si razni načrtovalci edini. Razlike nastajajo tik za Vidmom,
Inž. Maternini, prof. na tržaški univerzi, predlaga naj bi tekla nova avtocesta na progi Videm-Karnija-Kluže (Chiusaforte)- Ponteba-Trbiž-drž. meja, to je po isti progi, koder teče, sedanja asfaltirana cesta. Cesta naj bi imela dve enosmerni cestišči in v nekaterih krajih še tretje cestišče v smeri Videm-Trbiž za tovorni promet. Po inž. Mater-
niniju bi bili stroški za to cesto manjši, ker ne bi bilo treba graditi predorov in bi bila tudi ostala gradbena dela manjša kot pa ha drugih predlaganih variantah.
Z njegovimi izvajanji soglašajo tudi predstavniki Karnije, ki ima precej tujskega prometa, in ker bi bila tako Karnija povezana z zunanjim svetom tudi 's! to novo; avtocesto.
Drugi načrt pa predvideva takoj po Vidmu zavoj proti severovzhodu, tako da bi nova cesta tekla mimo Tricesi-ma in Tarčenta skozi gorovje Mužci naravnost v Kluže. Razdalja bi bila tako za približno 10 km manjša, toda potrebno bi bilo zgraditi celo vrsto predorov. Druga varianta pa, kakršna koli naj bo proga od Vidma do Kluž, predvideva daljši predor severno od Pontebe, tako da bi povezali Pontebo naravnost z Ziljsko dolino pri Šmohorju. Predlagatelji te variante opirajo svoj zagovor na trditev, da bi bil Trst tako boljše povezan z Munche,nom in da bi imela tudi Avstrija korist od tega, saj bi se tu pričela cesta, ki bi vezala Koroško s Tirolsko in Bavarsko. Tej varianti pa se upirajo tisti, ki pravijo, da je treba potencirati promet čez Trbiž, češ da bodo tod mimo pričeli verjetno prihajati v prihodnjih letih turisti iz Češkoslovaške in iz Madžarske.
Vsa zadeva pa je sedaj šele pri načrtih; kajti doslej še ni bilo niti govora o finansiranju tako obsežnega dela.	m. v.
£ociairu _
- UTRINKI
Proti širjenju spolnih bolezni
V italijanskih listih beremo zadnje čase članke, polne skrbi o širjenju veneričnih bolezni v Italiji. Samo v Milani je po pisanju turinske »Stampe« porastlo število oseb, okuženih v zadnjem letu, za 140°/o. Nekateri očitajo zakonu Merlin o zaprtju javnih hiš, da jc kriv tako naglemu širjenju spolnih bolezni, češ da so se prostitutke razbežale na vse strani, da še opravljajo svoj poklic in da ni možno nadzorstvo nad njihovim zdravstvenim stanjem. Večina se strinja s tem, da je pomanjkanje nadzorstva krivo za naglo širjenje bolezni.
Javne hiše so bile odpravljene v vseh civiliziranih državah in ni moč niti govoriti, da bi se vrnili na staro, da bi se sramota javnih hiš vrnila. Jasno je eno, da ima italijanska zakonodaja velike praznine v tem pogledu, da ne daje dovolj sredstev za izvajanje ne-obhodnega nadzorstva in da ne dopušča dovolj energičnih profilaktičnih u-krepov.
Živimo ob meji in nas zato zanima, ali so in predvsem kako so uredili to vprašanje v sosedni Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji. Kot po vsaki vojni, tako je tudi v Sloveniji nastopilo v prvih letih poslabšanje glede veneričnih bolezni. Javne hiše so v Jugoslaviji odpravili že zgodaj po prvi vojni. Povojna Jugoslavija se je vrgla z vso silo z zakonodajnimi ukrepi in z uspešnimi profilaktičnimi merami, da izkorenini venerične bolezni, zlasti pa sifilis. Po jugoslovanskem zakonu mora vsak venerično okuženi bolnik povedati v ambulanti in v zdravniški ordinaciji, kdo ga je okužil, da se tako ugotovi žarišče za morebitno nalezljivost. Zdravstvena služba pozove osebo, ki je kriva okužb na zdravljenje in nadzorstvo do popolne ozdravitve. Mimo tega je zdravstvena služba postavila vrsto novih antiveneričnih dispanzerjev.
Posledice so se kaj kmalu pojavile. Venerične bolezni so v Sloveniji skoraj ingmhe, oziroma so omejene na ne-z .atno število primerov. Že nekaj let nimajo študentje na kliniki za spolne bolezni dovolj primerov nekaterih sifi-lističnih obolenj, da bi jih mogli proučevati. Zdravniki za spolne bolezni v Sloveniji zdravijo večidel stara luetič-na obolenja. Novi sveži primeri so silno redki; do okužb prihaja iz tujine. Mali obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo je vsekakor zelo koristen z gospodarskega in političnega vidika, z gledišča sožitja dveh narodov in še z raznih drugih plati. Ima pa, glede na množično obmejno gibanje tudi nekatere senčne strani. Cariniki znajo svojo posebno pesmico. Pri skoraj popolnem očiščenju Slovenije od težkih pojavov veneričnih bolezni pa je, prišlo prav preko obmejnega pasu do posameznih svežih veneričnih okužb. Ni pač moč uporabljati pri ljudeh istih ukrepov, kot pri parkljevki in slinavki, ko so kratkomalo zaprli za nekaj tednov mejo na goriškem odseku.
