RX D-Per III 19/1983 19831006,6 COBISS a VESTNIK ■IHIWMWIIIII ■ nuni lili— Ulil M Bi lili IIIIIIIHM« IIBlMIi lili—I «MMIlBilllli—IHWIII H ■ «H H'I I ■ V "7" 71-T~T~T'l-lin' Hillu Hill ll I II lil Hill I lili. !■ I 11H fflirirmWTilTmiH'TTlirfMliriTnTOini^ Glasilo delavcev sozd Merx Številka 6 — Leto lil — September 1983 Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc, Fanika Ilijaš. tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. :,g . v.c?;. ■ -..isr seass&emmmia-i'iiimiimn 11 miiU nimiimiiii—■Imn1 " i pmi i i niiiiim i m ' m Premalo posluha pri pedagogih za vključevanje šolske mladine v delo Lokacija bodočega regijskega prehrambeno-preskrbovalnega centra Foto utrinki z radgonskega sejma Zakaj ni zanimanja za nabiranje borovnic? udeležilo mnogo več ljudi, kot pa smo pričakovali. To je dokaz več, da je program kuncereje sozda Merx zaživel. Razstavni prostor naše del c v* c organizacije Avtotehnika je imel vedno polno obiskovalcev. Največje zanimanje je bilo za Tomosove motorne Žage, ki so jih morali imeti zgradi prevelikega »zanimanja« nekaterih obiskovalcev stalno pod nadzorstvom. Že na začetku letošnjega leta v sestavljeni organizaciji pripravili program za odkup borovnic. V akcijo smo letos prvič poleg lastnih kmetijskih zadrug in kmetijskega kombinata želeli pritegniti tudi šolsko mladino. V ta namen smo razpisali nagradni natečaj za vse šole /celjske regije, seveda s priporočilom Zavoda za šolstvo Slove-I ni je^oziroma njegove organiza-| cijske enote v Celju. Vsak, ki bi -sodeloval pri tej nagradni igri, bi moral nabrati najmanj 60 kilogramov borovnic, tisti razred ali šola, ki bi pa nabrala največ, bi dobila prvo nagrado, to je 10.000 dinarjev. V akcijo smo torej hoteli vključiti preko 60 osnovnih šol, vendar se je po naših obiskih v vseh šolah, pogovorih z ravnatelji in propagandi preko radia in Novega tednika na koncu odločilo za udeležbo v nagradnem natečaju samo 22 osnovnih šol. To pa še ni vse. Ko se je akcija približevala koncu, smo bili v sestavljeni organizaciji Merx zelo razočarani, kajti izkazala se je za neuspešno. Kljub vsem dogovorom se je od vseh 22 osnovnih šol odzvala samo osnovna šola Tabor, nabrala 60 kilogramov borovnic in dobila nagrado 10.000 dinarjev. Videti je, da imajo šole dovolj denarja, zato se ne vključujejo v akcije, ki bi jim prinesle dodatna finančna sredstva. Menim, da komentar ni potreben. Zadovoljni bomo, če bo ta sestavek marsikateremu peda- gogu »odprl oči«, da je takšna akcija samo v skladu s prizadevanji šole za vključevanje šolske mladine v delo ter da bi naslednje šolsko leto lahko po vseh šolah organizirali športni dan za nabiranje borovnic. Jana Mladenovič v Črna pika za INO iz Kutine Kljub podpisanemu sporazumu je Merx ostal brez dušičnega gnojila Po toči, ki je pred kratkim uničila obdelovalne površine naših kmetijskih delovnih organizacij, bi le-te nujno potrebovale določene količine dušičnega gnojila KAN. Kljub temu, da smo z proizvajalko tega gnojila INO iz Kutine podpisali samoupravni sporazum in tudi poravnali vse obveznosti, dušičnega gnojila KAN nismo dobili, ker je ravno v tem obdobju tovarna iz Kutine proizvajala blago samo za izvoz. Ravno ta primer nam pokaže, kako danes pri nas v gospodarstvu nihamo iz ene skrajnosti v drugo. Vsi se zavzemamo za večje sporazumevanje, dogovarjanje in vlaganje v razširitve proizvodnih zmogljivosti za zagotovitev zadostnih količin blaga, na .drugi strani pa nam vse to poruši nova situacija v gospodarstvu, ko si vse delovne organizacije prizadevajo za čim večji izvoz. To je prvi primer, pričakujemo pa jih lahko še več, morda tudi pri osnovnih prehrambenih artiklih. Na dan Merxa in dan kuncereje so nas na radgonskem sejmu obiskali tudi najvidnejši družbenopolitični delavci celjske občine in regije. Z nami so bili: Edi Stepišnik, predsednik SO Celje, Zvone Hudej, predsednik IS občine Celje, Emil Rojc, predsednik MS Z K in Jože Čeber, predsednik MS SZDL. Tako kot vsako leto je tudi letos na radgonskem sejmu prikazala svoj program dejavnosti naša članica delovna organizacija Dravinjski dom. Besedilo in foto: Jana Mladenovič PODATKI O OBJEKTU , skupna površina objekta v I. fazi skladišča skupaj objekt za sadje in zelenjavo skladišča hladilnice skladišče prehrambenega dela pokriti manipulacijski prostori tehnični prostori 14615 kv. m 10660 kv. m 3710 kv. m 600 kv. m 6350 kv. m 2365 kv. m 340 kv. m garderobe — umivalnice pisarne obrat družbene prehrane — kuhinja za pripravo 500 obrokov, jedilnica z 224 sedeži in manjša jedilnica s 16 sedeži 135 kv. m 850 kv. m 600 kv. m KONSTRUKCIJA: armiranobetonski montažni skelet tipa Ingrad FASADA: armiranobetonske montažne fasadne plošče tipa Ingrad in pločevinasti sendvič V zaprti dvorani radgonskega sejma je imel najlepši razstavni paviljon sozd Merx, saj je bil edini narejen v kombinaciji lesa z našo, rdečo barvo. Poleg tega paviljona s površino 100 kv. m je imel sozd Merx še zunanji, odprti prostor s površino 15 kv. m, na katerem je razstavljala Agrotehnika, in skupni prostor z Emono, na katerem je bil prikazan program kuncereje. S««.-.: MERK VESTNIK S77MA 2 SEPTEMBER 1983 Rezultati niso takšni, kot bi želeli Informacijo o poslovanju čla- Upoštevajoč visoko inflacijo ter nic sozda MERX za prvih 6 me- vrsto drugih težav zaradi zao-secev leta 1983 v primerjavi s strenega gospodarjenja, rezultati polletjem leta 1982 smo pripravili na podlagi podatkov periodičnih obračunov tozdov. Vsi podatki so podani v 000 din. v letu 1983 kljub indeksnemu dvigu niso bistveno boljši od lanskih. Visoke obresti zaradi investicij in zalog, upadanje fizične CELOTNI PRIHODEK (cp) je znašal v prvem polletju leta Celotni prihodek članic sozda 1983 11.006.333 din, kar je za proizvodnje in storitev, povečanje stroškov in družbenih obveznosti ob spremljajočih uprav-no-administrativnih ukrepih v gospodarstvu v največji meri vplivajo na to, da rezultati niso v celoti takšni, kot bi želeli. 31 % več, kot je znašal CP v polletju preteklega leta DOHODEK Dohodek v sozdu v znesku 1.452.672 din in je za 38 % večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Dohodek prehiteva rast CP za 7 indeksnih točk. Najvišja rast dohodka je dosežena v dejavnosti kmetijske živilsko-predelo- valne industrije (ind. 158), sledi dejavnost blagovnega prometa, ' medtem ko dejavnost gostinstva dosega rast (ind. 131). Dejavnost 30. 6. 1982 30, 6. 1983 IND , % 82 % 83 Kmet. živ. predelov, industrija 1.813.705 2.445.234 ’ 135 21,75 22,31 Blagovni promet 6.098.717 7.943.466 130 73,13 72,46 Gostinstvo 427.369 573.416 134 5,12 5,23 Skupaj dejavnost 8.339.791 10.962.116 131 100 100 DSSS SOZD 34.421 44.217 128 - - SKUPAJ SOZD 8.374.212 11.006.333 131 . — PORABLJENA SREDSTVA din, kar je za 30 % več kot v ena- naraščala za 1 ind. točko poča- Porabljena sredstva v prvem kem obdobju lani. sneje od rasti celotnega prihodka polletju 1983 znašajo 9.550.575 Porabljena sredstva v sozdu so Dejavnost 30. 6. 1982 30. 6. 1983 IND % 82 % 83 Kmet. živ. predelov, industrija 1.579.321 2.075.331 131 21,63 21,79 Blagovni promet 5.464.104 7.094.862 130 74,82 74,48 Gostinstvo 259.410 355.645 137 3,55 3,73 SKUPAJ DEJAVNOST 7.302.836 9.525.838 130 100 100 DSSS SOZD 17.912 24.737 138 SKUPAJ SOZD 7.320.747 9.550.575 130 - - MATERIALNI STROŠKI enakega obdobja v letu 1982. (ind. 96). Močno so se povečali izdatki za Dnevnice so višje za 12% in Materialni stroški skupaj so v varstvo pri delu (ind. 160), stro- znašajo 722 din, medtem ko so “sozdu večji za 34%. Porabljene ški za reklamo in propagando stroški povračil za prevoz na delo surovine in material znašajo znašajo 3.728 din (ind. 89), iz- višji za 10 % in znašajo 8.741 1.286.224 din oz. 34% več od datki za reprezentanco 2.121 |din din. Dejavnost 30. 6. 1982 30. 6. 