9 / /U^J.^ I ù HV 1\J Uradno v Srbiji brez težav, neuradno pa Stran 4 ■ M Čiščenje brezin odvisno od denarja Stran 17 Št. 16/ Leto 63 / Celje. 26. februar 2008 / Cena 0,81 EUR □ □ -V láli Odgovorna uradnica NT: Tst^na Cvkn AŠKERČEVA 14. 3000 CELJE r: Ml tf vehka ^ ★ nagradn/ tus \gRA "Do polnega vozička brez mošnjička** Komedija v senci ialosti 3Ï22IE Oxford aiiUka? Samo da so »fojst«( ljudje! STRM 10 Olcus po Argentini STRAN ti tUSi'l^jl) Prestižna »naga nad osiabijenim Montpellierjem STRANU 9770353734020 IB^UALNO NOVI TEDNIK Umrl je človek z vizijo V 58. letu starosti v so-boto zgodaj zjutraj oa svo* jem domu na Zaplani umrl bivši predsednik države in dolgoletni premier Janez Drnovšek, najvidnejši slo-venski politik zadnjih de-setletij. Nekdanjega pred-sednika bodo v družinskem in krogu prijateljev pokopati danes v njegovem rojstnem kraju Kisovec pri Zagorju ob Savi. Janez Drnovšek se je rodil 17, maja 1950 v Celju, kjer je ludi maturlral na danalnji 1. gimnaziji. Iz ekonomskih znanosti je doktoriral na mariborski ekonomsko-pos I ovni fakulteti. V politiko je vstopil leta 1989, ko je kot popoln novinec na političnem parketu na volitvah premagal Marka Bulca in bil izvo< Ijen za Člana predsedstva nekdanje SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik predsedstva SFRJ. S premišljeno, a odločno politiko je v za Slovenijo prelomnih časih pomagal trasirati pot do samostojnosti države. Julija 1991 je dosegel dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za Izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode RS. Kot predsednik LDS je kar v štirih zaporednih mandatih vodil slovensko vlado. Tu- Dr. Jane2 Drnovšek (Foto: GK) Žaino knjigo so ob smrti dr. Janeza Drnovška odprli tudi v Mestni občini Celje. V spodnji stranski dvorani Narodnega doma je vpis vanjo mogoč Še danes do 20. ure. di pri tem se je izkazal za izjemno premišljenega, strpnega in daljnovidnega politika> ki je bil mojster kompromisa, predvsem pa izjemno uspešen pri sestavljanju navidez »nenaravnih« političnih zvez in koalicij. Kot predsednik vlade je vodil vse aktiv- »Včasih se ml zdi. da sem že kar dolgo v politiki. Biti deset let predsednik vlade, je zelo veliko. V Evropi je pravzaprav to največ. Mislim, da je samo predsednik islandske vlade nekaj mesecev dlje kot sem jaz. Včasih se mi zdi, da so se me morda ljudje tudi že naveličali. Res so to kar konstantno delo. stalni pritiski, odgovor* nost za vsa področja. Seveda skušam bid prvenstveno odgovoren in narediti tisto» kar lahko naredim, in ti> sto, kar sem pravzaprav tudi obljubil volivcem. Kar se tiče vprašanja predsedniških volitev, tako kot stojijo stvari danes, ne vidim pravzaprav nobenih možnosti, da bi Šel na te volitve.« (Dr. Drnovšek v intervjuju za Četno radijsko mrtío na Radiu Celje, maja 2002) nosti države pri vključevanju v evroatlanlske povezave. Tudi pri tem delu je bil uspešen, stkal pa je tudi mnoga prijateljstva z najuglednejšimi evropskimi poUtiki. 1.decembra 2002 je bil izvoljen za predsednika republike, potem ko je s svojo kandidaturo dolgo okleval. A vendar je presodil, da je za razvoj države še naprej pomembna njegova aktivna prisotnost in avioriteta, kot jo s seboj nosi položaj predsednika države. V letih svojega političnega delovanja je sodeloval na mednarodnih srečanjih z udeležbo na najvišji ravni. Za svoje dosežke je prejel več mednarodnih nagrad. Drnovškove zdravstvene težave so se začele leta 1999, ko so ga v Kliničnem centru Ljubljana operirali in mu za- Na shodu slovenskih upokojencevvLevcu septembra 2002(Foto: Sherpa) radi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Z boleznijo se je spopadel odločno in o njej kot eden redkih politikov tudi vselej odkrito govoril. Ko jeodpovedala uradna medicina, se je zatekel v duhovnost in v zadnjih letih tudi koi osebnost doživel pravo preobrazbo. DomaČo in tudi svetovno politično javnost je močno presenetil s svojo izvirno pobudo za rešitev humanitarne krize v Darfurju. Prav tako močno je odmevala njegova izjava, da je edina rešitev kosovske krize osamosvojitev te pokrajine- Dogodki potrjujejo njegovo vizionarstvo. Kot ustanovitelj Gibanja za pravičnost in razvoj je na spletni strani gibanja razmišljal o temeljnih človeških in družbenih vrednotah. Te so bile tudi rdeča nit njegovih knjig, prevednih v številne svetovne jezike. Leta 1996 je izšla njegova knjiga Moja resnica, v kateri je popisal svojo izkušnjo in pogled na razpad nekdanje Jugoslavije. Od leta 2006 je začel objavljati knjige s področja duhovnosti: Misli o življenju, Zlate misli. Bistvo sveta in Pogovori. Drnovšek je imel zunajzakonsko hčer Nano Foae. za katero je izvedel šele leta 2005, v zakonu pa se mu je rodil sin JaŠa. Drnovšek na Celjskem Drnovškove povezave s Celjskim in prebivalci so bile redke, a zato bolj dragocene. V vseh njegovih vladah je bil minister dr. Slavko Gaber. v zadnji je bila ministrica za kulturo Andreja Rih-ter, ženska, ki je slovensko politično javnost šokirala, ko je ponujeno ministrstvo najprej odklonila, a si je zatem premislila. V njegovi vladi sla bila ministra tudi Franci But In Jakob Presečnik. Dr. Drnovšek se je tudi zasebno rad ustavljal v naših krajih. Spomnimo se »panike« pred leti, ki je zavladala v Mozirju, ko so zjutraj sporočili, da prihaja predsednik Še isti dan na o^ed Mozir-skegagaja. Ali njegovega lanskega obiska v Gornjem Gradu, kjer si je ogledal vse cerkve in se mimo vsakega protokola srečeval z navadnimi ljudmi. Seveda med odmev-nejSe sodijo njegovi obiski in p očitni kovanj a v Hotelu Ple-snik v Logarski dolini. Prav tam je gostil ludi takratnega predsednika Evropske komisije Romana Prodija, s katerim sta dolino prekolesarila. Pa ob odprtju mejnega prehoda Pavhčevo sedlo, kjer je gostil avsu^ijskega kanclerja Shuessela. I^avo preseneče-njeje bilo ludi, ko je koi predsednik države takoj sprejel vabilo Petra Mišje in obiskal Kozjansko. Eden zadnjih obiskov dr. Drnovška na Celjskem je bil lani septembra, ko je obiskal nesrečni druži- fyagovor zbranim v Spominskem parku Teharje j unija 2006 (Foto: Sherpa) ni Golob v Podgorju in Dele-ja na Trnovcu. Celje je zadnjič obiskal junija lani, ko je na sebi lasten hudomušen način zavrnil namigovanja, da se z županom Bojanom Srotom dogovarja o nekakšni novi politični koaliciji. Našo medijsko hišo je po obisku sejemskega radia na Mednarodnem obrtnem sejmu leta 1993 prvič obiskal maja 2002, ko je v takrat izjemno odmevnem pogovoru za Četrto radijsko mrežo med drugim omenil, da »kakor stvari kažejo zdaj, praktično ne vidim možnosti, da bi kandidiral za predsednika države«. V zadnjem delu pogovora je še povedal, da se zaradi svojega zdr.avstvenega stanja zdaj že bi stveno manj ukvarja z rekreacijo, pa Uidi časa in energije za pogostejše obiske v Logarski dolini mu zmanjkuje. Nazadnje nas je obiskal v začetku aprila pred dvema letoma. O sporočilih, ki jih je v zadnji polovici svojega predsedniko-vanja usmeril na civilno sfero, je dejal, da so ta usmerjena kdvigovanju splošne zavesti o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo Slovencev in Človeštva nasploh. Prostora za politiko je bilo ob tem vedno manj. »Malo se pa ukvarjam s tisto klasično politiko, strankarsko, kdo bo koga, kdo bo bolj uspešen v tem političnem teatru, tisto, za kar se mi zdi, da tudi ljudi ne zanima toliko,« je Se takrat de-jal. BRANKO STAMEJCIČ, URŠKA SELIŠNIK Jakob Presečnik: »Dr. Janez Drnovšek je bil preudaren politik z vizijo, ki je zaznamoval osamosvojitev Slovenije, rast nove države in vključitev v družino evropskih narodov. Z njim sem sodeloval kot minister za promet v njegovi vladi in pred oči mi prihaja njegova pripravljenost - nikoli ni bilo škoda časa za dodatna usklajevanja, ki so vedno prinesla boljše končne odločitve. Spoštljivo se spominjam sicer redkih srečanj na štiri oči, ki jih je kot predsednik države opravil, preden je podal kakšen predlog iz svoje pristojnosti v obravnavo in potrditev državnemu zboru. \z teh pogovorov se spominjam čisto osebnili pogledov, ludi na zdravje kot največjo vrednoto.« Dr. Slavko Gaber: »Dr. Drnovška se spomnim kot Človeka, ki je znal vodili vlado, kjer sva se prvič srečala. Spomnim se ga kot človeka, ki je znal pragmatizem, to mi je danes bolj jasno kot v preteWosti. spremeniti v neko žlahtno načelo. To je omogočilo Sloveniji, da se je v miru razvijala, brez spektaklov, vsaj v tistem delu. kjer lahko politika naredi svoje. Tako je lahko dosegla velik del tega, kar je danes. Slovenija je izgubila najbolj sposobnega politika in meni je zelo žal, da ga ni veČ.« AKTUALNO - DOGODKI Med zadnjim obiskom v Ce I ju-v Marijini cerkvi z županom Bojanom šrotom in opatom Ma rija^^ (Foto:6K) Po lanski septembrski ujmi pri družim Deleja naTrnoveu (Foto: EM) Dr. Jane2 DmovSek je našo medij&ko hišo prvič obiskal v sejemskem radiu Mednarodnega obrtnega sejma leta 1993. {Foto: arhiv NT) Zadnjič je dr. Janez Drnovšek obiskal naso hiso leta 2006. (Foto: AŠ) Kajuhu v spomin, mladim v opomin V petek je minilo 64 let> odkar je pod okupatorjevimi streli na domačiji Žleb-nik nad Belimi Vodami pri rodnem Šoštanju padel še ne 22-letDÍ slovenski pesnik Karel Destovnik Ka-juh. Spomin na njegovo delo že vrsto let ohianjata območna organizacija Socialnih demokratov in Združenje borcev za vrednote NOB Celje. Ob obletnici pesnikove smrti so ob njegovem spomeniku pred celjsko 1. gimnazijo pripravili slovesnost in na njej spomnili na izjemno delo velikega pesnika in borca za pravičnejši svet. Slavnostni govornik, celjski podžupan Stane Rozman, je ob tem povlekel Se eno pomembno vzporednico. Kajuh ni zgolj najpomembnejši pesnik revolucije in partizanskegabo-ja. Je tudi vse bolj priznan kot izjemen lirik» ki je neizmerno ljubil slovenski jezik-Ker je bil prav dan prej svetovni dan maternega jezika, je Rozman ob tem poudaril nujnost ljubezni do lastnega jezika. »Danes nas ne ogrožajo več tujci, ki bi nas želeli vojaško zasesti ali nas na takšen ali drugačen način kol narod izničiti. Zaradi globa-Uzacije in tehnološkega napredka pa nam grozi, da bo slovenščina kot še marsika- teri jezik malih narodov izumrla,« je dejal Rozman. Zato je mlade pozval» da slovenščine, ki jo uporabljajo v medsebojnih pogovorih, ne barbarizirajo, kot se pogosto dogaja pri dopisovanju po in- ternetu ali pri pisanju SMS-sporočil. Kulturni program so pripravili učenci IÎ1. osnove šole in Pevsko društvo upokojencev Celje. BRST, foto: SHERPA Odbor za hitro cesto Na sredini seji upravnega odbora Savinjsko-šaJeš-ke gospodarske zbornice so največji del razprave namenili boljšemu sodelovanju med zbornico kot zastopnikom gospodarstva in občinami. Kljub temu, da so župani desetih občin t. i. Saša regije sami določili čas in kraj srečanja, je bila udeležba na pre- cejšnje razočaranje gospodarstvenikov precej slaba. Kljub temu so se tako gospodarstveniki kot predstavniki občin strinjali, da drug brez drugega ne morejo. 'Hidi zato so se odločili za oblikovanje odbora za razvoj Saša re gije, v katerega bodo poleg predstavnikov gospodarstva in lokalnih skupnosti povabili poslance, osrednja nalo- ga pa bo zavzemanje za ključne razvojne projekte regije Saša. Med njimi je na prvem mestu zavzemanje za gradnjo hitre ceste, za kar naj bi odbor za razvoj predstavnikom civilnih iniciativ, ki nasprotujejo predlagani trasi, razložil argumente, zakaj gospodarstvo Saša regije hitro cesto nujno potrebuje. US Bodi Icaraicter - ne icupi, če je predrago! Zveza potrošnikov in urad za varstvo potrošnikov sta akcijo Precenimo cene nadgradili s spletnim portalom, kjer so informacije o cenah prehrambenih Izdelkov. »Želimo, da si potrošnik postavi mejo: ne da izdelka ne kupi, ker si ga ne more privoščiti, temveč zato, ker zanj ni pripravljen toliko p)ačaU,<^ poudarja predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. S spletnim portalom si bodo potrošniki lažje izoblikovali meje, koliko so za posamezni izdelek pripravljeni plačati. Na strani www.precenimo-cene.si so trenutno na voljo informacije o cenah na enoto izdelka za 500 izdelkov v sedmih trgovskih verigah. Posodabljali jih bodo na 14 dni, spremljali pa jih bodo ne glede na to, ali so v akciji ali ne. »Razhke v cenah za primerljive izdelke so znatne. Previdnost še posebej velja pri novi obliki prodaje, ki se uveljavlja v Sloveniji, in sicer pri prodaji izdelka na kos in ne na Idlogram.« Za primer je navedla ceno korenja, ki ga prodajajo na kos oziroma kilogram. Primerjava cene korenja prvega kakovostnega razreda je pokazala, da ta v Leclercu stane 58 centov na kilogram, v Lidlu pa 1.98 evra na kilogram. Çodobna primerjava cen pokaže, da je v različnih trgovinah solata tudi šestkrat, bela štruca ali krompir pa trikrat dražja, je nanizala Kutinova, STA. RP www.novitednik.com GOSPODARSTVO Uradno: v Srbiji brez težav... ... neuradno: »Vse je zastalo!« Dober (eden po osamosvojitvi Kosova vse bolj krožijo govorice, da ima* jo slovenska podjetja, ki poslujejo s Srbijo, precej težav. Poslovne obiske pre-sUvijajo, kandidatov za prevoze naročil v Srbijo ni ... Po uradni različici težav zaenkrat še ni občutiti, pri Čemer so vse glasnejše prošnje, naj politika Kosovo prizna čim bolj »taktično.« »Zaenkrat Še nisem slišal, da bi imela podjetja kakšne večje težave, kar ne pomeni. da jih nl/< pravi prvi mož Cometa in obenem predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje Aleš Mi-keln. »Konkretno naše podjetje nima težav.« Neuradno, a iz zanesljivih virov, smo izvedeli, da je imel Eto I v preteklem tednu precej težav s prevozi blaga v Srbijo in nazaj. Praktično prevozov sploh ni bilo, a to uprava v skrbi za dobro ime (obeta se namreč še ena delitev podjetja) zanika. »Za Etoî je srbski trg s Kosovom pomemben. saj dosegamo 4 milijone evrov letne reali- AleŠMikeln zacije. Do zdaj nismo imeli nikakršnih težav z obdelavo in tudi v tem tednu poteka tržna aktivnost z direktorjem podjetja Etol JVE tako v Srbiji kot na Kosovem,« je zatrdil predsednik uprave Etola mag. Zdenko Za-QOŠki. Na vprašanje, koliko časa bodo razmere še nestabilne in kakšno Škodo bodo s tem povzročile podjetju. je odgovoril: »Žal so gospodarski interesi večkrat različni od političnih, zato dogodkov ni mogoče vna- prej napovedovati. Upamo in želimo si, da se situacija na tem območju, v gospodarskem pogledu, ne bi zaostrovala.« Strahovi so se imanjsaii Naslednji sogovornik, ki podrobno pozna poslovanje v Srbiji in na Kosovu, saj na srbskem trgu ustvari 16 milijonov evrov prihodkov, je zaradi zaščite podjetja želel ostati anonimen. Povedal je, da so se jim v minu- lem tednu dostave na srbski trg res zamaknile, »določeni poslovni partnerji se nam na telefon niti niso želeli oglasiti, a listi večji, ki so se, so bili previdno zadržani. Od osamosvojitve je sicer preteklo premalo časa, da bi lahko realno ocenili zadeve, vseeno pa se kaže določena omilitev. Mogoče tudi zato, ker Slovenija še ni priznala Kosova, a kaj še bo, ne vem.« Potem ko je več slovenskih gospodarstvenikov prestavilo odhode v Srbijo, imajo prav drzen načrt v družinskem podjetju Bimex. »Konec tedna z možem odpotujeva na skupščino hčerinskega podjetja v Požarevac, kjer proizvajamo dušilke za preprečevanje radijskih motenj in ostale elektronske komponente.« je napovedala Biserka Klajnšek. »Več o razmerah bom torej vedela prihodnji teden, zaenkrat pa lahko povem, da smo ravno danes dobili uvoz iz Srbije, pri čemer nismo imeli nobenih težav. Upam, da bo lako še naprej.« ROZMARl PETEK Tuš z Jankovičem nad (za) Šrota Kapitaiska družba je konec tedna prejela novo ponudbo za odkup 7,06-odstolnega deleža v Pivovarni Laško. V imenu konzorcija z Engrotušem jo je postala Electa v lasti Damjana Jankovića. Za omenjeni delež Kada v Laškem sta se En^otuš in Elec* (a potegovala že lani. Po neuspelem poskusu predsednik uprave Engrotuša Aleksander SveteJSek še ni znal poveda- ti, če se bodo za ponujeni delež znova potegovali, zato komentarjev zaenkrat ne dajejo. Poleg omenjenega konzorcija se za 7-odstotni delež v laški pivovarni zanima tudi konzorcij podjetij, ki trenutno ravno prevzemajo Pivovarno Laško, in sicer v sestavi Infond Holding, Fidina, Koto in Cestno podjetje Maribor. RP Bencin spet dražji Cene naftnih derivatov so se z današnjim dnem spremenile skladno z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, in sicer tako, da bo ireba za vsak liter goriva odšteti več. Motorni bencin NMB 95 bo dražji za 0,045 evra na liter (1,067 evra za liter), motorni bencin NMB 98 za 0,043 evra na liter (1,079), dizelsko gorivo PLO D-2 za 0,060 evra na liter (1,090) in kurilno olje KOEL za 0,058 evra na liter (0,757). AB PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Perspektiva v tekstilu je! V Celju so se v petek na tretjem kongresu zbrali predstavniki sindikatov tekstilne in usnjarskopredelo-valne industrije Slovenije, ki zastopajo več kot devet tisoč aktivnih Članov in skrbijo še za 3.500 članov, ki $0 v tej branži izgubili delo. Na kongresu so ocenili dosedanje delo, opravili volitve ter dorekli zadnje aktivnosti v zvezi s pripravami na stavko. čeprav je največja kriza, ki je za sabo pustila prazne tovarne, že mimo, dejavnosti ae kaže ravno dobro. Svetla izjema na našem območju so tekstilci v podjetju Novem» ki delajo avtomobilsko industrijo, ter usnjarji podjetja Inde Vransko. Kot so poudarili na kongresu, so rešitve tekstilcev kljub vse bolj agresivni konkurenci z vzhoda Še možne» »Če bo Evropa priznala, da to dejavnost vendarle potrebuje,« je poudaril predsednik sindikata tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije Jože Turki. »Vendar 2 vztrajanjem pri načinu dosedanjega dela ne bo §lo,« je dodal generalni sekretar sindikata Anton Rozman. »Nizko kvalitetna in Široko masovna proizvodnja nima prihodnosti. Najti moramo nove izdelke z dovolj dodane vrednosti, ki bodo za kupce dovolj zanimivi.« Obenem so na kongresu dorekli aktivnosti v zvezi s pripravami na stavko. V podjetju Novem ter Tovarni nogavic Pol/^l^, kjer so plaČP žp dvignili, bodo na dan stavke le solidarnostni zbori, v podjetju i nde Vransko, kjer so plače po besedah sindikatov ostale enake kot pred inflacijo, bodo stavko objavili pet dni Na kongresu so predstavili tudi zadnjo študijo o organskih standardih. Z njo opozarjajo na previdnost pri uporabi tekstila in usnja iz vzhodnih dežel, saj učinki njihovih barvil in ostalih kemikalij na zdravje ljudi Še niso dol^azani. »Podoben je primer živilske industrije, ko IS let nismo vedeli, da iz homogenizirane-ga mleka Človelko telo ne more absorbirati kalcija in s tem prav nič omiliti osteo-poroze,« je bil nazoren sekretar celjske izpostave Zveze svobodnih sindikatov Srečko Cater. pred 12. marcem. Več podrobnosti bo ziiajiih že danes, ko se bo v Celju na delovnem sestanku oglasD »Šef« največjega slovenskega sindikalnega združenja Dušan Semolič. ROZMARl PETEK Kljub slabim novicam navzgor Negativna informacija v medijih o možnem odstopu glavnega kandidata za nakup Telekoma ni obetala ugodnega trgovanja, pa vendar se je trg obrnil v pozitivno smer. islandski Skipti je namreč obvestil privatizacijsko komisijo, da namerava odstopiti od pogajanj za nakup domačega telekomunikacijskega podjetja, kar bi jasno zamajalo tudi možnost za končni uspeh prodaje. Investitorji so ob objavi pospremili novico s prodajami, vendar so nekaj večje količine na strani povpraševanja z lahkoto obranile tečaj nad nivojem 300 evrov. Kljub temu, da je razprodaja delnic še v nadaljevanju nekaj časa visela v zraku, tudi zaradi bližine meje 300 evrov, pri kateri zapade certifikat, vezan na delnice Telekoma, se je povpraševanje po delnici dodatno okrepilo, zaradi česar je cena nadoknadila ljubljeno in se ob koncu tedna dotaknila celo nivoja 320 evrov, Reakcijo na trgu v zvezi s to informacijo bi lahko razumeli kot to, da so investitorji neodločnost v!ade in možnost neuspeha pri privatizaciji že vkaikulirali v ceno, propad pogajanj pa naj ne bi bil presenečenje. Katero karto bo povlekla privatizacijska komisija, bo mogoče znano že v kratkem, po njenih navedbah pa naj bi se pogajanja s Skiptijem kljub poslanem opozorilu nadaljevala. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 18.2.2008 in 22.2.2008 Oznskfl CICG CETG 6RVG PJLR JTXS ETÛ6 Ime Cinkarna Cetje Celiš Gorenje Próovama talka Jirtek$ Etol €notnit«iaj PrometvtEUR 132.00 9tOD 38,37 87.1D 118.00 195.00 4.90 1.80 445.90 1.668,60 5.50 135.00 %$pr -3,65 aoD 1.13 0.05 0.00 •127 Enako optimistično se je pretekli teden trgovalo tudi z ostalimi pomembnejšimi delnicami na borznem trgu. Kljub temu, da je trgovanje v uvodu v teden bilo dokaj monotono in brez posebne smeri, je konec tedna postregel z opaznejšim pozitivnim premikom. Slovenski borzni indeks je na tedenski ravni pridobil skoraj 2 odstotka, promet na trgu pa je bil kljub temu izredno skromen. Bolj aktivno povpraševanje je bilo sprva mogoče spremljali pri delnicah Krke, sledile pa so tudi ostale pomembnejše delnice na borznem trgu. Cena delnic Krke se je po trgovanju okoli nivoja 105 evrov dvignila preko 108 evrov, njen enotni tečaj pa je na tedenskem nivoju pridobil dober odstotek. Še bolj so se v tem tednu veselili delničarji Petrola. Še v začetku tedna so se posli z delnico zadrževali pod psihološko mejo 700 evrov, zalem pa je povpraševanje potisnilo vrednost viSje. Do konca tedna so se posli dvi^U vse do 725 evrov» enotni lečaj pa je pridobil skoraj 5 odstotkov. Podobno, vendar ne s takšnim tempom, se je zaključilo tudi trgovanje z delnicami Mercatoijd, Save in Gorenja, razlogi za takšen nenaden preobrat pa so zaenkrat še neznani. INDEKSI MED 18.2. \n 22.2.2008 Indeks Zaifa^ tečaj SBI20 9.949.97 PIX 6.334,90 BIO 117,14 %spr. 2.42 071 0,20 Po lepem zaključku preteklega lahko upamo, da se bo pozitivno vzdušje nadaljevalo tudi v tem tednu. Trg je res padel že zadosti, lako da bi bil nakup določenih delnic že upravičen, svoje razloge pa lahko prispevajo tudi rezultati, ki jih bodo podjetja objavila do konca meseca. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Prevzem Avtotehne Avtotehua. ki je med drugim lastnica zreškega Cometa 1er mariborskega Swatyja, je po izteku ponudbe za prevzem v 60-ođstotni lasti Štirih podjetij - družbe za upravljanje Medaljon, finančne in poslovne dnižbe Hat, Probanke ter družbe SGP Kograd - Igem. Kot je povedal direktor Cometa in Swaîyja Aleá Mi-keln, spremembe v lastništvu Avtotehne v ničemer ne vplivajo na poslovanje obeh družb, ki jih zdaj vodi. »Ne zdaj. pri čemer jih niti ne gre pričakovali. Za nas so se največje spremembe zgodile takrat, ko nas je, Comet In Swaty, prevzela Avtotehna. S tem, da je mene postavila na mesto obeh podjeti), želi, da se sodelovanje med obema podjetjema maksimalno poveča, ostalih organizacijskih sprememb pa se še ne predvideva.*< RP NOVI TEDNIK IZ l^pH KRAJEV Drugo polletje v novi šoli Učenci Osnovne Šole Frana Kranjca» ki so za prvo polletje morali podaljšati svoje gostovanje v prostorih neizdan je Kovi-notehnine upravne stavbe na Mariborski cesti» bodo drugo polletje začeli v novi šoli. Ravnateljica šole Ivanka Marič je povedala» dâ sicer prav vsa dela še niso končana, vendar so selitev kljub temu začeli. Kol je znano, bi morali gradnjo (e šole končati že do začetka tekočega šolskega leta. Nepred-\ndeno je priSlo do velikih zapletov pri izkopih gradbene jame in temeljenju šole, posledično tudi do polletne zamude. Nova šola na Polulah, pravijo v občinskem oddelku za družbene dejavnosti, dolgoročno rešuje probleme osnovnošolskega izobraževanja za približno 300 otrok, ki obisku- jejo to šolo» in še za približno 60 otrok, ki obiskujejo tamkajšnji vrtec. Nova šola ima dobrih 4.700 kvadratnih metrov prosto- rov, zunanje športno igriš-če nad telovadnico, v gradnji )e tudi igrišče za vrtčev-ske otroke. Nova šola je stala približno 11 milijonov evrov, ministrstvo za šolstvo in šport pa je gradnjo sofinanciralo z dobrimi 700 tisoč evri. BS, foto: G. KATIČ Po Stritaijevi do zdravilišč Veterinarji letos hitijo v Rogaški Slatini želijo obnoviti in posodobiti Stri-tarjevo ulico. Gre zâ lokalno cesto» danes široko le tri metre, ki naj bi v prihodnosti povezala obvoznico z zdraviliškimi objekti. Vodja projekta Kristjan Novak iz Občine Rogaška Slatina pravi» da želijo uredili 917 metrov ceste, pri čemer bi ohranili večino obstoječe U'ase. del ceste nad hotelom Sava pa bodo morali urediti na novo in jo pri-ključiti na predvideno krožno križišče, Širine 29 metrov. Vozišče bo sicer po rekonstrukciji Široko S me- trov, ob njem bo urejen tudi pločnik. Večja varnost, večja preglednost in lažji dostop do zdraviliških objektov in hkrati do centra Rogaška Slatine, pri čemer bi razbremenili obstoječe sla-tinske ulice, so glavne prednosti projekta, dodaja tajnik oMtne Marfan Cuješ. Trenutno je v zaključni fazi izdelava projektne doku-menladje. letos želijo pridobiti vsa potrebna dovoljenja in urediti lastništva zem-Ijišč, posodobitev ceste pa naj bi začeli v prihodnjem letu. AK V Obsotelju so začeli 25. februarja cepiti pse, kar je mesec dni prej kot ponavadi. Vzrok je pojav stekline v Rogatcu in Bistrici ob Sotli» kjer so v četrtek našli že peto steklo lisico. Včeraj so opravili cepljenje psov na približno 20 lokacijah Grobelnega, Šentvida ter bližnje okolice Šmaf^a pri Jelšah. Na območju občin Šmaije pri Jelžah, Podčetrtek in Rogaška Slatlnabo cepljenje psov na terenu vsak delavnik do S. marca, medtem ko bo ob sobotah v prostorih Šmarske veterinarske postaje. Nato bodo cepljenja r\a terenu sledila v Bistrici ob Sotli in Kozjem- Celotni stroški za posameznega psa znašajo za lastnika 33,85 evrov» v kar so poleg cepljenja in tablet proti črevesnim zaje-daicem všteti stroški prijave, označevanja ter vpisa v centralni register. Pse, ki so bili rojeni po letu 2003» bodo označili z mikročipom. Tudi direktor Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah Tomi Rumpf poudarja pomen cepljenja psov proti steklini, pri čemer je seveda na prvem mestu varnost ljudi- Veterinarji sumijo, da je prišlo do pojava stekline, ker lisice na sosednjem HrvaŠkem niso cepljene, zalo jecepljenje na obmejnem območju še toliko pomembnejše. BJ Vzajemna tudi za Bolnišnico Topoišica Prejšnji teden je član uprave Vzajemne, zdravstvene zavarovalnice, mag. Peter Pustatičnik direktorju bolnišnice Topoišica Damjanu Justinku predal donacijo v višini pet tisoč evrov za nakup CT-aparata. Enakznesek je Vzajemnaže no je v zadnjem obdobju v hu-predala tudi celjski bolnišnl- manilame namene donirala 50 ci, prav tako za nov CT, Skup- tisoč evrov, in sicer za nakupe medicinske opreme in pripomočkov različnim zdravstvenim domovom in trolnišnicam ter za sanadjo posledic naravne ujme v Železnikih. Bolnišnica Topoišica je že lani začela zbirali sredstva za nakup CT-aparata. Akcijo so poimenovali Za moje zdravje gre - darujem za CT. Z njo želijo zbrati polovico potrebnega denarja za nakup dragega aparata za globinsko slikanje. MBP Aktivne počitnice za iconjišice šolarje Dniitvo pri|ateljev mladine Slovenske Konjice v Času počitnic vedno poskrbi za dodatne oblike preživljanja prostega časa. Štorkljina hiša, kjer se zbirajo mladi, je med počitnicami odprta med 8. in 15. uro. Poleg rednega dogajanja so za danes mladim ponudili športne igre v konjiški športni dvorani» brezplačen izlet na Roglo» kjer si bodo lahko izbrali pohod, sankanje ali smučanje, v četrtek bodo obiskali fitnes Herkul» v petek pa se bodo sladkali kar v Štor-kljini hiSi s palačinkami, ki jih bodo sami pekli. MBP Otroci, polepScyte praznik ma/nicam! Kot vsako leto tudi letos pripravljamo presenečenje za mamice - stilsko preobrazbo za tri izžrebanke. Izpo?"'te kupon za svojo ::Vinico in ga na di y\sn\c\ pt^;it6do21.marcdvnaše uredništvo na naslov: Novi tednik in Radio Celfe, Prešernova 19,3000 Celje, s priiisom: za mamico mm/i \can s 9. 7 A 3000 COC Hair canter Darja Dsqa Kocmul. s.p. M: m 97 0(2 Med prsteni dopisncstni bomo ns Radu Ce^ 72. marca v iivo izirebali srtfnics. Nagrejenké b0(R0 objavS ¥ Itovan tednáu ii na spletni stran wwwjtwitetkók.com le wwwjadoeel&com. KOPO/S/ZAMAMICO Hotel Faraon Casino Faraon ^ri nas ste vedno dobrodoš i! 24 ur vsak dan, 365 dni v letu Tû SÙ L^iV za^miítU I t- REPORTAŽA NOVI TEDNIK Mičici, ki jo je ljubil Kajuh Prva ljubezenska pisma Karla Destovnika Kajuha so bila namenjena Mariji Medvedovi iz Šoštanja »Ib, kar je lačnemu kruh, kar žejnemu voda, kar dre-vesu sonce in kar je življenju zemlja, vse to si zame ti.« Bi prepoznali, kateri slovenski umetnik je zapisal te besede v ljubezenskem pismu? Verjetno ne> ker Karla Destovnika Kajuha poznamo bolj kot partizanskega pesnika, Ivan Sivec pa je s knjigo Moji edini, ki jo ljubim, odstrl kar n^caj tančic s Ka-juhovega ustvarjanja. Knjigo» v kateri se je Karel Desiovnik izkazal ko( lirik in zelo dober pisatelj, so v pecek, ločno 64 let po njegovi smrti, predstavili v neposredni bližini pesnikove rojstne hiše v Šoštanju. V knjigi so objavljena Kajuhova pisma, fotografije in spomini Marije Medvedove, Id velja za prvo ljubezen kištanjske^ pesnika, pisatelj pa je dokumentom dodal nekaj »podaljškov«, kol se je sam izrazil, in pripoved gospe Marije preoblikoval v življenjsko zgodbo, »Kajuhova dela sem seveda poznal. Kasne- je» ko sem prebiral Cesarjevo monografijo, sem videl, da je bil večplasten in Širti avtor, Čeprav so njegove partizanske pesmi fantastične in sodijo v evropski vrh pesnjenja,« je v pogovoru z Gojmirjem LeŠ-njakom v šoštan jskem kulturnem domu pripovedoval avtor knjige, upokojeni Ivan Sivec, slavist in magister etno-lo^je, predvsem pa novinar, ki je Slovenijo prepotoval po dolgem in počez. »V Velenju sem za radio pripravljal enoumo oddajo o Ka-juhu. Ivo Stropnik, W je precej kriv za knjigo, je povedal, da v Slovenj Gradcu še Svi Kajuhova prva ljubezen. Srečal sem se z gospo Marijo, zelo prijazno in načitano gospo. Njena vloga ni bila toliko znana, bolj znani sta bili drugi dve Kajuhovl dekleti, Silva in Brina,« je pripovedoval Sivec. »V Šoštanju je bilo pred vojno izjemno bogato kulturno življenje. Igrali so igre, recitirali, se hirali in živeli za socialistično ideje. Pri Mičici doma so. edini v Šoštanju, imeli pisalni stroj. Karli je hodii k njej, sama mu je pesmi pretipkala, kar je bilo imenitno, pri njej pa so ostali rokopisi. Zavedala se je, da ima fant izjemen talent, in jih je shranila. Na začetku sta bila prijatelja, potem jepri-jateijstvo preraslo v ljubezen, vendar ne telesno, kot si danes predstavljamo, temveč v pravo srčno ljubezen.« Po pripovedi gospe Marije je Sivec pred leli pripravil še eno precej odmevno radijsko oddap ter ostal v stiku z Miči-co. »Sele po desetih letih mi je pokazala del Kajuhovih pisem, ki so bila za znanstveno delo preveč resna, za literata pa kot nalašč. Ganila meje sli-čica> maj hna, na katero j e Karli z roko napisal moji edini, ki jo ljubim. Kasneje mi je želela predati ta pisma, spomine in fotografije, da bi jih odddal v NUK. Ko sem gradivo pregledoval, me je gospa Marija poklicala še enkrat in šele takrat izročila šop pisem, ki ga še nikomur ni pokazala. Tista ^frwf m • /cíé oúí. JÁiíiff Oée, /í J^i .S Uti, AMm*. -i. du ^ ^^ to t . K. t f£ -(( % B 'ťt m , ^^^UaC UJÍrfT . ^ Vv i .t •.v €i ^ a ftff^njM i cJK^t^ ' ^ A s P^^ jicwfccr ťft » . v ' . y , ^ ^^Yv ^ -. v m4i V« '.^^íAM^ rc ^ ^ ^ ' i Kajuhov rokopis písma, namenjenega M i ci ci Mičica in Karli, Marija Medvedova in Karel Destovnik, med sprehodom po Šoštanju pisma so glavna. Ko sem jih prebiral, sem pomislil, da berem Cankarja. To so fantastična ljubezenska pisma. Takrat sem se zavedel, da bom moral napisati knjigo, saj so poleg ljubezni do Mičice pisma zelo zanimiva tudi za Uterar-no zgodovino.« Tako )e nastala knjiga različnih dokumentov, obogatenih s pisateljevo domišljijo. v»Tako je hrepenel po njej, skoraj ne moreš verjeli, da je bil lahko kdo pri teh mladih letih tako zaljubljen. Bila pa je spoštljiva ljubezen. Oba sta bila v času. ko so ljudje hitro zoreli, izjemni osebnosti, ki Sla verjeli v idejo, da bo prišel nov, pravičnejši svet Poleglega je bila gospa Marija skoraj kot filmska diva, pa tudi Karli je bil na zunaj pravi lepotec.« Vse to se je dogajalo v pred-vojnem Šoštanju, ljubezen je prekinila vojna in zaljubljenca sta se razšla brez slovesa. Nikoli več se nista videla, gospa Marija, ki se je v petek izjemno razveselila knjige, pa se je po vojni poročila s Kajuhovim Odlomki iz pisma »In vzemi meni sebe, umrl bom kot drevo brez sonca, kot lačen brez kruha. Telo bi še ostalo, bilo bi kot izsušeno, mrtvo drevo, Ibda v moji notranjosti bi se vse podrlo ...« »Nikdar ne bi mogel zavreči tvoje ljubezni in step-tati v svojem srcu svojo. Kajti ubil bi samega sebe.« prijateljem, zdravnikom v Slovenj Gradcu. »Pravijo, da zgodovino pišejo zmagovalci, jaz pa mislim, da bo ireba slovensko ^odo-vino še napisati, saj so jo doslej pisali na Dunaju in v Beogradu. Možje in žene, ki smo jih imeli v preteklosti, so bili izredno trdoživi. Tb smo bili na prepihu, a smo vendar ob-stali. V Evropi je bilo menda 42 podobnih narodov kot je slovenski, ki so izginili, mi pa smo obstali. Ni res, da smo narod hlapcev, da smo bili podložni terpredvsemdru^m všeč. Ne kaj posebnega je moralo biti v teh ljudeh. "Rjdi Kajuh je bil eden od teh osebnosti in mislim, da ^ bodo še dolgo odkrivali. Njegova dela so stala v prejšnjem in stojijo v sedanj em času, stala pa bodo še čez sto let. Nekaj, kar je dobro, je dobro. Slovencem manjka nekoliko samozavesti - kar poslušajte glasbo pri nas [n pojejte izložbe v knjigarnah, kjer srečujemo same tuje avtorje. Marsikaj bi bilo treba narediti na tem, kako naj rečem, domoljubju,« je pripovedoval Sivec polni dvorani v šoštanjskem kulturnem domu, razmišljanje pa seveda zaključil z vlogo Karia Destovnika Kajuha. »Zame je er^ najbolj svetlih zvezd v preteklosti in zagotovo bo tudi v prihodnosti. Moj prispevek k temu je sorazmerno skromen, mi je pa všeč, da se je to zgodilo v Sloveniji in da smo láiko dokumentacijo vrnili narodu. Karje Kajuh napisal, je naredil za nas. In tako naj tudi ostane.« US Kozolci za preživetje v soboto so v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji odprli razstavo del akademskega slikarja Alojza Zavoio>^ka. Razstava Elegija kozolcem je posvečena avtorjevi 80-letnici, dela z motivom kozolca pa bodo postavili še v Ljubljani, Velenju in Mozirju. Kot je poudarila likovna kritičarka Milena Koren Božiček, se Zavolovšek z mladostno dinamiko in zagnanostjo bolj kot kdajkoli prej postavlja v ospredje slovenskih avtorjev. Zavolovšek, ki je upokojitev dočakal kot profesor in intenzivneje slika, odkar je v pokoju, je pred desetimi leti krenil na lastno pot in začel slikati kozolce. Kot je povedal, ga ne zanima, če se ljudem »dopadejo« ali ne, vendar je prepričan, da še niso izgubili pristnosti ter občutka za barve in dinamiko. Po eni strani ga kozolci spominjajo na otroštvo in očeta, ki jih je izdeloval, saj so zanj sinonim trdega dela. Po drugi strani pa so ravno kozolci pomagali slovenskemu kmetu do kruha. Razstava v prostorih rečiške Šole bo na ogled do nedelje. US NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Vrhunska usposobljenost poklicnih gasilcev VODNIK Poklicna gasilskâ enota v Celju uresničuje svojo vi-zijo in vizijo ustanovitelji' ce Mestne občine Celje> da bi postala sodobno opremljena in vrhunsko usposobljena enota, ki bo zagotavljala najvišjo možno stopnjo varnosti in zaščite vsem Celja nkam in Ceifanom. Tako so prejšnji leden podpisali pogodbo o dobavi novega gasilskega vozila GVC 24/50 s cisterno za 5.000 litrov vode in z vso gasilsko-reševaJno opremo. Pogodbo so podpisali s firmo Webo, d-o.o., v Dragomlju pri Domžalah, ki je celjskim poklicnim gasilcem že dobavila dvižno ploščad in je vezana na prodajo rabljenega vozila» ki je zdaj v uporabi. Vrednost posla ob upoštevanju vrednosti rabljene ci sleme, ki jo bodo gasilci dobili do konca septembra, je 91 tisoč evrov. Prednost novega vozila je tudi v sanitarno pregledani cisterni, s čimer je možen prevoz tudi pitne vode. Direktor in poveljnik celjskih poklicnih gasilcev Janko Požežnik je ob podpisu pogodbe za novo vozilo predstavil tudi druge aktivnosti: »Do konca marca bomo dobili novo terensko vozilo za gašenje požarov v naravi v vrednosti 336 tisoč evrov. Preasřal tirali bomo dvorišče okoli gasilskega doma in obnovili vse vode v vrednosti 90 tisoč evrov. Ponosni smo, da se je Poklicna gasilska enota Celje prva v Sloveniji odločila za nakup najsodobnejše naprave za izvajanje tlačnih preizkusov kompozitní h posod v vrednosti 10 tisoč evrov. Trenutno smo edini, ki lahko opravljamo ta dela. Pomemben je tudi podpis pogodbe z Darsom in Morsom za opravljanje stalnega dežurstva na Vranskem za posredovanja $ podpisa pogodbe ob nesrečah v trojanskih tunelih. To je bilo potrebno zato, ker je v primeru nesreče odzivni čas gasilcev iz Celja do trojanskih tunelov prevelik. Zaposlili smo deset no-\àh gasilcev, kar sta omogočila Dars in Mors. Sicer pa smo zaradi odhodov v pokoj zaposlili 15 novih gasilcev, od tega 14 pripravnikov, ki so že v gasilski šoli na Igu. Sredstva za navedene pridobitve bodo zagotovili Mestna občina Celje kot ustanoviteljica Poklicne gasilske enote Celje, ministrstvo za obrambo, Dars (n tudi poklicna gasilska enota iz lastne dejavnosti izvajanja tlačnih preizkusov, servisa gasilnih aparatov in meritev hi-drantov.« Tako bodo poklicni gasilci s sodobno opremo in dodatno specialistično usposobljenostjo vrhunsko usposobljeni za uspešno delovanje ob požarih, prometnih nesrečah, nesrečah z "nevarnimi snovmi, poplavah in drugih naravruh katastrofali. TV. foto: KATJUŠA TOREK, 26.2. 17.00 Medobčinska splošna knjižnica 2âJec Po pravljici diši 19.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec_ Odprt^ razstave ilkovnib del Srečka Stamola 19.00 ZdravUiščeLaSko Kuhinjski robot Oskar predstavitev 2 degusiaajo SIIEDA.27.2. 18.00 Galerija Nazarje, Jakijeva hiša_ Odprtje razstave akademskega slikarja Draga Jeriča predstavitev AnamafijeSti-biljšaln, msiap kitaristke Eve Eveline Zamemik 19,19 Knjižnica Velen je, Studijska Čitalnica_ Super • NN predstavitev bioenergetíka in radíostezista Maria Ži-bretû 19.30 Zdravilišče Laiko_ Zdravstveno predavani e Sanje Lončar tiBTBmi,28.2. 16.30-19.30 Mercator center Celje___ Gledališka predstava Povodni mož Lfžiikarije 18.00 Galerija sodobne _^etnogti<>lje Emmanuel Kan(: Estetska razsodna moč in upanje ciklus oredavanj dr. Leva Krefta 18.00 Osrednja knjižnica Celje, Levstikova soba na Muzejskem trgu_ Andreja Pšeničný: Na visokih petah z avtorico se bo po&ivarjal Marijan PuŠavec 19.00 Dom sv Jožefa Celje prof. dr. E^goOcviik: Izzivi me Široka pooblastila tako pri uresničevanju Zakona o varnosti cestnega prometa kot èe posebej pri uresničevanju Zakona o javnem re< du in miru. S sprejetjem leh pooblastil, z Zakonom o občinskem redarstvu, dobivamo v drŽavi zametke nove, mestne policije. Mnogim se zdi lakSna opredelitev redarstva pretirana. Redarji vsaj za zdaj namreč ne bodo oboroženi, imeli pa bodo pooblastila za ukrepanje, legitimiranje, opremljeni bodo s sredstvi za vklepanje, solzivcem... Do mestne policije po ameriškem vzoru je le še korak. Tega se zavedajo tudi župani, kar je bilo jasno razvidno ob seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije v Celju. In občutki županov so zelo mešani- Po eni sirani so ne zadovoljni z delom policistov, ki so preobremenjeni zadmi-nistracijo, v mestih pa jih praktično ni več videti. »Policista dandanes vidiš le še v avtu, občani policistov, ki so zadolženi za njihov varnostni okoliš, sploh ne poznajo več. Prenos pristojnosti policije na občinska redarstva ni nič drugega kot bezanje pol ici je pred odgovomostjozanespošiQva-nje reda pri mirujočem prometu, pa tudi pri zagotavlja- nju javnega reda in mini,« je med drugim opozarjal mariborski župan Ftanc Kangler. In tudi namignil, da je tovrstno prenašanje pooblastil v bistvu nedorečeno- »Če je položaj tak, da policija ne obvladuje svojih nalog, potem ustanovimo pravo mestno policijo s še jasnejšo opredelitvijo nalog in še večjimi pooblastili,« je menil. Pri čemer se mu je ob številnih drugih pridružil tudi novogoriški župan Mirko BruJc. In opomnil, da je sprejemanje takšnih predpisov posredno prelaganje odgovornosti za ravnanje redarjev na župane, ki bodo le stežka sprejemali odgovornost za dogoá^e, ko bodo bodisi redarji bodisi občani, ki bodo v njihovem postopku, prestopili mejo razumnega ravnanja. »Če je že tako, naj dobi vsakokratni župan tudi pristojnost, da sam imenuje >mestnega šerifa^ oziroma naj bo mandat vodje redarjev vezan na županovega,« je bil od-ločen Kangler. Dodaten problem bo zanesljivo avtoriteta redarjev-»Že njihove uniforme, ki so podobne kakšni argentinski vojni hunti, zbijajo avtoriteto,« je dejal eden od prisotnih županov, Toda uniforme same po sebi avtoritete redarjem ne bodo dale. Dalo jo bo izključno znanje in dosledno uveljav- Ijenje sprejetih pooblastil, meni generalni direktor di-rektorata za policijo in druge varnostne naloge Srečko Jarc. In v tem smislu je še kako pomembno izobraževanje občinskih redarjev- Za nove naloge se prav zdaj usposabljajo prvi redaiii, ki opravljajo 370-urno Izobraževanje na Policijski akademiji v Tacnu. Prvi odzivi udeležencev izobraževanja so dobri, potrjuje tudi vodja občinskega redarstva v Celju Vinko An-doljšek. ^>Na usposabljanju sta trenutno dva naša redarja, marca gredo na usposabljanje še štirje In proti koncu leia še štirje. V redarski službi nas je bilo pred sprejetjem zakona pet, do konca leta nas bo deset,« pravi An-doljšek. Novih nalog, ki Jih čakajo po sprejemu za delo redarjev ključnega dokumenta -občinskega varnostnega načrta - se redarji sicer ne veselijo, prepričani pa so, da jih bodo po opravljenem izobraževanju in prevetritvi kadrov v redarstvu zmogll-»Nova pooblastila že veljajo. izvajati pa jih bomo začeli šele, ko bo proti koncu leta sprejet občinski varnosti načft in ko bodo vsi redarji opravili potrebno izobraževanje v policijski akademiji,« pravi Andoljšek, Coljski mestni redarji se ne veselijo novih nalog, kijih čakajo. »Izobraževanje pa vsebuje vse - tako seznanjanje z zakoni kot tudi vsa policijska znanja, vključno s pridobivanjem kondicije, fizičnih sposobnosti, in kontakte s strankami, verbalnimi in žal tudi fizičnimi,« pove Andoljšek. In pritrdi, da jih novih nalog nI strah, čeprav je res, da se že zdaj zanašajo na sodelovanje s policijo. »To moramo izboljšati in dograditi, v poStev pa bo prišlo v situa- cijah, ko redarska služba sama ne bo zmogla vseh nalog. Sodelovanje s poUcijo bo do-. delano. Postopek je enak pri obojih, oboji izrekamo ukrepe, izdajamo plačilne naloge, ukrepamo ob kršitvah predpisov,« pravi Andoljšek. Glede na okrepljeno kadrovsko sestavo lahko v Celju pričakujemo, da bo občinsko redarstvo po novem, tudi z uporabo novih pooblastil, začelo delovati proti koncu leta, s polnimi pooblastili pa z začetkom prihodnjega leta. Najprej bodo uvedli delo v dveh izmenah, kasneje tudi v treh. Se nam torej obeta več reda pri parkiranju, izboljšan javni red in mir ali pa bomo imeli občinske redarje še vedno za tiste, ki naj bi preganjali lastnike psov, ki kakajo po parku? BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA CENE PADAJO *V vseh na§ih trgovinah najdete vsak dan veliko izbiro Izdelkov po znižanih cenah. Maslo Ljubljanske mlekarne, 250 g CENEJE» redna cena€ 1,d3 S RAR € 1,51 ® nsEzaiSEfiCE]® Cockta Droga Kolínska. 