Nauk: Samo neizprosno ugotavljanje žarišč za nove okužbe in njihov nadzor in zdravljenje ter gosta mreža an-tiveneričnih dispanzerjev so zmanjšali do minimuma venerične bolezni.
ar
K sestavku našega sodelavca naj dodamo, da je minister za zdravje Giar-dina pred poslansko zbornico pogumno izpregovoril o tem vprašanju ter napovedal odločno akcijo za pobijanje spolnih bolezni v Italiji. V zadnjih dveh letih se je število spolnih obolenj za sifilisom v Italiji skoraj podvojilo; v letu 1957 je bilo 2.710 primerov, v letu 1958 3.222 in leta 1959 4.443, medtem ko so leta 1954 zabeležili samo 1824 primerov.
NESREČA V ZAGREBU. Zadnje dni je na sejmu v Zagrebu pihal nenavadno močan veter, ki je nepričakovano podrl visok propagandni steber. Pri tem sta zgubila življenje dva obiskovalca sejma.
KULTURA
Ut žiulizhil
SLOVENŠČINA SE UVELJAVLJA TUDI PRI TUJIH NARODIH
Ljubljana, oktobra
Kot v drugih jugoslovanskih univerzitetnih mestih in seveda tudi v raznih evropskih, srečate tudi v Ljubljani ljudi iz najrazličnejših tujih držav, ne samo Evropejce in ne samo belce, temveč tudi osebe raznih kožnih barvnih odtenkov od bledo-olivne do popolnoma bleščečo-črne barve. Na ljubljanski univerzi študira poleg domačih slovenskih študentov še nad 700 študentov iz drugih jugoslovanskih republik, dalje povprečno okoli 50 študentov, pripadnikov slovenske narodne manjšine v Italiji, in končno razni Arabci, Indijci, Indonezijci, Črnci, skratka, iz najrazličnejših držav, ki so iz kolonij postale po zadnji vojni neodvisne.
Učni jezik jc kajpada slovenski, ljubljansko okolje čisto slovensko in vsi ti tuji študenti obiskujejo slovenska predavanja, se gibljejo med slovenskimi ljudmi in govorijo slovenski. Priznati moram, da je bil prvi vtis, ki sem ga dobil, ko sem slišal iz ust indijskega študenta lepo slovensko pozdravljanje po ljubljanskih ulicah, nevsakdanji, razveseljiv. Saj smo prav mi Slovenci slišali in moramo na naših manjšinskih ozemljih v zamejstvu slišati toliko ugovorov proti učenju slovenskega jezika. Praktično je ta nenaklonjenost naših etničnih sosedov Nemcev in Italijanov pripeljala na Koroškem in Tržaškem do tega, da je bil vsakdo, ki je govoril slovenski, ali še Slovence ali slovenski odpadnik, ki na svoj materin jezik še. ni pozabil. Bele vrane so Nemci in Italijani, ki znajo govoriti slovenski na slovenskem manjšinskem ozemlju v zamejstvu.
V Ljubljani in sploh po Sloveniji ima človek priliko slišati mlade pripadnike tujih velikih narodov, kot so na pr. Indijci, kako se z veseljem učijo slovenskega jezika. Slovenski študenti pripovedujejo, s kako čudovito naglico se naučijo slovenščine in kako znajo posnemati ne samo naglas ampak tudi dolžino in delno celo tudi barvitost slovenskega pogovornega jezika vsi ti mladi Arabci, Indonezijci, Indijci in drugi. Za Slovence je pravo zadoščenje slišati slovenski jezik iz tujih ust po tolikih letih prezira do našega jezika s strani sosedov.
ar
PROF. LAVRIN PREVAJA TOLSTOJA
Znani slovenski slavist Lavrin, bivši univerzitetni profesor na Angleškem, ki danes živi v Londonu, rad prihaja s svojo soprogo Angležinjo na počitnice v Piran. Sedaj pripravlja po naročilu nemškega založnika Rovvohlta izbor Tolstojevih del. Izbor bodo tiskali v 30.000 izvodih.
llllllllllllllllllllllllllllllillllHIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlUfllll
»ORGANIZZAZIONE DEL TRATTA-TO DELL ATLANTICO DEL NORD«.
Naročniki milanskega zunanjepolitičnega lista Relazioni Internazionali, ki ga izdaja Inštitut za mednarodno politiko, so kot prilogo zadnje številke prejeli tudi knjižico o organizaciji Atlantske zveze pod gornjim naslovom. Zadnja posebna številka časopisa »Relazioni Internazionali« vsebuje tudi italijansko »zeleno knjigo« o Južnem Tirolskem (Gornjem Poadižju). Stane 500 lir in se naroča pri Istituto per gli Studi di Politica Internazionale, Milano, Via Clerici 5.
MEDJUNARODNI PROBLEMI, Beograd, št. 3, 1960: Nekateri pomembnejši članki: Janez Stanovnik: Strukturalne spremembe v svetovnem gospodarstvu; dr. Joža Vilfan: Zakon vrednosti in mednarodni ekonomski odnosi; dr. Joža Vilfan: Ali prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami raste; Janez Stanovnik: Prehodno obdobje v svetovnem gospodarstvu; dr. Vladimir Pertot: Karakter sekundarnih dejstev tehnološkega napredka in Jan-vid Flere: Vloga države na notranjem in zunanjem gospodarskem planu.
so mi, da ga je težko prodajati, ker je predebel za navadne družine. Prijatelj Lupin ima tri sinove in eno hčer, toda vsi imajo že svoje družine in živijo v sosednih hišah, delajo pa v goriških tovarnah. Doma sta ostala samo Lupin in njegova žena. Kaj bo pa potem, sem vprašal, ko vas ne bo več? Potem, je odgovorila Lupinova žena, bo že eden ali drugi ostal doma in se lotil kmetijstva, a sedaj se jim bolj izplača, da delajo v Gorici. Ta primer sem omenil, ker jasno osvetljuje gospodarski položaj v štandrežu.