1983 IND % 82 % 83 Kmet. živ. predelov, industrija 234.383 369.904 158 22,68 25,81 Blagovni promet 634.610 838.606 134 61,4.1 59,21 Gostinstvo 164.364 214.682 131 15,91 14,98 SKUPAJ DEJAVNOST 1.033.357 1.433.192 139 100 100 DSSS SOZD 16.509 19.480 118 SKUPAJ SOZD 1.049.866 1.452.672 138 — — Članice so dosegle ob polletju 49,8 % letnega plana, oz. so polletnega presegle za 5 %. OBVEZNOSTI Obveznosti iz dohodka so rastle hitreje od rasti dohodka, saj so le te višje za 13 indeksnih točk, oz. za 51 % višje od enakega obdobja v letu 1982, in skupaj znašajo za sozd 609.696 din. Največ so se dvignile obresti (za 97) in znašajo za sozd 220.657 din, davki iz dohodka republiki oz. avtonomni pokrajini za 53 %, del dohodka za zboljšanje in varstvo človekovega okolja za 63 %, za SLO in DS za 44%, za kazni, takse in sodne stroške za 61 % ter za plačila bančnih storitev za 86% oz. 4.196 din. Najnižji dvig med vsemi prispevki beleži del dohodka za DSSS (ind. 118). ČISTI DOHODEK Čisti dohodek v znesku 842.973 din se je dvignil za 30 %. Najvišji indeks rasti čistega do- Osebni dohodki ob polletju Povprečni neto osebni dohodek v sozdu je 13.835 din Masa bruto osebnih dohodkov v sozdu znaša 656.949 din in se je dvignila za 22 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, medtem ko se je neto masa dvignila za 20% in znaša 464.278 din. Povprečni izplačani neto osebni dohodek na zaposlenega znaša v sozdu 13.835 din in je za 20 % višji kot v enakem obdobju leta 1982, ko je znašal 11.562 din., Povprečni neto OD se je največ dvignil v kmetijski in živilsko-predelo-valni industriji in sicer za 23 % in znaša 14.504 din, v blagovnem prometu znaša 13.713 din ter v gostinstvu 13.142 din. Osebni dohodki članic so vedno pod republiškem povprečjem, saj je le-ta za 5 mesecev leta 1983 znašal že 15.858 din, in predstavljajo 87,24 % republiškega povprečja. hodka je dosežen v dejavnosti kmetijske in živilsko-predelo-valne industrije (ind. 154), sle- dita pa ji dejavnosti gostinstvo z ind. 132 ter blagovni promet z ind. 122. Visoka stopnja nelikvidnosti članic interne banke Največja pomanjkljivost je v nedoslednem načrtovanju finančnih tokov Dejavnost 30. 6. 1982 30. 6. 1983 IND % 82 % 83 Kmet. živ. predelov, industri ja 130.984 201.144 154 20,62 24,33 Blagovni promet 391.884 476.972 122 61,69 57,69 Gostinstvo 112.385 148.647 132 17,69 17,98 SKUPAJ DEJAVNOST 635.253 826.763 130 100 100 DSSS SOZD 13.676 16.210 119 SKUPAJ SOZD 648.929 842.973 130 — — Pri delitvi čistega dohodka so druge potrebe sklada skupne po- skim letom največ dvignila sred- članice za osebne dohodke pora- rabe, 26.780 din za rezervni stva za poslovni sklad, od Iz informacije o poslovanju interne banke sozda MERX Celje lahko povzamemo naslednje ugotovitve: Plasmaji sredstev vseh vrst so se v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in v primerjavi z plansko začrtano rastjo močno povečali. Takšno povečanje je posledica visoke stopnje, nelikvidnosti članic interne banke. Skupno je interna banka v prvih šestih mesecih plasirala 2,1 milijarde kratkoročnih kreditov, katerih povprečno mesečno stanje v prvem polletju je znašalo 643 milijonov dinarjev. Tako je bil posamezni kredit plasiran povprečno 54 dni s povprečno 24,3 % obrestno mero (vpliv strukture kreditov in povišane obrestne mere z dne 12. 2 1983). Interna banka je v prvem polletju 1983 najela ali združila 7,2 milijarde virov za obratna sredstva, katerih povprečna mesečna stanja so znašala 599 milijonov dinarjev. Tako je bil posamezni vir za obratna sredstva pridobljen za povprečno 15 dni po povečani 20,3- odstotni obrestni meri. Opaziti je izrazito neskladje med dinamiko plasmajev in virov (sredstva so bila povprečno plasirana za 54 dni, viri pa pridobljeni za povprečno 15 dni), kar je nemalokrata povzročilo kritične likvidnostne situacije in najemanje denarja (čestokrat po višji obrestni meri od splošne) samo za nekaj dni. Takšno stanje pa je tudi onemogočalo stalno angažiranje sredstev za varno in likvidno poslovanje, saj je banka venomer morala računati na interventne posege za ohranjanje likvidnosti članic. Za največjo pomanjkljivost se je izkazalo nedosledno načrtovanje finančnih tokov, saj so ga članice pojmovale kot formalno. zadoščenje potreb interne banke, ne da bi spoznale, da je takšno načrtovanje predpogoj za njihovo varno in likvidno poslovanje. Druga ključna pomanjkljivost v sistemu zagotavljanja in ohranjanja likvidnosti je dinamično načrtovanje blagovnih tokov in njihovo usklajevanje s finančnimi. Z letnim planom in akti poslovne politike interne banke so se članice soglasno opredelile, da je temelj kreditne politike interne banke politika blagovnih tokov sestavljene organizacije. Politika blagovnih tokov v sozdu pa ni izdelana, kar se kaže v realnem manjšanju internih finančnih pretokov, ki mesečno dosegajo okrog 150 milijonov dinarjev, oziroma bodo letno dosegli 1,8 milijarde dinarjev,- kar je ob načrtovanih 20 milijardah celotnega prihodka sestavljene organizacije v letu 1983 le 9%. Tej problematiki je potrebno posvetiti vso pozornost, saj so znane prednosti medsebojnih evidenčnih poravnav obveznosti brez angažiranja žirovnega denarja. Druga stvar, ki jih je v tej informaciji vredno omeniti, je uvajanje računalniške obdelave podatkov. Zaradi obsega podatkov in njihove strukture ter danih materialnih možnosti smo v drugem trimesečju pričeli s pospešenim prenosom poslov na avtomatsko obdelavo. S takšnim delom bomo v drugi polovici leta nadaljevali, saj se zavedamo, da bomo lahko pravočasno in kvalitetno opravljali zaupane posle le z dobro razvitim in računalniško odprtim informacijskim sistemom. LTpamo, da smo vsaj v grobem prikazali glavne segmente poslovanja interne banke. Hkrati pa želimo poudariti, da predstavlja informacija o polletnem poslovanju priložnost, da v vseh okoljih in na vseh nivojih preverimo, kaj so posamezne članice in interna banka storili, da bi izpolnili letno začrtane rezultate in poslovne cilje in tako opravičili ter potrdili vlogo in mesto interne banke v poslovnem sistemu sozda MERX Celje. Emil Štukelj bile 656.244 din ali 74.80%, za poslovni sklad 125.837 din ali 14.34%, 33.538 din za stanovanjski sklad, 32.251 din za sklad ali 3.05 %, ostala sredstva so bila razporejena po ostalih skladih. V strukturi čistega dohodka so se v primerjavi z lan- 11.50 % na 14,34 %, sredstva rezervnega sklada od 2,75 % na 3(05 %, medtem ko pri ostalih postavkah opažamo, da delež pada. Katere delovne organizacije so ob polletju imele izgubo V prvem polletju 1. 1983 so znašale izgube v s.ozd MERX 34.289 tisoč din oz. 9 % manj kot v enakem obdobju lani. V primerjavi s tromesečjem leta 1983 ko so izgube znašale 26.170 tisoč din, so ob polletju porasle za 31%. Struktura izgub se ni bistveno menjala, še vedno je najvišja v blagovnem prometu in znaša 66,38 % (lani 43,38%), sledi gostinstvo z 27,45 % (lani 38,91 %) ter kmetijstvo z 6,17 % (lani 17,69%). Na povečanje izgub v primerjavi s tromesečjem letošnjega leta vpliva povečana izguba v DO Potrošnik, tozd Prodaja Celje ter delno večja izguba tozda Gostinstvo in turizem Celje. Nastale izgube v tozdih so se pojavljale tudi v preteklih obdobjih, medtem ko tozdov ki bi na novo ustvarili izgubo, ni bilo. Znotraj kmetijske in živil-sko-predelovalne industrije je izguba ugotovljena v KZ Laško in tozd Proizvodnja v znesku 338 tisoč din. Vzroki nastale izgube so predvsem v visokih obrestih ter manjši RVC kljub višjim cenam reprodukcijskega materiala. Izgube v KK Šentjur tozd Transport nastajajo zaradi povišanja stroškov ob istočasnem manjšanju obsega storitev. Manjši dohodek nadomeščajo z dodatno dejavnostjo, ki jo razvijajo v sodelovanju z Alposom. V blagovnem prometu DO Potrošnik, tozd Prodaja Celje imajo izgubo 19.604 tisoč din. Tozd jo je imel že v preteklih obdobjih. Vzrokov za tako stanje je več. Sanacijski program je nakazal nekatere rešitve, vendar bo izguba planirana tudi v prihodnje, saj nanjo močno vplivajo visoke obresti zaradi investicij in zalog, ki so višje za 54 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Enako lahko ugotavljamo za izgubo v tozdu Gostinstvo in turizem Celje (2.791 tisoč din), medtem ko izguba v zdravilišču Dobrna (6.620 tisoč din) nastaja predvsem zaradi spremenjene strukture nočitev oz. manjšega števila nočitev in zdravstvenih storitev. Prav tako je na povečano izgubo vplival tudi manjši dohodek zaradi manjšega števila tujih gostov. Povišane cene mesa ter drugih proizvodov so ob nespremenjenih cenah penzionskih obrokov samo še povečevale izgubo. V DO pričakujejo v tretjenrin četrtem trimesečju boljše rezultate, ki bodo rezultat sedaj sprejetih ukrepov, popestritve v ponudbi zdraviliških paketov ter že najavljenega prihoda večjih skupin tujih gostov. X3ESa!SS8S2a£5a S t ~ . 3f ■» 9 * * 3 M k ra MERK VESTNIK STRAN 3 SEPTEMBER 1983 Pregled realizacije izvoza blaga članic sozda Mera Celje za prvo polletje 1983 v din (# = 63,40 din) Organizacija Plan general, izvoza Realiz. gen. izv. jan.-junij 1983 v % Plan izvoza po MOP Real. izvoza MOP jan.