1.5 1 15% CENEJE». redna cena € 1,00 € 0,85 Zobna pasta Sensodyne Fluoride ali Classic« 75 ml 28»/O CENEJ^ redna cena C 4,78 € 3,44 Ponudba velja od 25.2. do 3.3.2008 oz. do prodaje zalog. SPAil SLOVEf^lJA d 0.0, Ljubljana. Leld1«§Ka C9$tđ 26 www.spar.^ 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Oxford ali Loka? Samo da so »fejstff ljudje! človek bi èe nekako razumel» dâ se kdo iz daljne Velike Britanije odloČi za obisk Slovenije. Malo manj pa, da se zatem preseli v našo domovino. Dobro, v prestolnico, to Še gre. Nato pa v Celje. In končno še v Loko pri Žusmul Ljudje moji> pa vi sploh veste, kje je Loka?! Mi še kako dobro vemo. zdaj pa vemo tudi, kdo je Oliver Sims. Dobesedno eksot v predmestju Šentjurja, ampak tiste vrste, ki se pusti »udomačiti«. »Kaj se tako čudiš? V času študija sem v Angliji spoznaj nekaj Slovencev, ki $0 mi predstavili vašo oziroma zdaj mojo deželo po principu Bled, Piran ... S kolegom sva malce razmišljala, kaj in kako po študiju in pred 12 leti je odločitev padla. Gremo v Slovenijo,« razlaga OJiver, Oilie za pri/atelje, Oli za slovenske kolege. V svoji hiški, kjer nas udobno posadi ob kozarček piva, gladi neke vrste kosmato črno gmoto s prestrašenimi bleščečimi očmi, za katero se izkaže, da je mačka. »Revico sem našel povoženo ob cesti, zdaj pri meni okreva.« pravi Oli. Po izobrazbi lektor angleškega jezika, ki je v Ljublja-nidelal na fakulted, seje preselil v Celje, kjer je poskusil v zagon pognati jezikovno Šolo. ampak nekako ni šlo, ker je »kmalu opazil, da mora Človek imeti veze in Ollieje velik Ijubrtelj biljarda, Igra vslovenskem državnem prvenstvu in v nekaj letih se je nabralo kar lepo ste viko pokalov. poznanstva«, zdaj že pet lei živi v Loki pri Žusmu. Ampak Oii, čisto zares, zakaj tukaj? »Pred leti smo imeli seminar v Podčetrtku in ti kraji so mi nekako padli v srce. Pa še bliže hčerki sem,« skomigne Oli. TjuŠa Elizabeth je stara osem let — Oliju za-žarijo oči. ko pripoveduje o deklici, ki ga med našim obiskom pokliče, da bi voščila srečno vaJentinovo (ja, ravno na srčkov praznik smo se srečali) Ln sta vmes veselo »Čebulila« v angleščini. »Veš, z malo govoriva zmeraj v mojem matemem jeziku,« pravi on. ki sicer odlično obvlada slovenščino. »Nisem zadovoljen z znanjem jezika, sploh ne,« zmajuje z glavo, jaz pa bi se najraje pogreznila v zemljo, ker ima Anglež skorajda bogatejši slovenski besedni zaklad od mene. Birokracija in »foviijaic »Ne v Loki, da ne bi kdo narobe razumel! Zavist je, čeprav ne maram slereoti-pov, res ena od tipično slovenskih lastnosti, Predvsem v poslu,« razmišlja Oli. ne govorim o lem, koliko časa sem se potikal po raznih slovenskih uradih. Neverjetno, ampak, kot da so zaposleni tam programirani za to, da vsi postopki trajajo Čim dlje.« malce pokritizira Oli, ki je sicer dobrovoljček in v vsem raje vidi kakšno dobro stran. »No, lepo te prosim,« nasmejano komentira, ko že- ko s bila praktično še v plenicah, sem se že primerjalno izobraževal o moji in vaši deželi,« pomežikne Ollie. lim kramljanje speljati na teme. kot so britanska kraljica, popoldanski Čaj, nogomet in laburisti. »Sva res še kar pri stereotipih,« se smeji in mimogrede navr-že podatek o najljubšem nogometnem klubu, pove. da načeloma nima nič proti kraljevi družini, da je po političnem prepričanju bolj levičarsko usmerjen, ampak sedanjih laburistov niti pomotoma ne bi volil ... Slovenska politika? »Se bom izognil komentarjem.« odgovori in diplomatsko odkloni tudi primerjalno analizo slovenskega in angleškega piva. »Veš kaj, nismo v Angliji, ampak v Sloveniji. To je moj dom, pa saj boš videla,« me strateško pripravi na praktično-terenski del spoznavanja njegovega vsakdana. »Old boy Ollie« ali kratkočasenje v Loki v Loki se sicer krasno počuti. Kaj za božjo voljo počne vse dnir »Delam od doma.« pokaže lektor na računalniški količek, «čez sezono so opravki na vrtu. grem do sosedov Prijateljica me obišče čez vikend, v Celje sko- čim na kakšno partijo biljarda, sicer pa je moj vsakdan vpet v lokalno sceno,« pojasnjuje OU. ko nas pelje do lokalne gostilne. Edine v radiju desetih kilometrov, če smo čisto pošteni. »Veš, veselice so en tak slovenski fenomen. In hkrati edina priložnost, kjer človek brez posledic prebavi narodnoza-bavno glasbo,« razmišlja navdušeni glasbenik, ki je že pred tem demonstriral igranje na klavir. »Televizijo sem dobil šele pred dvema mesecema, prej pa sem se za kratek čas naučil igrati še kitaro.« Vmes prispemo do lokalne gostilne, že od daleč slišimo navdušene klice i>hej Oli. hej Jože, pridi no zraven«. »No vidiš, druženja mi ne manjka,« Oli žari v družbi prijateljev, ki ga kar ne morejo prehvaliti, kako »fejst« fant je. Šefica Olga mu je pa tako ali tako poslala nekakšna druga mati. »Saj ga včasih prime domotožje, ampak tudi trenutke krize skupaj premagamo,« Olija pogieda Olga. Oli dvigne kozarec visoko v zrak: »Tu sem doma, med ljudmi, ki so vsrcih našli prostor zame. Kaj bi si še lahko želel?« POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Ollie med prijatdji In sokrajani. »Ne znam povedeti, koliko je Olga z družino storila »me,« objame prijateljico. Ponosni očka s Tjuso Elizabeth ob obisku angleske^iabice. »Tudi v Angliji sije sonce,« je prijiisel Anglež iz mesta v bližini Oxforde. (Foto: iz arfiiva 0. Simsa) St. 16 - 26. Í^hmaf 2008 VASE SKRITE ZEU^^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE V plesnem objemu argeirtinskega tanga. Okus po Argentini Z našo akcijo smo se odpravili v Begunje - Katja in Peter spoznala argentinsko kulturo Kat jâ Poteko in Pe(er Pe-Šec radđ spoznavata oove kulture, odkrivata nežna-no in se pustita presenetiti. Zato smo ju odpeljali na argentinski večer» ki so ga v Avseoikovi gostiini Pri JoŽovcu pripraviti Študentje 2. letnika ViSje strokovne šole za gostinstvo in tu-rizem z Bleda. In res sta bila presenečena. Najprej smo preverili, koliko sploh poznala argentinsko kulturo. »Upam, da ni preveč mesa»« fe ugibala Katja. Drugačnega mnenja je bil Peter. »Mislim, da bo veliko mesa. Rad pogledam argentinski tango, tudi plesati sera ga poskusil» a je zelo težak.« Po aperitivu, ko nas je sprejel Bogdan Deželak» vodja strežbe, in nam razložil, da so se na ta večer študentje pripravljali celo leto, intenzivno pa zadnje tri mesece, smo takoj preverili meni. »Vidim, da je pel hodov,« se je razveselil Peter. Na meniju pa pečen roastbeaf na posteljici s hruškovo omako, pisana koruzna juha» empanada z vinsko omako, argentinski s leak s pečenim krompirjem in solato, za sladico pa limonin parfait na kokosovem biskvitu s čokoladno masleno kremo» karamelno omako in marinlraniml suhimi slivami. »Mmmm, iole se sliši pa dobro.« Ne samo, da se je slišalo dobro, tudi okusno je bilo. »OdloČili smo se, da pripravimo tipično agreminsko hrano, tudi vino jebilo posebej pri- Študenti so 2 wi vestnostjo pripravljali argentinske jedi, tudi empansde. SaiutI Nd zdravje! Jedi so spremljala tudi originalna argentinska vina, peljano za to priložnost iz Argenline,« nam razloži Bogdan. Ko pa so na mizo prinesli glavno jed, je Peter takoj potožil: »Katja ima pa večji steak kol jaz.« A brez sVsbi, ni ostal lačen. Z združenimi močmi smo mu namreč odstopili Še dva srednje pečena argentinska steaka. Na odru pa se je med obroki odvijal skrbno pripravljen program in tako smo skozi nastope študentov spoznali argentinsko kuhu-ro. Ležanje na plaži, ježa z gauči, Maradona - to je le nekaj asociacij na življenje v Argentini. »Vemo, da je Argentina največja izvoznica goveda, zato imajo Še vedno kavboje,« je Peler med ogledom programa natresel nekaj svojega znanja. IMasaia krave In da ne boste oiisliii, da sta Katja in Peter ves večer samo sedela in jedla. Ne, Katja je na odru celo masirala aregentinsko govedo in tako poskrbela, da so bili zrezki» ki smo jih dobili na krožnikih, bolj mehki. Ker pa oba rada plešeta, nista izgubljala miout, ko so ju Študenti povabili na plesišče. »Enkrat tedensko obiskujeva plesne vaje. Jaz bi plesala Še več, a druga polovica nad to idejo ni najbolj navdušena,« potoži Katja. In prav Peter se je malo pred tem uspel izmakniti tudi nastopu na odru, in to ravno, ko bi lahko zaigral v vlogi policista ali zdravnika v argentinski celenoveli. »Dekle, ki je prišlo pome, je bilo sicer zelo lepo in mikavno. ampak jaz nisem za javne nastope,« nam je razložil zavmiiev ene od glavnih vlog. In tako je šla mimo priložnost, da bi se na argentinskem večeru Gorenjcem predstavil Še kakšen Štajerec. Odličen večer, smo se strinjali, poln novih spoznanj, smeha, doživetij Argentine. Zdaj bo treba pa res samo še na pot, v Buenos Aires, recimo. »A smo sploh še v Sloveniji?« sta se Katja in Peter pošalila ob koncu. ANDREJ KRAJNC Foto: KATJUŠA Edi KokšarDV je dosegsl pet golov iz igra in šsst iz sfidemmetrovk. En zadetek obrnil stvari na glavo Poraz rokometašev Celja Pivovarne Laško na Danskem z goiom razlike zdaj terja zmago z 12 zadetki razlike proti Barçi> kar je že izgovoriti težko, kaj šele dosegi. Vse računice so - logično - povezane z osvojitvijo prvega mesia v skupini. Že točka iz Odenseja bi bila ogromna, saj bi potem za ohranitev objektivnih možnosti zadostovala že najmanjša zmaga nad Katalonci. Zaradi neprevidne igre v končnici tekme, ko so Danci navkljub odličnemu sodelovanju asistenta Srdana Trivundže in »eksekutorja« Mihe Gorenška povedli s 30:24, je celjska realnost pač boj za drugo mesto. Lov na zelo visoko zmago se zdi utopičen, A zvesti navijači na čelu s Florijani bodo v soboto podprli svoje ljubljence, ki se v amfiteatru Zlatoroga Cesto približajo svojim skrajnim sposobnostim. Trener Barcelone Manolo Cadenas to dobro ve (Ademar). Pa tudi prekrasna poljska sodnika MiroslawBaum in Marek Goralczyk ... Medtem je celjski trening opazoval Sead Kasanefendič. Ne vemo, kdo ga je povabil, vsekakor pa ideja ni bila dobra pred gostovanjem na Danskem. DEAN ŠUSTER Folo: GREGOR KATIČ Prestižna zmaga nad oslabljenim Montpellierjem Zaradi domačega poraza s Ciudad Realom so možnosti Velenjčanov za osvojitev prvega mesta le še teoretične in o njih tudi nihče ne razmiš* Ija, po podvigu nad Francozi pa je dosegljivo drugo mesto. Junaka telone sia bila dva domača rezervista. Poškodovanega vratarja Matevža Skoka je odlično nadomestil Primož Prošt, Jureta Dobelška, ki je poškodbo ramena staknil v prvem polčasu, pa je na levem knlu zamenjal Sebastjan Sovič in v polno zadel pri vseh šestih strelih: »Nisem čutil posebnega pritiska, saj sem odigral že precej težkih tekem. Zaradi Juretove smole sem dobil večjo minutažo. Mislim, da sem jo dobro izkoristil. Naša igra je na visoki ravni. Končno smo jo nadgradili z osvojitvijo točk. Upam, da bomo z bero nadaljevali. Zmaga je lepa, a državno prvenstvo in boj za drugo mesto sta pomembnejša. Na jutrišnjem derbiju s Trimom bo spel vroče. Skok ima težave z Ahilovo tetivo, zato ni igral, a menim, da nam bo proti TVebanjcem spel pomagal.« Če ne bo zmogel, pa trenerju Obrvanu preostaja Morten Se-ier in že omenjeni Prošt: »V drugem polčasu smo zaigrali še bolje v obrambi, dosegli nekaj lahkih golov v protinapadih in za-služeno zmagali. O Gummers-bachu bomo razmišljali Šele po vrnitvi z Dolenjske!« Pri vodilnem moštvu francoskega prvenstva ni bilo Abaii-ja. Guigouja, Jurička, Megan-nema ... Desetkrat je v polno zadel Srb Mladen Bojinović. Kolega iz Večera ga je poprosil za komentar zadnjih političnih dogodkov: »Kosovo je vedno bilo Srbija. Predstavljajte si, da vam vzamejo Kranjsko Goro. Kako bi se počutili?« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Rus Pavel Baškin je 2 izjemnim strelom domala iz mrtvega kota zatresel mrežo In dokončno razoro»! francosko moštvo, za katero je Tunizijee Hmam {na fotografiji v obrambi) dosegel le dva gola. 3. krog drugega dela lige prvakov Gorenje - Montpellier 33:28 (14:14) VELENJE • Rdeča dvorana, gledalcev 1.500, sodnika Per Olesen in Lars Ejby Pedersen (Danska), delegat Tore Schjer-ven (Norveška). GORENJE: Seier 4 obrambe, Proši 13; J. Dobelšek, Kavaš 2, Vuković 5,0§lir, Sovič 6, Sirk 2, L. DobelJek 3, Mlakar 4. BaSkin 5, Rezniček 1 (1), Blažević 4, Golčar 1. Trener Ivica Obrvan. MONTPELLIER: Karaboue 10 obramb. Gerard 3; Salou, Tomas 1, Junillon, Tej 6, Accambray 1» Burdel 3, Honrubla 5, Di Panda, Van Cauwenberghe, Karabaiić. Bojinović 10 (4), Hmam 2. Trener Patrice Canayer. Sedemmetrovke: Gorenje 2 (î), MontpeQier 5 (4). Izključitve: Gorenje 10, Montpellier 6 minut. Bistveni potek rezultata: 0:1, 3:2, 5:7,10:10; 10:12,13:12, 15:14. 20:18, 22:19, 24:20, 27:23, 29:27, 33:27, 33:28. Izidi 3. kroga drugega dela LP, skupina 1: Ademar • Kiel 28:24, Ivry • Cehovski medvedi 29:34, skupina 2: Cummers-bach • Ciudad Real 27:28, Gorenje - Montpellier 33:28. Real 6 točk, Gum-mersbach, Montpellier, Gorenje 2, skupina 3: Hamburg • Portland 32:29, Croatia osigiu'anje - Flensburg 29:25, skupina 4: Szeged - Barcelona 28:33 (15:14), Gudme -Celje34:33 (18:18). Barcelona in Gudme 4 točke, Celje in Szeged 2. 3. krog drugega dela lige prvakov Gudme - Celje Pivovarna Laško 34:33(18:18) ODENSE - Dvorana Idraeîs, gledalcev 2000, sodnika Alin-Ser^u Cirligeanu in Gheorghe Bejenariu (Romunija). Delegat Kjell Eliasson (Švedska). GUDME: Henriksen 12 obramb, Jacobsen; Joergensen, Hallgrimsson, Svensson 2, Larsen I, Jernemyr, Hansen 4, Gudjonsson 7 (1), Kirkegaard, Hansen 8, Jensen, Ask 1, Petersen 10. Trener Ulf Schefvert. CEUE: Škof 4 obrambe, Rezar 13; Gregore, Gafič l. Mate§ič. Spiler 2, Ttivundža 2, Furlan, Kozlina 6. Gorenšek 7, Slojanović 2, Terzić 1, Kokšarov 11 (ovo sred V no in s svojimi odličnimi obrambami, rratančnlmi po-d^ami v kontro in polkon- tro prispeva vefik deiei k dosedanjim odličnim rezultatom svojega most^. Med svoje dosedanje največje dosežke šteje uvrstitev v člansko reprezentanco, s katero je leta 2005 Osvojila S. mesto nasredozemskiti igrati v Španiji, istoietopaje nastopila tudi na sveto^em prvenstvu v Rusiji, kjer je dosegla 14. mesto. Včlan-skih klubskih tekmovanjih se je veselila osvojitve 2. mesta v diza* vi» tako z etópo ŽRD škotja Loka kot z eWpo RK Ollmpija. Podobne uvrstitve a ždl pono\^ tudi ssedanjo ekipo, saj v njej vlada velika želja igratk po dokazovanju, so prava klapa, le da bi jih poškodbe v nadaljnjem delu sezone obšle. V tekmi 15. kroga državnega prvenstva je članska ekipa nekoliko nepnčakovano. vendar popolnonna zasluženo visoko prema* gala ekipo ŽRK Mercator Tenzor Ruj z rezultatom 38:31. Za ta rezuHat so zaslužna vsa dekleta na čelu z odlično vratarko Urško WertL V naslednje krogu 2. ma/ca gostuje zateka ekipa v Škofijah, proti predzadnji ekipi na lestvici RK 8urja. Promocijsko besedilo Novinec v Treh lilijah Chester Mason se ni izkazal zqdII kot strelec, temveč tudi kot uspešen skakelec za odbitimi žogami. Oslabljeni ponudili odličen odpor ŠentjurČani so v Ljubljani pri Slovanu zaigrali brez prvega para branilcev, Ervina Dragšiča in Pňmoža Koba-leta, a so bili kljub temu povsem enakovreden nasprotnik. Do začetka tretje četrtine so celo vodili, biii v igri do 34. minute, ko so zaostajali le 7 točk, nato pa vťinišu padli. Tadej Koštomaj (16) je bil prvo ime Alposa, tudi ostali so prikazali zelo solidno igro, ki daje upanje, da se lahko ekipa še dvigne. Morda že v tem tednu, ko ji v goste prihaja Rogla. dolžnik s prvega srečanja. V Zreiah so, tudi zaradi sreče, na koncu slavili domači- ni. Mir se je vrnil v Tri lilije Po porazu v Zagorju je bQo v vrstah Zlatoroga Še kako napelo. Predsednik kluba Miro Firm je na razgovor poklical trenerja Damjana Novakovi-Ča, in čeprav so mnogi pričakovali celo zamenjavo na trenerskem stolčku, se to ni zgodilo. Srečanje proti Hel i os u je pokazalo, da je imela uprava LaSčanov prav, ko je še naprej zaupala NovakoviCu. Proti Domžalčanom so namreč »pi-vovarji« pokazali igro, kakršno bi si vsi ljubitelji košarke v Laškem želeli, in z zmago vrnili mir v svoje vrste. Srečanje se je odločalo stcer v zadnjem delu, ko so LaiČani od zaostanka 66:72 prišli do prednosti 73:72 in nato po razburljivem finišu tudi do zmage s 95:89. In to brez Nemanje Je-lesljeviča» ki je sedel na klopi. Grega Mali (21, 5 trojk], Lance Karris (17, 8 skokov) in Chester Mason (15,8 skokov) so bili gonilna moč »pivová rje v«, ki jih čaka v soboto še eno domače srečanje, tokrat proti Skofjeločanom. Nepričakovan porai Elekira Esotech je gostila Za-gorje, ki je še enkrat pokazalo zobe. saj je po Laščanih ugnalo še ŠoštanjČane. Zagorje, ki ga vodi nekdanji trener Elektre Dušan Hauptman, je očitno ujelo pravi ritem, v Šoštanju pa »torpediralo« domači koš z 11 trojkami - Američan Gilbert Goodrich (28 točk) je dosegel kar osem trojk iz 12 poskusov- Proti tako razpoloženi ekipi Zagorja, ki je imela pel igralcev s po več kot desetimi točkami, so bili varovanci Ivana Stanišaka povsem brez moči v finišu tekme. Od vodstva 69:68 so namreč dobili devet zaporednih točk, ko pa so se vrnili od 69:77 do 74:77, so gostje znova zadeli trojko in srečanje mimo pripeljali do konca. Tako ni pomagala niti nova zelo dobra igra Nika IvanoviČa (24) in solidna predstava AJeša Kunca (22,9 skokov), saj sta imela premajhno pomoč soigralcev. Elektra bo jutri gostovala v Domžalah pri Heiiosu. Vidržali en polčas Hopsi so biii v Kopru, Čeprav oslabljeni, brez Andreja Pod-vTšnika, Jasmina Čatoviča in Vladimiija Rizmana dostojen nasprotnik favoriziranemu domačinu. Prvi polčas so Polzela-ni na krilih Marka Dawsona (18, 14 skokov) in Petra Jova-noviča (18) celo dobili, a so nato v tretji četrtini dovolili domačinom, da so jim ušli. V zadnjem delu je Koper najprej pobegnil nâ+U, Hopsi so se dobrih šest minul pred koncem še vrnili na -6, kaj več pa jim ni uspelo. Brez omenjene trojice so bili namreč preveč oslabljeni na zunanjih položajih, da bi lahko izvlekli kaj več od časmega poraza, Hopse že nocoj čaka domaČe srečanje proti Slovanu, JANEZ TERBOVC Foto: KZS •NAKRATKO Polavderjeva do brona Hamburg: Tekma super svetovnega pokala v judu je bila najuspešnejša za članico Sanka kuja Lucijo Polavder, ki je osvojila bronasto odJIČje. V kategoriji nad 78 kg je najprej odpravila Venezueiko Gio-vanno Blanco, nato pa jo je z iponom ustavila Kubanka Idalis Ortiz Bou-curt. V repasažu se je pomerila s 33-lelno olimpijsko in svetovno prvakinjo Kitajko Hua Yuan in jo v svojem slogu odpravila z juko. Za tretje mesto se je srečala z Nemko Sandro Koeppen, s katero sla se pomerili že sedmič, in zmagala še četrtič v medsebojnih dvobojih. Kata ponovno v trefjem krogu Doha, Dubaj: VelenjČan-ka Katarina Srebotnik je z Japonko Ai Sugijamo izpadla v polfinalu dvojic na teniškem turnirju WTA v Dohi. Slovensko japonska nave7^> ki je bila drugopo-stavljena, je bila s 6:2 in 6:0 slabša od tretjih nosilk, Čehinje Kvete Peschke in Avstralke Rennae Stubbs. Velenjčanki pa je šio bolje v Dubaju, kjer se je uvrstila v tretji krog kvalifikacij, ko je v drugem krogu ugnala Hrvatico Niko Ože-govtć s 6:4 in 6:1. Najboljša Slovenka je s Polzele TisV. Na 35. mladinskem evropskem prvenstvu v karateju je Vesna Bez-govšek (KK Polzela) v kategoriji do 53 kg osvojila 5, mesto. Potem ko jepre-magala predstavnice iz Av-slrije, Makedonije in Italije, je v borbi za polfina-le izgubila s Francozinjo. V repasažni borbi za tretje mesto se je merila z reprezentantko Španijein izgubila v zadnjih treh sekundah. Barbara Fidel ubranila naslov Slovenske Konjice, Kranj: Na državnem keg-Ijaškem prvenstvu za mladinke se je 8 tekmovalk KK Miroteks uvrstilo med najboljših 10. Barbara Fidel je ubranila lanski naslov, Anja Kozmus je bila druga» bronasto odličje pa je osvojila Eva Sajko, Za največje presenečenje je poskrbela komaj 12-letna Patricija Bizjak, ki se je uvrstila na 7. mesto. (MK) PANORAMA KOŠARKA 20. krog 1. SU Koper-Hopsi 81:71; Paialič 20, Panič 18; Jovanonč, Dawson 18. Lor-bek, Breže 10, Rititper 7, Vo-dovnik4, Kobale, Pungartnik 2, Eiekira - Zagorje 82:90: Iva- novič 24, Kune 22, Jeršln 12, Buboič 10. Vrečko 9, Ličar- » tovski 5; Goodrich 28, Sav- • kovič 23, Rogla • KraSki zi- i dar 66:83; Grkovič 20, Rat- i kovič 16,Horvai 14.Brolih 12. i Remus 4; Jurič 25, Rozman, i Močnik 14. Vrstni redr Helios j 38. Krka 36. Zlatorog 35. Slo- , van 34, Koper 33, Elekira 30. Mcrcaior 29. Hopsi. Alpos 26, Zagorje 25. Rogla, KraSki zidar 24. 