Ko je prišel prijatelj Lupin domov, sem ga seveda vprašal, kako je s kmetijskimi stroji, koliko jih že ima. Samo še enega, mi je odgovoril. Kako to? Tako, sedaj imam vse stroje, in sicer nad dvajset poljedelskih strojev podružnice Društva neposrednih obdelovalcev zemlje. Svoje lastne stroje ima približno 20 kmetov, in sicer po en traktor od 18 do 25 konjskih sil. Ti majhni traktorji so bolj primerni za naše razmere, ker se dajo uporabiti za razne potrebe. Društvo pa ima seveda na razpolago svojih članov, sejalnice, kosilnice, grablje (motorne in živinovprežne), mastilnice grozdja, stiskalnice itd. Lu-pinca sem seveda povprašal tudi, kaj je z njegovim glasbenim delovanjem. Povedal mi je, da ni samouk, kakor nekateri mislijo, ampak, da se je začel že mlad zanimati za glasbo, ko je bil star sedemnajst let, ga je začel sistematično poučevati nedavno umrli prof. Komel. Orglal je že, ko je imel komaj petnajst let. Tožil mi je, da ni več takega navdušenja za petje, kakršno je bilo nekdaj. On sicer še vedno uči pevski zbor v štandrežu, toda vaje niso tako pridno in gosto obiskovane, kakor bi bilo želeti.
Drago Godina
Trgovina VITTADELLO
TRST, VIA DANTE 12 - Telel. 37-861
DELAVCI!
Poletje je za vami. Začenja se jesenski čas.
■'*.	-'5 .. i. aj ;.	v;- 'r
Vsakdo izmed vas bo gotovo vsaj delno obnovil svojo garderobo: debelejšo obleko, nove hlače, dežni plašč ali suknjo.
Vse to dobite pri Vittadollu
Vittadello vam omogoča, da se oblačite z okusom, eleganco in po najnižjih cenah.
S svojimi 65 trgovinami Vittadello oblači polovico Italije.
Kdor enkrat kupi pri
Vil TAOELLU, se potem vedno vrača k ~-- VITTAOELLUI
Obiščite nas in ne boste razočarani.
Trgovina VITTADELLO
TRST, VIA DANTE 12 - Telef, 37-861
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav : Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
Splošna plovba - Piran
/£\
Župančičeva ul. 24
tel. 51-70 - telex 03-122
Komercialni oddelek - Ljubljana
Igriška ul. 12
telefon 23-147 - telex 03-18*
Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni.
Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte.
Izleti z jahtama »Burja« in »Plranka«
intermercator
TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074
UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
Toldka	
SILA	JOŽEF
uvo z	IZVOZ
TRST — Riva Grrumula 6-1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689	
ustanovljana leta 182B A. RAVNIK, Tot Ul. Ghega 8 Tal. 27512
Kmetijska zadruga v Trstu
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Miljo, Ul- Roma 1
Nadimn Vam oa potrebiiinn xu vtnogradnlitvo, pnljadnlatvo In živinoreja!
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je v zadnjem času čedalje bolj izrazita težnja za novim ravnovesjem, ki naj zaustavi dolgotrajno nihanje cen. Poslovni ljudje so previdni in čakajo, da se nove cene u-stalijo. Ponudba mehke pšenice še vedno prekaša povpraševanje. Cene težijo navzdol. Na trgu s trdo pšenico je mirno in cene so ustaljene. Kupci koruze so previdni in kupujejo blago le po znižani ceni. Riža je na trgu dosti, cene polagoma popuščajo. Krma se dobro prodaja. Na trgu z Živino cene rahlo nihajo. Kupci povprašujejo zlasti po mladi živini. Tu pa tam so se dvignile le cene prašičem, toda pred koncem tedna so se povsod povrnile na prejšnje kotacije-Kljub zapori uvoza je na trgu z maslom malo živahno. Nasprotno pa je zelo živ trg s sirom. Trde vrste sira so čvrste. Cene olivnega olja nihajo. Trgovci z vinom imajo še mnogo blaga na zalogi. Le tako razlagajo strokovnjaki pomanjkanje zanimanja za nov pridelek, ki bo verjetno vrgel precej manj kakor lani. Trg s sadjem in zelenjavo je miren. Dobro gre od rok le suho sadje, medtem ko je povpraševanje po pomarančah in limonah neznatno.