-junij 1983 v % KK Šentjur 4,451.650 3,568.974 80,17 66.101.325 23,418.000 35,43 KZ Slovenske Konjice 13,104.688 2,745.448 20,95 — — — KZ Celje 10,641.492 2,075.000 19,5 23,950.942 38,706.000 161,6 KZ Laško 6,066.985 1,513.593 24,95 3,791.866 321.069 8,5 BLAGOVNI CENTER Celje 5,308.612 1,581.042 29,78 — — — SKUPAJ 39.573.430 11,484.057 29,02 93,844.133 62,445.069 66,54 generalnem izvozu in od MOP, ne zadošča za pokrivanje potreb članic sozda MERX. Če bomo letni plan v celoti izpolnili, bomo ustvarili približno 12.063.000 din ($ = 63,40 din) razpolagalne pravice od generalnega izvoza in po MOP približno 75.075.000 din. To komaj zadošča za uvoz rezervnih delov, gum (devizno pokrivanje tudi pri domačih proizvajalcih) in surovin za proizvodnjo krmil. Za vse ostale potrebe, kot so združevanje deviz za mineralna gnojila, zaščitna sredstva, nabava najnujnejše opreme, kmetijske mehanizacije, obveznost do delovnih organizacij iz drugih republik (za pšenico, koruzo, moko, sladkor, olje) in nabavo kave, zmanjka deviznih sredstev. Samo za mineralna gnojila in zaščitna sredstva bi letno potrebovali približno 78.400.000 deviznih din, za pšenico, sladkor, olje, koruzo in moko pa 53.000.000 deviznih din ($ = 63,40). Dosedaj so se ta devizna sredstva zagotavljala na ravni republike, vedno bolj pa se prenaša ta obveza na delovne organizacije — uporabnike blaga, za katero so potrebna devizna sredstva. To pa pomeni, da moramo, če hočemo v sozdu MERX kmetijsko proizvodnjo povečati in zagotoviti redno oskrbo z osnovnimi prehrambenimi proizvodi, zagotoviti dovolj deviznih sredstev — to pa je mogoče z večjim izvozom. Maks Maček Iz zgornjih podatkov je razvidno, da generalni izvoz na konvertibilno področje zaostaja za planiranim in je dosežen le z 29,02 % Res je, da je v drugem polletju planiran tudi izvoz jagodičevja, jabolk in hmelja, a kljub temu ocenjujemo, da letni plan generalnega izvoza v celoti ne bo realiziran zaradi neizpolnjevanja plana izvoza mesa in zmanjšanja količin kvalitetnih jabolk za izvoz. Izvoz po MOP je dosežen s 66,54 % zaradi večjega izvoza konjev, kot je načrtovano. Članice pa niso dosegle plana izvoza ostalega blaga za I. polletje. Če združimo generalni in izvoz po MOP, je letni plan realiziran skupaj s 55,42%. S to oceno ne moremo biti zadovoljni, saj je na izvoz v I. polletju močno vplival izvoz konjev, ki pa dohodkovno gledano ni ugoden niti dolgoročen. Poudariti moramo, da je skupni izvoz v letošnjem letu za prvo polletje mnogo večji kot leta 1982. V letu 1983 smo že za preko 20% presegli konvertibilni devizni priliv, realiziran v celem letu 1982 in izpolnili pogoje v skladu s 23. členom enotnih meril (Uradni list SFRJ, št. 19/83), da ne prispevamo deviz, za katere določajo združevanje enotna merila — za uvoz nafte, naftnih derivatov in premoga za koksiranje. Ta obveznost preneha za članice sozda MERX s 1. 8. 1983. Znesek, s katerim lahko razpolagamo z devizami od priliva po Zreja kuncev tudi kot konjiček V okviru dobro zastavljenega Merxovega programa kuncereje je poleg intenzivne vzreje kuncev za izvoz v zadnjem času zelo veliko zanimanja tudi za ekstenzivno vzrejo oziroma za odkup kuncev v organizaciji Kmetijske zadruge Laško, nosilcu programa o razvoju kuncereje pri nas. Kljub začetnim težavam poteka danes odkup kuncev zelo uspešno na stalnih odkupnih mestih in sicer: vsak prvi četrtek v mesecu v zahodni Sloveniji, na Gorenjskem, vsak drugi četrtek v jugovzhodni Sloveniji in na Dolenjskem, vsak tretji četrtek v severovzhodni in vsak četrti četrtek v severni Sloveniji na Koroškem. Zaradi izredno velikega zanimanja in ugodnih pogojev za odkup bo Kmetijska zadruga Laško odkupno mrežo še razširila. Odkupujejo vse pasme zajcev, težkih od 2,5 do 3 kilograme. Rejci dobijo plačilo takoj na IS^dimn^ev "z^kdogr-m ^žive ^'e^° zanimanje m odkupnem mestu v Škofji vasi Poleg novitete — posebno organiziranega kamiona, ki pobira kunce na odkupnih mestih — ima Kmetijska zadruga Laško organiziran odkup tudi v klavnici zadruge vsak petek med 8. in 11. uro. Rejci, ki pripeljejo kunce v zadrugo, dobijo povrnjene prevozne stroške. In še ena novost, ki iz dneva v dan povečuje zanimanje za vzrejo kuncev. Na vsakem odkupnem mestu organizator odkupa prodaja tudi krmila po normalni ceni. V najkrajšem času pa bodo rejci lahko kupili krmila tudi v vseh trgovinah Kmetijske zadruge Celje. In kdo so rejci kuncev? Na odkupnih mestih smo lahko videli med prodajalci tudi zelo veliko otrok in starejših občanov. Pov-praž„i smo jih, zakaj so se odločili za rejo kuncev? Preprosto iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je reja kuncev izredno poceni, saj potrebujejo kunci za hrano domačo krmo, krmila so jim samo Zadovoljen rejec dodatek. Drugič pa zato, ker reja kuncev ni zahtevna, je konjiček, s katerim se lahko ukvarjajo tudi otroci in starejši, to pa jim nudi določen zaslužek, ki pa niti ni tako majhen. Na odkupno mesto v Škofji vasi je prineslo svoje zajčke zelo veliko otrok v spremstvu staršev. Očetje so samo pomagali, zaslužek pa so v svoj žep pospravili otroci. Bili so zadovoljni, kajti obljubili so, da. bodo prihodnjič prinesli še več zajcev. Jana Mladenovič ROjOJNIKO/ PRIROČNIKOM Bogatejši, ustreznejši! za 290.00 din Delavska enotnost m Kaj nudimo za razvoj reje kuncev 1. Sodelovanje s kmetijskimi organizacijami združenega dela — nudimo tehnološki inženiring in pomagamo pri izbiri opreme, — nudimo plemenske živali generacije F-I (v tem času iz uvoza, za kar zagotavljamo potrebna devizna sredstva, kasneje jih bomo zagotavljali iz lastnega vzrejnega centra), — nudimo že na lastni farmi preizkušeno krmo za vse kategorije kuncev, — devizna participacija sozda Merx bi bila v višini 17 % od ustvarjenega deviznega prihodka, od katerega odštejemo devizna sredstva, potrebna za komponente v-krmi. — za izvajanje tehnološkega inženiringa bomo zaračunali 2,5 % od ustvarjenega prihodka; takšen način pokrivanja stroškov tehnološkega inženiringa bi bil v času, ko bomo nudili uvožene plemenske živali (generacijo F-l), kasneje pa bi si to obračunavali v ceni samih plemenskih živali. 2. Sodelovanje s kooperanti, z zasebniki, ki živijo izven teritorija, ki ga pokrivajo kmetijske organizacije članice sozda Mene. — nudimo kredit za opremo po ugodnih pogojih, — nudimo vso tehnološko pomoč in veterinarske storitve, — zagotavljamo plemenske živali, krmo in garantiramo odkup. 3. Odkup kuncev iz ekstenzivne ohišne reje — enkrat mesečno organiziramo na posameznih področjih Slovenije odkup kuncev vseh vrst v teži od 2,5 do 3,5 kg in starosti do 6 mesecev, — v klavnici Laško odkupujemo vsak petek od 7. do 10. ure, — zagotavljamo plačilo ob prevzemu, — na osnovi dogovora o približnem številu oddanih kuncev v preteklem obdobju (3 mesece ali 6 mesecev) zagotavljamo krmila v količini do 2 kg na kg žive teže oddanih kuncev. — trenutna cena je 150 din za kilogram, organizatorju odkupa pa damo 7 din za kilogram. Zakaj ne bo dovolj koruze? V marketing sektorju predvidevajo, da bo zagotovitev zadostnih količin koruze iz sezone 1983 problematična tako glede količine kot tudi glede cene. Zakaj? Odgovor je preprost. Največji pridelovalec koruze Vojvodina predvideva zelo veliko količino koruze za izvoz, ker si prizadeva, da bi čim več izvozila in dobila devizna sredstva. Vse to vpliva tudi na oblikovanje cene koruze na tržišču, ki se trenutno giblje od 16,90 do 17,50 dinarjev po kilogramu franko naloženo na področju Vojvodine. Izšla je knjiga Intenzivna reja kuncev Skupno delo sozda Merx in Emone inženiring Že ob začetku zastavljenega programa intenzivne reje kuncev se je v sozdu Merx pojavila ideja o izdaji strokovne literature, s katero bi vsaj delno zapolnili vrzel, ki obstaja na področju reje kuncev, in postavili osnovna izhodišča za razvoj te panoge na osnovi tujih izkušenj in domačih razmer. Ideja se je uresničila. Knjiga je napisana, avtorji Marko Višnar iz Emone in Egon Železnik ter Savo Ostrožnik iz Merxa so svoje delo dobro opravili v upanju, da jih bodo drugi, bolj poklicani dopolnili in tako podprli skupna prizadevanja obeh sozdov, da to panogo živinoreje čim prej in čim bolje razvijemo. Knjiga stane 480,00 dinarjev in je namenjena vsem rejcem kuncev in tudi pospeševalcem, skratka vsem, ki jih reja kuncev zanima ali kot poklicna dejavnost ali kot konjiček. Kupite jo lahko preko društev rejcev malih živali ali pa jo naročite po pošti (plačilo po povzetju) na naslov: SOZD Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje. Še en dokaz več, da se program o reji kuncev resnično