Bolfša ureclltev države. Po Evropi gre težnja in borba za boljšo ureditev države. Več ali manj se to strernljenje uveljavlja po vseh državah, v tej državi v milejši, v drugi pa v ostrejši obliki. V nekaterih državah se vršijo za dosegO tega smotra prav težke borbe med strankami. Kjer je diktatura, bodisi komunistična bodisi fašistična, pritisnila k tlom vsako samoodločbo posameznika in Ijudstva, se ta težnja udejstvuje v obliki podtalnih struj, ki bi rade podminirale temelj, ki na njem sloni diktatura in nasilje. Ta težnja je povse priroden pojav. Saj ni nič drugega kot izraz v globino človeške narave položenega nagona, ki stremi po izboljšanju življenja. Država kot življenjska oblika naroda je poklicana v to, da ustvari vse potrebne pogoje za zadovoljivo življenje ljudi. Nujni predpogoj za to je pravilna ureditev države. Slabo urejena in upravljana država svojega namena, ki je dobrobit naroda, ne more in ne bo dosegla. Tudi v naši državi prevladuje težnja in se vrši politična borba za boljšo državno ureditev. To dejstvo je javno izpovedal na binkoštni pondeljek ministrski predsednik dr. Stojadinovič na vsedržavnem ustanovnem kongresu JRZ v Beogradu. S kratkimi, pa krepkimi potezami je tudi začrtal glavne smernice, ki naj se po njih izvrši ta preureditev. Te smernice tvorijo osnovna politična načela programa JRZ. Prva in glavna točka je spoštovanje in ohranjevanje narodne samobitnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naše jugoslovanstvo je torej sestavno, združitev vseh lepih svojstev srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, ki se ne smejo zatreti, marveč se morajo razvijati in izpopolnjevati. S tem je obsojeno popolno in celotno jugoslovanstvo JNS, ki je s svojim »jugoslovenstvom« in s svojim »nejugoslovenskim« režimom Slovence, Hrvatc in Srbe notranje tako ločila in duševno tako razjedinila kot nikdar poprej. Kako daleč so šli v zapostavljanju slovenskega imena, se med drugim vidi iz tega, da je pod JNS režimom n. pr. moral iz učnih knjig izginiti slavospev Ivana Cankarja o lepoti slovenske zemlje. Kratko obrazložena osnovna ideja zahteva popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi. Ta pa se ne da udejstviti v. strogo centralistično urejeni državi, ki povse naravno vodi do prevlasti enega naroda nad drugim. Ne da se tudi uresničiti v absolutistični državi. Zato je predsednik vlade v svojem govoru poudaril potrebo decentralizacije in potrebo ustavne in parlamentarne ureditve države v duhu prave demokracije (ljudovlade). Da prip^avi pot takšni državni ureditvi, je sedanja vlada v okviru obstoječih možnosti obnovila politične svoboščine državljanov ter bo na tem potu smotreno šla naprej. Z idejo demokracije je tesno spojena misel samouprave. Brez načela samouprave urejena država ni in-ne more biti demokratična država. Kjer Ijudstvo nima odločilne besede na njemu svojskem področju v občini, deželi in državi, tam ljudstvo ne vlada, marveč je samo vladano; tamkaj vlada politična klika (skupina), čeprav jo ogromna večina ljudstva prezira in črti. Ta skupina političrtih koristolovcev tlači voljo ljudstva z nasilnimi ukrepi od nje odvisne birokracije (uradniške samovolje). Predsednik vlade dr. Stojadinovič je jasno izpovedal načelo samouprave. V svojem govoru je namreč rekel: »V našem programu je naglašeno načelo samouprave v širokem obsegu. To je naš politični ideal. Mi borao delali za njegovo ostvaritev. že 11 let obstoja v našem javnem življenju velik nesporazum. Mi smo bili vedno za najširšo samoupravo, drugi so zahtevali avtonomijo, tretji federacijo. Nihče pa med tem ni podal točne opredelitve onega, kar je zahteval, in ni označil vsebine svojih želja. Mi smatramo, da je najvažnejša vsebina in širina kompetence onega, kar se predlaga za posamezne upravne edinice.« Načelo samouprave je bila bistvena točka v programu bivše SLS, ki se je nekdaj v njej zbiralo slovensko ljudstvo, da se bori za svoje pravice. Sedaj se borimo na osnovi tega programa v okviru JRZ, ki je vsedržavna stranka. Od nekdaj smo poudarjali proti pretiranim centralistom, katerim so med drugim tudi pripadali bivši slovenski demokratje in kmetijci, da je edino samoupravno načelo kot vsedržavno načelo sposobno, da se na njegovi osnovi pravilno uredi razmerje ljudstva do država« in obenem tudi medsebojni odnošaji med Srbi, Hrvati in Slovenci. V veliko zadovoljstvo nam je, da prodira to prepričanje v vedno širše kroge. Nismo se torej zaman borili. Pripravili smo pot za boljšo ureditev naše države.