SADJE IN ZELENJAVA
MILAN. Cene veljajo za kg blaga b.to teže: navaden kostanj 30-50, I. 90-150; zelene smokve 3040, črne 70-80; jabolka Renette I. 70-85, II. 40-50, mešana navadna 30-60, Delicious ekstra srednje vrste 35-70; razne vrste hrušk 20-70, Kaiser ekstra 105-130, VVilliams ekstra 75-85; grozdje namizno iz Barija 70-90, Regina ekstra 90-120, Moškat Terraci-na I. 70-120, ameriško grozdje 30-50; kaki Riviera 70-80; navadne limone 100 do 120, I. 140-170; suh česen 80-100, v vrečicah 110-130; kuhana repa 50-60; pesa 25-50; rdeča repica 30-60; korenje 30-50; kapus 60-100; zelje 25-35; čebula zlata iz Parme 40-50, olupljene čebulice 80-90, v vrečicah 100-120; nov fižol 80-120, boby I. 100-150; koromač II. 25-45; sveže gobe (čista teža) 500-700, drobne gobe 1000-1200; cikorija 50-70, nova I. 100-120; endivija 40-70; mleček 50-100; švicarski krompir Binthie 37 do 38, nizozemski 44-45„ majestic 32-34; zelena paprika 3545, rumena 60-70; paradižniki srednje vrste 50-60, hruškaste oblike 30-65, jajčevci 30-70; peteršilj 60 do 100; zelena krajevnega pridelka 30 do 60; buče 2540; špinača 100-150; bu-čice krajevnega pridelka 100-150 lir kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZAKOL
MANTOVA. Cene veljajo za kg žive teže f.co hlev: Voli za zakol I. 290-310, II. 210-240, III. 150-170; prvovrstne krave 260-280, slabše vrste 130-150; stara teleta I. 310-330 ,11. 280-300; biki 320 do 340; teleta 50-70 kg težka 480-520, 70-90 kg težka 500-520, čez 90 kg težka 530 do 560; živina za rejo: teleta 50-70 kg težka 550-600, 70-100 kg težka 520-550; voli za vprego 280-300; krave mlekarice 180-200.000 lir glava, navadne 150 do 180.000; debeli prašiči 100-125 kg težki 320, 125-150 kg težki 297, 150-180 kg težki 292, čez 180 kg težki 292, suhi prašiči 30-50 kg težki 300, 50-70 kg težki 280; mladi prašiči 20-25 kg težki 350; konji I. 225, II. 170; žrebeta 380; žrebeta za rejo 330-350; jagnjeta 400-500; kozliči 650-750; ovce 140-180 lir kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci iz Toskane 800 lih kg, prvovrstni piščanci iz Lombardije 650-700, II. 600-620, živi piščanci iz vališč 250-300, zaklani piščanci 800-950, zaklani iz vališč 900-1200 g težki 400 do 440, čez 1200 g težki 300-380, zaklani piščanci iz tujine 400-550; žive domače kokoši 570-620, zaklane domače 900, kokoši iz tujine zaklane v Italiji 550-650, zmrznjene 450-560, žive pegatke 800, zaklane 900-1050, žive pure 600, zaklane 800-900, zmrznjene 450-500, živi purani 550-580, zaklani 630-800, zmrznjeni 450-500, žive race 400-450, zaklane 450-550, žive gosi 360, zaklane 420-440; živi zajci 380, zaklani s kožo 435-500, brez kože 450-560; sveža domača jajca I. 3840 lir, navadna 34-36, sveža inozemska jajca z žigom 25-27, II. 21-23 lir jajce.
VINO
MILAN. Cene veljajo za stopinjo stot, prometni davek in trošarina nevraču-nana, f.co skladišče v Milanu: rdeče
piemontsko vino 10-11 stop. 440470, 11 do 12 stop. 470-520, Barbera 12-13 stop. 550-620, moškat 11.300-12.300 lir stot, rdeče mantovansko 9-10 stop. 420440, Val-policella Bardolino 10,5-11,5 stop. 470 do 520, Soave belo 11,5-12 stop. 480-530, Ra-boso 10-11 stop. 440460, Reggiano 10-11 stop. 450470, filtrirano rdeče iz Emilije 11-12 stop. 7300-7900 lir stot, Mode-nn 10-11 stop. 450470, belo vino Roma-gna, mošt 9-10 stop. 390410, Chianti kla-	
VALUTE V MILANU	
24-9-60	4-10-60
Dinar (100)	—		^	
Funt šter.	5900,00	5900,00
lapoleon	4625,00	4675,00
Dolar	620,00	620,25
Francoski fr.	125,45	125,52
Švicarski fr.	144,11	144,15
Avstrijski šil.	23,93	23,96
Funt šter. pap.	1745,00 -	1743,00
Zlato (gram)	709,00	709,00,
Kanadski dolar 634,50	632,75
BANKOVCI V CURIHU	
4. oktobra 1960	
ZDA (1 dol.)	4,32
Anglija (1 funt šter.)	12,20
Francija (1 fr.)	86,00
Italija (100 lir)	0,696
Avstrija (100 šil.)	16,55
ČSR (100 kron)	16,00
Nemčija (100 DM)	102,25
Belgija (100 fr.)	8,25
Švedska (100 kron)	82,50
Nizozemska (100 gold.)	113,25
Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)	4,80
Egipt (1 funt šter.)	8,70
Jugoslavija (100 din.)	0,50
Avstralija (1 funt šter.)	9,50
sični 12-13 stop. 360-410 lir toskanska steklenica, 12 stop. 250, 11 stop. 230, navadno toskansko vino 10-11 stop. 435 do 455, Barletta ekstra 14-15 stop. 490-520, navadno 13-14 stop. 450470, Sansevero belo 10,5-11,5 stop. 450470, Taranto 13 do 14 stop. 440470, 15-17 stop. 500-570, sladko vino Brindisi 8800-9300 lir stot, Milazzo 11-12 stop. 460480, belo sardinj-sko vino 11,5-12,5 stop. 430-450, rdeče 12,5-13,5 stop. 450460 lir stop. stot.