19. krog 1. B SL: Rudar-Konjice 94:96; Džombič 22. Čop, Markovič 16; Ribič 26, Ravnihar 19, Novak 17. Go-leè 16. Zivanovič 9. Lušenc 5, Keblič 4. Celjski KK - Po siojnska jama 77:88; Grilanc 20. Ambrož 18. Zdovc 13, Senica 9, Teržan S. Soto§ek 5, Cocej. Aračič 2, Medvode • Rogaška 42:64; Divjak 13; Petranovič 17. Pale - Ko-sovec Î4, Mafkovinovič 8. Plavčak, Ivanuša 7, Šučur 5, Ravnikar. Čonžek. Pešič 2. Vrstni red: Postojnska jama 37, Parklji 35. Hrastnik 32, Nova Gorica, Gradišče 31, Rudar 29, Janče 28, Radenska 27. Rog.iška, Lilija, Konjice 26. Celjski KK 25. Triglav 22, Medvode 21. 1% krog 2. SL - vzhod; Ruše - Pakman Celje 74:65, Cal-cit - Nazarje 92:76. Tmnť 0tí-mia Casino Maribor 81:84. Vrstni red: Casino Maribor 38. Manbor 33. Grosuplfe 32, Ilirija 31, Ježića, Union Olim-pija mi. 30. Pakman Celje 28. Calcii 27, Terme Olimia 26. RuJe 24, Lastovka 22. Nazar-ie 21. 17. krog 1. SL (ž): Citycen-(er - Domžale 52:57; Serdar 17. Baloh 12. Bastašič 10. Pli-beršek6. Mauhar4. Muhovic 3; Kuzma22.Hozjan 10. Vrstni red: Kranjska Gora 30. Merkur Celje 28. Odeja 27. AJM 26. Ježića. Neso Ihke 23, Konjice 2Î. Domžale 20. City-center. Triglav 19, Črnomelj 16. 16. krogLigeNLB{Ž);Bu-dî/č^05f ♦ Merkur Celje 69:50; Perovano%1č 19, Perovič 18; Barič 15. Blake 12, Jevtuko-vič 8, Čonkova 7, Kerin 6. Ver-bole2. Vrstni red: Budučnost 29. Šibenik 28. Gospić 27. Crvena zvezda 25. Ragusa 24, Merkur Celje. Jed ins Ivo. Med-veSčak 21. Mladi krajišnik 19. Vojvodina Î6. ROKOMET 15. krog I. SL (ž): Celje-OUmpija 39:19 (20:9), Celeia Zalev - Ptaj 38:31 (13:14), Škofja Loka - Vele-n/e 26:21 (12:8). Vrstni red: Krim Mercator 28, Celje 25. Ptuj, Ceieia Žalec 22, Škoř-ja Loka 19. Olimpija 18, Ko-ćevie. Brežice 13, Zagorje 8, Velenje 6. Buna 3. Izola 0. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 26* 2. KOŠARKA 1. SL, 21. krog. Domžale: Helios-Elekira. Polzela: Hopsi - Slovan (obe 19). Sreda« 27. 2. ROKOMET 1. SL, 21. krog: Celje Pivovarna Uško-Prevem (18.30), Trebnje: Trimo • Gorenje (19). KOŠARKA 1. SL (ž). 18. krog: Merkur Celje - Odeja (18.30). 14 KULTURA novi tednik Kosovdifiva ulica tače varporedno s Kersnikovo mimo Gimnaala Calje-Canter. Od Kosovela do Kidriča Danes pojasnjujemo poimenovanje Kosovelove ulice, ki teče vzporedno s Kersnikovo mimo Gimnazije Celje-Center. Poimenovali so jo po slovenskem pesniku Srečku Kosovelu. Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani. Osnovno šolo je obiskoval v To-maju, kjer je bii njegov oče, sicer doma iz Vipavske doline, učitelj. Kosovelovi so bili narodno zavedna družina» kar je močno vplivalo tudi na kasnejše literarno ustvarjanje mladega Srečka. Leta 1916 je začel obiskovati ljubljansko realko, ki jo je z maturo uspešno končal leta 1922. Nato je na ljubljanski univerzi študira) slavistiko, romanistiko, primerjalno književnost, umetnosmo zgodovino in filozofijo. Ves čas se je preživljal z inštnikcija-mi in delno.s skromnimi honorarji, ki jih je prejemal za svoje literarno delo. V osmem semestru Študija, februarja 1926, je hudo zbolel. Okreval je le toliko, da se je lahko odpeljal domov k staršem na Kras, v To-maj, ki je bil takrat že pod zasedbo italije. Umrl je še isto leto, 27. maja 1926, star komaj 22 let. Srečko Kosovel se je s pesništvom začel resno ukvarjati že v zgodnjih Šolskih letih, posebno pa kot petošo-lec (1920) na realki, kjer je pod vodstvom maturanta Branka Jegliča ustanovil literarni krožek Kres. literarni krožki so bili v dstem času pogosta oblika druženja slovenskih pesnikov in pisateljev. fn tako je bilo tudi pri Kosovelu. Svoje pesništvo je namreč kasneje razvijal v literarnem di)aškem društvu Preporod, sam pa je v organizaciji srednješolcev z zasedenega ozemlja ustanovil literarni krožek, ki je izdajal tiskani list Lepa Vida. Kot srednješolec je objavlja] svoje pesmi v Zvončku, Novem rodu in Treh labodih, pozneje je sodeloval Še v akademskem dijaškem listu Vidov dan, Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu. Grudi ... Najplodnejše Kosoveiovo sodelovanje je bilo z literarno drama-tíčnim krožkom Ivana Can- r^n unm — « s€ imenujE .. karja, kjer je snoval kulturne in literarne načrte, večkrat pa je tudi javno nastopal, predaval in recitiral na literarnih večerih- Ko je dramatični krožek Ivana Cankarja prevzel revijo Mladina, je Kosovel postal njen sourediûk. To mu je ponudilo priložnost, da je lahko v celoti izpovedoval svoj socialni in duhovno borbeni nazor. Čeprav so v njegovem času izbruhnili najrazličnejši nacionalizmi in ekstremizmi, je Srečko Kosovel ostal pri svojem prepričanju, da slovenska kultura lahko doseže nekakšno etično višino drugih evropskih narodov Tudi zato si je verjetno zamislil slovensko revijo v takrat nevtralnem in za slovenski narod nespornem francoskem jeziku, ki bi pred svetom oziroma v njem branila narodnostne pravice Slovencev. Zgodbo o Srečku Kosovelu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Ves čas je Srečko Kosovel kazal podobo vase zaprtega človeka. O tem govori njegov bogat opus, saj je več kot za javnost pisal zase. T\idi njegovi dramski, novel i stični, esejistični in pesniški načrti so dokaz tega. Njegova literarna zapuščina je izredno bogata in govori o izjemno nadarjenem pesniku, ki mu je smrt že v rani mladosti pre-prečila prodor med največje slovenske pesnike. Kosovelova literarna dela se ločijo vdve smeri. Prvo je zaznamovala čustveno impresivna lirika, ki se je opirala predvsem na moderno Murna in Ketteja. Sem spadajo številne pesmi, prepojene z otožnimi kraškimi impresijami in s čustvenimi obra-čuni z mladostjo življenja. V njih je zaznati polno tesnobnosti takratnega deka-dentnega sveta, lastno samo- to in praznino, ki jo je ves čas Čutil in doživljal. Tovrstno »mehko« liri ko je želel leta 1925 zaključiti z zbirko Zlati Čoln, ki žal ni izšla. Drugo njegovo smer Je zaznamovalo obdobje, ko je soustvarjal pri Mladini, Hrepenenje po socialnih, kulturnih in duhovnih vrednotah ga Je vodilo v esejistični pristop prikazovanja, kako ustvariti nov svet- Ne smemo pozabiti, da je bil Kosovelov čas po 1. svetovni vojni poln upanja na boljši jutri, a se je nato iz leta v leto kazalo, da Je svet zabredel še v večje brezno, Tako je. tudi razočarani Kosovel vse pogosteje v liriki obsojal socialni in duhovni individua-lizem in celo preroško naznanjal propad materialističnega sveta, ki sta ga takrat poosebljala predvsem Evropa in Amerika. Tik pred smrtjo se je Kosovel spopadel tudi s prozo, v kateri prevladujejo že omenjena bivanjska vprašanja posameznikov in družbe. Pisal je o družbenih in narodnostnih vprašanjih, vendar je večina teh prispevkov ostala neobjavljena. Kosovelovo delo, predvsem njegova poezija, spada v vrh slovenskega ekspresionizma. Raziskovalci njegovega opusa mu celo pripisujejo naj radikalnejšo stopnjo ekspresionizma, kjer je s svojimi pesmimi povezal pojma konstrukcija in konstrukti-vizem. Hkrati velja omenili. da je Kosovelovo delo na razvoj slovenske književnosti veliko bolj kol pred 2. svetovno vojno vplivalo po njej, ko se je razvijal t. i. novi modernizem. Prihodnji teden borao pojasnili poimenovanje Kidričeve ulice, ene glavnih celjskih prometnih povezav med vzhodom in zahodom mesta, ki teče od vojašnice do Tehârja. Primerljiva usoda Dr. Tone Krega r, kustos Muzeja novejše 2^odovine Celje, je s prof. dr. Janezom Cvimom v četrtek v muzejski kavami ci predstavil svojo knjigo Med Tatrami in Triglavom. Gre za 400-siransko študijo primerjav narodnega razvoja Slovencev in Slovakov v Času po letu 1848, torej po pomladi narodov v ta-kratni Avstro-Ogrski monarhiji. Čeprav je bilo sprva kulturnih in političnih stikov med obema narodoma zelo malo, je podobnost v prebujenju obeh narodov in njuni poti, enega v novonastalo Jugoslavijo, drugega v Češkoslovaško, ogromno. Kregar pravi, da knjiga dokazuje, da sta to naroda, ki sta v srednjeevropskem prostoru glede svoje usode daleč najbolj primerljiva. »Na podoben način sta vstopala na pol oblikovanja moderne nacije, se bojevala vnacionalnem spopadu z dosti močnejšimi in agresivnejšimi nasprotniki -Slovaki z Madžari, Slovenci z Nemci. Leto 1918 je prineslo veliko spremembo. Slovaki so vstopili v Češkoslovaško, Slovenci smo postali del Kraljevine Jugoslavije. Začelo se je neko novo obdobje, ki je sicer prineslo neko nacionalno svobo- do, po drugi strani pa spet zanetilo mednacionalne spore oziroma nezadovoljstvo, v slovaškem primeru usmerjeno proti Pragi, v slovenskem proti Beogradu.« Knjiga, ki je razširjena in dopolnjena Kregarjeva doktorska disertacija, je izšla v okviru vse bolj dejavne publicistične dejavnosti celjskega zgodovinskega društva, ki že 15 lei izdaja revijo Zgodovina za vse- Kregarjeva knjiga je že šesta monografija v izdaji tega društva in je plod več kot desetletnega dela celjskega zgodovinarja, ki Je bil prvi od slovenskih študentov zgodovine, ki je svoje zna-nje poglabljal na bratislavski univerzi- Svoj Študij je kronal z doktoratom, ^aj tudi z zelo berljivo napisano knjigo, za katero je dr. Cvim dejal, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi jo prevedli tudi v slovaški jezik. BRST Glasbene počitnice Studio Zac v času šolskih počitnic, od danes do petka, pripravlja ustvarjalne glasbene delavnice. Vodila jih bo profesorica kitare Ajša Svetlin, namenjene pa so ustvarjanju lastnih skladb, uglasbitvi pesmi, igranju skladb po želji in razvijanju posluha- Glasbeno predznanje ni potrebno, dodatne informacije pa so na voljo na tel. štesilki 041 393 602- BA Za vrednote gre v Likovnem salonu Celje so v Četrtek odprli zani-mivo razstavo kitajske umetnice Huiquin Wang, ki jo je avtorica naslovila Nebesa. Naslov razstave pojasnjuje s tem, da si vsakdo ustvarja svoja nebesa in vsak bi se moral vprašati, kakšna nebesa hoče zase. V razstavljenih delih se umetnica sprašuje predvsem po tem, kakšna so nova nebesa za njeno rodno Kitajsko. Tako v enem od del s serijo fotografij predstavlja tradicionalno Kitajsko Mao Ze Donga, za kontrast Ji postavlja sodobno Kitajsko, kjer državljani težko prigaran denar zapravljajo v kazinojih. Razstavila je tudi imenitno sliko Ti^a nebeškega miru, katere osrednji del je hologram velikega Maa - z ene strani njegov uradni portret, z druge se slika prelije v podobo velikega vodje na bankovcu. Tudi v razstavljenem triptihu se avtorica sprašuje, kako se menjujejo vrednote v njeni deželi. TYg nebeškega miru je na prvi sliki takšen kot je, na drugi je cesta skozenj dakovana z rdečimi bankovci, na tretji s krvjo. Prav menjava vrednot od kolektivizma do sodobne po- u-ošniške družbe, ki v ospred-Je postavlja zgolj denar, je rdeča nit zanimive razstave. Razstavo umetnice, ki že 20 let živi in ustvarja v Sloveniji, bodo v naslednjih dneh dopolnili še z delavnico klasičnega kitajskega slikarstva. Kitajsko slikarstvo poleg krajinskega obsega še slikanje oseb. ptic in cvetja in je neločljivo povezano s pesnikom ter kaligra-fijo. Udeleženci tečaja se bodo lahko spoznali s tipiko te umetnosti, hkrati pa na vajah slikali tihožitja in pokrajine. Delavnica bo v Četrtek in pe-lek, zanjo pa je veliko zanimanje- BRST Umetnica pr«l svojim triptihom s Trga nebeškega miru. novi tednik KULTURA 15 Nejc, igralec Boris Kos se je veselil večernega naslova za navihanega Viktoija, Roka Matka, v komediji za mladostnilce, Kok ti men zdej dol visis iz SMG Ljubljana. Visoka kultura jezika, odlična igra vljubezenskem trikotniku vpredstavi Prerekanja iz SNG Drama Ljubljana, je odlikovala vse tri igralce in okhils Bojana EmerŠiČa: »Saj bom hodil kot pav po Celju.n Komedija v senci žalosti Kok ti men zdej dol visiš, komedija za mladostnike in odrasle iz SMG Ljubljana, io Prerekanja iz SNG Drama Ljubljana so minuli petek in soboto v tekmovalnem izboru zaznamovali festivalsko dogajanje na Dnevih komedije v Celju, na katerega je v soboto legla senca žalosti ob novici, da je umrl nekdanji predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek. Gledalci in vodstvo festivala so se mu pred predstavo poklonili z minuto molka. Spektakel na odru za mlade in mlade po srcu Kok ti men dol visišs Številno igralsko zasedba iz SMG Ljubljana je po besedah stroke in kritikov zagotovo »eden boljših načinov, kako v gledališče privabiti mladinoví- Seji približati na njen način oziroma v njenem stilu: s pogovorom, z oblačenjem, mladostniškimi težavami in vragolija mi» ki padejo na pamet samo mo-zoljastim mulcem in slave željnim deklicam. Avtor Mark Ravenhill (za odličen prevod je poskrbel J. Kenda) se v komediji za najstnike satirično poigra s kategorijo slave, ki je tako na zahodu kot vzhodu močno prisotna pri najstnikih. Ekipi, ki jo je vodil odličen in prekaljen režiser Vito Tauier, je uspelo fyiinuta molka. narediti pravi spektakel na odru in navdušiti odraslo občinstvo, ki igralcev, ne več tako rosno mladih» kar ni spustilo z odra. Ocena predstave: 4,35, kar (zaenkrat) pomeni 3. mesto. Za ljubljenca večera so si gledalci izbrali prebrisanega Viktorja. Živahnost mu je vdahnil mladi Rok Matek, naše gore iisl, doma iz Hude Jame pri laškem. Rok je car. pravi mlado občinstvo nesojenemu teologu, ki je posta] igralec in je v predstavi kar zasen- Vsem Slovencem V Muzeju Laško je na ogled razstava Vsem Slovencem, ki so jo pripravili ob 500-letnicî rojstva Primoža Trubarja. Razstava med drugim govori o službovanju Trubarja v Laškem med letoma 1530 in 1535« dopolnjena pa je tudi s predstavitvijo Stare bukve iz bogate zbirke staríh knjig iz muzejske knjižnice in arhiva. Na razstavi Vsem Slovencem (tako so jo poimenovali zato. da se čim več Sloven- www.noviteiinik.coin cev zave svojih korenin) so na ogled Sveto pismo iz leta 1701, molitvene bukvice in številna druga tiskana cerkvena literatura iz začetka in sredine 18. stoletja. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo tudi kuharske knjige iz začetka 18. stoletja, tiskane zdravniške priročnike, pesmarice v gotici ter mnogo skorja dvesto let starih naravoslovnih priročnikov in zgodovinskih knjig. Razstava Vsem Slovencem bo odprta do novembra, razstava Stare bukve pa do sredine aprila in nato spet od septembra do novembra. BA čil malo starejše kolege, Po podelitvi večernega naslova je kar žarel: »Ne morem verjeti. 'hudo ki gre v ušesa in srca in je Že natisnjen na zgoščenki. V njem je Še posebej zablestel z otožnimi zvoki trobente gost iz MCL Matija Vastl. Hudo dobri so bili pravzaprav kar vsi fantje in dekleta. Nekateri so se za lik na odru zgledovali kar pri lastnih otrocih, kot je povedala gostja predstave Mojca Partljič, mamica 18-letne hčere. Kot so pripovedovali vsi po vrsti, je predstava v Ljubljani in na gostovanjih naredi- la pravi »bum«, zato jo bodo Še velikok^'at ponovili. Prerekanja v trikotniku Za pravi umetniški večer, poslastico jezika in igre, so v soboto poskrbeli trije vrhunski igralci, Bojan Emer-ŠlČ, Gregor Bakovič in Barbara Cerar, iz SNG Drama Ljubljana s predstavo Prere-k^ja, ki sicer ni čista komedija, a se je na večer, ko je na komedijsko dogajanje legla senca z žalostno novico o smrtí dr. Janeza Drnovška, zelo podala. Odrski prepis romana Juliana Bamesa so z visokim umetniškim govorom trije igralci, zapleteni v ljubezenski trikotnik, podajali v monoloških izpovedih, kjer vsak pripoveduje svojo plat zgod^. Od občinstva je odvisno, da se odloČi, kam ali h komu se bo nagnilo. V Celju se je k Bojanu Emeršiču. ki )e postal iavreat večera, medlem ko je bil {po mnenju nekaterih) boljši Gregor Bakovič. Televizijska slava je najbrž imela pri izboru igralca večera malo prstov vmes. »Naslov si delim z obema soi-gralcema,« je nagrado poko-mentiral Bojan EmerŠič, doslej vCelju že dvakratni žlahtni komedijant na Dnevih komedije. »Zelo ponosen sem, da me imate v Celju tako radi,« je še dejal pred slovesom. Za skoraj dve uri polnega užitka je predstava dobila oceno občinstva 3,8, K molku zavezana žirija je bravuroznost igralskega terceta zagotovo videla po svoje. Resničnostni sov V nedeljo popoldne so v spremljevalnem programu pred polno dvorano nastopili Srbi iz prijateljskega gledališča Toše Jovanoviča v Zre-njaninu, kjer so Celjani tudi že gostovali in kamor se bodo z dvema predstavama odpravili tudi letos spomladi. Jezik v predstavi po odzivu, smehu in aplavzu sodeč ni bil nobena ovira. Tipičen srbski humor v tragikomični igri Ivana M. Laliča Heroj naroda pa se je rogal iz družine, ki postane del resni čnostnega šo-va in lega, da kot resnično sprejmemo vse, kar nam ponudijo mediji. Predstavo Heroj naroda in celjsko gledališče je s svojim obiskom v Celj u počastil tudi Predrag Filipov, srbski veleposlanik v Sloveniji. Ponedeljkova predstava Pa-lafizika iz istega gledališča je biia zaradi dneva žalovanja odpovedana. Prijateljski gledališči bosta za izmenjavo predstav našli drug termin. Sov gre naprej IV petek s tekmovalno predstavo Zgodbe vsakdanje norosti iz MGL Ljubljana in v soboto s komedijo po Molierovih motivih in v predelavi Iztoka Mlakarja, Douhtar pod mus. Pride tudi v nedeljo popoldne. Razprodano! MATEJA PODJED Št. 16-26.lèlmiar2008 ' TED Gostišče Miran Trnovec pri Dramljah 56 3222 Dramije Tel: 03/5798 320 a Mob: 051/438 038 ^ jvww.gostiscemiran.si ^jXiran(^omizjexom že ime pove, da je dobri duh tega gostišča lastnik Miran Ojsteršek, poklicni kuhar, vinski svetovalec ' sommelier. Kljub mladosti ima že veliko izkušenj, ki si jih je nabiral z radovednos^o in predanostjo poklicu že na laškem gradu Tabor» med drugim je vodil prestižno restavracijo Dvorca impoljca, zadnja leta je imel v najemu gostilno Ahac in zda) je končno na svojem. A Vi \ 1 Ttnhà A i—-- mDRAMLJE^ ŠENTJUR t CE 12 Km \ GOSTIŠČE MIRAN Tmovec pri Dramljah 56 3222 Dramije Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/43&038 www.go$tiscemiraii.si miran®omiz)e.com Delovni čas: Vsak dan: 11.00-22.00 h Nedelje/prazniki: 11.00 • 20.00 h /poletni lIX)0.18.00h/2imskî Ob torkih počivajno. Sodeloval je na mno^h kulinaričnih ^^^^ tekmovanjih doma in v tujini, prejel ^^HP laskava odličja, še naprej pa ostaja zvest svojemu načelu iskrene predanosti gostom, nenehnemu iskanju novih oblik in okusov, ki izhajajo iz našega izročila in so ljudem prijazni. Gostišče Miran sprejme pod svojo streho 60 gostov in 60 na pokriti terasi. Ima tudi čudovito VINOTEKO, eno najlepših v Sloveniji. Miran Ojsteršek je s sodelavci zasnoval jedilnik, id ponuja izvirne jedi, ki temeljijo na izročilu okolja, v katerega prihajajo gosQe in so pripravljene na način, ki zadovoljuje kakovosten življenjski slog sodobnega človeka. V ospredju so letni časi in to. kar vsak dan sproti ponuja dobro založena tržnica, V juhah boste našli domače okuse, v testeninah tudi pirino moko. v ribah svežino rek, jezer in morja, v mesu zadoščenje polnosti, v zelenjavi, ki je ne razkuhamo, okustiost vrta, v sladicah sladostrastni užitek prazničnega trenutka. Predvsem pa tK>ste uživali v novih kombinacijah okusov, ki jih ponujajo najsodobnejša gastronomska odkritja. Z veseljem vam bodo pripravili posebne kulinarične kombinacije, večere in druga srečanja v slogu slow fooda. Posebne pozornosti so deležne ribje jedi in skrbno pripravljene testenine. Odveč je poudarjati, da vse kreme in omake defajo sami. Z dobrim kuharjem pa lahko gostje doživljajo pravo veselje tudi ob Čisto preprostih jedeh za malico ali vsakdanje kosilo. Saj delovnih dni je več kot praznikov in ravno pri vsakdanjem delu si zaslužimo okusne grižljaje, ki nas ob tem, da nas nasitijo, lahko tudi razvedrijo. Za vse vaše zasebne in poslovne trenutke bodo znali najti primeren okus in količino, od poroke do krsta, rojstnih dnevov in godov, matur in diplom, porok in za vsa druga slavja, ki si jih v življenju zetstužimo. Obrtniška cesta 13 3214 Zreče / mimu TeL:0S9031 314 \i^ Fax: 059 031 313 ^^ E-pošta: info@pizzoteka.si http://www.pizzotek3.si Gostišče filDR r^ostilna FRANCL ransko ^agr^j^jpop^^j^i 00335(0^326^^ rezervacije: C® " ' ' '"SB^S^ 03/ 57 25 270 B 0o5tBieSiiW9av Cioniq« prt zreâh 27, Zrm Pw: +Î8fi Wî 752 02 » ^ — (•ffiW: irifo#sffio9avc(om HoMSfflDgdv Tři: •§-«6(0)37576600 _ far+ÍM (0)3 7576610 wWW.SmOfiaVC.COni ^msll: Iw«l9icn094vc.