dobro razvija. MIEHX VESTNIK SEPTEMBER 1983 Hrana slaba, postrežba dobra Ali si hoče počitniški dom v Biogradu na moru ustvariti dobiček na račun delavcev Merxa? Velikokrat sem v našem glasilu že pisala o neenakih pogojih za letovanje'v sestavljeni organizaciji Mera in o ustanovitvi počitniške skupnosti. Toda vse zaman. Nihče od predsednikov sindikata pa niti konferenca sindikata sestavljene organizacije Mera niso razpravljali o tem vprašanju. Kot da to ni ena Kaj vse nudite delavcem, ki se odločijo za letovanje v Biogradu na moru? Ivan KONEČNIK: »V tem domu poskrbimo za namestitev naših delavcev v zasebnih sobah, nudimo polni dnevni penzion in jedila po naročilu ter poskušamo poskrbeti za kar najboljše odnose med gosti in stanodajalci. Z Jedilnica počitniškega doma Merx v Biogradu na moru izmed osnovnih nalog sindikata, ki naj bi se med ostalim zavzemal tudi za boljše pogoje za letovanje oziroma oddih delavcev, tistih z najnižjimi osebnimi dohodki, ki pa jih v naši sestavljeni organizaciji Mera ni tako malo. Ali imamo v sozdu to vprašanje resnično tako dobro urejeno, da ni nobenih problemov? Prav nasprotno. Naj za primer navedem samo počitniški dom (v resnici je samo jedilnica, sobe pa so pri zasebnikih) v Biogradu na moru. Vsako leto se za oddih v tem kraju odloča vse manj naših delavcev. Nekateri se pritožujejo nad neurejenimi sobami, drugi zopet nad hrano, tretjim ne ustreza to »sprehajanje« od sobe do jedilnice in naprej do plaže. Ali imajo delavci vedno prav ali ne? Moram priznati, da sem se letos prepričala na lastne oči, da včasih upravičeno »nergajo« ter da je že zadnji čas, da letos takoj po zaključku sezone napravimo bilanco in se na konferenci sindikata odločimo, če bomo počitniški dom v Biogradu na moru še obdržali ali pa bomo v okviru počitniške skupnosti iskali nadomestne kapacitete? Kako pa o tem razmišljajo naši delavci? Ivan KONEČNIK, pomočnik direktorja temeljne organizacije gostinstva Radlje ob Dravi, je v poletni sezoni upravnik počitniškega doma v Biogradu na moru, v zimski pa na Kopah. Kakšna je zasedenost doma? Ali je veliko naših delavcev? Ivan KONEČNIK: »V primerjavi z lanskim letom je zasedenost doma veliko slabša, zlasti še v prvi, drugi in tretji izmeni, katerih nismo mogli popolnih niti s tujimi gosti, kljub temu, da imamo vse sobe plačane. V celoti je zasedena samo šesta in sedma izmena, medtem ko imamo od desetega, avgusta naprej skoraj vse prazno. Seveda pričakujemo še dodatne prijave. Zelo malo je delavcev naše sestavljene organizacije. Menim, da je vzrok v padcu družbenega standarda ter pomanjkanju bencina.« Ivan KONEČNIK: »Osebni dohodki niso samo nizki, ampak celo prenizki. Morda vam bo nekaj povedal še podatek, da so manjši kot lansko leto. Tako imajo vsi kvalificirani gostinski delavci v strežbi za 16-urno delo osebni dohodek 17.000 dinarjev, vodja strežbe ter vodja kuhinje pa 20,000 dinarjev.« namestitvijo delavcev nimamo težav, to pa predvsem zaradi izredno dobro urejene dokumentacije referenta za letovanje tovariša Sagadina, ki si za svoje delo zasluži vse priznanje. Seveda sprejemamo tudi tuje goste, ki niso prijavljeni preko Meraa, zato da bi dosegli čim boljši poslovni rezutlat.« Kako pa je s hrano? Delavci se ob prihodu domov večkrat pritožujejo nad hrano, češ da je slabo pripravljena, da se ponavlja, da se ne pripravlja po jedilniku, ki ga je sprejela komisija za letovanje? Ivan KONEČNIK: »Vsako leto podpišemo pogodbe za okvirno sodelovanje in sicer za meso s PIK Vrbovec in za glavna živila s Plodino iz Zadra. Te pogodbe so samo okvirne, konkretna nabava pa poteka na osnovi vsakodnevnih zahtevkov. Vsa ostala živila prav tako nabavljajo dnevno. Moram povedati, da je letos najtežje glede oskrbe. Neredna je dobava mesa, sladkorja in še nekaterih drugih izdelkov. Nemotena je bila oskrba samo z zelenjavo. Prav zaradi teh težav se vedno ne moremo držati jedilnika, ki je bil sprejet na komisiji, temveč ga prilagajamo trenutni situaciji.« Koliko je zaposlenih v počitniškem domu, kakšen je vaš delovni dan? Ivan KONEČNIK: »Letos je v Biogradu zaposlenih deset ljudi, od tega pet v kuhinji, štirje pri strežbi in seveda jaz kot upravnik. Delavci, ki strežejo, so vsi kvalificirani natakarji, v kuhinji pa imamo samo dve kvalificirani kuharici. Delovni dan traja od 6. do 22. ure zvečer. Vsi so iz temeljne organizacije Gostinstvo Radlje oziroma iz Grmovškovega doma na Kopah. To pa zato, ker se nam ni posrečilo dobiti kadra iz drugih temeljnih organizacij naše delovne organizacije Hoteli Gostinstvo prav zaradi izredno težkih delovnih pogojev in nizkih osebnih dohodkov.« Omenili ste, da so osebni dohodki nizki. Zakaj in kakšni so? Kakšno je vaše mišljenje glede prodaje našega doma. Ali se splača dom obdržati ali je bolje, da ga prodamo in kupimo druge kapacitete? Ivan KONEČNIK: »Zagotavljati rentabilnost doma je izredno težko, predvsem zaradi nenehnega dvigovanja cen osnovnih živil, pa tudi zaradi naraščanja ostalih stroškov. Menim, da so bile cene penzionov za naše delavce letos dokaj t zmerne, lahko bi celo rekel, da so bile izredno nizke. Upam si trditi, da je Biograd na moru še vedno najcenejša oblika letovanja. Glede tega, ali naj bi dom prodali ali obdržali, pa sem mišljenja, da je vse to odvisno samo od interesa delavcev v Merau. Čim večji bo, tem večja bo ekonomska upravičenost tega doma. Vprašanje je samo, če bo v bodoče ta dom še upravljala ta temeljna organizacija ali ne. Tudi mi namreč ne moremo več nositi finančnega rizika poslovanja, vse kadrovske problematike, še zlasti zato ne, ker imamo tudi turistični center Kope, kjer se prav tako ubadamo s problematiko kadrov. Moram pa povedati, da bi bila velika škoda, če bi to restavracijo prodali, ker ne bi nikoli dobili za njo toliko, kolikor je vredna, oziroma kolikor smo že vložili vanjo.« In kakšne so vaše želje? Ivan KONEČNIK: »Vsi skupaj, ne samo jaz, se trudimo, da bi bili solidni. Če so bili kakšni problemi, potem so bili vsekakor resnični. Želja vseh nas pa je, da bi gostje odnesli dober vtis, da bi upoštevali vse težave. Mislim, da je večina ljudi zadovoljnih. Vsi ostali pa si naj drugo leto iščejo dopust v tistih krajih in domovih, ki jim bodo lahko nudili več za isti denar. Mi več ne moremo nuditi. Naj na koncu povabim vse naše delavce v zimski sezoni na Kope.« Tako misli upravnik Merxo-vega doma v Biogradu. Kako pa razmišljajo ostali delavci o delovnih razmerah, osebnih dohodkih. Pogovarjala sem se z vodjem strežbe Vlasto m ŽUPAN KOM, ki je sicer doma iz Prekmurja, toda že od leta 1981 dalje je zaposlen na Kopah v Grmovškovem domu. Kakšen je vaš delovni dan? VlastoŽUPANEK: »Delovne razmere so izredno težke. Pričnemo zjutraj ob 6. uri in končamo ob 22. uri. Od 15. do 18. ure imamo prosto. Gostom strežemo z jedačo in pijačo, vmes pa pomagamo v kuhinji in sicer čistimo zelenjavo, posodo, prostore in restavracijo. Skratka delamo vse, kljub temu, da smo samo kvalificirani natakarji. Povprečno pride na enega natakarja 80 gostov.« Voziček, s katerim so nabavljali hrano Že prej je upravnik omenil, da osebni dohodki niso preveč visoki. Kaj o tem menite vi? - Vlasto ŽUPANEK: »To je pa poglavje zase. Nihče od nas ni zadovoljen z osebnimi dohodki, še posebno zato, ker so manjši kot lani, čeprav so lani delali tu sami nekvalificirani delavci, letos pa smo vsi štirje v strežbi kvalificirani in prav zaradi tega menijo, „ da smo bolj sposobni, zato nas je tudi manj kot lani. Vsi imamo fiksne osebne dohodke, ne glede na to, ali delamo pet ur ali pa deset ali šestnajst. Najbolj pa nas jezi to, da imajo tiste pomožne delavke v kuhinji prav takšen osebni dohodek kot mi.« Tu niste najbolj zadovoljni, niti Z delovnimi razmerami niti z osebnimi dohodki. Kaj pa v zimski sezoni na Kopah? Ali je kaj drugače? Vlasto ŽUPANEK: »Res, da so tu delovne razmere težje, pa vendar je delo poleti tukaj bolj dinamično, saj smo med ljudmi, na Kopah pa si poleti osamljen, brez dela. Vsak dan je dežurstvo od 7. do 22. ure, torej moraš biti v domu, pa ti kljub temu priznajo samo sedem ur na dan. Vseh ostalih ur ti ne priznajo, ker menijo, da dežurstvo ni delo. Mislim, da to ni pravilno, ker moramo biti.vseeno v domu in ne moremo iti nikamor. Tako je na Kopah poleti dolgčas, pozimi pa je preveč dela za tako majhen kolektiv. Tako sem si samo januarja letos nabral približno 420 nadur, od tega sem dobil plačanih samo 40, vse ostalo pa moram izkoristiti. Tako sem včasih tudi po več mesecev doma in prejemam nizek osebni dohodek, to je od 8000 do 9000 dinarjev. V glavni zimski sezoni, ko delam od jutra do večera, dobim osebni dohodek skupaj s 40 nadurami 16.000 dinarjev. Premalo, se vam ne zdi? Takšne so delovne razmere nas, natakarjev. Enkrat imaš preveč dela, drugič ga nimaš nič, osebni dohodki pa so prenizki.