ŽITARICE
PADOVA. Cene veljajo za stot blaga f.co tovorno vozilo, provizija in embalaža nevračunani : domača pšenica mehka 6800-6900, dobra merkantilna 6650 do 6700, koruza rumena Marano 46004650, hibridna koruza 3850-3900, bela koruza 4600-4700, koruza Plata (f.co Benetke) 4150-4300, bela koruza Plata 42004300, domača rž 5000-5200, iz Mareme 5400 do 5600, uvožen ječmen 41504200, oves 3750-3800; pšenična moka tipa »00« 9150 do 9250, tipa »0« 8850-8950, tipa »1« 8550 do 8600, drugovrstna tipa »00« 8300 do 8400, tipa »0« 7900-8000, tipa »1« 7550 do 7750; pšenični otrobi 45504600, bela koruzna moka 5500-5700, rumena 5700-5800, tipa Verona 7000, otrobi 3650-3750; riž: Arborio ekstra 13.200-13.500, Vialone lombardski 16-16.500, R. B. 12.500-12.600, Rizzotto 12.000-12.200, R/77 12.200-12.300, Vialone pritlikavec 15.500-15.700, Mara-telli 11.600-11.800; P. Rossi 12.200-12.400, navaden riž 10.500-10.700, Balillone 10 tisoč 700-10.800, otrobi 44004700 lir stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg, prometni davek in trošarina nevračunana: maslo iz centrifuge 700-710, maslo iz smetane 620-630, sir reggiano proizv. 1958 850-980, proizv. 1959 750-770, grana proiz. 1958/59 790-820, zimski 750-780, proizvodnja 1959/60 zimski 610-640, grana do
Na mendnarodnem trgu so zabeležili v preteklem tednu tri važnejše spremembe: cene bakra so dosegle najnižjo raven v tem letu, cena volne je precej nazadovala, medtem ko je cena kave napredovala. Na trgu z drugimi vrstami blaga so zabeležili običajno nihanje cen. Položaj je na splošno umirjen.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice nazadovala od 197 3/8 na 194 5/8 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v decembru. Izvozniki se zanimajo za Formo-zo, ker so tamkajšnje oblasti napovedale nakup 2 milijonov bušlov pšenice. Cena koruze je popustila od 109 3/8 na 10914 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je ostala v New Torku neizpremenjena pri 3,25 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Cena je razmeroma čvrsta, čeprav so Združene ameriške države uvozile 322 tisoč ton sladkorja iz Dominikanske republike. Cena kave v pogodbi »M« je napredovala od 44,06 na 44,61 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Izvršni svet Mednarodnega sporazuma za kavo je določil izvozni kontingent za prvo tromesečje kavinega leta (1. okt. do 30. sept.) v 9,414.000 vrečah. Cena kakaa je popustila od 25,87 na 25,64 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru.
VLAKNA
Cena bombaža je v New Yorku rahlo nazadovala, in sicer od 32,30 na 32,25 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Strokovnjaki cenijo potrošnjo v Združenih ameriških državah za prihodnje leto na 14,5 milijona bal. Cena volne vrste suint je v New Torku nazadovala od 107,2 na 106 stotink dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V Londonu je cena za vrsto 64’s B nazadovala od 90 na 86 penijev za funt proti izročitvi v oktobru. V Roubaixu (Francija) je cena tudi nazadovala, in sicer od 12,40 na 12 frankov za kg. Juta je v Londonu močno napredovala, in sicer od 134 na 145 funtov šterlin-gov za tono vrste mili first.
KAVČUK
V	Londonu je cena kavčuka RSS nazadovala od 29 3/8 - 29 1/2 na 28 3/4-28 7/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Torku je cena ostala neizpremenjena pri 33,65 stotinkah dolarja za funt. Položaj na trgu teži k ravnovesju. Strokovnjaki so mnenja, da bo letošnja potrošnja naravnega kavčuka dosegla 2,070.000 ton, potrošnja umetnega kavčuka pa okoli 2,055.000 ton.
KOVINE
V	tednu do 30. septembra so v Londonu zabeležili naslednje kotacije: baker 231 funtov šterlingov za tono (1016 kg). Prejšnji teden je baker notiral 234 34. Cin 804 (prejšnji teden 806), svinec 69 (691/4), cink 87 1/4 (87 3/8). V New Torku je baker ostal pri prejšnji ko-taciji 29,57 stotinke dolarja za funt, svinec 12, cink St. Louis 13, aluminij v ingotih 28,10, antimon Laredo 29; lito železo 66,41 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 31,83 (prejšnji teden 32,50), živo srebro 209
60 dni star izven soli 490-500, sbrinz svež 470480, postan 560-590, emmenthal svež 520-540, postan 570-600, švicarski emmenthal 780-800, provolone postan 570-580, gorgonzola svež 295-300, postan 520-540, sirčki švicarskega tipa (po 6 kosov) 150480, suh sir osoljen postan 210-230 lir kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Cene veljajo od grosista do prodajalca na drobno: trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg (proizvodnja 1959) 150-170 lir kg, dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po % kg (proizvodnja 1959) 180-190, trikrat koncentrirana 195-205, trikrat koncentrirana v tubah po 200 g 50-55 lir tuba, olupljeni paradižniki 1200 g 145-150 lir škatla, v škatlah po 500 g 70-80 lir, grah v škatlah po 1 kg 145-155, v škatlah po % kg 155-165 lir kg, fižol v škatlah po 1 in 14 kg 175-185, gobe v kisu v škatlah po 5 kg 1400-1450, brez kisa v škatlah po 1 kg 1075-1150, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 200-250, marmelada izbrana v škatlah po 5 kg 230-250, v škatlah po % kg 240-260, mešana (jabolka in slive) v sodih 165-180, v škatlah po 5 kg 180-190 lir kg.
GRADIVO
MILAN. Cene f.co Milan; zidaki tipa Milano 10-11.00 lir 1000 zidakov, polne opeke navadne 9000-9800, votlaki 8x 12x24 cm 13-14.000, 4x5x15x50 cm 10.700 do 11.500, strešniki marsejskega tipa 33-34.000 lir. upognjeni strešniki žleba-ste oblike 26-27.000, ploščice 7,5x25x100 cm 550-580 lir kv. meter, gašeno apno 760-830 lir stot, cement 980-1075, mavec zidarski 620-750, gramoz iz kamnoloma 800-950 lir kub. meter, morski gramoz 550-650, pesek iz Ticina 1250-1300 lir kub. meter.
do 219 dolarjev za jeklenko po 76 funtov.
Več olivnega olja po svetu
Proizvodnja olivnega olja v sezoni 1959/60 je dosegla v vseh državah 1 milijon 168.000 ton, to je nekaj več kakor v zadnjih letih. K tej količini je treba dodati še 135.600 ton olja, ki ga pridobijo z raznimi pripomočki iz stisnjenih oliv. Skupno je po vsem tem proizvodnja olja dosegla 1,303.000 ton (lansko leto 1,110.000 ton). Na razpolago pa je še, okrog 100.000 ton olja iz prejšnjega leta. Strokovnjaki cenijo letno potrošnjo olivnega olja na 1 milijon 300.000 ton.