(0fn ^íinSg^c snnanm< .C.JI-L ^ •MtBd)c,$i 73^90 40 Restavracija Pizzeríja in spaçeUrIja Prenožlsca"« BEAUTY&WELINESS CENTERLUCUA (tel: 03 7590^8) Rezenradje: 03 7S9 0607, GSM 04V 222-732 ^ ^ Slomškova ulka 6,3215 Loče, www.kracun.si ik Milan s.p. milan. imlškacestalSAJtíOOCene 041/901760 teU03/42 67070,03/4267072 BAOUS vmoieka \n delikatesa Bogomir Paj, s.p. ?000 Celje, Linhartova 20 leL: 03/548-45-1řaks: 03/544-28-70 st. 16 - 26. februar 2008 novi tednik KRONIKA 17 Čiščenje brezin odvisno od denarja Kdo in kdaj bo počistil sramoto na brežinah rek - Vedno se zatakne pri denarju Po lanski septembrski poplavi je skoraj na vseh brežinah rek na Celjskem mogoče opaziti odpadke oziroma smeti» ki jih je prinesla podivjana voda. V nekaterih krajih so že organizirali čistilne akcije, da so bregove vsaj malo očistili, a je kljub temu ponekod na Savinjo ali bregove Voglajne še vedno žalosten pogled. Ta turistom, ki so namenjeni na Stari grad, ne da ravno lepega vtisa o knežjem mestu. A se tudi v primeru čiščenja bregov rek ponavadi ustavi pri denarju. Na celjski občini so povedali, da je vzdrževanje vodotokov v pristojnosti države, zato so nas napotili k izvajalcu del ' podjetju Nivo. Tam so nam svetovali, naj se obrnemo na agencijo za okolje» čeŠ da sami le izvajajo dela in naloge po njenem programu. Po podajanju telefonskih slušalk smo poklicali še na celjsko izpostavo agencijo za okolje. Ta skf bi za porečja Savinje in Sol- le na našem območju, In čeprav bi v agenciji radi počistili brežine rek, morajo upoštevati finančni okvir, ki ga začr- ta ministrstvo za okolje in prostor. Torej se zatakne pri denarju. »Glede na omejena sredstva izvajamo le najnujnej- ša dela. Gre za košnje, odstranitve odvečne zarasti in prekomerno odloženih naplavin, kar bi lahko negativno vplivalo na vodni reám. Zavedamo se, da ti odpadki nazarasti kvarijo izgled, vendar nam razpoložljiva Onančna sredstva žal ne omogočajo, da bi izvajali čiščenja odpadkov le zaradi videza. Vsekakor lo storimo ob poseku odvečne zarasti in košnjah.« razlagajo. Dobro pri tem je vedeti, da Zakon o vodah določa, da mo- ra lastnik priobalnega zemljišča sam zagotavljati košnjo in odstranjevanje odpadkov ob vodah 2. reda, kamor na primer spada ludi Voglajna. Ker se ponekod ob vodah pojavljajo c^o črna odlagališča, se lahko o tem obvesti tudi Inšpektorat za okolje in prostor. Čistilne akcije! >»V nekaterih občinah oziroma lokalnih skupnostih, kot na primer Žalcu, Laškem, Mestni občini Velenje in Šo- štanju, organizirajo čistilne akcije, naša služba pa pri tem sodeluje,«še navajajo vagen-dji za okolje. Čistilna akcija bo tudi v Celju, kjer se bodo občani lotili čiščenja območja Savinje in Šmartinskega jezera» in sicer 29. marca. Če bi ta dan nagajalo vreme, bodo akcijo prestavili na 5. april. Svoj pogled na navlako, ki sejez lansko poplavo ustavila na breinah rek (in tam tudi obstala), ima Vinko Andolj-Šek iz Ribiške družine Celje, Rešitve namreč ne vidi v seka-nju zarasti na bregovih, da se navlaka ne bi ustavljala. Pravi, da je to le zatiskanje oČi pred resnico, da so ljudje packi- »Še vedno se po v^em nalivu in večji narasli vodi na bregovih naših rek inpocokov pojavlja večja količina napiavlje-nih PVC-vrečk, plastenk in podobnih izdelkov iz plastičnih mas, tudi takšnih, ki jih uporabljajo predvsem kmetijski pridelovalci (plastični ovoji si-lažnih bal in plastične folije za prekrivanje lal pod rastlinami). V vseh okoljih sta že organizirana odvoz in odstranjevanje odpadkov, ki končajo na urejenih odlagališčih. Pletene cekarje so nadomestile plastične in ne papirnate vrečke, plastenke so zamenjale steklenice, večino izdelkov pa je zavitih v plastičnih ovojih, To je seveda ceneje za proizvajalca in prodajalca, a veliko dražje za družbo, torej za žal vedno bolj razvajene ljudi. Hidj 2 davčno politiko bi bilo mogoče obremeniti tiste, ki hlepijo za zaslužkom in s tem obremenjujejo okolje,« razlaga Andoljšek, »prva bi morala pokazati zanimanje za rešitev politika, potem posameznik in na koncu še nadzor nad lištími neumneži, ki nočejo vedeti, da nam bo okolje naše zavestno uničevanje tudi vmilo.<« simona Solin ic Foto: sherpa Kurijo kljub prepovedi Pot iz Petrove proti Libojam seje za ŽMetnika v Kasazdh tragično končala, medtem ko sta se ostala dva domačina hudo poškodovala. Usodno srečanje domačinov MaJo pred 19. uro v Četrtek zvečer je 21-ietnl voznik osebnega vozila s sopotnikom peljal po lokalni cesti iz Petrovč proti Libojam. Pred Libojami, v naselju Kasaze, je zapeljal v desni nepregledni In naio levi pregledni ovinek, kjer je Izgubil oblast nad vozilom. Vozilo 21-letnika je začelo zanašati, nakar je začelo drseti bočno na nasprotno vozišče, po katerem je takrat nasproti pripeljala 44-letna voznica osebnega vozila. Z levim bočnim delom je21-Ietniksunkovito trčil v njeno vozilo, nakar je vozili odbilo na travnik pod cesto. V nesreči je umrl 21-letni domačin, medlem ko sta se osiala udeleženca, 19-letni sopotrtik umrlega in voznica, prav tako oba domačina, huje telesno poškodovala in se zdravita v celjski bolnišnici. MJ Foto: KATJUSA Konec ledna je oa Celjskem izbruhnilo več manjàih požarov. V Smatevžu pri Braslovčah je zaradi neprevidnega kurjenja v naravi ogenj zajel travnik, enako se je zgodilo tudi v PleSiv-cu in Velenju, medtem ko je v Zgornji Rečici pri Laškem gorelo grmičevje v gozdu. V Vinski Gori sta zaradi nepazljivosti pri kurjenju v naravi najprej zagorela trava in podrast, nato se je požar razširil le na del bližnjega gozda. V noči na ponedeljek je gorelo tudi v Črnem Vrhu pri Žalcu, kjer se )e travniški požar zaradi veira hitro širil in ogrožal tudi gozd In več ob- jektov v bližini- V vseh primerih so morali posredovali prostovoljni gasilci, po vsej verjetnosti bodo v nekaterih primerih inSpektorji napisali tudi kazen, saj v vsej Sloveniji še vedno velja velika požarna o^ženosi naravnega okolja, ki jo je minuli četrtek razglasila Uprava RS za zaščito in reševanje. To pomeni, da je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odpn ogenj oziroma odmetavati goreče ali druge predmete, ki lahko povzročijo požar. SŠol S ® JS i O u X Mrtev v Savi V petek dopoldne so v reki Savi ob Trubarjevem nabrežju v Radečah opazili osebno vozilo znamke Škoda Favorit rdeče barve. V vozilu so našli mrtvega 40-lemega moškega, doma iz Podkraja v Hrastniku. Policisti so ugotovili, da je 4(>-letnik, ki so ga domači pogrešali že od prejšnjega večera, okoli 20.30 vozil iz smeri Radeč proti Podkraju in v blagem levem ovinku v Trubarjevem nabrežju v Radečah izgubil oblast :iad vozilom ter zapeljal desno na travnato površino. Tam je trčil v drevesa> nato je voziio odbilo v reko Savo, kjer se je potopilo. Na Celjskem je to letos že četrta smnna žrtev promemih nesreč, Ibdi lani v enakem obdobju so v promemih nesrečah umrli štirje udeleženci- M3 Koristni pohodniici J^OTROSkI ĆA50PI5 Smo seKcija pohodnikov pri DU RiiDske Topiice. Že od maja 1999 hodimo na pohode vsak pni petek v mesecu. Povprečno se zbere 25 pohodnikov. Cdolno našo okolico smo že prehodili po dolgem in počez. Radi hodimo, se družimo, s seboj nosimo tudi okrepčila. Ko pridemo na cilj, si odpočijemo, zaužijemo dobrote, poklepetamo, se nasmejemo ali pa t\jdi kaj koristnega izvemo, potem se pa počasi, polni lepih vtisov vračamo proti domu. Na zadnji pohod, ki smo ga organizirali v začetku februarja, smo vzeli vrečke za odpadke in rokavice. Očistili smo pot od železniškega nadvoza na Globokem do vrha Povčena. Nabrali smo tri velike vreče smed. Bili smo zelo veseli, da smo naredili nekaj koristnega, da smo prispevali k leplemu okolju. Komaj Čakamo na naslednji prvi petek v mesecu. KJ Branko Uduč prvi gasilec Dobja Proslovoljno gasilsko društvo Dobje. ki je bilo uslaDovljeDo pred dvaintridesetimi leti, je kar devetindvajset le( kot predsednik vodil Franci Salobir. Na občnem zboru je to mesto prepustil dosedanjemu podpredsedniku Braaku Uduču. Namesto dosedanjega poveljnika Ivana Tovornika je to mesto zasedel Franci Leskovšek mlajSi. DruStvo je v času obstoja doseglo ne- kaj velikih uspehov, saj so dobili nov gasilski dom in kar tri nova gasilska vozila, uspešni pa so bili rudi na Številnih tekmovanjih, kar še posebej velja za najmlajše. Gasilci v Dobju so bili vseskozi tudi nosilci družabnega življenja in tako naj bi ostalo rudi v prihodnje. Značko in plaketo gasilskega veterana v PGD Dobje je dobil dolgolemi član Edi Ko-vačič. TV Novo in staro vodstvo (z leve): Ivan Tovornik. Franc Leskovsek mL, Jožica Salobir, Branko Uduč in Franc Salobir ERE novitednik ' •«"s: rad^oceije OSREDNJA KNJIŽNICA CCLJC MOJA NAJUUBSA KNJIGA je: /me in priimek: Naslov: do M mô^i p^Jortil jovn« objov^iMl, Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga poSljete na Novi tednik. Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Miâku Knjiž-ku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. Tokratni nagrajenec je Maja Ošlakj Vrhe SO, Teharje. Lonček bo prejel na oglasnem oddelku NT&RC. wv«w.radiocelje.coiii Planinski izlet na Janče T\iái letošnje šolsko leto imamo v OŠ Hudinja pla-ninski krožek pod mentorstvom učiteljic Darje Jeran in Lidije VorSič. Komaj smo čakali prvi pohod in ta nam je uspel. V soboto, 19. januarja, smo odšli na Janče. Zbrali smo se ob 8. uri na železniški postaji v Celju. Na vlaku smo sedli v kupeje, Med vožnjo smo zelo uživah. Ko smo prispeli do železniške postaje Jevnica, smo izstopili. Naš planinski vodnik Albin Apotekar nam je dal nekaj navodil in napotkov za varen vzpon na Janče. Odpravili smo se na pol. Med potjo smo se pogovarjali in zabavali. Ko smo prišli do vrha, smo bili veseli. Na vrhu so bila igrala, kjer smo se lahko igrali. V koči smo se pogreli in nekaj pojedli, igr^i smo se skrivalnice. podajali žogo in se lovili. Ko smo prišli nazaj v dolino, smo počakali na železniški postaji na vlak. V Celju so nas na železniški postaji že čakali starši. Ta dan smo preživeli zelo lepo. TILEN S1N021C, URBAN BRATINA, 4. b OŠ Hudinja Gibanje najmlajših V vrtcu Šmarje pri JeiŠah se dobro zavedamo, da je sodelovanje med vrtcem in starši izrednega pomena za kakovost predšolske vzgoje. To sodelovanje lahko veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Tako smo se skupaj s starši na 1. roditeljskem sestanku dogovorili, da bomo skozi celo leto izvedli več srečanj. Zavedamo se, da je potreba po gibanju otrokova primarna potreba. Ko otrok začne obvladovati sebe, začuti veselje, se dobro počuti, si pridobi samozaupanje in samozavest. Otroci so ponosni, Če ima ob sebi najdražje, ki se njihovega uspeha veselijo. Za prvo srečanje smo izbrali kar našo telovadnico. Pripravili smo poligon in ga prilagodili otrokom, starim od enega do treh lel. Otroci so i meh možnost hoje po mehkih stopnicah, plazenje skozi tunel, plezanje na velikega mehkega slona in spust po ritki navzdol, hojo v obroče, lahko ludi s poskoki. Otroci so bili sprva zadržani, nato pa smo vsi skupaj zelo uživali. Starši so jim pomagali pri premagovanju ovir, spodbujali so jih, opogumljali. usmerjali od enega športnega rekvizita k drugemu. Ob tem smo otrokova prizadevanja, poskuse in rešitve pozorno spremljali in jih pohvalili. Hitro jeminilo prijetno popoldansko druženje. S starši smo si izmenjali mnenja in izkušnje ter si obljubili, da si bomo skupaj prizadevali za čim večjo gibalno aktivnost otrok, Vzgojiteljici RENATA GOBEC in JELKA ČUJEŽ novi tednik NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Jetra -kemična tovarna Bralca zanima vse o jetrih, zdravljenju, dieti» vključno z jelmo cirozo in preneha-Djein delovanja jeter. Vprašanje je kompleksno. Jetra so res velik organ, ki je v povprečju pri odraslem človeku težak kar kilo^am in pol Je pa relativna velikost Še večja pri otrocih, zlasti pri dojenčkih. Jetra so sestavni del prebavnega trakta. Skrita in zavarovana so z rebri in le spodnji del sprednjega roba lahko otipamo pri vdihu. Je pa p> Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med-, spec, kardiolog membno, da poudarim, da imajo jetra, podobno kot sa* mo Še pljuča, dva krvna obtoka. Prvi jih oskrbuje s krvjo in omogoča enostavno preâvet-je, drugi omogoča dotok krvi iz prebavnega trakta, ki preko vene porte prinaša Številne substance iz prebavil. Te se v jetrih, ki so kemična lovama organizma, predelajo. Cicokro-mi so glavna encimska mesta za predelavo. Nekaj teh snovi se izloči v dvanajstnik, veliko pa jih gre naprej v kri. To je le en dei» ki je pomemben za življenje. Jetra so s svo- jim kompleksnim sistemom kapilarnih povezav in prostorov pravzaprav veliko skladišče krA. Od tu se lahko ob krvavitvah mobUizira velik del krvi, ki nadomesti izgubo. Če imate vprašanje za pri-roarija Janeza TasiČa, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 193000 Celje,spri-pisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Tekočini, ki izteka iz jeter, pravimo žolč, ki pa se, preden se Izloči, nakopiči v skladišču - žolčnem mehurju. V tem mehurju se žolč zgosti, ob prebavi pa izloči v dvanajstnik. Izvodilo se konča v dva-najstniku poleg izvodila za trebušno slinavko. Občasno skupni vod ali vnetje na izvodilih, pravtako pa tudi kamen ali tumor so lahko vzroki za številne težave in bolezni, ki so s tem povezane. Življenje brez jeter ni mogoče. Tako imajo jetra med vsemi organi v organizmu največjo regenerativno ali obnovitveno sposobnost. Pri poizkusih na živalih so se ob- novila, tudi česmo jih zmanjšali za 90 odstotkov. Na žalost pa takšen odstotek ne velja za Človeka. Presnovni procesi potekajo vjetrih na več nivojih- Celice razgrajujejo številne snovi, iz katerih se tvorijo tudi esencialne nove za življenje zelo pomembne snovi. V celicah se dogaja ra^adnja številnih zdravil. Ti procesi razgradnje gredo pogosto preko že omenjenega encima cl-tokrom P 450. Tvorijo se velike zaloge energetskih snovi, predvsem gUkogena, pomembna je vloga v razgradnji škodljivih snovi (detok-sikacija) in v kontroli telesne temperature. Vse to omo- goča bogat encimski sistem, ki je vpleten v presnovo ogljikovih hidratov, maščob in belja kovin- Za pretvorbo sladkorjev v jetrih ni potreben inzulin. Tako se po obroku pretvarja sladkorje v glikogen, pozneje pa zopet v enostavne sladkorje ali pa v beljakovine in maščobe. Ti procesi se najhitreje in v največjem obsegu dogajajo prav v jetrih, kar je odločilnega pomena zlasti pri izkoristku energije pri obremenitvah in obnovi organizma. O nadaljnji presnovi dai-gQi snovi, o patoloških procesih. zdravljenju, preventivi, o cirozi itd. pa v nadaljevanjih. Za informadje o izdelkih lahko pokličete ali obiščete zeliščno lekarno in trgovino z zdravo prehrano BIOTOPIC Center Celja» Glavni trg io: 03 5441 631 City center Ceije, nadstfopje:03 490 31 91 novitednik www.noyitediiik.com Moj zdravnik 2008 Skupaj z revijo Viva imate braJd Novega tednika tudi letos možnost glasovanja za najbolj priljubljeno splošno zdravnico/zdravnika, gine kol ogi n j o/gi ne ko loga ter pediatrinjo/pedia tra. Glasovanje bo trajalo do 14. marca, rezultate pa bodo slavnostno razglasili 3. aprila na Ljubljanskem gradu. Bralci glasujete za enega ali dva ali vse tri zdravnike; upošteva se samo en glas na posameznega zdravnika, Tisti zdravnik, ki bo zbral absolutno največje Število glasov, bo dobil naziv Moj zdravnik 2008. Na vsako izdano torkovo številko Časopisa bomo iz prispelih kuponov izžrebali bralca za brezplačno trimesečno naročnino na revijo Viva. Vsi fasovala pa bodo sodelovali tudi v zaključnem žrebanju za tri glavne nagrade in več kot petdeset lepih in praktičnih nagrad. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Tokrama izžrebanka za trimesečno naročnino na revijo Viva je Ida Glavica, Gro-belno 118, Grobelno. KUPON Glasujem za: Uo^ MraviVeo aH ««r^i/nlkat Mofo 9ín«kot0Qin(0 aP Qin^lo^s_ uofo pedtaotnio ao p^^»"- i^g -__- PffllMEK:^_ _____ KRAJ M fO^mA ŠTEVILKA.. ____ FMilV. ■■ 0ATUWA0JS1VA: • e 6*,*> Wd« k» «e* naawL—wwtiiiiiiiMwnti*»'*»*^*».»! ••MMrr s^**«** 1 K i »nA « BOI^I ngiBwn ■ w «tgiei ffi*e 2t TTTiming panira, acig»» i»—t njf r*«» «MvaMtMi ««w. k« W MiMcv 9MM sMk MMtgrM Mtift n^t^» Mvivtfin« poért« UMoibte iMW^fcc» gnw^n» iMW«i a» »Mfc* Pfcw Banatu oc M » «M MHitok îtiWWdPW«** »«m M <4)6 M tel« Datum: Podpis; AdriaticSbventca ^^ ROŽICE IN CAJCKI V rože in coprnije so zelo verovali - 2. PrejSnji teden smo povzeli pripoved Fužlrjeve Gele, danes pa več o tem, kakšni so spomini Griljeve France. Najpr^ ji na misel pride »ro-žovo« maslo, »Ve§, na ^gospod-nico< (veliki šmaren) oziroma med malo in veliko mašo smo nabirali >ledin$âC0'. ki ji danes pravijo materina dušica, )kata-rinSčice< (ne vem, k^o se jim reče pravilno, sem že iskala po knjigah, a jih nikjer ne najdem), kamilice in Se nekaj rož in jih opekli na svinjski mastí. V tem maslu so bile rože, nabrane v času, ko imajo v sebi največ zdravilnih moči, torej v medmašnem času. >Rožovo' maslo je bilo nenadomestljivo zdravilo pri ranah, urezninah. Enkrat sem z njim mazala kravo, ki se je opraskala, ko je lezla čez plot. Vsa domača pomagala in >žavbe, ki smo jih pripravljali, so bila tako za ljudi kot živino. Sosed mi je pravil, da je redno užival nariban ga-bez, ne vem točno, za kakSno bolezen že, a preživel )ih je krepko čez 90. Tako da mu je že dobro del, danes pa pravijo, da je škodljiv v velikih količinah, tako da sem tudi sama bolj previdna pri uporabi. Ga pa uporabljam za skiepe. Na svinjsld masti ga prepražim in nato polagam na boleče dele. Za prehlad so včasih pili>žofe< (Žajbelj), materino dušico, kamilico in »lipoc Oipo). Ta je dober za potenje. "Rjdi bezgove jagode so sušili in jih uporabljali, kadar so bili prehlajeni. Arnika je bila zelo zdravilna, tako v žganju tmašAN^i 8 * 12 k9 fiMMcno Dr. PIRMAT )2r/25Z3255,01/519 355^3 www.plrnat.8i k »Nnri«, U»w u Piše: PAVLA KLINER kot v čaju. ákarocel j< (rman) v čaju so pile bolj ženske, saj je bil za njihove stvari. Tavžen-Crože so namakali v žganje in pili za želodec. Prav tako zelene orehe. Divji kostanj v žganju je pomagal za ožilje. Joj. se spomnim, kako zelo so verovali v svinjsko mast. K nam je nekoč prišla neka ženska in >zagovarjala nad mast«. Nad mastjo je izgovarjala čudne molitvice in zagovore. To so bile neke coprnije, ki so čudežno delovale na bolnika. Ko se je namazal s to mastjo, je takoj ozdravel Sklepi so se mu pozdravili. Verjamem, da je mast sama po sebi res zelo zdravilna in bi ozdravel tudi brez zagovarjanja. A ljudje so veneli v takšne in dm^čne vraže. No. saj veš, človek se še danes ne pozdravi brez kančka bo^ e pomoči. Ko so kmetje sušili travo. to je biJo res naporno delo, povezano z vročino, so za od-žejanje vedno imeli v velikem loncu vodo, v katero so vrgli pelinove vejice. Ta napitek je bil na moč osvežujoč. Iz >ne-tečja« so gospodinje kuhale marmelado in jo dajale svojim dragim, če jih je kuhala vročina. Korenine «večnikav za katerega sem vknjigah odkrila, da se mu reče tudi svilničasti svišč, so kuhali kopel za otroke kopal. Se spomnim, ko mi je mama rekla: Odi (pojdi) nakopat svečnika, k bom puba (fanta) kopala<. Brat je bil res tako drobcen, ves suh. Mati pa je želela, da bi bil krepak. In to je kmalu postal. Joj, koliko brinjevega olja smo kot otroci morali spiti. Za gliste in če nas je bolel trebuh. Potem si sploh nismo upaii več povedati, da r^as boli trebuh, ker je bilo to olje zelo grenko. In če je dojenčke napenjalo, so jih s tem oljem mazali po trebuhu. Smrekovo smolo so si navezovali na križ. To se tudi spomnim, čeprav sem že veliko pozabila. Se danes verjamem v rože in jih vsak dan uporabljam v čaju. vsak teden pijem drugo vrsto zeliSČ. Mislim, da sem zaradi njih še čila in sploh lahko §e hodim. Zdaj pijem tudi te bolj nove rože, kot so ognjič, poprova meta... Zelo verjamem v moč kopriv, ki jih včasih nismo velika up> rahljali. Ne vem, zakaj, ko so tako zdravilne za veliko stvari, za kri čistiti, za revmo, ledvica in še krepilne so za nameček.