« Jedilnik, ki ga je sprejela komisija za letovanje 1. dan zajtrk: kava ali čaj — maslo in marmelada — kruh kosilo: zelenjavna juha — naravni zrezek — dušen riž — mešana solata večerja: piščančja obara z žličniki — palačinke 2. dan zajtrk: kava ali čaj — burek — kruh kosilo: goveja juha — kuhana govedina — kruhov hren — pražen krompir — kompot večerja: rižota — mešana solata — čaj 3. dan zajtrk: kakao ali čaj — jetrna pašteta — kruh kosilo: zelenjavna juha — dunajski zrezek — pečen krompir — mešana solata — kompot večerja: ocvrti osliči —■ krompirjeva majonezna solata — čaj 4. dan zajtrk: kava ali čaj — salama — kruh kosilo: gobova juha — pečen piščanec — krompirjev pire — grah — mešana solata večerja: sočen goveji golaž — polenta — čaj 5. dan zajtrk: kava ali čaj — sirov namaz — kruh kosilo: ragu juha — dušena govedina — kruhovi cmoki — paradižnikova solata večerja: hladni narezek — rižev narastek — čaj 6. dan zajtrk: kava ali čaj — jetrna pašteta — kruh kosilo: zelenjavna juha —- svinjska pečenka — dušen riž — mešana solata večerja: srbski pasulj s prekajenim mesom — kompot — čaj 7. dan zajtrk: kava ali čaj — maslo in marmelada — kruh kosilo: paradižnikova juha — sesekljani zrezki — krompirjev pire — mešana solata — biskvitna rolada večerja: naravni zrezek — testenine — mešana solata — čaj 8. dan zajtrk: kakao ali čaj — maslo in med — kruh kosilo: goveja juha — ocvrt piščanec — pražen krompir — mešana solata — sadna biskvitna rolada večerja: makaronovo meso — paradižnikova solata — kompot — čaj 9. dan zajtrk: kava ali čaj — sirov namaz — kruh kosilo: zelenjavna juha — pariški zrezek — pečen krompir — mešana solata — sadje večerja: hrenovke s kumarično omako — torta —čaj 10. dan zajtrk: kava ali čaj — burek — kruh kosilo: goveja juha — goveji zrezki — kroketi — mešana solata — kompot večerja: hladni narezek — sadna torta — čaj Rezervni: zajtrk: kava ali čaj — maslo in med — kruh kosilo: goveja juha — kuhana govedina — dušeno zelje — pražen krompir — kompot večerja: mešano meso na žaru (kotlet in čevapčiči) — paradižnikova solata — čaj Veliko preprostih jedi je še, ki so napisane na jedilniku m za katere ne moremo trditi, da jih ni bilo na tržišču, pa jih kljub temu nismo dobili. Samo za primer: čaj po večerji, sadne torte, razne solate in še bi lahko naštevala. MlzWL ViESTNIK SEPTEMBER 1983 Letos so dodelili sedemnajst stanovanj Ugotavljajo, da se delavci vedno manj odločajo za zasebno gradnjo in bolj za družbena stanovanja Delavci DO BLAGOVNI CENTER CELJE smo se po reorganizaciji delovne organizacije Merx Celje leta 1981 dogovorili, da bomo združevali sredstva za stanovanjsko gradnjo zaradi hitrejšega in lažjega reševanja stanovanjskih problemov. Zato smo na referendumu 14. 5. 1982 sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev ter o skupnih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih potreb delavcev tozdov in DSSS v delovni organizaciji, vsak tozd in DSSS pa sta sprejela svoj pravilnik o urejanju stanovanjskih zadev. Letos smo z referendumom v te akte vnesli spremembe, ki jih je prinesel novi zakon o stanovanjskih razmerjih. Pri razdelitvi združenih sredstev je odločilno,kakšne potrebe po sredstvih za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev so v posameznih tozdih oziroma DSSS. Za pripravo predloga o tem, kako bodo razdeljena sredstva, je zadolžena komisija za družbeni standard, v katero imenujejo delavski sveti tozdov in DSSS po enega delegata. Predlog o delitvi stanovanj in sredstev obravnava in potrdi delavski svet delovne organizacije, o kon- kretni dodelitvi stanovanja ali stanovanjskega kredita pa dokončno odloči delavski svet tozda oziroma DSSS. Po reorganizaciji je delovna organizacija imela na razpolago šestinpetdeset družbenih stanovanj. Vloge za stanovan ja in stanovanjske kredite se zbirajo vsako leto do 31. januarja. Nato si komisija za družbeni standard ogleda stanovanjske razmere prosilcev in jih točkuje. Pripravi se skupna prednostna lista, ki jo potrdijo delavski sveti vseh tozdov in DSSS. Vsako leto se tudi določi zgornja meja za stanovanjski kredit. Le-ta je bila v letih 1981 in 1982 za novogradnjo 180.000 din, za pridobitev stanovanjskih prostorov 90.000 din ter za ostale adaptacije po pravilniku 50.000 din. ’ V letu 1981 je bilo na prednostni listi prosilcev za kredit uvrščenih šestindvajset prosilcev za novogradnjo in šestnajst prosilcev za adaptacijo. Razdeljenih je bilo 3,000.000 din. - Prosilcev za stanovanja je bilo enaintrideset. Naročili smo devet stanovanj, vseljivo in dodeljeno pa je bilo samo eno. Leta 1982 je bilo štirindvajset prosilcev za stanovanjski kredit za gradnjo, od katerih trije niso imeli pravice do kredita, ter enajst za adaptacijo, od katerih eden ni imel urejene dokumentacije. Dodeljeno je bilo 2.500.000 din. Prosilcev za stanovanja je bilo šestinštirideset, od teh jih je devet izpolnjevalo pogoje za dodelitev solidarnostnega stanovanja. V tem letu smo rešili devet stanovanjskih problemov. Trem prosilcem je novo stanovanje dodelila naša delovna organizacija in dvema staro, trem delavcem je bilo dodeljeno solidarnostno stanovanje, pri rešitvi enega pa smo sodelovali s posojilom drugi delovni organizaciji. V letošnjem letu je bila določena zgornja meja kredita za gradnjo 280.000 din, za pridobitev bivalnih prostorov 140.000 din ter za ostale adaptacije po pravilniku 70.000 din. Na prednostno listo prosilcev za gradnjo jih je bilo uvrščenih štirinajst ter dva za adaptacijo, zavrnjenih prošenj zaradi neizpolnjevanja pogojev po pravilniku pa je bilo štirinajst. Dodeljeno je bilo 1.830.000 din. Na listi so ostali samo še trije prosilci, ki jim je bil kredit dodeljen v višini polovice zaprošenega zneska in bodo nji- hove prošnje dokončno rešene prihodnje leto. Prosilcev za stanovanje je bilo šestinštirideset, od katerih so bila sedemnajstim dodeljena stanovanja: devet novih in tri stara stanovan ja od delovne organizacije, pet solidarnostnih stanovanj, pri rešitvi enega smo sodelovali s posojilom drugi delovni organizaciji. V kratkem pa bodo vseljiva in dodeljena še tri stanovanja. Prosilcem za kredit je le-ta v celoti odobren v dveh letih, ker je za gradnjo namenjeno približno 30 % vseh sredstev stanovanjskega sklada. Vsak delavec, ki mu je dodeljeno stanovanje, mora prispevati lastno udeležbo v enkratnem znesku pred prevzemom stanovanja. Izjema so mlade družine, ki se jim po pravilniku odloži .plačilo lastne udeležbe za dobo, ki je odvisna od višine udeležbe. Na lastno udeležbo opozorimo delavce že takrat, ko zaprosijo za stanovanje, tako da ob dodelitvi nimamo težav. Na koncu lahko povemo, da je reševanje stanovanjskih problemov v naši delovni organizaciji uspešno predvsem zato, ker se zavzemamo za skupno reševanje z drugimi delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni zakonci prosilcev. Če sodeluje druga delovna organizacija, pridobi prosilec precejšnje število točk. V teh letih so druge delovne organizacije sodelovale pri vseh rešitvah stanovanjskih problemov. Žal pa v nekaterih delovnih organizacijah niso pripravljeni na takšno obliko sodelovanja in na naše ponudbe sploh ne dobimo odgovorov. Seveda pa tudi nebi mogli kupovati toliko stanovanj brez kreditov iz združenih sredstev pri banki. Ugotavljamo, da se delavci vedno manj odločajo za gradnjo in bolj za družbena stanovanja. Upamo, da bomo stanovanjske probleme z načrtovano stanovanjsko politiko še naprej uspešno reševali. Tatjana Žjbret Sozd Mera je bil že štirikrat pokrovitelj brigade Slavko Šlander Med mladimi vlada mišljenje, da je Merx eden izmed najboljših pokroviteljev Mladinska delovna akcija Beograd 83 je bila ena izmed večjih zveznih akcij. Poleg brigad iz drugih republik je sodelovala brigada SLA V KO ŠLANDER iz Celja, katere pokrovitelj je bila tudi letos sestavljena organizacija MERX. V brigadi je bilo 53 brigadirjev, povprečna starost je bila 17,5 let, brigada je osvojila TRAK akcije, bila je štirikrat udarna, njen komandant je bil Zoran MARKOVIČ. O tem, kakšno je bilo življenje brigade Slavko Šlander, kako so bili brigadirji zadovoljni s pokroviteljem, sem se pogovarjala s predsednikom brigadne konference Janezom ŽAGARJEM. Kje ste imeli svoj tabor, na katerih deloviščih ste delali? Janez ŽAGAR: »Naj najprej povem, da je bila brigada Slavko Šlander izredno mlada brigada, saj je bila povprečna starost 17,5 let. Kljub temu, da je bil Merx pokrovitelj .brigade, sta bila samo dva delavca iz Merxa, nekaj jih je bilo še iz ostalih delovnih organizacij, večina pa so bili srednješolci. Od 53 brigadirjev smo imeli 13 deklet. Najmlajša brigadirka je bila osem let stara Ksenija Kucljak. Naselje Zvezdara je bilo v Zelenem gaju, izredno lepem kraju, samo bivalni prostori niso bili najbolje urejeni. Prav tako nismo bili zadovoljni s prehrano. Delali smo na treh deloviščih, ki pa so vse kaj drugega kot pa prava gradbišča. Tako smo prvi teden pleli ' sladkorno peso, nato smo kopali kanale za telefon, na koncu pa smo celo podirali neko staro hišo.