K povečanju pridelka je pripomogla zlasti dobra letina v nekaterih državah, kakor v Grčiji in na Portugalskem. V začetku sezone se je zdelo, da bo v Španiji letina neobičajno bogata; po prvih cenitvah naj bi pridelek olivnega olja dosegel 550.000 ton izpod stiskalnice in nadaljnjih 60.000 ton iz iztisnjenih oliv. Pozneje pa so vremenske ne-prilike nekoliko omejile pridelek, ki je vrgel le nekaj čez 500.000 ton olja. Španija bo letos lahko izvozila 117.000 ton. Največji kupec španskega olja je Italija. V letošnjem letu so italijanski u-vozniki doslej nakupili 70.000 ton španskega olja.
Letošnji pridelek v Italiji so strokovnjaki cenili na 350-360.000 ton. Tudi na italijanski pridelek so vplivale neugodne vremenske razmere, tako da bo proizvodnja vrgla le 300-310.000 ton olja. Nekateri viri navajajo tudi nižje podatke (220.000 ton prvovrstnega olja). Gospodarska politika vlade nasproti pridelovalcem olivnega olja se tudi letos ni spremenila. Pridelovalcem je. dana možnost, da razpolagajo s svojim oljem svobodno. Lahko ga prodajo tudi državi. Toda v zadnjih letih je opaziti, da prodajajo kmetje državi čedalje manjše količine olja.
Potrošnja olivnega olja v Italiji znaša na leto okoli 500.000 ton. Domača proizvodnja je torej prešibka, da bi lahko krila potrošnjo; zato je treba uvoziti precejšnje količine olivnega, pa tudi semenskega olja.
V	Grčiji so oljke nenavadno dobro obrodile. Grki bodo pridobili 170.000 ton prvovrstnega in 22.000 ton drugovrstnega olivnega olja. Domača potrošnja ne presega 110-120.000 ton, tako da bo Grčija letos lahko izvozila precejšnjo količino dobrega olivnega olja. Pri tem je treba sicer omeniti, da je cena grškega olja precej višja od cen za o-livno olje iz drugih držav. Zaradi te razlike v ceni je v Grčiji na razpolago še. 35.000 ton olivnega olja od lanskega pridelka. Verjetno bodo Grki letos nekoliko popustili na ceni ob izvozu, sicer se bodo neprodane zaloge v državi še povečale z letošnjim prebitkom olja.
USTAVILI BODO UVOZ ŽVEPLA
V	Rimu proučujejo načrt za dvig italijanske industrije za pridobivanje žvepla na Siciliji. Načrt predvideva zaporo uvoza žvepla iz tujine za dobo 6-8 let. V tem razdobju bodo na Siciliji zaprli nedonosne rudnike, istočasno pa bodo opremili boljše rudnike z novo opremo; za nabavo nove opreme pojde 10 milijard lir, ki jih je posodila Evropska investicijska banka. Odvečno delovno silo v rudnikih bodo odpustili in skušali zaposliti drugje.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	13.9.BO 34 9.R1) 4.10.60
Pšenica (stot. dol. za bušel).. 187.3/8 !93.3/4 196.74
Koruza (stot. dol. za bušel).114.7« 104.3/,
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) ......................33.—
Cin (stot. dol. za funt) ........................102.30
Svinec (stot. dol. za funt)......................11.80
Cink (stot. dol.	za	funt) ........................13.—
Aluminij (stot.	dol.	za funt)...................26.—
Nikelj (stot. dol. za funt)......................74.—
Bombaž (stot. dol. za funt)......................32.45
Živo srebro (dol.	za	steklenico).................. 208.—
Kava (stot. dol.	za	funt Santos 4).................36.—
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono)
33,-102.23 12,— 13 — 26.— 74.-32.60 208.— 37,-
109,-
31.-102.87 12.— 13.-26.— 74 — 32.23 208,— 36.30
234.74 234.74 226.3/4
Cin (funt šter. za d. tono) .................... 818.—	806.—	802.—
Cink (funt šter. za d. tono) ....................88.7/«	87.3/8	87.1/«
Svinec (funt šter. za d. tono).....................71.—	69.V2	68.5/*
SANTOS
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .
600,— 600,— 607.—
mcSCnUt KMEČKE ZVEZE
ČRVI TUDI V CIGARETAH. V Ri
mu so številni kadilci našli v cigare tah vrste Nazionali Esportazione reje ne črve; državni monopol je na ta od kritja reagiral z izjavo, da so črvi tie-škodljivi.
Slabša vinska letina
Na Tržaškem pa tudi na Goriškem so vinogradniki v glavnem grozdje že potrgali. Močan dež proti koncu septembra je trgatev še pospešil; saj je grozdje pričelo še, bolj gniti. Pogosto ga je mokrota še tako napihnila, da so v nekaterih vinogradih jagode popokale ter se je sok pričel cediti. Na Tržaškem je bilo letos približno polovico manj grozdja kakor lansko leto, ko je bila letina zelo dobra; to velja zlasti za področje od Nabrežine do Barko-velj. Kljub mokremu vremenu je bilo grozdje še precej sladko, vendar ni imelo toliko sladkorja kakor lani. Razvoj so preprečile hladne noči pred trgatvijo.
Kako pobijaš gosenice na kapusnicah
Kmet iz okolice nas vprašuje, kako se zatirajo neke gosenice s črno glavo, zelenorumenkastim trupom in s črnimi pikami na hrbtu.
Iz sicer nepopolnih podatkov, ki jih navajate v postavljenem vprašanju, se da sklepati, da gre za gosenice kapusovega belina, ki navadno delajo veliko škodo na ohrovtu (vrzotah) in drugih kapusnicah. Običajno nastopajo v avgustu; letos se je njihov razvoj verjetno zavlekel zaradi hladnih in neprimernih dni.