« Griljeva Franca mIo vstjame v moc kopriv, ki jih včasih sicer niso vali-ko uporabljali. 4VT0 fOLA KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEC Pokličite na brexplačno telefonsko številko 080 20 86 Vprasaite la vse ugednesH, vse ostalo bomo uredili mU Ob vpisu v tecoi CPP pc^orlmo 1 uro praktične vožii{e* Tečaj CPP A-, B-« C-« D-, E- in H-kategoriJe v ponedeljek, 3« 3« 2008, ob 16. uri. wvrw.xscim-cel|e^l 20 INFORMACIJE - MALI OGLASI novi tednik ISCEMO TOPEL DOM Mimo! Na mestu vofjnolJa, povem vam. da ni lahko biti pol kovnica v Slovenski vojski, sploh ce imaš v vodu polno nevzgojenih otrocajev. (5302) Sem kapatanka podmornice Pasja radost. Moja naloga je spremljanje dogodkov po sonarju, za kar je potreben odličen sluh. Moji ublji tako zaznajo za girico, ki plava vmorju. (S301 ) Tale moja polkovnica je prav zatezana. Sploh ne ve veČ, kako je bhl mlad. Kdo bo stal na mes^, ko pa je okoli toliko zanimivih vonjev, ki jih je treba preveriti. (5259) Skupaj vsaj na sprehod Sončna sobota dopoldan. Pasji laiež spremlja sobotne obiskovalce zavetišča, ki so pripravljeni delček svojega prostega časa nameniti Štirinožnim varovancem. Najprej se oglasi en kuža, nato še drugi, prav kmalu pozdravi prišleke vsa pasja delegacija. Na bližnjem travniku zagledam majhnega kužka z deklico in njenim očkom, kako tekajo sem ter tja in raz-gibavajo noge. Na drugi strani se sprehaja starejša gospa s kužkom, ki jo na vse pretege skuša povleči proti mestu, ki ga je obiskal že kuža pred njim. Pomislim, da je zares lep pogled na sprehajalce kužkov. ki morajo Čez teden tičati v svojih boksih in upati, da se jih bo kdo usmilil in jim podaril nov dom. Pomislim, da še obstajajo ljudje, kljub kapitalistično in sebično usmerjeni današnji družbi, ki naredijo dobro delo brez pričako- vanja plačila. Pomislim, kako morajo biti naši varovanci veseli sprehoda, glede na to, da so hvaležni že za dotik in Čohljanjeza ušesi. Kmalu 5e jaz pospremim neučakanega kužka v naravo. Bolje rečeno, on odpelje mene na sprehod, saj hoče povohati vsak košček zemlje, travnika in ceste pred seboj in to v najkrajšem možnem Času. Pripelje Še en avto, iz katerega izstopi štiričlanska družina. O, krasno, zopet bo en kuža imel priložnost povohati svež zrak in občutiti prijetno tople sončne žarke na svojem kožuhu. Ne preteče veliko časa in mali kosmatinec že veselo stopicija ob deklici in fantu, mati in oče pa jih opazujeta 1er vsake toliko posežeta vmes. Morali bi videti izraz na dekličinem obrazu, ko se igra $ kužkom - toliko neprisiljenega smeha in volje do igre je v njem, da se Še meni nasmeji. Tudi mali kuža je zadovoljen, saj Joj, kako se mi smeji! Kaj se mi ne br, ko pa sem oUirožen 2 lefHmi dekleti! (52741 veselo skače naokoli in grize travo. S svojim štirinožnim sprehajalcem se odpravim v bližnji gozd, kjer srečava dobermana Gina, ki tudi uživa na dopoldanskem Saj dnjgače nisem tako sramežljiva in boječa, samo fotografa sem se prestralila. Če pa je imel friiuro kot ptičje straiilol (5300) sprehodu. Seveda imata oba kužka željo po igranju, kar pokažeta s skakanjem in la-ježem, a treba bo dalje. Obkroživa bližnji ribnik, ki se svetlika v ledenih kristalih, nato jo mahneva nazaj proti zavetišču. In srečava še enega obiskovalca, ki pridno sprehaja enega izmed varovancev. Danes je pa dober obisk, pomislim. Ko bi le bilo tako pestro in Živahno vsak konec tedna. Upam, da se bodo ljudje opogumili in podarili nekaj uric, predvsem pa delček sebe, tem prikupnim prebivalcem zavetišča. Več, kot nas bo, lepše bol Vabljeni torej v zavetišče Zonzani v Jarmovec pri Dramljah ob sobotah med 9. in 15. uro, seveda pa ste vabljeni tudi med tednom - od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro. Foiograiije naših varovancev so na ogled na spletni strani www.go.to/ zonzani. vaše klice pa pričakujemo na telefonski številki 03/749-06-00. NINA ŠTARKEL ®WD obvettlo naroenlcom Novega tecMka! NaroCnM Novega tsdrtfca bost« lahko rwočriSfce ugodnosti • à rrole.oglûse v Novem t^ťniku do io bes^^ in tetíliko no R^ "io Celje • Izkoristki izklKiCno $ sv«^ kartico, naročniško poi^tnteo oziroma z 05«bf>tm dokumantom naroMka Novega tadnfca. NeizIcorfMene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! mu^i.wi VOZILA PItODAM MfTSUBISHt pojan ^nin, bendn, 3 vrota, letnik 2005,45.000 Ion, Itcvinsko zděno barva, » wimn, klimo, vk'no naprava, 1634 (trn, 64 Xw, prodam. Cena pQdogGvoni.TeWoR|03) 5888-783. eeo RENAULT scenk 1,6, letnik 2066.158.000 km, prodom. Tolefon 7817004, 041 924466. dôô KUPIM OS£fiMI ovto, od letnika 2006, ki^Teb* fon 041766497. S22 STROJI PRODAM TROSILEChlevske90 gncio Krpan 30 Sip in silokombojn SK 80, prodam. Telefon 0418)4-244. 974 VRTNO knkwĐ,slwepo, sftkovinskfloh^, prodom. Telefon 545-2694. 97s TROSEK hlev^gix^ Sip, dvD pokončno valja, zo 1.900 FUS in nakkukicHU 6, hiMične noge, kol nov, prodom zo 2.300 EUR.TMn 040 466-529.é 107 PRODAM OBJEKT v 3. gradbeni fss, možnost širitve, hišno llevilko, ^ktriko, vodo, lost&n dovoz, zroven lesen v&end, 24 m\ dek-trika, voda, ogrevanje, WC, porcelo 2.526 m' v celoti zaz?dolno, možnost porcelGoje, uidovilo lokocija, 4 km do AC, izvoz Dmmije, ves don wioin legn, prodom zo 89.000 EUR ol po dogovo-ni.Tel8fon040l99-971. q7í ftŘO v Vezovju. 7 km iz Šftfltjwjo, 200 m od glavne ceste, 150 m^, no parceli Î.506 m\ prodam. Telefon 7817064. 641 924^66. 986 i^Bu □QPDSQEaD SDS Unli«i0va 22. Celit 034924222 vsak dan od 8.3Qđfl 13.00 ' odkup vase neprentičnnie •cenitve nepfeinienin •vpisiv zemljiško knjigo • sestava kupoprodajitih pogodb in urejanje petrebiK dokumentacije Bmé^m^ m ■ ■ p > ■ ^ŽŽ^Ž^—8 mmj bo varan« zatD mip^te nam. Telefon 041 60t SS5 KUPIM STAfiElšO hi», na relodji Cel jo-Vojnik-Lju-beino oli okolko, kupim za gotovino. Te^fon04î 672-374. 149 PARCELO, v Celju oli bííznjí ok^id, ni^o kupim. Ploalo v gotovini. Telefon 64Í 352-267. 148 HISO ali vikend porcelo, v okolM Celja, kupim zo gotovino do Í60.660 EUR brez posrednika. Telefon 04i 397-2U. 647 HI50, v Celju aH okofid, kupim zo gotovino. Pogoj je sončno lego. Telefon 631 309-555. 960 NAJAMEM DEUVNICO zo mirno obn naj&mem. Telefon 04) 622-700. 904 PRODAM ENO$($NO, komfortno opren^o stovre-nje, v Cetja, vseljivo (ez en mesec, prodam. Tele^n 031564^94. 390 SUET NEPREMIĆfllNC R€AL £ST4TZ SVET RS d.o.o. Enova Ocljc Livb*i»»«k« <«tT4 20 »ooc«u« 07/43« 00 60 fu • osy«to Î7 n mâHi: ^IjfiO^ svET-*i(pmMiehi«c.«i PRODAMO STANOVANJE him: ISS. Znedsir. bloka. povr. 56^5 m2. dv^to. itreien vpis v ZK. L ^^ 1393. CENA: 76.000 EUR PRODAMO HJS D Ufirt» cmtr IhU obn 2006.200 m2, K^P^M. nreeld 400 m2. lepa lokaciiel L i:g.'. 1971. CENA; 180.000.00 EUR LftM; novogr. Nla, neU> ttor povr. I3t m2. parala 900 m2, IV. gr. feza. Ibig 'a^: 2007. CEHA: 13t».aOO EUR PoUfla* S novozgr, liis, netc tlor. povr, 171.67 rn2. psfnle; od 7t6 do 823 cn2. III. gr. tazB. Ljto iz^ 2007. CENA: od 12E.406 ^R řcuívú, novogr, 3 morg. varčne Nše. 131.96 m2 biv. povr, pvc ; 3&S. 419 'm 449 mZ IV. gr. fsza. L Í7g.: 2006. CENA: od 133.BUI EUR Sunovenia. túla tn 2í9d1jívs zemijiiû kupimo n znane stranke ÛVOlKPOLSOaNO stanovonje. v hku. 70 m^, 2. nodstropje, v 44ad^ropflem Ma. prodom za 90.000 EUR. T^fon 040862-717. 966 ENOSIKNO stOAOvoflje, v S. nodstropju do-novanjske stovbe, v2o(cu, prodom. Gotovina, Telefon 641 564-251, 710-3290,zve(er. 99599e KUPIM DV0S06N0 ali tri$obt>a stattovonje nu jtKi kupim. Plodio v gotonni. Telefon 031 321-946. 149 Podjele NT&RC. do«. Dtrekion Srečko Sroi PcKijetjeopravljđ Cdsopisno-záložruSko. radija in ager^-cljsko-tržno dejjvnost Kaslov:{^esen)ovdl9.3000cel]e.ietdon (03)4225190. fax: (03) 54410S2, Noví tednik iz^ja vsak torek in petek, cena torkove^ izvoda je 0»81 EUR petkovega pa \,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Velei. Naročome: Majda KlanSek. Mesečna naročnina je 730 EUR. Zâ tujino je letna naročnina 160 EUR. $^e^ďUca transakciiskega račú-na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto grafij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.» Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor Ivo Oman. Nov: tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 83% davek na dodano vredrrosl. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: TatfanaCvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik íoloerafÍ|e: Grego/ Katič. Računalalški prelam: Igor ŠarUti. Andreja Ižlakar. ObUkc»vanje: wsvw.minjadcsign.coTn Email uredništva: rednik€*m rcsi: E-mail tehničnega uredništva ietinika.tednik€^nt rt.si MIMOCCLJE Odgovorna urednita: Simona Brglez Urednica informalivnega programa: Janja Intihar E-mail: radÍo@^nt-rc.sí. E-mail v studiu: info^radiocelje.com UlUONISTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko. Spela Kuralt, Rozmari Petek. Urâka Selišnik. Branko Siamejčič, Simona §oliniČ, Dean Šusier. SaSka TerŽan Ocvirk AttEMCMA Opravlja trlenje og^asnw prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nu£ ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac. Viktor Klenov!$ek» Alenka Zapu.b, sloro 10 dni, prodom. îeMon (03) 5772-335. aer PRAŠIČA, lúkegQ približno iOO kg, knnlje-2 domoto hrano, prodam. lelefon (03)5791-225. 9â9 BIKCA simenioko, ležkego 150 kfi, prodom. Tebfon 5740-573. 997 TELICO sinwitaiko. brejo 7 mesecev, pm* dom. Telefon 5732-030. k KUPIM KRAVO ZQQkoibpinra.TeWni(03) 5823-404,040647-223. $106 PRODAM SENO in otGVQ, v nosulu, prodom. Telefon 041 598-275. as? TRAVNO »ložo v boloh ptodom. Telefon (03)5709-155. 225 DVE noklodolki suhe krme prodam po ugodni leni. Telefon (03) 5796^98. 936 DOMAČE vino, belo In rdeče, prodom. Telefon 041392-047. dS3 OREHE, lumene, prodam, cera 5 EUf^l kg. Telefon031 806-146. 976 SlAMO v okroglih boloh prodom. Te^n 041 746-592. 9ei OSTALO PRODAM TRI ovce z mbdiâ in prešo, ttm, no komen, pfodani.Telefon5481-769. 951 OPPAM PRIKOLICO zo kompironje, zo 6 oseb, v AC Ropo», Nerezine, ro otoku Lošinj, od-dam.Te[efo^78^7004,041 924466. 985 ■m 2 Iskreni lantje l&£e|o preprosta« zv» sta dekleta. Mno^ jih z&to pun« ce. pozabite ne razocarsniaterlih brez stroékov spoznajte. Tel.: 03/67 26 319, gôm: 031/836 376. U090U Qtiiaï*. ip. Ookn^ m PitaliL ZENÏÏNA povedovolnics Zmponie, Iq je uponjc v ljubezen povrnilo že već kol 10.00Đ osebam, posreduje zo vso sfo-rostfio obdobja, brezplocno zo mlojie ženske. Telefon (03) 5726^19. 031 S0M95. Ito^ Oresnâ; s. p.. Dolenja vos65,Pr^ld. n 30.000 posredovanj, 11.000 novth poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih 2 nato pomočjo. Letos kaze, da bo de več. Ženllna posredovalnice za vae generacije. Zaupanje» Dder^ja ves 65. Pi^bofd. 03/57 26 319, 031 SOS 495, 031 B36 378 mmim SUKOPliSUUA zoposfini. Mohor, d. o. o., Šortinovicew 11, Celje, telefon 041 648- 121. n NUBIMO orguiisrono enùzmoftsko delo. Telefon 070 813-801, (03) 7031-800. (KteiTwi, L p.. Penzije 145 o, Broslovte. D Zaradi širitve dejavnosti in povečenege obsege dela podietje SPD« zaposli naslednie sodelavce v proizvodnii: PEKA.POMOČNIKAPEKA, PREDPEČNIKAroEKSPEDITORJA. Možnost zaposlitve za nedoločen čas v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kotektivu. kjer so odlični poboji esebi>eBd razvoja in napredovenja. Prošnje pa^)/le na naslov SPD, d.Q.o.. Podlog 69, S311 &nipet9r. Intormaci-je na iel.§t.;041/393-002. V našik srcih si zapisan, čas te ne bo izbrisal, Čeprav spokojno spiš, z nami vedno še živiš. V SPOMIN 26. februarja mineva dve leti, kar nas Je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽE ŽOLGER iz Loke pri Žusmu 67 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigale svečko. Žena Jožeia in hčerki z družinama Š96 ZA?OSUM voiniko, C in E kategorije, zo mednorodni pomet. T^fon 041 647-665. Milon Obrez, s. p., Žegar 2, Prevor- jo, 835 ZAPOSUMO rrotokcrico oli nctokoi^o za delo v bhtroju v okolici Celjo. Možnost zaposlitve 20 nedoločen ćos. Peter Pi»k. 1 p.. Lopoto 17, Celje, r^efon 040 360- Objavliamo prosto deb^o mesto serviMfi naiiMstiuk vodja servis« 1 isobrasbe elektrotehnik - elelitroiiik« Delo je za nedoločen čas. Priiave sprejemamo na naslov AS O, d.o.o., Tmoveijska cesta 4a. 3000 Celie, telefon 03 42-60-700. ZAPOSUMO strojniko. TGM grodberui me-hcnizodjo Fefdinond Hercog, s. p., Tef re 8,3270 uy», telefon 0416Sm. L95 ZAPOSUMO vozniko komiono, C kotegorijo. Gradbeno mehonizocijo ferdincnd Hercog, s. p., levće 3270 Lesko, telefon 041653470. L^ ZAPOSUMO pomožneso delovco. Gradbena mehanizodjo Ferdinand Hercog, s. p., Tevće 8, 3270 Lciko, lelefon 041 653470. L9Ô Mednsrotitt» hni. bil. ed pen. • ptL od 8 Jtt do UJM on. Btofofl 03 4&4I«). Jikeni. d&o. Min. b(xsfctL44^30tnC«itL OÛO dobi dekle oii žensko iz Scvinjske doline, Id je vsaj eno lelo prijavljeno no Zovodo 20 zoposlovonje. Urod zo delo Zolec Gre zo dek) osebne osistenlke, ki obsega pomoc pn vsakodnevnih opmvv rLT^n041 627-936,(03)5717-613. YHD,Neube^rievo7,L^bljono. i2Q ZAPOSUMO dve doleti zo strežbo no Ro)-^em otoku. Zocetek delo: 1.3.2008. Plcfilo S EUR/uro. Telefon 03i 345-195. Onistvo Popoi Pn»enHko 88, Šentjur. 97S REDNO zaposlimo dva komerdollsta. Telefon (03) 424-2153. Posredništvo Donid Mlokor, s. p., Kidričevo giica 38,3000 Ce^ 990 Piszerija Bonrta v Zaicu zaposli PICOPEKA/KUHARJA. Delovni Ča&je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delo v prijetnem delowiem okoîiu in sprosče- nerr kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD« d»o.o., Potítog 59. 3311 Šempeter. Informacije natel.št.: 051/630-025. Pod svojo stre^ vabimo natakar^ (m^). Urejeni, komunikativni, pnj^i in visini oséú nudimo redno uposlifev v urej^ mm ot^olji^. stiïïiuîaiivno plačilo in mo^ nost stanovanja. Uniate. d.mtl INTURISTIČNO PODJETJE. AŠKERÚVAUUCA20.30QQCELJI ?mlH\ OÎLAVEC V SXLAOl^tl • Hi/l OPRA* VUA VSA POMQÍNA CELA V PROCESU PRDt> ZVOONJE IN Pf^OAJE. PRI SlUAĐI^EKiU IN PAKIRANJU eLAGA PRI NAKLADANJU IN RAZ KLAOANJU 8LAEA.; OOlOČ» ČAS. 8 MESECEV. 23 um. VI6RA0 TRGOVINA. POSfl^ODVANJE. PflOIZVODNJA 0.0.0. CEUE. KOCBEKOVA CESTA 30A 3202UUBEČNA (JPflAVLiALECSniOJAliDELOVNO MESTOCQJE M/l IZOELOVAfUE IMU(OV IN POUSIEIXOV. SPVOŠNO NASTAVUANJE STfîOJEV IN NAf^V IZVAJAHJE PREVENTIVNIH VZDRŽEVALNIH OEU ODLOČEN ĆAS. 3 MESEl^ 8.3.2008; TflENKWAL OER KAD AOVSKE STORITVE. 0.0.0. LiSKDŠKOVA CESTAH 1000 UUeUANA DELAVEC 8REZ POKLICA MONTER PV: OKEN • M/t MONÏÏR PVt OKEN (VGRADNJA n^l^VA); OOLO&N ČAS. 3 ME SECE. 16.3.2006; GMM mm ^PANC S.P.. ZGORNJA HUOINJA 85.3000 CEUE POMOŽNI MONTER VXNAiJFSISTEMIH U/t PO udt PRI MomA2i mm sistemov: oolo&n SAS, 3 MESECE. 23.3^008; A^ M0N7 ERVIN AR6U KOVA CESTA 61.3320 VELENJE VOZNIK TOVONRJAKA M/lV02NIKT0VDRNJA KA V MEDNARODNEM PROMETU: NEDOLOŽ ČAS. 27Í.2008; ERBA. TRGOVINA IN STORÍTVE. O.O.O.. OASliSKA CESTA22.3202 UJBE^ POMOŽNI OEUVEC POMOŽNA DELA V KUHINJI • M/t ČIŠ^NJE DELOVNIH IN FUNKCIONALNIH PRDSKIRGV V mm. KUHINJSKE OPREME, TRA14SP0RTNIH VOZIČKOV. GROBO ČI^NJE ]N SOflTIRANJE SfRVrRNf PÛMi POUUENJČ POMIVALAIH STROJEV. ROCNO POMIVANJE KUHALAE IN OGflEVALNE POSODE TER DELOVNIH PRIPOMOt KOV. m: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. Î.3.2006: SPiO^NA BOLNIŠNICA CEUE. ORIAKOVA UUCA 6.3000CEUE ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVAfJJE ZlOAR-TESAR- M/Ž;ZIDAR.TESAR; DOLOČENČAS. 3 MESECt 8^.2008; GRAOfiJE ^PLAN D.O.O.. DUCAHEROJALACKAS. 3000 CEUE SKLADIŠČNIK KOMISlDNAfl m(»ŠČN1K • M/l' RAZKLA* OANJE. NAKLAĐAUE, SOflTIflANJE BLAGA. STUEŽEA 3THANK V SKlAOâ^U.,..: DOLOČEN ČAS. 3 MESEI^ 2?.2.2Q08; ERA KOPLAS. D.OO.. VELEKIE' PE PROCENTER CEUE LAVA 1 D. 3000 CEUE STROJNIK VODOVODNI INSTALATER • H/i MONTAŽA VOOOVOONIH INSTAIACU; NEOOLD^ ČAS. 27iiODa; ESITEL PODJETJE ZA ELEKTRO IN STROJNE INSTALACUE TER TELEKOMUNIKACUE tir OSTALI STORnVE 0.0.0.. DELAVSKA UUCA 8.3000 CEDE MONTER CENTRALME KURJAVE • M/t MONTAŽA CENTRAU VfNUl • M/t PRIPRAVA NA VOŽNJO, VOŽNJA, UREJANJE OOKOMENTOV; NEDOLOČEN ČAS. lUmt GRATOURS PREVOZI • TRGOVINA D.O.a. §KOfJA VAS. §KOFJA VA3 30 C, 3211 SKOPJA VAS VOZNIK LAŽJEGA TOVORNEGA VOZILA • M/t NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TRGOVINSKEGA BLA6A RAZVOZ BLACA PO SLOVENU]. PISANJE POTNIH NALOGOV UR&IANJE tM]KUMENTACUE (OOBAVNICE); NEOOlOČEN ČAS. 29ÍJD08. MJUjPOWERO.O.a. PECEUE. STANETOVA UUCA 4.3000CEUE BLAGOVNI MANIPULANT M/t PRIPRAVA 81A-GA ZA ODPREMO. PREVZEM OLAGA IN SORTIRA* m BLAGA PO SKLADIŠČNIH POUCAH. SKRB ZA UREOITEV IN REO NA SKUOlSČNIH POLICAH IN V TRGOVINI. SfREMUANJE ZALOGE BLAGA IN ROK Uf 0RA6N0STI: NEDOLOČEN ČAS. 4,3.2008: MANPOWER O.O.O. PE CEUE. STANrOVA UUCA 4,3000 CEUE STROJNIK TGM M/t liPRAVUANJE TEŽKE GRAOBENE MEHANIZACUE: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, fi.3.2008; GRADNJE ŽVEPLAN O.O.O.. UUCA HEROJA LACKA B. 3000 CEUE VOZNIK KAMIONA • M/t' V02NIK KAMIONA. VOZNIK V CESTNEM PROMETU* DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 6.3 J008: GRADNJE h^EPUN 0.0.0. UJCAKEROJAlACKAa,300QCEUE VOZNIK KAMIONA • M/t VOZNIK KAMIONA. VOZNIK V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS. 3 ME^CE. 6.3ÍQ08; GRAOkUE ŽVEPUN O.O.O. UUCA HEROJA UCKA 8.3000 CEUE POMOČNIK PRODAJA • M/t' OaO POTEKA V TRGOVINI IN SKiAOlŠČU. OaO 06SEBA SKRB ZA ZAUIGO BUGA V SUAOIŠČl IN NA POLi-CAH TRGOVINE. RED IN ČISTOČO. BU^GO MORA Bm PRAVimO ZUIŽEND IN NEPOŠKODOVANO. PREVERJEn JE POTREBNO ROK UPORABNOSTI; NEDOLOČEN ČAS. 2912000; MANPDWEROO.O. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 ŒUE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA KOMERCIAUST M/t OOfiRO POZNAVANJE PROGRAMA TEHNIKE. SKRB ZA OB* STOJEČE STRANKE TER PRIDOBIVANJE NOVIH. VOOENJE KISLO^^E KORESPODENCE. POGAJA UA. PRIPRAVAPONUOfi. IZVAJAfilEMARKETIK ŠKIH AKTIVNOSTI, PLANIRANJE TER IZVAJANJE ANAUZ O REAUZACUl, SPREMLJANJE TRŽNIH RAZMER IN KONKURENCE; NEDOLOČEN ČAS. 9^.2008.' MANPOWER D.O.O.. PE CEUE. STANE TOVA UUCA 4.3DOO CEUE PRODAJNI INŽENIR SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE IN PRIDOBIVANJE NOVIH. OBISKOVANJE STRANK Z NAMENOM PREDSTAVITVE PROCRAMA PREVERJANJA KUPČEVIH POTREB. PREDU-GANJA REŠITEV, PRIOOeTTVE POVPRAŠEVANJA IN NAROČILA. OISTRIBLHRANJE PROJEKTOV. PRIPRAVA IN SODEUNJE NA SEJMIH. SEMINARJIH IN f^EOSTAViïVAH, • M/t NEDOLOČEN ČAS. 3.3,2000; MANPOWER OJJ.O.. R CEUE. STWÍt TOVAULICA4.3QOOCEUE KOMERCIAUST KOMERCIAUST • M/t PRODAJALEC TEKSTIUïlH ARTIKiOV. DIREKTNA PROOAJA NEOOLDČEN ČAS. S.3 .200S: BIO CLO B POOJETJE ZA TRGOVIM) IN TKRiZEM 0 0.0. NOVO MESTO. MALI SUTNIK 13. BOBO NOVO MESTO ElEKTRIKAR ENERGETIK ENERGETIK/ELEKTRONIK RAČIINAU4IŠKIH MREŽ • M/t ELEKTRO INŠTAUCUE; OOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. 18.3.2006; EPROMAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING. O.O.O.. KOSOVELO VA UUCA 18,3000 CEUE ElfKTROnHNIK ENERGETIK MONTAŽER DEUm V PROIZVODNJI MO^KI; MONTAŽA STRELOVOONE OPREME. IZSEKO VANJI KRIVUENJE. VUAČENJE PAKIRANJE' DOLO^N ČAS. B.3.200B; NERMI. PROIZVODNJA. TRGOVINA STORITVE. O.O.a. TRNOVEUSKA CESTA 2.3000 CEUE ELEKTROTEHNIK PROGRAMER AKTIVNE OPREME NATELEKOMUNI-KACUAH • M/Ž: PROGRAMIRANJE TELÍ R}NSKIH CENTRAL ZAKUUČEVAHJE TELEKOMONIKACU* SKIH OPTIČNIH AU BAKRENIH GRADNIKOV; DO LOČEN ČAS. n MESECEV. 1^3.2008; EPROMAR, RAČUN/^IŠKf IN^IRING IN MARKETING. O.O.O.. KOSOVELOVA UUCA 15.3000 CEUE ZDRAVST\ŒNITïHNIK PRDDAJALiC-S^OVALEC V SPECIALIZIRANI PRODAJAUyi • M/t PRODAJA. SVETOVANJE; OtaOČEN ČAS. 5 MESECEV. 