« V kakšne interesne dejavnosti so bili vključeni brigadirji v prostem času? Janez ŽAGAR: »Vsi t -dirji naše brigade smo sode v različnih interesnih dejavnostih. Vsak si je pač izbral tisto, ki mu je najbolj ustrezala. Za sode- lovanje v teh dejavnostih smo prejeli veliko priznanj. Lahko bi bili še boljši, imeli smo veliko možnosti, pa jih nismo izkoristili. Delno so tega krivi tudi slabi od- nosi med brigadami. Vključili smo se predvsem v športna tekmovanja, jahalni krožek, motorno letenje, jadranje, elektro-varjenje, delali smo vozniške izpite. Prav tako smo bili vedno prisotni na vseh predavanjih.« Omenil si, da odnosi med brigadami na zvezni akciji Beograd 83 niso bili najboljši. Kaj si mislil s tem? Janez ŽAGAR: »Velikokrat sem že sodeloval na raznih akci- Janez Žagar jah, toda tako slabih odnosov med brigadami kot letos še nisem doživel. Tako politika kot tudi akcija sta bila načrtovani ,od zgoraj navzdol*. Zaradi tega je naša brigada ostala tudi brez mnogih priznanj. Naj navedem samo dva primera. Zahtevali so, da naj slovenska brigada izdaja glasilo v srbohr: vaščini. Ker smo protestirali in pisali v slovenščini, našega glasila niso prebirali, oziroma ga niso upoštevali. Na dan vstaje slovenskega naroda 22. julija smo pripravili proslavo za celoten tabor. Bilo je zelo malo občinstva oziroma skoraj nič. Trdim, da odnos do slovenske brigade ni bil dober. Izredno dobre odnose smo imeli samo z brigado s Kosova ,25. maj* in ,Pavel Dever* iz Ražnja. Pa še to. Niso nam bile dane možnosti, da bi se s tema dvema brigadama pobratili.« Omenil si, da zaradi politične akcije niste dobili vseh priznanj, čeprav ste si jih zaslužili. Nekatera pa ste vendarle. Kakšna? Janez ŽAGAR: »Brigada Slavko Šlander je osvojila TRAK akcije za vse izpolnjene norme na delovišču in pogoje v samem naselju za interesne dejavnosti. Poleg tega je bila brigada štirikrat proglašena za udarno brigado, to se pravi, da je na udarni dan izpolnila planirano normo. Na koncu smo bili po enomesečnem delu izmed vseh desetih brigad četrti. Naš pov-preček je bil 141 procentov. Naši brigadirji pa so prejeli 14 udarniških značk in 14 pohval.« Ali danes mladinsko prostovoljno delo upada? Ali ustanavljamo brigade zato, da zaposlimo mlade v prostem času? Janez ŽAGAR: »Brigad ne ustanavljamo zato, da zaposlimo mladega človeka v prostem času, ampak zato, da mladina na svoj način prispeva celotni družbi. Mislim, da se to z mladinskim prostovoljnim delom dosega, da se finančno zelo veliko pridobi. Jasno je tudi, da je najbolj pomembno pri mladinskem prostovoljnem delu širjenje bratstva in enotnosti. Mogoče prav pod vtisom letošnje akcije lahko trdim, da pa prav tu še ni tako, kot bi resnično moralo biti. Menim, da so vzroki za upadanje prostovoljnega dela predvsem v premajhni obveščenosti. Včasih pa je vzrok tudi to, ker na akcijah ni pravilnega dela. To se je zgodilo letos.« -■ Nazadnje pa še vprašanje, kako je bila brigada Slavko Šlander zadovoljna s pokroviteljem, z Merxom? Janez ŽAGAR: »Sestavljena organizacija Merx je že standardni pokrovitelj brigade Slavko Šlander, saj je letos že četrtič prevzela to vlogo. Merx kot pokrovitelj se je vedno izkazal in med brigadirji velja za enega najboljših. Letos smo bili zadovoljni, saj smo dobili vse, kar smo potrebovali. Verjetno se še da kaj izboljšati, predvsem to medsebojno sodelovanje med brigado in pokroviteljem. Tako bi bilo • mnogo boljše, če bi se brigada in pokrovitelj spoznala že pred odhodom, ne pa da se prvič srečata, ko pride pokrovitelj na obisk v brigado. Tudi ko je brigade konec, bi se lahko srečala v kakšnem Merxovem kolektivu, se dogovorila za prihodnje leto. Še posebno sedaj, ko velja med mladimi mišljenje: Če je Merx pokrovitelj, bom pa šel v brigado. Menim, da je pomembno to medsebojno sodelovanje, kajti brigada ne predstavlja samo mesta Celje, ampak tudi delovni kolektiv Merx.« Jana Mladenovič MERK VESTNIK SEPTEMBER 1983 Sklepi 4. redne seje poslovnega odbora z dne 6. 9. 1983 A /. točka Podani so bili sklepi zadnje seje in poročilo o njihovi realizaciji. Poslovni odbor je zavzel stališče, da je potrebno 1 o izvajanju sklepov, ki so vezani na daljšo dobo, poročati na vsaki seji poslovnega odbora. 2. točka Obravnavali so poročilo o poslovanju sestavljene organizacije v prvem polletju tega leta. Poslovni odbor je sprejel naslednje sklepe: 1. Zaradi zaostrenih pogojev za gospodarjenje so vse članice in DSSS dolžne iskati poti za racionalnejše oblike poslovanja na vseh nivojih. Boljše poslovne rezultate je potrebno dosegati z danimi zmogljivostmi. 2. Znotraj sestavljene organizacije mora vladati skrajna finančna disciplina. IB in KPO sozda sta dolžna samoupravnim organom redno poročati o morebitnih kršitvah posameznih članic na tem področju. 3. Marketing sektor naj za naslednjo sejo pripravi analizo blagovnih pretokov v sozdu. 4. Potrebno je pripraviti analizo, iz katere bo razvidno, kako vplivajo, oziroma bodo do konca tega leta vplivale povečane obrestne mere na poslovne rezultate članic. To nalogo opravi IB. 5. Takoj je treba začeti planirati blagovne pretoke v sozdu. Za to nalogo sta zadolžena sektor za plan in analize in 'marketing sektor. To naj postane redna naloga pri vsakoletnem planiran ju. 3. točka Poslovni odbor ie obravnaval usklajeni predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev in trajnem poslovnem sodelovanju na področju razvoja in izvajanja računalniškega informacijskega sistema in sprejel sklep, da ga posredu je DS sozda, ki naj ga preuči. Akt bodo sprejemale članice na svojih zborih v roku, ki ga bo določil DS sozda. 4. točka Poslovni odbor je obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju med sozdom MERX in DO KOVINOTEHNA in sprejel sklep, da se akt posreduje članicam, kjer bodo o njem javno razpravljali do 25. 9. 1983. 5. točka Obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje, udeleženke tega so DO KOVINOTEHNA ter članici sozda KMETIJSKA ZADRUGA CELJE in MPI. Poslovni odbor je menil, da je predlagani akt sprejemljiv in ga predlaga delovnima organizacijama KZ CELJE in MPL da ga sprejmeta. 6. točka Poslovni odbor so informirali o aktivnostih na področju gostinsko-turistične dejavnosti v sozdu MERX. Poslovni odbor je potrdil usmeritve v gostinsko-turi-stični dejavnosti v sestavljeni organizaciji ter naložil KPO, da naj koordinira vse potrebne aktivnosti za izpolnitev zastavljenih ciljev. Informacijo bo obravnaval tudi DS sozda MERX. 7. točka Poslovni odbor je obravnaval samoupravni sporazum o kriterijih, merilih in načinu oblikovanja cen kave, v skladu z razmerami na tržišču. V n jem so opredel jeni vsi kriteriji in merila za oblikovanje cen in bodo veljali za celotno Slovenijo. Poslovni odbor je sprejel sklep, da sporazum predloži delavskemu svetu sozda, ki naj ga sprejme. 