Kdo ne pozna kapusovega belina? To je metulj z belimi krili in črnim telesom. Sprednji zunanji ogli kril so črni in samice imajo še dve črni lisi pri sredini prednjih kril. Prvi rod metuljev se pojavi aprila-maja, odlaga jajčeca navadno na divje križnice. Drugi rod metuljev odlaga jajčeca od julija do oktobra na gojene kapusnice, in sicer na spodnjo stran. Jajčeca so v skupinah. Iz jajčec se izležejo majhne go-seničice, ki hlastno žro liste kapusnic in povzročajo precejšnjo škodo. Ko jeseni dorastejo se zabubijo na drevesnih
deblih, na plotovih in na drugih primernih skrivališčih.
Zatiranje, teh gosenic nam ne dela preglavic. Uspešno zatiramo tega škodljivca mehanično (s pobiranjem) in kemično. Mehanično zatiramo tako, da poiščemo jajčeca na spodnji strani listov in jih zmastimo; prav tako zma-stimo mlade goseničice ki živijo družno. Ko se gosenice razidejo, sežemo po kemičnih sredstvih.
Med kemičnimi sredstvi uporabimo dotikalne strupe ali želodčne strupe, praškov DDT ali škropil. Ta sredstva dobimo v trgovini in jih pripravimo po navodilih, ki so napisana na zavojčku. Uporabljamo tudi nikotinske pripravke (l°/o raztopino nikotinola, ali surovi nikotin 0,15% ali nikotinski, sulfat z %% naravnega mila).
Želodčni strupi so tudi zelo učinkovito sredstvo, vendar jih smemo uporabljati z opreznostjo. Ce uživamo liste kapusnic kmalu po škropljenju s temi strupi, posebno, če te liste slabo operemo, se utegnemo zastrupiti z uživanjem poškropljenih zelenjadnic.
Apneni in svinčeni arzenat sta dva zelo močna želodčna strupa. Ta sredstva raztopimo v 100 litrih vode, in sicer 400 g apnenega ali svinčenega ar-zenata. S to raztopino poškropimo rastline. Zaradi nevarnosti zastrupitve, svetujemo rajši uporabo DDT praškov ali škropil.
Kmet in vrtnar v začetku oktobra
NA NJIVI: Deževno vreme nas je precej zadržalo pri delu; čimprej moramo pripraviti zemljo za jesensko setev žit. Žita moramo sejati v dobro pripravljeno zemljo. Seme moramo tudi razkužiti. To dosežemo, če na 100 kg semena zmešamo 100 do 200 gramov praška »Caffaro«. Ta mesec moramo spraviti tudi koruzo. Koruznice ne pustimo na njivi, ampak jo spravimo, ker na drobno zrezano lahko po-
Že tako težak položaj kmetijstva v goriški pokrajini se je še poslabšal, odkar je vojaška oblast pred približno dvemi leti izdala odredbo (na podlagi zakonskih določil iz let 1932 in 1936), da se precejšen del pokrajine proglasi za vojaško cono in da je ta cona podvržena vojaškim služnostim. Na tem ozemlju vojaška oblast lahko razlasti določena zemljišča za gradnjo obrambnih objektov in za zemljišče za vežbanje vojaških edi-nic. Nekaj takega so v naši pokrajini že napravili in kljub razlaščenim zemljiščem se vojaki vadijo predvsem na tistih, ki so še vedno last kmetovalcev. To se precej pogosto dogaja v doberdobski in sovodenjski občini in prizadevanja kmetovalcev in lokalnih oblasti niso imela dose-daj uspeha.
Zakoni namreč dopuščajo vojaški oblasti, da v coni, ki je podvržena vojaškim služnostim, prepove vsako spremembo okolja. Prepovedano je graditi ceste, prekope, vsakovrstne stavbe in nadzirati že obstoječe, prepovedano sekati gozdove in urejevati nove gozdove, prepovedano graditi nove električne in plinske napeljave, prepovedano spreminjati obliko zemljišča, itd.
Logično je, da je svobodna pobuda tako prizadeta in v nekaterih primerih tudi onemogočena. Vojaška oblast sicer lahko dovoli gradnje in melioracije, vendarle so te odobritve tako počasne, da izgubijo prizadeti kmetovalci vsako voljo do dela. Zgodilo se je, da je na pr. neki goriški trgovec kupil pri Krminu za drag denar krasno posestvo in da je po nekaj mesecih vojaška oblast blizu istega nekaj napravila, tako da je prejšnja vrednost posestva padla na polovico.
Pod vojaške služnosti so podvržene na Goriškem občine Kopriva, Krmin, Dolenje, Farra, Gorica, Gradiška, Me-dea, Moraro, Moša, Romans, Zagraj, Števerjan, Šlovrenc pri Moši, Sovod-nje in Villesse. Vrednost zemljišč torej pada, mladina, ki .je še ostajalac
na kmetijah, jih sedaj zapušča in beži v mesta, v tovarne.
Prizadeti kmetovalci so se takoj pritožili in vse gospodarske organizacije in tudi politične stranke so nastopile v njihovo obrambo. Letos januarja so v goriškem pokrajinskem svetu razpravljali o zadevi in sklenili zaprositi obrambno ministrstvo, naj takoj poskrbi za plačilo odškodnine razlaščenim kmetovalcem. Po nastopu tukajšnjih in videmskih poslancev je minister Andreotti dal nalogo vojaškim oblastem, naj v čimvečji meri omejijo vojaške služnosti. Na žalost se kaj takega do danes še ni zgodilo in je položaj precej resen; saj so ga načeli in tudi obširno obravnavali v tukajšnji bonomijanski zvezi neposrednih obdelovalcev, ki je prijateljsko naklonjena večinski stranki. Na nedavnem sestanku o kmetijskih vprašanjih, ki ga je Krščanska demokracija organizirala v Gorici, so kritično obravnavali to vprašanje. Na tem mestu so predlagali, naj se prizadete kmetovalce oprosti plačevanja dodatnih davkov in naj se tudi anahronistične prepovedi odpravijo, saj gre današnja vojna strategija mimo njih.