3.3.2006; BIOTOPIC RAZISKAVE. RAZVOJ. IZOBRAŽEVANJE ZASTD-mi SVETOVANJE, POSREBOVAUE, STDRL TVl ORGANIZIRANJE PROIZVODNJE TRGOVINA. ZDRAVSTVENA OUAVNOST O.Oil.. CVETUČNA OUCA9.3QQOÍHJE GRADBENI TEHNIK OBDELOVALEC PROJEKTOV • M/t RAČUNALNI-SKA OBOEUVA ARHITEKTURNIH IN GRADBENIH NAČRTOV RISANJE TiKNIČNiH (GRAOBENIH| E^ENTOV V CAO »STEMO; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. I,3.20QB; GOlXERBtRO O.O.O.. ARHITEKTURA. PLANIRANJE. PROIZVODNJA. STORt TVl KIDRIČEVA UUCA24.3000 CEUE DELOVODJA • M/t DELOVODJA GRADBENIKA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. a3.200B; GRADNJE ŽVEPUN D.aO.. UUCA H^OJA LACKA 8,3000 CEUE GRAPICNI TEHNIK TISKAR I.. • KVAUTETNA PRIPRAVA IN IZVEDBA TISKA. PRIPRAVA IN NADZOR TISKA TER VODENJE EVIDENC, DORUAUE Oa IN NALOG OSKf^ mm, TEKOČE VZDRŽEVANJE. IN NADZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV • M/t OOIDČEN ČAS. 6 MESCEV, 13.3.2Q03; CE-TIS. GRAflČNE IN DOKUMENTACIJSKE STORITVE. OJ}.. ČOPOVA ULICA 24,3000 CEUE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK 'KOMERDAUST M/t SAMOSTOJNO »LEPA KOMERCIALNE POSLE 00 OOU)Č.VREDNOSTI (PREDVSEM NA NEMŠKO GOVOREČEM TRGU). SODELUJE Z OOBAVTTEUl. ZUNANJIMI INSTI-TUCUAMI. SPREMUA IN PREVEFUA KUPIŠ IN OOBAVTTEUE OBILJE STRANKI JIM SVE TUIE. SE POGAJA IN PRILAGAJA POTREBAM KUPCEV, VZDRŽUJE (^NOSE. REŠUJE KONFUKTE IN REK1AMAQJE.SKR6I ZA PREZENTACUO IN PROOAJO BLAGA TER VZORCEV.PISE POROČILA O M/U1KETINŠKIK DEJAVNOSTIH IN JIH ANAUZIRA. IZVAJA PREDPRODAJNE PROOAJNE IN PflPR& OAJNE AKTIVNOSTI-; OOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 16.3.2008; MARINESGOSTINSTVOINTRGOVINA. O.O.O. CEUE. TîHARJEÎA, 3221TEHMJE f^ipravnik - ikmmm zastopnik za OBMOČJE CEUA- M/t TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV; NEODLOČEN ČAS, t6,3i00a; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA O.O.O., PARTIZANSKA UUCA 13. lOOO UU8UANA EKONOMSKI nNNIK SALDAKONTIST KUPCEV • M/Ž: AŽURNO IN NA TANČNO KNJIŽENJE PLAČIL USKLADITEV TERJATEV IN ZAPIRAKJE ODPRTIK DOKUMENTOV. NAOOMEŠČAKJE REFERENTA ZA IZTERJAVO, REDNO OBVEŠČANJE NADREJENEGA Q MOREBITNIH TEŽAVMI...: DOLOČEN ČAS. 3 MESEC11.3.2006: SKUPINA TlIŠ, IfPRAVUANJE DRUŽB IN NALDŽB 0.0.0. RESUEVA ULICA 16.3000 CEUE TERENSKI KOMERCIAUST NA PODROČJU KOZMETIKE IN PARFUMERUE ZA ŠTAJERSKO • M/t SKRB ZA PROMDCU»E AKTTVNOSTI IN POSPE-^ANJE PRODAJE V DRimUAK. SPREMUA NJE ZALOG IN NAROČANJE ARTIKUIV: OOLOČEN ČAS. 12 MESCEV. 2BÍÍ008.' A6ENCUA M SERVIS D.O.a; POSLOVAmiCA UUBUANA IGRIŠKA UUCA t4.!000 UUeUANA ZDRAVSTVENI TEHNIK TEHNIK ZDRAVSTVENE NECE V 72 CEUE^RA VSTVENA POSTAJA ŠTORE • M/t OaO ZORA VSTVENEGA TEHNIKA V AMBULANTI: DOLOČEN ČAS. 12 MESE(^.27.Z.2008:Z0RAVSTVENI00M CEUE. GREGORČIČEVA UUCA S, 3000 CEUE TEHNIK TRGOVSKE AKADEMIJE K0MERQALNI2AST0PNIKM/t POSPEŠEVANJE IN PRODAJA BL4GA NA TERENU. RAZISKOVANJE TRŽIŠČA IN SPREMUENJE KONKURENCE. PORD-ČARIE KOMERCIAU. REZANJE REKLAMACIJ ...: DOU)ČEN ČAS. 3 MESECE UJ008; ERA KOPLAS. D.O.O.. VELENJE' PE PROCENTER CEUE. LAVA7D.3000CEUE UPRAVNI TEHNIK ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR • M/t OBVU OANJE SLEPEGA PISANJA NA RAČUNALNIKU IN PISALNEM STROJU. VOOENJE ZDRAVSTVENE AO-MINISTRACUE. EVIOENC. PISANJE PO OIKTAUI: DOLOČEN ČAS. 6 MESECV. 1.3 2006; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA 5. 3000 CEUE LESARSKI TEHNIK MIZAR • M/Ž; SAMO^JNO DELO Z MIZARSKIMI STROJI SPOSOBNOST mm POHI^A PO NAROČlUJ. DELO NA RAČUNj^IŠKO VODENIH STROJIH (CNCj. OELO Z RAZREZNO ŽAGO. VOUA DO DELA IN DODATNEGA IZOBRAŽEVANJA. ZA* ŽELENO ZNANJE AUTOCAOA; NEDOLOČEN ČAS, 8.3JOOB; RAVAGO PODJETJE ZA TRGOVINO. GRADBENIŠTVO IN STORÍTVE O.D.O.. OD ORAGI 1.3220^RE TURISTIČNI TEHNIK SVETOVALEC PRI PRODAJI TURISTIČNIH ARANŽ* MAJEV KRAJ DELA SO PE CEUE, PE SUlVENJ GRADED. ^ VELEKJE M/t SVETOVANJE PRI PRDDAJI TURISTIČNIH ARANŽMAJEV. OPRA VUAHJE REZERVACU. VODENJE EVIDENCE PLAČIL -J DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 27.2.2008: lURIKA TURIZEM. TURISTIČNA AGENCUA IN MEUAU^lCf. 0,0.0.. SLOVENSKA CESTA 51. lOOOUUBUANA TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE TEHNIK ZDRAVSTVENE NECE - M/t IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKOV V RAZUČNIH 6IXEIENSKIH STAILIIK NA VSEH PODROČJIH ZDRAVSTVENE NEGE V BOLNIŠNIC: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. I.3.2ÍI06; SPLOŠNA BOLNIŠNI-CA CEUE OBUmoVA UUCA S. 3000 CEUE STROJNI TEHNLK CNC OPERATER UPRAVUANJE STROJA. NASTA' VUANJE STROJA KORIGIRALE. MERJENJE. TESTIRANJE PRVIH KOSOV. DELO PO NAČRTIH. • M/t CNCOPERATER U^AVUANJE STROJA NA STAVUANJE STROJA. KORIGIRALE MERJENJE. TESTIRANJE PRVIH KOSOV. DELO PO NAČRTIH: NEOOLOČEN ČAS. 9.3.2008: MANPOWER D.O.O.. PE CaJE. STANETOVA UUU4.3000 CEUE VIŠJA STROKOVNO IZOSRAZOA NEPREMIČNINSKI POSREDNIK TELEFONSKA. ELE KTRONSKA iN OSEBNA KOMUNIKACUA S STRAIN KAMI. ORGANIZACIJA TER VOOENJE OGLEDOV NEPREMIČNIN. SPREMUAILIE KONKURENCE IN TRŽNIH RAZMER. ISKANJE NEPREMIČNIN. PISANJE OGU^DV. JAVNO NASTOPANJE. AO MINiSTRATIVNA DELA. M/t' NEDOLOČEN ČAS. 9.3.200B; MANPOWER 0.0.0. PE CEUE. STANE TOVA ULJCA4.3000 CEUE EKDNOMISTZA DENARNIŠTVO FINANCE, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVOOJA • M/t RAČUNOVODJA VTRGOVSKO SERVISNI DEJAVNOSTI; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. I.3ÍOOB; ALOJZ ŠKORJANEC S.Pj AVTO ŠKORJANEC. PROOAJA REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV. MARIBORSKACESTA116.3000 CEUE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST ORGANIZATOR DEU^ NA WC PROGRAMU • M/t NAVEZOVANJE POSLOVNIH STIKOV IN PROMO CUA POOJETJA PRIDOBIVANJE NOVIH IN SKRB ZA OBSnUEČE STRANKE. TRŽENJE IN PROOAJA STORITEV IN IZDEU(OV, OSEBNA OBRAVNAVA STRANK. PRIPRAVA IN OBDEUVA PONUDB. PR^ PRAVA POGODB. SPREJEM NAROČIL SKRB ZA DOSTAVO IN MONTAŽO. VODENJE EVIDENCt m PRAVA POROĎL^..' OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. U.2008: VIGRAD TRGOVINA. POSREDOVANJE. PRDI7V0DKIA O.OO. CEUE. KOCBEKOVA CESTA 3QA32D2UUBEČNA INŽENIR KEMIJSKE TIHNDLOGUE INŽENIR LABORATORUSKE MEDICINE II • PR^ PRAVNIK M/t SPOZNAVMJE POOROČU DELA KUNIČNE BIOKEMUE. HEMATOLOŠKIH PREISKAV. PRlPRAVUAUE MATERIAU ZA PREISKAVE ITO; DOLOČEN ČAS. 9 MESECEV. 1.3.200S; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE OBLAKOVA UUCA B. 3000 CEUE INŽENIR L/^ORATORUSKE MEDICÍNE S S^CUU: NIMI ďANJI II • M/t' SPOZNAVANJE PDDRDĎJ m KUNIČNE BIOKEMUE. KEfUTDLOŠKIH PREISKAV. PRIPRAVUANJE MATERIALA ZA PREISKAVE.ITD; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. UiOOB; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE, ODLAKD VA UUCA 5.3000 CEUE INŽENIR GRADBEMIŠTVA KOMERCIALIST M/tNAVEZDVANJEPDSLO\^IH STIKOV IN PROMOCUA PODJETJA, PRIDOBIVA ^E NOVIH IN »RB ZA DBSTTJEČE STRJUIKE. TRŽENJE IN PROOAJA STORfTEV IN IZDEUIDV. OSEBNA OBRAVNAVA STRANK. PRIPRAVA IN D& DELAVA PDNUOa PRIPRAVA POGODB. SPRUEM NAROČIL SKRB ZA DOSTAVO IN MONTAŽO. VODE NJE EVIDENCE. PRIPRAVA POROČIL OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. I.3.200B; VIGRAD TRGOVINA POSREDOVANJE. PROIZVODNJA D.OO. CEUE. KOCBEKOVA ^TA30 A. 3202 UUBECNA VISOKOŠOLSKA STOOKOVNA IZ06RAZBA VOOJA POSLOVNE ENOTE IN SKLADIŠČA • M/t NAČRTDVAKJi VOOENJE IN ORGANIZIRMJE POSLDVAUA iN (BA, NABAVA. PREVZEM IN PRODAJA BLAfiA. PRIPRAVAINIZVAJMJE MAR* KETINâUH AKTIVNOSTI; (»LOČEN ČAS. B MESECEV. mm, ERA KOPIAS. 0.aD. VOEKIE: PE AGR0INTEHNIKA.LAVA7D. 3000 CEUE DIPLOMIRANI FIZIÛTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZlDTERA/^VZDQUE-M/t DELO S STROKOVNEGA POOROLlA FiZlOTERAn-Jt' NmOČlN ČAS, 27J.2008.' ZDRAVSTVENI DOM CEUE. (^RČIČEVAUUCA 5.3000 COIE DIPLOMIRANI INŽENIR UBORATO-RUSKE BIOMEDICINEfVS) INŽENIR UBDRATDRUSKE MEDICINE S SPEDAL NIMI ZNANJI I • M/t SPOZNAVANJE roOROČU DEU^ KUNIČNE BIOKEMUl SPREJEM IN PRI> PRAVA BIOLOŠKEGA MATERIALA ZA PREISKAVE. ANAUZE URINA. BLATA SPUTVMA. LIKVORJA. HEMATOLOŠKE PREISKAVE ENCIMOV. PROTE INOV. UPlOOV; DOmČEN ČAS. 12 MESECEV, 27.2Í008; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. DBLA-KOVAUJCA5. 3000CEUE INŽENIR LABORATORIJSKE MEDICINE M'RI-PRAVNIK - M/t SPOZNAVANJE PDOROČU DEU KUNIČNE DIOKEMUl SPREJEM IN PRIPRAVA BIOLOŠKEGA MATERULA ZA PREISKAVE. MA-UZE URINA BUTA SPUTVMA. UKVORJA. HEMATOLOŠKE f^EtSKAVE ENCIMOV. PRDTENOV. UPIOCV; OOLCĆEN ČAS. 9 mm, I.3Í00B; SPLOŠNA BOUlŠNICA CEUE. OBLAKOVA ULICA S.3000CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA iVS) TEHNOID&PLANER • M/t SPREJEM IN OBDELA VA NAROČIL PIANIHANJE lATOBE DELOVN^A NALOGA. IZOEUVA TERMINSKEGA PLANA PRO-IZVDOftUE PO POSAMEZNIH FAZAH. IZOEUVA DELOVNEGA NALOGA S SPREMUAJ(^ OOKU-MENTACUa UNSIRANJE DDKUMENIACUE V PROIZVODNJO IN SPREMUANJE OBTOKA. INTERNO NAROČANJE REPRDMA^RIAIA, VODENJE. NADZOR IN OPTIMIZACUA ZALOG, PRIPRAVA LETNEGA PUNA PROIZVODNJE. EVIDENTIRANJE IN SPREMUANJE PROIZVODNIH KAPACITET. OPERA^VNO PIANIRANJE MATERIALA. OEiAV CEV. OflODU. NAPRAV IN KODPERACU, DOSm-NJEVANJE OZKIH GRL SPREMUANJE STONUE IZKORISTKA PROIZVODNIH ZMDGUIVOSTl SODELOVANJE PRI INVENTURAH. SODELOVAJE PRI IZVAJANJU IN KREIRAKiU DEL V SKLADU Z ISO STANDARDI. ZAVAROVANJE IZOEíKOV. OPEREME IN MATERIALOV PRS) POŠKODBAMI. KVAROM IN ODTUJEVANJEM. SKRO ZA POŽARNO VARNOST IN VARNOST TER ZORAVJE PRt DEUJ; NEDOLOČEN ČAS. 29.2.2008; MANPOWER 0.0.0. PE CEUE. STANETOVA ULICA 4,3000 CEUE DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA - M/t IZVAIANJE ZDRAVSTVENE NEGE V NEGOVALNI EKITI; DOLD^N ČAS. 5 MESECEV, ;.3.200B; SPLOŠNA BOLAIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA umtiui ONivERznrrNi diplomirani EKONOMIST POSLOVNI ASISTENT • M/t kftrd pretipkaVALE STROKOVNIH BE^IL (POUDAREK NA ŠTEVIKAK IN SIMBDUHI. OBČASNO TIPKANJE PO DIKTATU IN DIKTAFONU. SODELOVAJE PRI PRI PRAVI STROKOVNIH «)AOFV ZA IZDAJO REVU. KNJIG TER OSTALIH STROKOVNIH PUDUKACU. priprava OOKUMENTAOJE ZA JAVNE RAZPISE SOOaOVANJE m pripravi PROJEIONE in TEHNOLOŠKE DOKUMENTACUE. fTHOOBIVAKlE STROKOVNE LITREATIRE TER NOVIH OGLAŠEVALCEV, PREVAJANJE V ANGLEŠKI IN SLOVENSKI JEZIK. KOML^NICIRARJE S POSLOVNIMI PAR* TNERJL ORGANlZACyA POSLOVNIH DOGODKOV IN KONFERENC TAKO OOMA KOT V TUJINI; NEOO LOČEN ČAS, Z8Í.200B; MAPOWER 0.0.0. PE (aiE.STANnOVADUCA4.3000 CEUE UNIVERZIHTNI DIPLOMIRANI PRAVNIK Vlili PRAVOSODNI SVETOVALEC STROKOVNI StK DELAVEC M/ř PROUČEVANJE ZADEV. KI MU JIH DODELISOONIK PRIPRAVA STRCH(OVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČiTVi PRIPRAVA DDLDČTTVl PRIPLAVA OBRAZLOŽITVE ODLOČITVE; OOLOČEN ČAS, 24 MESECEV. 212.2008; VIÍJE SODIŠČE V CUU. PRE^RNOVA ULICA 22.3000 CEUE DNIVERZrimVI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA NABAVNIK M/t KOMUNICIRANJE Z OOBAVI-TEUI. ISKANJE NAJUGODNEJŠIH PONUONim POGAJANJA NAROČJMJE MATERUIA. SKRB ZA DBBEUVO NAROČIL Si^B ZA ZALO^ USKLAJE VAUE OEU S r^OIZVODNJD IPD.; NEOOLOČEN ČAS. 0.3.2006; MANPOWER 0.0.0. PE QUE. STANETOVAUUCA4.3000 CEUE UNivERzrrrrNi diplomirani ORGANIZATOR VODJA KADROVSKE SLUŽBE • M/Ž; VODENJE KADROVSKE SLUŽBE KADROVANJE. PRIPRAVUANJE KADROVSKIH PUNDV; NEDOLOČEN ČAS, UiOOB; SPLOŠNA BOU^I^ICA CEUE. OBUKOVAUUCAB.3000 CEUE UNIVERZITHNI DIPLOMIRANI mit NIRARHI^KTURE PROJEKTANTUDEIEŽBA NA POSIDVNII! SESTAI^ KIH. SVETOVANJE. STROŠKOVNA IN CENOVNA OIXNITEV PROJEKTA. IZBIRA MATERIALOV. PRIPRAVA lO&NEGA ZASNOVL PROJEKTIRANJE IN ZAKUUČEVANJE PROJEKTOV. M/t NEOO LOČEN ČAS. 9.3.2003: MANPOWER D.D.O.. PE CEUE. STANHOVA ULICA 4,3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽE-NIRSTROJNIŠTVA TEHNOUIG L • Hfî: NAČRTOVANJE IN IZDELAVA TEHNOLGUE 08DEUVE OBBELDVANCEV NA CNC STRUŽNICAH IN REZKAiNIH STROJIH: NEDOLOČEN ČAS. 4.3.20ûa VAUI. PRDIZVOONJA VAUEV IN UliTKOV D.O.O.. ŽEL£ZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPEQAUZANT ^LOŠNE AU DRUŽIN* SKE MEDICINE. ALI ZDRAVNIK Z DPRAVUENIM UCENČNIM IZPITOM ZA DELO V UIBULANTI SPLOŠNE / DRU&NSKE MEDICINE V ZD CEUE ZDRAVSTVENA POSTAJA VOJNIK • M/t' OPRA* VUAKJE OEU ZDRAVNIKA V AMBUUNTl SPlO ŠNEMEDIPNE PIXi MENTORSTVOM; NEOOLOČEN ČAS. 2U2008; ZDRAVSTVENI DOM CEUE, GORČIČEVAULICAS, 3000 CEUE ZDRAVNIK ^EDALIZANT SPLOŠNE ORUÎII^ SKE MEDICINE AU URGENTNE MEDICINE ZADEtO V AMBUUNT1 ZA NUJNO MEDIONSKO POMOČ V ZOISUE M/t OPRAVUARjE OEU ZDRAVNIKA SPEQAUZANTA POD MENTORSTVOM; NEDOLO ČEN ČAS, 27Z200B; ZDRAVSTVENI DOM CEUL GREGORČIČEVA UUCA 5.3000 CQJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIAUX SPIOŠNE/DRUŽINSKE MEDICINE ZA OEU] V AMeUUUfTI SPLD^E j DRUŽINSKE MEDICINE V ZD CEUE • M/t OPRA* VUANJE SPECIALISTIČNIH STORITEV V SPLOŠNI AMBULANTI; NEDOLD^N ČAS, 2U.20QB: ZORA VSTVENI DOM CEUE. GREGORČIČEVA ULICA 5. 3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST KIRURGUE ZDRAVNIK SPECIAUST ORTOPED • M/Ž; SPECIA* USTIČND AMBULjUmiO IN HDSPITALND ZORA VUENJE; NEOOLOČEN ČAS, 3.3.2006; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE, OBUKOVA UUCA B. 3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST GiNEKOLOGUE IN PORODNIŠTVA ZDRAVNIK SPECIAUST GINEKOLOGUE IN PORO DNIŠTVA - M/t SPEClAUSnČNO AMBUUNTNO IN OOmiŠNIČND ZDRAVUEUE; NEDOLOČEN ČAS. a.3.2D0B; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE OBUKOVA UUCA S. 3000 CEUE DOKTOR DENTAINE MEDICINE SPECIAUST MAKSILOFACiALNE KIRURGUE ZDRAVNIK AU ZOBOZDRAVNIK SPEDAUST MA KSlLJ}FACIAUiE AU ORALNE KIRURGUE WÎ: SPECIALISTIČNO AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZORAVUENJE; NEOOLOČEN ČAS. 27Z2008, ^DŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBUKOVA UUCA 5,3000 CEUE UE LAŠKO_ VOZNIK ŠOFER TOVORNJAKA • M/t PREVOZ BLAGA PO SLOVENJI; OOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2.3.200B; AVTOPREVOZNIŠTVO IGOR ROP. S.R. UUCA OF 2. 1433 RADEČE VOZNIK IN STROJNIK GRADBENE MENANIZA CUE - M/t VOZNIK IN STRUNÍK GRAOBENE MEHANIZACIJE. VOZNIK V CESTNEM PROMETU; NEDOLOČEN ČAS. 13.3.200B; MSVŽOHAR. STORL TVE IN TRGOVINA. D.D.O., TROBNI DOL 34.32M ŠENTRUPERT GRADBENI DELAN^C GRADBENA DELA - M/t POMOČ PRI ZIDARSKIH DELIH. ROČNO KOPANJE JARKOV. OSTAU POMO ŽNA GRADBENA DELA NA NIZKIH GRADKIAH.' DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV 16.3.2008.' GRAOBE* NA MEHANIZACIJA OARKO TRBOVC. S.P.. HUDA JAMAIS, 3270 USKO OBDELOVALEC KOVIN KUUČAVNIČAR • M/?: KO\^NAR - REZANJE VRTANJE, BRUŠENJE VARJENJE. KOVIČEKJE; OOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 13.2008; KOVA^ ^C TOVORNIK. S.P.. CESTA NA SVETINO 3B. 32?0LAŠKO SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA WEONESS MENTDR M/t'IZVAJANJE MASAŽ IN IZVAJAUE NUZORA NAO OPRAVUANJE VSEH WELLNESSSTORiïEV;OOLOCENCAS.8 MESECEV. 27.22D0B; ZDRAVlUŠČE UŠKO MEDICINA IN TURIZEM D.D.,ZDRAVIUŠKA CESTA 4,3270 LAŠKO FRIZER FRIZER • M/t MOŠKO ŽENSKO IN OTROŠKO STIŽENJE: DOLOČEN ČAS, 1 MESEC. 5.3.2006; BRIVSKO • FRIZERSKI SALON STANKA STANKA MESEC S.P. TRG 2,1433 RAD^E PEDIKER PEOIKER. M/t' IZVAJANJE PEDIKÚŘE; DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 27.22008; ZDRAVIUŠ^ USKO MEDIUNAIN TURIZEM O.O. ZORAVlUŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO MASER MASER II • M/t IZVAJANJE MASAt DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV; 27,02.2000. ZDRAVlUŠČE U-ŠKO MEDICINA IN TURIZEM D.D. ZDRAVlUŠKA USTA4.327QUŠKD ZDRAVSn^NI TEHNIK MASER \ 'U/Î : IZVAJANJE MASAŽ; DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 27.2.2008; ZORAVlUŠČE LAŠKO MEDICINA IN TURIZEM O.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK • M/t IZVAJANJE NEGE OBRAZA IN TELESA' DOLOČEN Čl^. 8 MESECEV. 27.2.2D08; ZDRAVlUŠČE UŠKO MEDIANA IN TURIZEM D.D. ZDRAVlUŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO ZOaOHHNIK ZOBOTEHNIK V ZO UŠKO • M/t DELO 20B0-TEHHIKA V ZOBOTEHNIČNEM UBARATORIJU; NEOOLOČEN ČAS, 212.2DQ8: ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO. KIDRIČEVA UUCA 5 B. 3270 UŠKD ZOBOTEHNIK PRIPRAVNIK V ZO LAŠKO • M/t DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 27.2.200B.' ZDRA VSTVENI OOM LAŠKO. KIDRIČEVA UUCA S B, 3270 LAŠKO PROFESOR RAZREDNEGA POUKA novi tednik ^Pdrza dela 23 PflCrfESÛR/4ca RAZRIDNECA POUKA U/l PO-uôevarie UČeNCV VI. TftIADL DÛLO^N US. 6 UmîV, 2?J.20Q8; JAVNI ZAVOD OSNOVNA ^OAMAILJAKA NEMCA flAOE^ SOISKA POTS. ]433PA()EČE inženir strojništva MCOPERATiRM/Z: KASTAVrTVUNCSniDJEV. kontrou numm mm, programira !ilE.fOSlU^AIL)EST1IOJU: 00L0£ENCAS.24 mm 8.3 J008: seu fUST PROIZVODNJA IN TRGOVINA. ZM., POCt^HIHEl 1.3270 U^KO diplomirana medicinska sestra (vs) DIPIOUIRANA MH)ICINSKA SESTRA V ZÛ RADE-ČE- M/l VODENJE CINDI PROGRAMOV IN OEIAV* NIC, DELO V ANTtKUAGUlACUSU AMBULANTI. DEUIV DTBDŠKEM IN SDISKEH DISPANZERJU. DEtO V PREVZGOJNEM OOMU îmtl OOIO^N ČAS. n MESECEV. ZORAVSTV^NI OOMRAOEČIUUCA OF 8.1433 RADEČE diplomirani fiziotsfiap£vt(vs| FiZíOTÍRAPEVT Nrt IZVAJAJDE ÎWAPIJÈ NE DIVOČEN ÍAS, 2U20D8: ZQRAVIU^E lA^ mmk iN TURIZEM0.0.. ZDflAVlUSKACESTA i,327Û LAŠKO univerzitetni diplomirani informatik VDDJA SLU28E ZA OflOANIZACUO IN INFORMA TIKO • M/Z; VODENJE SLUŽBA ZA ORGANIZACUO IN INFORMATIKO: NEODLOČEN CAS. 83J0QB: ZDIUVlUŠČE LAŠKO MEOlCINA IN TURIZEM O.D, Z£MAVIUŠKACeSTA4.3?70lAŠK0 univerzithni diplomirani pravnik REFERENT ZA KADROVSKE IN PRAVNE ZAOEVE . M/2: IZVAJANJE KADROVSKE PDUTIKE in PRAVNIH ZADEV; NEDOLOČEN ttë, 8.3^008; ZDRAVlUŠČEUŠKO MEDICINA IN TURIZEM D.O.. 20RA\^LiŠKA CESTA 4.3270 lAŠKO univerzrrmi diplomirani inže* nir gradbenika VDDJA PROJEKTA • WÍ SPREMUANJE iN NAOZ<^ NAD IZVEDBO PROJEKTANTSKIH STORITEV Z VIDIKA NJIHOVIH USKIAJENDSB Z INVESTTTORJEVIMI ZAIfTEVAMI IN ŽELJAMI, IZPOLUEVANJA POOODBCNO DOGOVORJENIH ROKOV T!R VSEBINE IN KVALITETE V SMISLU Ql> SEEAfUA CIUEV INVESTITORJA. SPREMUANJE IZVEDBENIH DEL PRI VSEH 801 DELIH OBJEKTA. ZUNAUE UREDITVE IN HIŠNIH PRIKLJUČKOV, SODELOVANJE PRI PDGAJAKilH S PONUDNIK) OZR. POTENCIALNIMI IZVAJALCI, VODENJE AOMINISTRACLIE V POSTOPKIH RAZPISA ZA IZfiOR IZVAJALCEV. T1AOZOR NAO GRADNJO, KI OBSEGA ZLASTI PR^ED GRADBENEGA DNEVNIKA IN OBRAČUNSKIH tZMER. SODELOVANJE PRI OPERATIVNIH SESTANKIH NA GRADBIŠČU. SODELOVANJE PRI NADZORU NAO USTREZNO KA* KOVOSTJO IZVEDENIH DEL VGRAJENIH MAT^V ALQV. PROIZVODOV. NAPELIAV.. ODLOČEN £AS. 7J.e01]8: RIMSKE TERME. KRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA. TURIZEM. D.O.O.. TOPUtE 1fl.32?2 RiMSKETDPUCE m MOZIRJE deuvec brez pokuca VOZNIK TOVORNESA VOZILA • M/t; PREVOZI BLAGA V CESTNEM PROMETU S TOVORNIM VOZILOM: GOLDCEN ČAS. 3 MESECI 2.3.2008.' TRANSPORT. JURJEVEC MATJAŽ S.P.. SPODNJE POBREŽJE 7 A. 3312 REČH^DB SAVINJI prodajalfc ZASTOPNIK • WÍ ^IFIANJE NAROČIL PRI 2NA NIH KUPCIH ZA OBJAVE IN D5IASE V PRODUKTU PODJETJA: PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU MOZIRJA: OOlOČEN ČAS. 3 MESECE, 23.3.2QDB; SLOVENSKA KNJIGA m., PODJETJE ZA PRODAJO IN OISÏÏIIBUCUÛ KNJIG. SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO. STEGNE 3.lflOQLlUBUANA natakar NATAKAR M/t' SAMOSTOJNO PONUJA IN STREHE RAZNOVRSTNE PUAČE, jedi IN SLAOIIÎ Z JEDILNEGA USTA iN PO ÍEL1AH GOSTOV. PRI-PRAVLJAIN POSPRAVILA MIZE jVSAKODNfVNO. POUBNE PRILOŽNOSTI 01 KAZNOVANJA)...; DOLOČEN B MESECEV, imm, CAFFi-TT^i^lC PREHRAMBENO INTRGOVSKO PODJETJE. Mt O.D.O.. SAVINJSKA CESTA 87 A. 3310 2ALEC frizer FRIZER • OaOVND MESTO MOZIRJE • M/t: VSA FRIZERSKA OEIA: 8ARVANJE. STRIŽENJE. FENIRANJE. UKANJE. PODAUŠEVANJE lAS; ODLOČEN ČAS. n MESEilV. 8.3JDflB; MITJA STORITVE in TRGOVINA O.O.O.. CESTA V MESTNI LOG 64. \m LJUBUANA kuhar KUHAR M/Ž; SAMOSTOJNO IN PO NAVODILIH PREDPDSTAVUENIH PRIi^VUA IN KUHA JEDI PO NAROCiLD ..J ODLOČEN ČAS. 9 MESECEV, 29.2ÍOOB; CAFFETHOPIC PREHRAMBENO IN TRGOVSKO PODJETJE, ŽALEC, 0.0.0. SAVINJSKA CESTA B7 A. 3310 ŽAUC GRAD BENI TIH NIK VODJA DBJEKTA • M/Ž; VODI PROJEKTE IN DELO NA OBJEKTIH PRI MONTAŽI MONTAŽNIH HIŠ IN OSTBEŠLI DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.2.2008; RIHTER MONTAŽNE GRADNJE O.O.O.. LOKE 4D. 3333 UUBNOOBSAVINJI UE SLOVENSKE KON Jl-CE osnovnošolska izobrazba RAZIAGAIEC OaOVND MESTO ZREČE • fífí PREKLADANJE in THANSPORTTRAUE MATERIA1A.0PRAVUANJE DEL Z ročnimi ORODJI; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8.3.2008: trenkiivau]£r KADROVSKE STORITVE. 0.0.1. LESKDŠK0VACESTA9£.10(H)UDBUANA ' osnovnošolska 1zûbraz8a BIAGDVNI MANIPUIANT • DELOVNO MESTO SLOI^NSKE KONJICE • M/t' PRIPRAVA BLAGA ZA PffllOAJO, POLMJENJE POUC. VOŽNJA Z VI-UČAHfEM; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. U.20QB: POSLOVNI SISTEM MERCATOR 0.0. DUNAJSKA CESTA 107. tOODUUBUANA NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 2 i£n DODELAVA PROFILOV • M^ FOJRANJE PVC PRORLDV. VARJENJE. ČIŠČENJE. VRTAUE IN RAZREZ PRDRLOV. ZLAGANJE IN PAKIRANJE. POOELOVANJE PROFILOV BG ODLIČEN ČAS. 6 MESEIÏV, 20.3Í008; KOPLASTEKSTBUZUA IN KONFiKCUA. O.D.O.. SLOVENSKE KHLIlCE. TOVARNIŠKA CESTA 13210 SLOVENSKE KONJICE ZIDAR aOARSKA DEA- M/t' ZIDANJE IN DMEtAVANJE; OOUIČEN ČAS, 12 MESECEV. 23.3.2008: KOMPA-NUASILKO. GRADBENIŠTVO iN STORITVE. O.O.D. ŠKALCE111.3210 SLOVENSKE KONJICE ZlOAR M/t; IZOELVA FASAD; NEDOLO^N ČAS. 23.3.2308; STRNAD SAMIMARINA HORITVE, PROIZVODNJA 010, KAJUHDVAULJCA 8.321D SLOIiïNSKE KONJICE ŽEUZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC • M/t' ŽELEZOKRIVSKA DELA; DOLOČEN ČAS. 12 ME^EV. 2.4.2008,' KOMPANIJA SILKD, GRADBENIŠTVO IN STORiïVl 0.0.0., ŠKALCE 11U21DSL0VENSKE KONJKÎ TESAR TESAR • M/t TESARSKA OELA; ODUREN ČAS. 12 MESECEV, 2.4.2008: KDMPANUA SILKO, GRAO BENI^ IN STORíTVE. D.O.D, ŠKALCE 111. 3210 SLOVENSKE KONJICE GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVK • M/t POMOŽNA G^DBE-NA DELA.' moČEN ČAS. 12 MESECEV. 2.4,200B; K0M^UASLLJ(0. GRADBENIŠTVO INSTORÍTVE. 010.. ŠKALCE 111,3210 SLOVENSKE KONJICE VARNOSTIlllK VARNOSTNIK (INTERVENT) • M/t' OPRAVUAWE INTERVENDJ IN OBHODOV VAROVANIH OBJEKTOV. VARNOSTNIK / VARNOSTNICA; NEIKlLOl^N ČAS. 27.2ÍD0B; HWA41ANG VARNOSTIH INŽENIRING IN VARDVANJE D.O.O, CESTA NA R05LD H J.32WZREČÍ OBDELOVALEC KOVIN OOOHAVA PROFILOV M/t' FOURAKIČ PVt PROFILOV. VARJENJE ČIŠaNJl VRTANJE IN RAZREZ PROFILOV. PODEOVAlilE PROFILOV BG. ZLAGAliiE IN PAKIRAUE: OOLJIČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.3.20Q8: KOPIAST EKSTRUZUA IN KONFEKCUA. 