8. točka Na prošnjo Gostinske šole Celje je poslovni odbor sprejel sklep, da sozd MERX prevzame pokroviteljstvo nad prireditvami, ki bodo potekale ob 25. obletnici te ustanove. Finančne obveznosti prevzamejo gostinske delovne organizacije sozda MERX. Protiprašni respirator DD 82 Priznanje za delovno organizacijo Dravinjski dom in njenega kooperanta Ivana Akrapoviča Tako kot vsako leto je tudi letos delovna organizacija Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic, članica sozda Mera, sodelovala s svojim razstavnim paviljonom na sejmu civilne zaščite v Kranju. V paviljonu so razstavljali prodajne programe s področja civilne zaščite, teritorialne obrambe in gasilstva. Obisk je bil izredno velik, saj je prav paviljon Dravinjskega doma obiskalo preko tristo ljudi, ki delujejo na navedenih področjih v Sloveniji in tudi v sosednjih republikah. Za dobro predstavitev prodajnih programov in inovacijsko dejavnost na področju civilne zaščite in gasilske opreme je delovna organizacija Dravinjski dom prejela od komisije za oceno inovacij priznanje za izdelavo protiprašnega respiratorja DD 82, ki ga je izdelal njihov kooperant Ivan Akrapovič. Blaga za ozimnico je dovolj Sestavljena organizacija Mera tudi v letošnjem letu organizira prodajo blaga za ozimnico. Osnovni nosilec organizacije oziroma marketing sektor in dobavitelj blaga za ozimnico delovna organizacija Blagovni center, tozd AGROPROMET, sta zagotovila zadostne količine blaga za vse potrošnike širšega regionalnega območ ja, to je celjske regije, Koroške in Zasavja. Tako je pripravljeno 1500 ton krompirja, 300 ton čebule, 20 ton česna, 220 ton svežega zelja, 200 ton' paprike, 20 ton sliv ter dovolj jabolk z lastnih plantaž Kmetijskega kombinata Šentjur in Kmetijske zadruge Slovenske Konjice. Vse blago za ozimnico bodo prodajali v za to določenih Meraovih trgovinah, na celjski tržnici, jabolka pa še na plantaži Kmetijskega kombinata Šentjur Slom pri Ponikvi in na plantaži Kmetijske zadruge Slovenske Konjice Dobji dvor. In kakšne so cene blaga za ozimnico? Za papriko 38 din za kilogram, za slive 28,50 din za kilogram, za česen 218 din za kilogram, za fižol v zrnju pa 120 din za kilogram. To blago za ozimnico se že prodaja od 17. avgusta dalje. Česen in fižol v zrnju se bo pričel prodajati konec avgusta, čebula in sveže zelje okrog petega septembra, jabolka in krompir pa v sredini septembra. Blago, ki se bo prodajalo za ozimnico, bo embalirano na sledeči način: paprika »šorok šari« v vrečah od 10 do 15 kilogramov. bosanske slive v sadnih platojih od 6 do 8 kilogramov, krompir »igor« v vrečah po 30 kilogramov, čebula v vrečah po 10 kilogramov, sveže »varaždinsko« zelje v vrečah od 20 do 30 kilogramov, jabolka raznih vrst v sadnih zabojih po približno 20 kilogramov, fižol v zrnju, letnik 1982, v vrečah po 5 kilogramov, česen v vrečah po 2 kilograma. V prodajo blaga za ozimnico je vključena tudi konzervirana povrtnina od ETE Kamnik in Peto- vie Ptuj. Tako kot v lanskem letu bodo lahko potrošniki tudi letos kupili blago za ozimnico na potrošniški kredit za dobo desetih mesecev brez pologa, z 20% obrestno mero. Prodajna mesta, na katerih lahko kupimo blago za ozimnico /. DO »POTROŠNIK« Celje a) TOZD »PRODAJA« Celje — MARKET Ljubljanska c. . — MARKET Lipa Store — MARKET Vojnik — BLAGOVNICA Nova vas — SP Gaber je — SP Teharje — SP »SOČA« Celje — SP »RIMSKI DVOR« Celje —- Posl. »Lava« Celje — Posl. »Hruška« Celje — MARKET Dolgo polje — MARKET Hudinja — MARKET Ostrožno — BLAGOVNICA Vitanje — SP Podgrad — SP Trnovlje — SP Polule — Posl. Zelenjava Celje — Posl. Livar Štore — Posl. »Višnja« Dobrna b) TOZD »PRODAJA« Laško — MARKET Laško — MARKET Sevnica — SP Izbira Laško — MARKET Rimske Toplice — SP Trbovlje — SP Jagoda Laško c) TOZD »PRODAJA« Radeče — Posl. »Sadje-zelenjava« Radeče — Posl. Zidani most — Posl. 3 Radeče d) TOZD »PRODAJA« Šentjur — BLAGOVNICA Šentjur — SP Planina — SP Dramlje — SP »Gorica« pri Slivnici — SP Ponikva — SP Dobje e) TOZD »PRODAJA« Šoštanj — MARKET Šmartno ob Paki — MARKET Šoštanj — BLAGOVNICA Gorica Velenje — Skladišče sadja-zel. Šoštanj — Kiosk št. 1 Titovo Velenje — Kiosk št. 4 Titovo Velenje — Kiosk št. 6 Titovo Velenje — Posl. Stari trg Titovo Velenje f) TOZD »PRODAJA« Slovenj Gradec — »KOLONIALE« Sl. Gradec — MARKET Mislinje — SP Slovenj Gradec — SP Šmartno g) TOZD »PRODAJA« Ravne — MARKET Čečovje — SP Prevalje — SP Preskrba Črna —- Posl. Na vasi Prevalje — ŠPECERIJA Ravne — ŠPECERIJA Prevalje — SP Mežica* — Posl. Trg Ravne 2. DO »DRAVINJSKI DOM« Slovenske Konjice a) TOZD »DOM« Slovenske Konjice — MARKET Sl. Konjice — SP Slovenske Konjice — SP Zreče — Posl. »Zelenjava« Sl. Konjice — Posl »Živila« Sl. Konjice — Posl. »Kladivar« Zreče — Posl. »Dravinja« Loče 3. DO »TKANINA« Celje a) TOZD »POTROŠNJA« Zagorje •— MARKET C. zmage Zagorje —- MARKET Potoška’ vas — SP Toplice Zagorje — SP Kisovec — Prod. Cankarjev trg 4. KMETIJSKI KOMBINAT Šentjur a) TOZD »TRGOVINA« Šentjur — Samopostrežba Šentjur — Samopostrežba Loka pri Žusmu 5. KMETIJSKA ZADRUGA Slovenske Konjice 6. KMETIJSKA ZADRUGA Laško — Posl. 2 Laško — Posl. KZ Rimske Toplice 7. DO »SA VINJA« Mozirje — Blagovnica Mozirje — Trgovski dom Nazarje — MARKET Rečica — SP Nizka 8. »TEKO« Celje — Blagovnica »T« Celje 9. DO »BLAGOVNI CENTER« Celje a) TOZD »AGROPROMET« Celje — Tržnica Celje 10. PRODAJ v 'A BOLK NA PLANTAŽAH — Dobji dvor KZ Slovenske Konjice — Slom Ponikva KK Šentjur MERK VESTNIK 333531 STRAN 7 SEPTEMBER 1983 Merxovi stojnici na tržnici Dobra izbira blaga, nasmejane prodajalke Anica Škornik, Tinka Kolar in Barbara Korošec RAZPIS n. ŠPORTNIH IGER »TRIM — MERX 83« 1. KRAJ TEKMOVANJA: Zavod ŠRC GOLOVEC Celje 2. DATUM TEKMOVANJA: 1. oktober 1983 3. DISCIPLINE: ŽENSKE: plavanje, kegljanje, streljanje, tek, namizni tenis in odbojka. MOŠKI: plavanje, kegljanje, streljanje, tek, namizni tenis, mali nogomet, šah in vlečenje vrvi. 4. PRIJAVE: Ekipe je potrebno prijaviti do 21. septembra (poštni žig) na naslov: SOZD MERX CELJE Ulica 29. novembra 16 63000 CELJE (ZA LETNE IGRE) 5. RAZNO: Vsa ostala navodila ter propozicije tekmovanja bo pripravil organizacijski odbor ter jih posredoval udeležencem do začetka septembra. KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRI KOS SOZD MERK CELJE Kje boste preživeli zimske počitnice Grmovškov dom na Kopah ima nekaj prostih sob za delavce Merxa Kadarkoli sem bila na celjski tržnici, sem vedno videla pred Merxovimi stojnicami veliko gnečo. Od daleč sem opazovala, kaj je tisto, kar vabi ljudi prav k tema dvema stojnicama. Ali so to morda banane, ali kakšno drugo deficitarno blago ali morda nižje cene? Ne eno ne drugo. Ker pa sem le hotela izvedeti, sem se napotila do naše stojnice in med prodajanjem kljub dolgi vreti kupcev za trenutek zmotila vedno nasmejano prodajalko Anico ŠKORNIK. — Kako dolgo ste že zaposleni pri Merxu? Anica ŠKORNIK: »Prihodnje leto bo že dvajset let. Moja prva služba je bilo prav delo na tržnici, začelo se je 4. aprila 1964. Kmalu sem morala zaradi treh majhnih otrok to terensko delo pustiti in sem bila premeščena v skladišče Agroprometa. Sedaj, ko so otroci že veliki (najstarejši Silvo ima že 18 let in hodi v srednjo tehnično šolo, David ima 17 let in hodi v poklicno šolo v Štore, najmlajša Jelka pa jih ima 15 in se je vpisala v tekstilno šolo), pa sem si spet zaželela dela na tržnici.« — Zakaj? Anica ŠKORNIK: »Veste, delo na tržnici je izredno zanimivo in dinamično. Z ljudmi zelo rada delam, vsak dan vidiš stsre in nove obraze, tako da z nekaterimi postaneš že kar prijatelj. Včasih se nasmejimo, včasih pa tudi skregamo. Vsakega je nekaj. Pa tudi delovni čas ti na ta način izredno hitro mine, še posebno takrat, ko delamo ves dan.« — Kakšen pa je vaš delavnik in od kdaj ste že na tržnici? Anica ŠKORNIK: »Letos je že drugo leto, odkar je temeljna organizacija Agropromet postavila stojnici na tržnici. Lani smo imeli samo eno, letos pa že imamo dve. To pomeni, da se izplača. Letos smo začeli prodajati že sedmega februarja, potem smo za nekaj časa zaradi mraza zaprli, od marca pa smo redno vsak dan od 7. do 14. ure, od 15. maja dalje pa vsak dan od 7. do 18. ure. En teden delam ves dan, drugi teden pa samo do 15. ure. Tako se med sabo malo izmenjamo. Zjutraj ob šestih si v skladišču pripraviipo robo, nato pomagamo pri razlaganju na tržnici, kajti včasih je že pred sedmo uro vrsta kupcev, ki čakajo na nas. Vsak dan, ko zaključimo ob šestih, moramo spet vse pospraviti nazaj, vse stehtati in oddati v skladišče. Prav tako oddamo tudi vsak dan denar.« — Ali imate kaj boljše blago kot v trgovini in ali so cene nižje? Anica ŠKORNIK: »Blago ni nič lepše, tudi cene niso nižje. Edina prednost je ta, da si vsak kupec lahko sam izbere blago. To pa danes zelo veliko pomeni predvsem upokojencem in navadnim delavcem, ki nimajo veliko denarja, zato ob teh visokih cenah vsak vzame tisto, kar mu stalne kupce. Vsak rajši kupi, če si lahko sam izbere blago.« —- Kakšen pa je vaš osebni dohodek? Anica ŠKORNIK: »Ni tako majhen, vseeno pa bi lahko bil večji. Sedaj, ko delamo ' vsak drug dan od jutra do večera, ko imamo opravka s strankami in denarjem, so nam priznali nekaj točk več, kot pa jih imajo delavke v skladišču. Tako imam sedaj 250 točk, to pride z vsemi dodatki 13.000 dinarjev. Mož je delavec v Emo in zasluži 12.000 dinarjev. V naši petčlanski družini s tremi odraslimi otroki, ki vsi hodijo v srednje šole, je potrebno kar hudo varčevati. Ne moremo si privoščiti vsega, kar bi nujno potrebovali, kljub temu da dinar tudi v popoldanskem času.