Pred kratkim so o vprašanju razpravljali tudi v okviru stalne komisije za kmetijstvo in gozdarstvo pri goriški Trgovinski zbornici in ugotovili, da je položaj nevzdržen. Da je res tako tudi v bližnji videmski pokrajini, nam dokazuje sestanek dvainpetdesetih demokristjanskih županov, ki je bil nedavno v Vidmu in na katerem je bil prisoten sam minister Tessitori. Na sestanku so sklenili zavzeti enotno stališče o tem kočljivem vprašanju.
Da bi do take enotne akcije prišlo tudi v goriški pokrajini so levičarski pokrajinski svetovalci predlagali, naj bi pokrajinska uprava sklicala podoben sestanek prizadetih občinskih uprav, kjer naj bi se našla skupna podlaga za nadaljnja priza-/anja.	m. v.
kladamo živini. Spraviti moramo tudi ajdo, repo,' korenje in peso.
V	VINOGRADU: Po trgatvi zemljo okopljemo. Ne pričnemo z rezjo trt takoj po trgatvi, ampak počakajmo, da odpade listje, šele potem bomo obrezovali stare trte. Mlade prebujene trte obrezujemo rajši spomladi.
SADNO DREVJE: Pripravljamo jame za sajenje mladih dreves. Sadili bomo po odpadu listov. Obiramo plodove in spravljamo v shrambe. Na debla sadnih dreves nameščamo lovilne pasove.
V	KLETI: Moramo paziti, da zrak nima dostopa do kipečega vina, ker se sicer lahko pojavi proces kisanja na površini, ki pride v dotik z zrakom.
GODBA MED MOLŽO
Na družbenem posestvu v Zlatici pri Zrenjaninu redijo 820 krav, med njimi 300 zelo dobrih molznic nizozemske pasme. Nedavno so uredili molzišče, kjer traja molža posamezne krave s strojem 5-7 minut. Po zgledu danskih in nizozemskih živinorejcev so tudi tu molzišče ozvočili, tako da krave dajejo mleko ob godbi. Pokazalo se je, da godba ugodno vpliva na živali in da krave rajši dajejo mleko, ter so med molžo mirnejše.
— • —
PREVOZ PŠENICE Z ITALIJANSKIMI LADJAMI
Italijansko ministrstvo za kmetijstvo je zagotovilo združenju italijanskih ladjarjev »Confitarma«, da bo poskrbelo za to, da se bodo pri uvažanju pšenice v Italijo uporabljale italijanske tovorne ladje. Kakor znano, se dobave pšenice po navadi kotirajo po ceni blaga in prevoznim skupaj. Zato pridejo v poštev veči noma tuje ladje.
ŠTEDILNIKI — PEČI na plin, elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUČI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBOR IZ NERJAVEČEGA JEKLA. MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom restavracije, gostilne in podobno.
TRST ■ Piazza S. G;'Qvanni 1
JISTA
TRST, Ul. Cardocc! 15, tel. 2*65*
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in po-irebšiin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
— UMA IN ZLATABNA —-
liiikolj Haiel - IRSI
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbi' ra zlatih okraskov za vse prilike
(BLED 1250 m)
Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralne kurjavo in dvigalom Idealni smučarski tereni, krasni izleti. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom. Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza.
Obiščite nas - zadovoljili Vas bomo!
MOBIlil MADALOSSO
ilautne
permafles
Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva — dnevne sobe — oprema
za urade - vuzičhi - posteljice
RAZSTAVE; UL. VALDIRIVO, 29 _ UL. F. FILZI, 7
Održava osam linija i to:
Sjevema Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope.
Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do New Torka, Philadelphie i Baltimora.
Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa.
Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie.
Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra.
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna.
Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka.
Daleki Istok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama plovi 35 brzih i modemih bro-dova, koji imadu preko 230.000 tona nosivostl, ras-hladni prostor, tankove za biljna ulja 1 470 putnič-kih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«
A. PERTOT
i
Dl. (iinnastica 22 TRST
prodaja na debelo in drobno tkanine najbolj znanih tvornio, vsakovrstni krojaški pribor, žensko in moško perilo, zadrge-gumbe in razno galanterijo _____________I
PRIZNANI! MEDNARODNO AVTOPREVOZMiMI PODJETJE
L, A GORIZIA.NA.
60HIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
KMEČKA BANKA
r. z. x o. J.
GORICA
Dltca Merelli 14 Telefon 22-06
Banka nooblaičana za poala vzunani trnovim
IMPEXPORT
UV0Z-IZV0Z- ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bo.co 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impezport - Trieate
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
jAr&n&CidHfr
IMPORT - BXPORT
vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesuo industrijo
TRST - Sede* : ul. Cicerone S/II - Telefon: ul. Cleerooc S0414
dUTUPRElfOZ
Cunja Rihard
TRST
Strada dal Frinli 288 telefon 3S-379
•
Osebni in tovorni prevoii is tu - in inozemstvo
Kenknranoee aane
TRAI	iS - TRIESTE Societi a r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Poravnajte
naročnino^
AVTO PREVOZNIŠKO
PODJETJE
L POŽAR
TRST • ULICA M0RERI ST. 7 Tal. 28-373
Prevzemamo veokovzotB® prevoze za to in inozem* etra. — Poetrežba htt*o» Caoe ugodne