0.0.0. SLOVENSKE KONJICE. TO VARNIŠKA CESTA 2.321D SLOVENSKE KONJICE ORODJAR DODELAVA PROfILOV - M/l fOUR/UilE PVC m\iU VARJENJI ČIŠCEUE. VRTANJE IN RAďEZ I^ORLOV. PODELOVANJE PROHLOV BG. ZLAGANJE IN PAKIRANJE; DOLO^N ČAS, 6 MESECEV. 20.3.200B; KOPLAST EKSÏÏUZUA IN KONFEKCUA. O.OA. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 13210 SLOVENSKE KONJICE KUU&AVNIĆAR RAZREZ CEVI. VARENJE TER OSTALA POMOŽNA OEU PRI INSTAUCUl • M/t DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1.3.2Q0B: VIKK FRMC ŽNIDARKO S.P. OUCA TONETA MELIVE 5.3210 SLOVENSKE KOlillU STROJNI MEHANIK MEHANIK - M/t' POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE STROJEV IN DEIO PD NAVDDIUN VOOJE' NEDOLOČEN ČAS. 29.12008; MANPOWER O.OJ}.. PE QUE. STANETOVA UUCA4, ^00 CEDE varilec KUUČAVNIÍAR. VARILEC • M/t' VARJENJE KOVIN. RAZREZ MATERIALA. SESTAVA PRUIZVO-ODV: ODLOČEN ČAS. 12 MESESV. 27i JDfl8:D8fl •lOJUČAVNiČAflSTVD IN TRGOVINA RUOI KOVAČ. BORIÍT KOVAČ S.P. DOBRAVA Sa 3214 ZREČE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA PRODAJAliC • VZDRŽEVALE • M/I PRODAJA NAFTNIH DERIVATOV, TRGOVSKEGA BLAGA. POMOČ V PRALNICI NA.BENC1NSKEM SERVISU - OMV SLOVENSKE KOUlCE: DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 27.2ÍOOB; JUNID MARKETING. KO-OPERACUA m., LIPTOVSKÁ UUCA M 321D SLiTVENSKE KONJICE RAZLAGALEC - DELDVNO MESTO V ZREČAR - M/t VZDRŽEVANJE 1N0USTRUSKIH STROJEV IN NAPRAV. OSTALA DEA PD NAVODILU NA[> REJENEGA; DOLO^ ČAS. 3 MESECE. 8.3.2008; TRENKWALOER KADROVSKE STORRVl 0.0.0. LESKOŠKOVA CESTA O E. 1000 ULIBUANA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/t VOZNIKTOVORNJAKA V MEONAR& ONEM PROMETU. VOZNIK V CESTNEM PROMETU: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 8.3Í008.' HALOtAN TRGOVINA, STORITVE, PROIZVODNJA d.aO., ULICA DU^A JEREOA 3. 3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC - DELOVNO MESKI SLOVENSKE K» U ICE • M/t PRGOAJA TEHNIKE IN GRA08ENEGA MATERIALA: ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1.3.200B; POSLOVNI SISTEM MERCATOR DJ].. DUNAJSKA CESTA 107.10170 UUBUANA STROJNI TEHNIK EKSTRUOER - M/t PRIPRAVA MEŠANIC PO RECEFT1IRI IN DOZIRANJE MATERIALA. NASTA VITW, DPRAVUANJE IN KONTROU DELOVANJA STROJEV, VODEUE PREDPISANE TEHNIŠKE OOKDMETnACUE; ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 20.3.2008: KDPIAST EKSTROZklA IN KONFEKD-JA. O.O.D.. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2.3210 SIO^NSKE KONJICE ELEKTTiOTiHNIK VARNOSTNI TEHNIK - M/t MONTAŽA PROGRAMIRANJE ALARMNIH. POŽARNIH. VIDEDNA^ ZORNIH SISTEMOV iN MEHANSKE ZAŠČITI' NE OOU)^ ČAS. 3.3.2008; HWA^ANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE O.O.D. CESTA NA ROGLD n J. 3214 ZREČE KEMUSKI tehnik EKSTRUDER m/t PRIPRAVA MEŠANIC PO RECEPT1IRI in DOZIRaiE MATERIALA. NASTAVITEV, OPRAVUANJE IN KOVTROLA DELOVANJA STROJEV. VODENJE PREDPISANE TEHNIŠKE DDKUMENTACUE; DOLOČEN ČAS. G MESECEV. 20.3.200B: KDFIAST EKSTRUZUA IN KONFEKCIJA. 0 0.0. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2.32^D SLOVENSKE KONJICE univerzithni diplomirani pravnik VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC • STROKOVNI SOOEUVEC • WÍ VIŠJI PRAVOSODNI SVETUVA-LÍC - STROKOVNI SOOEIAVEC: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. U.2008; OKROŽNO SODIŠČE V CEUU; DKRAJND SODIŠČE V SLOVKOfillCAK, MESTNI TRG 8.3210 SLOVENSKE KONJICE univerzitetni diplomirani INŽENIR kemusketiknologue SAMOSTOJNI TEHNOLOG - h^t SPREMUANJE IN UVAJANJE TEHMROŠNH NOVOSTI. PROJEKTIRANJE TEHNOLOGUE IZDELAVA VZORCEV. PROTOTIPOV. RECEPTUR. TEHNOLOŠKIH NAVODIL DOIDČEN ČAS. B MESECEV. 20.3 JIBIfi: KOPLAST EKSTRUZUA IN KONFEKCUA. D.O.D.. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SLOVENSKE KONJICE univerzitetni diplomirani ekonomist SAMDSTOJNI TEHNOLOG - M/t SPREMUANJE IN UVAJANJE TEHNOLOŠKIH NOVOSTI PROJEKTIRANJE TEHNOLOGUE. IZDELAVA VZORCEV. PROTOTIPOV. RECEPn^R, TEHNIŠKIH NAVODIL OEIO V PROJKTNIK SKLIPINAH; IHJLO^ ČAS. 6 MESECEV. 20.3ÍOOB; KOPLAST EKSTRUZUA IN KONFEKCIJA, 0.0.0. SLOVENSKE KONICE T& VMNIŠKA gSTAZ. 3210 SLOVENK KONJICE UE ŽENTJUR PBI CELJU osnovnošolska izobrazba PIHAGANJE GIPS PLOŠČ IN ARMST.- M/t' NEOt^ LOČEN ČAS, 13.3^03; POLAGANJE GIPS HDŠČ ANDREJ KAVKA S.P. UUCA !. CEUSKE ČEIE 22. 3230^mR VOZNIK TOVORNJAKA - M/t M!DNAROONI PREVOZI S TOVORUAKOM; NEOC^OlÏN ČAS. lUim, PREVOZ BLAGA IN OKREPČEVALNICA MIIAN OfiRE2 S.P. ŽEGAR 2.3282 PREVORJE natakarski pomočnik NATAKAR M/t STREŽBA ALKOHOLNIH IN BHE-ZALXOWXNIH PLIAČ; NEDOLOČEN ČAS. 6JÍ008: ZlOOPROF. GRADBENIŠTVO IN STORITVE. O.O.D.. UUCA DUŠANA KVEDRA 20.3230 ŠENTJUR izvajalec suhomontažne gradnje MONTER SUltOMONTAŽNIH IZDELKOV - M/t MONTER SLIHDMONTAŽNIH IZOEIXOV; NEDOLOČEN ČAS. 31.3.20DS; GRADBENIŠTVO in TRGOVK NA SITER. ZAKUJČNA GRADBENA DELA. D.O.D., QRAMUE13C.3222DRAMLJE cvhličaa CVETUČAR. ARANŽER • M/t ARANŽIRANJE. PRIPRAVA ZA PRODAJO BLAGA; DOLOČEN ČAS, g MESECEV. 8.3.2008: PREVOZNIŠTVO - VRTNARSTVO VALNER STANISLAV VALNER Si. VODRUŽ IA, 32^ ŠENTJUR avtdmekanik UU(ANIZER M/t MONTAŽA, CENIRIRANJE. AMANJŠA PDPRAVlU. AVTO PRANJE: DOLOČEN ČAS. 12 ME^EV. 1.3.2008: PROTECT SERVIS MlUN GABERŠEK Sf. CESTA Lf DNA DOBROTIN-ŠKA27,3230 ŠENTJUR frizer FRIZER -M/t' FRIZER; DOLOlÏN ČAS.B MESECEV. 2.3.200B; FRISRSTVD NATAŠA NATAŠA 6EVC S.P.. ŠKARNICE3.3224 OOBJE PRI PLANINI srednja pokulma izobrazba DELO V F^OIZVODNJI OBNOVE GUM • M/t PRE-GUD IN PRIPRAVA GLIM. ZLAGANJE, BRUŠENJI ODLOČEN ČAS. 12 MESEIH, UiOOS; PROTEÍT SERVIS MILAN GABERŠEK S.P., CESTA LEONA 00BRDT1NŠKA 27.323D ŠENTJUR POLAGALEC PLOŠČIC M/t PQLAGANJEPLOŠČIC. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.3.2008: VZDRŽE-VAUiA DELA MARJAN PEKOŠAK S.P. STOPČE 21. 3231 GROBELMO inženir lesarstva KOMERCIAUST - TEHNOLOG • M/t NAKUP IN PRODAJA LESENIH I^EIKOV; NEODLOČEN ČAS. 13.2008; Tf POS^EONIŠTVD, TRGOVINA IN SVE TOVANJE D.aD. CESTA LEDNA DOBROTINŠKA 9. 3230 ŠENTJUR doktor medicine ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE AU ORUŽ]N^ MEOIQNE 2 ZAKUUČENIM SEKUNOARUEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVNICI - M/t' ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI; NE-OOLJI^N ČAS. 7.4.2QDB; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR UE ŽJWAME PRI JELŠAH delavec brez pokuca SAMOSTOJNA DRACAENA OELA-M/t MONTAŽA VGRADNIH DELOV; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. IB.3.20D8: MONTAŽA VGRADNIH DELOV. POSLOVNE STORITVE. OXMA ASEEVA S.P.. KIDRIČEVA LIL1CA36.3250 ROGAŠKA SLATINA nižja pokucna izobrazba {00 a let) PRALEC VOZIL VULKANIZER - M/t PRANJE IN ČIŠČENJE VOZIL ROČNO IN STROJNO. MEUA VA PNEVMATIK.' DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 20.3J008; GRADBENA MEHANIZACIJA IVAN FER^ S.P.. SV. FLORUAN 58. 3250 ROGAŠKA SUTINA strugar STRUGAR- M/t' STBUŽEKJEIZOUKDV PO NAČRTU; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1.3.2008; SOTINO. PODJETJE ZA STROJNO OPREMO, TRGOVINO IN INŽENIRING. 0.0.0. CESTE 76.3252 ROGATEC prodajalec SKL^DIŠNIK NA ODDELKU 2lVIL • M/Ž; PREVZEM BLA&A IN SKLAOIŠČEUE,' DOLOČEN ČAS. B ME- SECEV, 27.2 J0QB; KERGS. PROIZVOOIÍIA CEMENTNIH m\m IN TRGOVINA 0.0.0. TR&ŠČE 12 A, 3250 flOCAŠKA SLATINA PRODAJALEC REZERVNIH DELOV M/t M OAJA IN NABAVA AVTOMOBILSKIH REZERVNIH DELOV TER OSTALO KAR JE POVEZANO S PRODAJO; tH}LOČEN ČAS, M MESECEV. ZBZ2D0B; ŽGAJNER S^VIS 0.0.0. SPODHIE SEČO^ 14. 3260R0GA$KASUT1NA TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZQIŠČNONEGOVALNE IZOEUE OELO V ŠMARJAH PRI JaŠAK • M/t TERENSKA DODAJA ZEUŠČMMiEGOVAUiIH IZDEUiOV: GaO POTEKA NA TERENU PO 60-SPOOINSTVIH, KlEfl SE VRŠI Pf^AVITEV IN SVnOVANJEPRI UPORABI SAMIH iZOEUíDV:NEODLOČEN ČAS, 3.3.2008.' MINO TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO. O.OJ). UUdUANA. TRŽAŠKA tXSÏAil, 1000UDBUANA NATAKAR NATAKAR M/t' STT^A PUAČE; DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 27X2006; BIFE PRI JANKU JANKO PEZCERŠEK S,P., DOBO\?C PRI ROGATCU 40 B.32S2 ROGATEC KUHAR KUKAH - M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI, UREJANJE BIFEJSKE MIZE. SKLU]IŠČENJE ŽIVIL ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 6.3.2QOB; TERME OUMIA O.O.. ZDRAVILIŠKA CESTA 24.3254 POC^ ČETHTEK diplomifuni varnostni inženir fvs) DIPLOMIRANI VARNOSTI INŽENIR • m/t' dpra VUANJE STROKOVNIH NALOG S pooročja VARNOSTI Ih ZDRAVJA PRI oeiu TER POŽARNE VARNOSTI NEODLOČEN ČAS. mm. JUSTIN STORm/E. TRGOVINA, INŽENIRING, O.OO. STFt ma CESTA 1.3250 ROGAŠKA SUTINA UE VELENJE osnovnošolska izobrazba SESTAVUALEC - MONTAŽER - DELOVNO MESTO VELENJE - M/t OEIDVNE NALIIGE: SESTAVDA-NJE MATERIAU. KOTiïROURANJE VGRADNIH DELOV KONČNIH IZDELKOV. SESTAVUANJE PAKIRNIH ENaT.RAZSTAVUAHiE IZDELKOV TER ČIŠČENJE IN POSPRAVUAUE DELOVNEGA MESTA; DOLOČEN ČAS, 6 MESEOV. 7.3.2008; TRENKWAiÛER KADROVSKE STDHtlVE, 0.0.0. LE^OŠKDVA CESTA 91 1000 UDBUANA RAZLAGALEC • DELOVNO MESTO VELENJE • m/t' DELOVNE NALOGE: PREKUDAIUE IN TBANSPORURAHIE MATERIAU DF^VLIAUE Da Z ROČNIMI ORODJI ÏÏR DSTAU OEU PO NAVODILO NADREJENEGA.' DDLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8 J.2008: TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE. aO.D.. LiSKOŠKOVA CESTA 9 E. 1000 UUBUANA UPAAVUALEC STUOJAII - OaO V VELENJU - m/ t DELOVNE NALOGE: IZOElOV/UilE IZDELXDV IN POUZOELKOV KA S7R0JD. SPLOŠNO NASTA-VUANJE STROJEV. IZVAJAUE PREVENTIVNIH VZDRŽEVALNIH DEL DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8.3.2008: TRENKVViUJlER KA0ROVSKE STO RirVE. 0.0.0. LESKOŠKOVA CESTA 9 E. 1QD0 UUBUANA VOZNIK AVTOBUSA • VOŽKJA IN SKRB ZA AVTOBUSE; DOLOČEN Čtí, 20.3.2DD3: IZLETNIK CEUE 0.0; PE VELENJE. ŠALEŠKA CESTA 1.3320 VaENJE delavec brez poklica UKER - M/t UKIRAUl ČISTI DEMONTIRANE IN REZERVNE Dai IZVAJA POMOŽNA OEU; DOLOČEN ČAS. B MESECEV, 8J.2008; VESNA STORITVE in TRGOVINA. O.O.D. LEVSTIKOVA CESTA 19,3325 ŠOLANJ POMOŽNI DEUVEC • M/t IZVAJA POMOŽNA OEU ČISTI IN DEMONTRA REZERVNE L^LE iPOUZOaKE IN IZDELKE). PRIDRŽUJE, VUAČI IN ODUGA DELE IN SKLOPE PRI ODPRAVUNJU NAPAK: DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 8.3Í008; VESNA Zmm in TRGOVINA 0.0.0, LEVSTIKOVA CESTA 13.3325 ŠOŠTANJ VOZNIK • hVt DOSTAVA BUGA PO SLDVENUI IN RAZNA DEU V PROIZVODIIL DDLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 27.I2008; FIN - KOM. STORITVE IN SVETOVANJE. DiLD. EfENKOVA CESTA 81.3320 VELENJE ŠiVILUA - N/t ŠIVANJE. POMOČ V PRALNICI IN ČISTILNICI; OOlOČEN ČAS, 12 MESEÍÍV, 23.3.200B; f in -KOM. STORITVEIN SVETOVANJE, O.O.D., EFENKOVA CESTA BI. 3320 VELETUE POMDČNIK ZAKUUČN1R GRADBENIH OaiH M/Ž; KLEPARSKO KROVSKA DELA IN HIDRL^ IZDLACUE' NEDOLOČEN ČAS. 6.3.200B: SKH STAVBNO KUPARSTW. HIDRDIZOUOIE BOJAN ŠTANGLERS.P.. FLORJAN 25,3325 ŠOŠTA»LI voznik avtobusa VOZNIK AVTOBUSA M/t voznik AVTOBUSA: DDLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 27.2.20DB: APS. AVTOPREVaZNIŠTVD IN SERVISI 0.0,. KOROŠKA CESTA 84.3320 VELENJE avtomehanik AVTOMEHAMIČNA OEU • M/t IZVAJANJE VSEH VRST AVTDMEHANIČARSKIH DEL OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 27Í.2008: VEGRAO D.O. GRADBENO INOUSTRUSKD PODJETJE. STARI trg 35. 3320VELEMJE srednja pokucna izobrazba SKLADIŠČNIK VIUČARIST • M/t RAZNA OEU V SKUDIŠČU TRGOVSKEGA PODJETJA: NAKU-DANJE IN HAZKIADANJE BUGA {ROČNO IN Z VILIČARJEM ). IZPOIKIEVATUE SKUDIŠČNE OOKUMENTACUl PREVZEMI IN IZDAJE BLAGA V SKLADIŠČU: DDLOČEN ČAS.3 MESECE. 26.2.2008. ADECtO H,R. KADROVSKO SVEHilViUDE, D 0 0. PDDRUŽNItrA CEUE. DUCA XIV. DIVIZIJE 8.300D CEUE NATAKAR V BARU flENCIN^EGA SERVISA-Wt' NATAKAR V Mli BENCINSKEGA SERVISA; DOLOČEN ČAS. 5.3.200B; ROMANA OGRAJŠEK S.P; BS VELElilE GORENJE. PARTIZANSKA CESTA 15 A. 3320 VELENJE NATAKAR M/2:TOCEKJEHUDNIHINTOaiH NAPITKOV; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 27^.2038; MINI TRANS, PREVOZNIŠTVO INTURIZEM 0,0.0, T0PDLŠICAS5.3326 T0P0LŠICA VZDRŽEVALE C - DELO V S^LENJU • M/t DELOVNE NALOGE: VZDRŽEVANJE INDUSTRUSKIR STROJEV IN NAPRAV TER DSTAU OEU PO NAVODILU NADREJENEOA.' OOLD^N ČAS. 3 MESECE. I.3.2Û0S: TRENXWAlilER KADROVSKE STORITVI 0.0.0. LESKOŠKOVA CESTA 9 E. 1000 UUBUANA prodajalec PROOAJALEC- M/t PRODAJA. NEDOLOČEN ČAS. 27iiDfl6; FA OA GOSTINSTVO IN TROOVINA 0.0.0. UUBUANSKA IÎSTA 57. BOOO NOVO MESTO ŠIVlUA ŠIV1UA (ŽENSKA KONFEKCUA} M/t DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. U.20Q8.'VHA PROIZVODNO INTRGOVSKO PODJETJE. 0.0.0. REČICA 08 PAKI 1 8,3327 ŠMARTNO 06 PAKI elektromonhr MONHR ELfKTRIČNIH DMREŽU • M/t IZVAJA UE IN MDNTAŽA ELINSTAUOI; NEDOLOČEN ČAS. y.2008; PRETIŠ PRAZNIK. STORITVI PO^EDNIŠTVO, TRGOVINA. D.O.a. LOŽNICA 8 C, 3320 VELENJE elektrikar energetik ELfKTRDMONTER - M/t ELiKTROMONTER; DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 27.2.20D8; ATM SL AV-TOMATIZACUA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV. D.O.Os PREŠERNOVA CESTA »B. 3320 VEUNJE M0NTER4ERVLSER NLADIDIIH NAPRAV ELEK-TRO - hVt' MONTAŽA IN SERVISIRANJE ELEKTRO DEU HLADILNIH NAPRAV IN TOPLOTNIH ČRPALK: NEDOLOČEN ČAS. 23.3^008; TEHNOHUO DRUŽBA ZA PROIZVDDliia TRDINO IN STORITVE D.O.a. REČICA OB PAKI 2. 3327 ŠMARTNO 08 PAKI komerciaust KDMERCÍALJST - M/t PRODAJA IZOELiCOV IN STORITEV. SAMOSTOJNA OSKRBA OBHOJEČIH IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK. I^LAVA PONUDB IN OBOEUVA NAROČIL VODENJE IN ANAUZA BAZ PODAIXOV IB EVIDENC. ADMt NISTRATIVNA OEU V PISARNI; DOLOČEN ČAS, B MESECEV. U.2QD8: ERHART MARKEHNG, O.D.O.. VELENJE. KOROŠKA CESTA 29 B. 3320 VEUNJE ekonomski tehnik ADMINISTRATOR • M/t ADMINISTRATOR.' NEDOLOČEN ČAS. ^8.3iD0B; AVTO IGOR, SERVIS IN TDGOVINA. D.aO., ČRNOVA 33 K 3320 VELENJE strojni tehnik STROJNIK NA CMC STROJD • M/t IZVAJANJE ZAHTEVNIH DEL NA CMC STROJU: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, mim, VEGRAO 0.0. GRADBENO INDUSmUSKD PODJETJE. STARI TRG 35. 3320 VEUNJE akademski glasbenik kitarist UČTIEU KfTlM^E - M/t' POUČEVAUE KITARE: OOLOČEN ČAS. 27.2Í0QB; GUSflENA ŠflU FRAN KORDN KOŽEUSKI VELENJE. JENKOVA CESTA 4. 332D VELENJE UNivERzrrnNi diplomirani inženir strojništva SAMOSTOJNI KOMERCIALiST - NVt' RAZISKAVA TRŽIŠČA. PRIDOBIVANJE NOVIH OOBAVHEUEV. KAUlUUCUE CEN IN PRIPRAVA PONUDB..; DDLOČEN ČAS. 6 MESCEV. I.3JD06: ERA Kl> PUS INŽENIRING IN TEHNOLOŠKE STORITVI DJ3.0. VELQUE. PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE _UE ŽALEC_ osnovnošolska izobrazba NATAKAR M/t TOČENJE PUAČ; ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. I6.3ÍOOB; BAR TARA. NATAŠA HORVAT. S.P. PODLOG V SAVINJSKI ODUN111 i, 3311ŠEMPEIER V SAV1ILLSKI DOLINI TOČAJ - M/t' TOČENJE PUAČ IN TOPLIH NAPITKOV. ČIŠČENJI' NEDOLOČEN ČAS. 1B.3.2Đ0B; DNEVNI BAR IN TRGOVINA SEBI, TAVČAR BREDA S.P.. ZGDRUE GRUŠOVUE18,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI nižja pokucna izobrazba (D0 3im SKLADIŠČNIK • M/t' RAZKLADANJE BUGA fZ KAMIONOV IN NAKUOAUE NA KAMIONE Z VIUČARJEM. KOLIČINSKI PREVZEM BLAGA. KOMISIONIRANJE BLAGA OZIROMA PRIPRAVA BLAGA PO ff>6AVNICAH. VODENJE SKUDIŠČNIH ^mt SKRB IN ODGOVORNOST ZA TOČNOST ZALOa MANJKL VIŠKI, SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOST SKLADIŠČA. DOSTAVA BUGA STFAN-KAM Z KOMBINIRANIM TOVORNIM VOZILOM: DDLOČEN ČAS. 3 MESECE. .. SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC lesar DELO V PROIZVODNJI - M/t DELO Z LESNIMI \mm ENOIZMENSKD DELO V ODPOLOMSKEM ČASU; DDLOČEN ČAS, 3 MESECA 14.32008; EDIT STORITVE. PROIZVODNJA IN TRGOVINA, O.O.a. PODVRH 1.33Í4BRASL0VČE PEK PEK M/t' PEKA KRLIHA IN PECWA; DOLOI^ ČAS. 8 MESECEV, imm. PEKARNATRGDVI-NA UBUČ. CVETO UDUČ S.P. PONGR/^ 102 K 33020R1ŽE prodajalec ZASTOPNIK - OaOVNO MESTO ŽAlfC - M/t ZBIRAfLIE NARDĎI PRI ZNANIH KUPCIH ZA DB-JAVE IN OGLASE V PRODUKTU PODJETJA: PIRS. POTROŠNIŠKI VODNIK. DUD JE TERENSKO NA DBMOLlU ŽALCA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE 23J.2D0B; SLOV^SKA KUlOA 0.0.0. PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCUO KKilG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVa S^NE 3.1000 UUBUANA PRODAJALEC ŽENSKE KONfEKCUE V ŽALCU- M/ t PRODAJALEC ŽENSKE KONFEKCUE V ŽALCU: DOLDČENČAS. 12 MESECEV. 1.3.201)8; VETA PRC^ IZVOONO IN TRGOVSKO PODJEll O.aO. REČICA DBPAKI1B. 332} ŠMARTNO OB PAKI gradbeni tehnik DBRAČUNOVALEC GRADBENIH OEl- M/t KOM PLETNI OBRAČUN OBJEKTA BRANJE PROJEKTOV: HmiïtiH ČA^ 27ÍÍD0B; GRADIKOM GRAOBEND PODJETJE O.O.D, UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC GRADBENI DELOVODJA- M/Ž; VODENJE SKUPINE NA GRADBIŠČU. RAZPORDANJE DELOVNE SILE: NEODLOČEN ČAS, 27.2.2008; GRABIKDM GRA& BENO PODJETJE O.O.O.. UUCA IVANKE URAUEK 1.3310 ŽALEC gostinski tehnik VODJA GOSTINSKEGA LDKAU M/t VODENJE. STREŽBA DOLOČEN ČAS. 2722D0B; OCOM. POSREDNIŠTVO SUVICA SPOLENAK JjU(OP S.P. ČOPOVA UUCA a 3000 CEUE inženir gradbeništva VDDJA GRADBIŠČA - Wt' VODENJE IN IZVAJANJE DEL GRADBIŠČA NEODLOŽ ČAS, lU im: GRADIKOM GRADBENO PODJETJE 0.0.0. UUCA IVANKE URANJEK t. 331Q ŽALEC univerzitetni diplomirani ekonomist 'VOflJA FINANC M/t ORGANIZIRA, VODI IN NADZORUJE FINANČNA RAČl^ NOVODSKA IN OBRAČUNSKA DEUVDDI PUČIINI PROMET TER IZVAJA NAKA2IU. SKRBI ZA VODENJE INVESTTCU IN ZA REAU-ZACUO. ORGANIZIRA USKLAJUJE IN IZVAJA AKTIVNDSn IN OEU PRI PLANIRANJU STR& ŠKOV KNJIŽENIH V GUVNO KNJIGO. FINANČNIH mmiH UKREPIHZA USPEŠNEJŠE FINANČNO POSLOVANJE": HtmOČEN ČAS. 27^2008; ZAGOŽEN. PROIZVODNO IN TRGOVSKO POOJETJE. O.O.O.. CESTA 08 ŽELEZNICI 3.3310 ŽALE ZANIMIVOSTI te .S i ř4 Tî I': T ■ižl ^ I 9 * ''•ř S ^ » i !! o {^yíaturantsl^ p Ces .......... matatanti Maturantski ples 4.b razreda Šolskega centra Celje, programa medijski tehnik, je bil 1. februarja. Zadnja vrsta z leve: Jure Adam, Staš Tajnšek, David Avguštin, Mark Turk, Jernej Robič; druga vrsta: Tilen Držan. Rok Balžič, Peter Bezjak» Sidney Romih, Jure Smer-ke» Rok OjsterSek; prva vrsta: Sabrine Andrini, Monika Meéko, Maja Kezič, Barbara Kvar, razredničarka Barbara Škorc, Anja Pečnak, Monika Bačič, David Šurbek, Nino Žižek. Manjkajo: Natalija Operčkal, Gašper Blaj» Andrej Le-skovšek, Simon Pesjak, Blaž Šarlah, Branko AJeksovski. Kristjan Antunovič. Fotografije maturatov z vsemi imeni dijakov nam pošiljajte na Nov tednik, Prešernova 19, 5000 Celje ali po eiektronski poŠti tednik@^nt-re.j! (fotografije naj imajo čim večjo resolucijo). »Cartanjeff s kavico Ena od ljudskih modrosti pravi> da oče da največ svojim otrokom, če ljubi njihovo mater. Tega daru sta bila prav gotovo deležna otroka zlatoporočencev Anice in Ivana ČakŠa iz Žalca. Prav zato sta Ivi in Valerija, skupaj z otroki Ditko, Simono, Anžetom in Timonom, staršema pripravila veličastno zlatopo-ročno slavje, na katerem se je zbralo kar 135 svatov. Obred cerkvene poroke je bit v petrovški baziliki, opravil ga je pater Jože Rupnik» civilnega v dvorani Zadružnega doma Petrov-čepa žalski župan Lojze Posedel in matlčarka Zdenka Leber, medtem ko sta bila zlatoporočni priči isti kot pred pol stoletja, Jože Na-raks XD Martin Knišič. Anica se je rodila leta 1935 v Galiciji, kjer je preživela otroštvo skupaj s sestro, Izučila se je za trgovko ter se kot poslovodkinja v trgovini v Galiciji tudi upokojila. Ivan je sedem let starejši, rodil pa se je kot četrti izmed sedmih otrok v Roginski Gorci. Tudi on se je izučil za trgovca in se zaposlil v Galiciji, kjer je spozna} Anico. Ivan je zadnja leta pred upokojitvijo delal kot poslovodja Blagovnice Šempeter. Po upokojitvi leta 1990 sta se preselila v Žalec, kjer ju njuni potomci vsak dan obiskujejo. Še vedno dobrega zdravja z veseljem obdelujeta vrt. medtem ko sta delo v vinogradu prepustila sinu Iviju in snahi Suzani. Poleg lega Ivan rad šahira, dnevno prebere časopis, rad reSuje križanke in sudoku, medtem ko Anica rada pospravlja in kuha. ljubi pelje in »carta« svoje vnuke. Povedati pa je treba, da Ivan svoji Anici še vedno vsako jutro skuha kavico in pripravi zajtrk. Kot je zapisala njuna hči Valerija, je treba, Če hočeš vedeti, kaj je ljubezen, kaj pomeni imeti rad, poznati Anico in Ivana. TT Hitro, hKro mine čas... Na Izletniški kmetiji Lopan v Ločah so se zbrali nekdanji sošolci, ki so končali šolanje v Osnovni šoli Loče pred štirimi desetletji. Generacija, rojena leta 1952. To je dober letnik, so ugotavljali. Srečanje sta pripravila Stanko PetelinŠek in Ančka Lopan in zbrala veliko veČino nekdanjih sošolcev. Na srečanje jih je prišlo sedemindvajset, ki so obudili spomine tudi na pet že pokojnih sošolcev. Leta hitro minevajo, so ugotavljali in se dogovorili, da se bodo odslej namesto vsakih deset srečevali vsakih pet let, Srečanje se je začelo z dobrodošlico, potem se je vsak predstavil in povedal svojo življenjsko zgodbo,V štirih desetletjih se je nabralo veliko dobrih in veselih dogodkov in tudi mnogo težkih in žalostnih. Tokrat so dali prednost veselim. Pri tem jim je ta sobotni večer pomagal harmonikar Matej Vučina. EV Žalski hjpan Lxijze Posede! nazdravlja zlatoporočencema po opravljenem otiredu. www.novitediiik.comwirww.radiocelje.coin