« — Ali bi se odločili za poklic prodajalke še enkrat? Anica ŠKORNIK: »Če bi bila še enkrat mlada, bi se spet odločila za ta poklic, za prodajanje na tržnici, pa čeprav še za malico nimam časa. Večkrat jem žemljo kar med strežbo.« Takšna je torej naša prijazna, vedno nasmejana, šaljiva Anica Škornik in prav zaradi tega jo imajo kupci radi. Prav zaradi tega so pred Merxovo stojnico vedno dolge vrste ljudi. V Grmovškovem domu na Kopah je za delavce Merxa prostih še 15 postelj in sicer od 1. decembra do 31. marca 1984. Vse rezervacije sprejema temeljna organizacija Gostinstvo Radlje pismeno ali po telefonu (062) 871-361. Rok za prijavo je 15. november. In kakšne so cene? Dvoposteljna soba s polnim penzionom stane 1.092 dinarjev, tropo-steljna in štiriposteljna soba s polnim penzionom 1.000 dinarjev, pet in šestposteljna soba s polnim penzionom pa 924 dinarjev. Dnevna karta za vlečnico za odrasle je 300 dinarjev, za otroke do desetega leta pa 200 dinarjev. Sedemdnevna karta za vlečnice za odrasle pa je 1.500 dinarjev, za otroke do desetega leta pa 1.200 dinarjev. Avtobusni prevoz iz Slovenj Gradca bo zagotovljen. Če pa bi se kdo od naših delavcev želel vpisati v organizirano šolo smučanja, se prijavite na Globtour Ljubljana, kjer to šolo organizirajo. Kaj ni škoda, da sem doma, ko imate toliko dela... Če opravljaš delo z veseljem, je vsako, še tako težko delo, lahko ustreza. Zato imamo že kar mož zasluži tu pa tam še kak Tako je ob poslavljanju od svojih sodelavcev dejala Marija FIDLER, dolgoletna delavka v embalirnici dišav. Pred kratkim se je prav zaradi izredno težkih delovnih razmer, saj je bila upravljalec stroja pri dišavah vseh 23 let, invalidsko upokojila. Vedno nasmejana, včasih tudi pikra Marija FIDLER je Celjanka. Kot edina hči v družini je morala pomagati doma na posestvu. Za šole ni bilo časa, vedno ji je bil najpomembnejši dom, še posebno tedaj, ko ji je mati hudo zbolela in sta ostala na posestvu sama z očetom. Ko je spoznala, da se od majhnega »grunta« ne da živeti, se je zaposlila v Metki in se izučila za tkalko. »To delo je bilo zame preveč mučno,« se danes spominja Marija, »zato sem vse skupaj pustila in se zaposlila pri Merxu v pakirnici dišav in tu ostala vse do danes. 23 let delati eno in isto, to je pakirati mleti poper, cimet, kumino, pimet, majaron, papriko in klinčke ni tako enostavno. Še posebno zato, ker je bilo tudi to delo zelo naporno, mučno, še posebno zaradi močnih arom. Najhujše je bilo pakirati mleti poper in mleti cimet. Marija Fidler Na dan sem spakirala tudi po 10.000 zavitkov mletega 10-gramskega popra. Kljub temu pa sem to delo z velikim veseljem opravljala in zdelo se mi je enkratno. Še bi delala, še posebno sedaj, ko slišim, da imajo ogromno dela, da bi me potrebovali. Toda bolezen je napravila svoje. Povejte, kaj ni škoda, da sem doma, pa ravno sedaj, ko so dobili ogromne količine dišav, ki jih je treba pakirati. Veste, ni bilo vedno dovolj dela v naši pakirnici.« — Kako pa se počutite sedaj, ko ste doma? »Doma se dobro počutim, samo svoj kolektiv pogrešam, še posebno sedaj, ko sem sama. Vsako jutro slišim delavski avtobus, kako pelje delavce na delo, jaz pa ostanem doma. Zelo mi je hudo. Imela sem dobre sodelavke. Včasih smo se skregale, v naslednjem trenutku pa je bilo že vse dobro. Še bom prišla pogledat, seveda, če bom lahko. Celotnemu kolektivu pa želim, da bi imeli vedno veliko dela in dobre plače.« Jana Mladenovič paHaaeHBSBssagpsase: MERK VESTNIK SEPTEMBER 1983 ip>r Sindikalne športne igre 1983 Zaključen je spomladanski del sindikalnih športnih iger za leto 1983, v katerem so športniki Blagovnega centra ponovno uspešno tekmovali. Ugotavljamo, da je v to največjo organizacijo športa in rekreacije v celjski občini vključenih vse premalo športnikov iz delovnih organizacij članic sozda Merx. V košarki je Blagovni center v II. ligi osvojil tretje mesto, MPI in TEKO pa četrto oziroma peto mesto v IV. ligi. V kegljanju je ženska ekipa Tkanine osvojila peto mesto. Blagovnega centra deveto mesto in Teka petnajsto mesto; starejši člani Blagovnega centra so bili štirinajsti, člani trinajsti, ekipa Tkanine štirinajsta in ekipa Teka osemnajsta. V košarki je bil Blagovni center tretji v II. ligi. V streljanju je bila ženska ekipa Blagovnega centra deseta, moška pa štirinajsta. V namiznem tenisu je ženska ekipa Blagovnega centra osvojila drflgo mesto v II. ligi, tekmovalke Teka pa so bile prve v III. ligi; starejši člani Blagovnega centra so bili tretji v II. ligi, medtem ko so člani v 4. skupini osvojili drugo mesto in se uvrstili v II. ligo, člani Teka pa so osvojili tretje mesto v 3. skupini in se uvrstili v III. ligo. V odbojki je bila ženska ekipa Blagovnega centra druga v II. ligi, ekipa tozda Hoteli-gostin-stvo pa je bila šesta v III. ligi. Moška ekipa Blagovnega centra je osvojila drugo mesto v II. ligi. Nadaljevanje tekmovanj bo v jesenskem času. Predlagamo, da sc vključi še več članic sozda Mera, saj je v tem osnova za še bol jše tekmovalne dosežke. Zdenka Zimšek Konjske dirke Konjeniški klub Mera prireja 25. septembra ob 14. uri na hipodromu v Škof ji va§i konjeniški medmestni turnir v preskakovanju ovir in dirke kmečkih konj v cnovpregi in dvovpregi. Dirka kmečkih hladnokrvnih in toplokrvnih konj, osedlanih ali brez sedel, bo v galopu po skupinah na progi dolgi od 800 do 1000 metrov. Prav to vrsto tekmovanja, dirko kmečkih konj, je konjeniški klub Mera razpisal zaradi velikega zanimanja kmetov, zato ob tej priliki vabimo vse naše kmete kooperante, da sc prijavijo. Prvi trije bodo prejeli lepe praktične nagrade in pismena priznanja. Rok prijave je 16. september. Prijavite se lahko pismeno na naslov Konjeniški klub Mera Celje, MERK KONJENIŠKI KLUB CELJE Škofja vas 5 1. ali po telefonu 236-14, vsak dan, razen nedelje, od 17. do 19. ure. Vse informacije lahko dobite tudi v gostilni Medved v Škofji vasi. Na naš nagradni razpisi ki smo ga razpisali med dopusti, smo prejeli samo karikature od našega stalnega sodelavca Milana Alaševiča. Danes objavljamo tri njegove karikature, ostale prispevke pa še čakamo. LETO* SAMO f/č/At r/sre, { /č/ /M470. I-vev/zz! Koliko rodiš, toliko odmaraš? Rešitev križanke iz 5. številke Vestnika IZID ŽREBANJA: 1. nagrada 500,00 din: Karolina STRMOLE, Goriška STANARINA, AR E ALI, TELEVIZOR, TANTAL, OMARA, LES, MONTE-NO, TISA. PELE, KAN-KAN, ANT. SRT. NADEJA, ZETA, KARATE, RENOME, MAJOR, 1LOVKA. KSAVER, KA, MAJA OD-ŽAKLIEVSKA, VAR, KARO, CRAIOVA, ANA, ODAK, AO, KLAS 4, 63000 Celje 2. nagrada 300,00 din: Tjaša PLAZNIK, 62392 Mežica 3. nagrada 100,00 din: Janez MAJCEN, Goriška 6, 63000 Celje 4. nagrada 100,00 din: Vika KOVAČIČ, Riharjeva ul. 2., 63000 Celje Popravek razpisa natečaja za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj v sozd Mera Celje v letu 1983 Komisija za podelitev plaket in priznanj v SOZD MERX CELJE je na svoji 2. redni seji dne 8. septembra 1983 sprejela sklep, da popravi vsebino NATEČAJA ZA ZBIRANJE PREDLOGOV, ki je bil objavljen v letošnji junijski številki MERX VESTNIKA tako, da se ta glasi: V letu 1983 bo podeljenih največ: 1.0. 1 plaketa za skupino delavcev, združene kmete oz. org. enoto in denarno nagrado v višini do 42.000,00 din. Vsak član prejme priložnostno značko. 1.1.4 priznanja za skupino delavcev oz. združene kmete oz. org. enoto in denarno nagrado do 28.000,00 din. Vsak član prejme priložnostno značko. 2.0. 5 plaket za delavce oz. združene kmete, priložnostne značke in nagrade v znesku 28.000,00 din. 2.1.5 priznanj za delavce oz. združene kmete, priložnostne značke in nagrade v znesku 21.000,00 din. 3.0. 20 plaket za delavce oz. združene kmete in priložnostne značke 3.1.40 priznanj za delavce oz. združene kmete in priložnostne značke. PREDLOGE DAJEJO: — samoupravni organi DO predlagatelja — družbenopolitične organizacije DO predlagatelja — komisija za podelitev plaket in priznanj. Pisne predloge, pripravljene po navodilih, ki bodo posredovani delavskim svetom TOZD oz. DSSS, komisija sprejema do 1. oktobra 1983. Predlogov, ki jih komisija sprejme po tem roku, ne bo obravnavala. Plakete in priznanja bodo slovesno podeljena na dan sožda M ERN CELJE, 25. novembra 1983.