SMRT F A S i Z M U - SVOBODO NARODU ! GLASILO JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA ODBORA Stov .18a Dachau,v torek.dne 22.maja 1945 Broj 18a MARŠAL TITO ¡■¿i A R S A L U A L E X A N D R U smo sprc-mnl na saradnju sa saveznlc!ma,alI no mozemo dozvoliti,da budemo bcz razloga pon »leni i I iscni svojih prava" LOllDCN.ZI.naja» Ms?a«! Aioksandar « svojoj porrc; trup»oa porod ostale^ roke: Jos '(¡srki Tite truij «r. s i njogcvoj'zoB-Ijl pripejo Trst in Julijske Kraj'na i Ceiovec i Koruška.Pro-tiv njegovih teritorijalnih zahteva ja nc-mam sta da kalem.O njima že rešiti konforcncija mirajU i, jednostrani metod,kojim Ih on sproved! potseca na fAjsolinia,Hltlera i Japan.To jo nasi-lan motod.U trenutku kap t tu Iaci je,Trst i Julijska Krajina pripadali su Italiji,Colcvoc i KoruŠka Austrtji.Naša'jo dužnost da tim teritorijama upravljamo do konferenci jo mira,Sada o tem pitanju vode pregovore Sjcdinjene Orlsvo i Velika Britanija, a Rusija je o svemu obavestena", .ODGOVOR MAR L A TITA stremljenje tržaškega prebivalstva in vse Istre uresničilo, bomo branili našo svobodo do skrajnost i. Danes ni vcc peti nazaj,Trst bo In mora pestati središče promota nove Jugoslavijč.- BE0GRAD.21 .maja-Pouceni krogi trdijo,da so v Vatikanu skrivaj nacistični zlocinci in pripadniki oddelkov SS. TRST 0 E L A S POLNO TRST,21 .maja- V Trstu so dela z *j v BECGRAD.21.maja- Povodom oarsaia Aleksandra,marša! Tito dao je ovaj odgovor:" No mogu drukčije nego biti duboko uvrod-jon 5 iznorradjen Mo zapevednik jedne savoznicke armijc upo-redjuje nažu narodnu vojsku sn nacistlčkim fašističnim armija-ma.Jugoslovenske trupe imaju isto toliko prava na administra-cI ju teritorija koje su oslcbodile kao št to pravo pripada saveznickim trupama na teritorijama kojo su okupirale.Admini-strirajuc! Trst I okolne oblasti,jugoslovanska arm!ja no prejudicira odluke mirovne konferenc ijc,Ona vvši jodno pravo,kog se ne moŽo odreci bcz šteto po svoju žast I ugled.Mi smo spremni na saradnju sa saveznicima,al i ne mojento dožvoliti da budemo bez razloga ponižen! i li&ni svojih prava"," BECGRAD.21 .maja- Za rojstni dan maršala Tita 25.maja bodo poleg prodajnega teka Iz Slovenije,!z Trsta In Jesenic preko Ljubljano !n Zagreba,prirejene se štafeto Iz lAakodonlje pro-ko"Ni?a,Iz Cotinja,K|adova in drugih skrajnih točk Jugoslavl-je.Vso bodo potem 25.maja skupno prodalo pozdrave mladino maršalu Titu na Dedlnju,- Evakuaclja civilnog stanotrništva iz okolice RIminia RAVINNA.21.maja- Savoznicke vojnu vlastl naredilo su ovakua-clju civilneg stanovnlštva Iz okolinc Riminia.S timo uvozi istice so da se upravo preko puta R i m i n i a nahzi Pu!ja,kju Su zaposclo jugoslovanske trupe.- RlM,21.maja- Kcmitot narodnog oslobodjenja za Sovcrnu Itall-ju tra?io jo od protstavnika Boncmlove vlade da se ota povu-ce I ustupi mosto kabinetu,u kome bi ucostvcvali pretstavni-cl sv I h stranaka.- TRST.21 .maja- V pristanišču se je pričelo Izkrccvanjo anglo-amorlskega vojnega materij al a,namenjenega za oskrbovanje za-sedbenlh Čet v Avstriji,- TRST.21.maja- Italijanski dnevnik v Trstu "It nostre avvonirc" prjobčuje v uvodniku,da jo kenčne napočil Čas,kc jc postal Trst svoboden in !m tlvne Jugoslavijo." : svoje vlado v okviru demokratsko fodora-Sedaj",piso urednik,"ko so jo zelja in PARO vsemi razpoložljivimi sredstvi na vzpostavitvi obrata v mestu,Mo3tna uprava jo ze pričela s tramvajskim promotom,na razpolago jc zopet voda, elektrika in plin.Večina industrijskih podjettj In obratov V ze zopet dela ali pa se pripravljajo na obnovo obratovanja. Vzpostavljena jo zciemlŠka zveza s T rilcem in avtobusna s Postojno in Ljubi j ano. Jugoslavija jo poslala prebivalstvu kruha,mleka,jajc,biskvita In tobaka,•mlekarna v Ilirski Bistrici pošilja dnevno okoli 4000 I mleka,pripravijajo se transporti prehrane tudi Iz drugih krajev.- V pristanišču so bili ic delavci pred prihodom jugoslovanskih Jet odstranili mnogo ¡fltn,cisc>:nje luke so dovaja h koncu,- V Trstu Izhajata sedaj dva dnevnika: slovenškiTrimorski dnevnik" in italijanski "II nostro avvcnlro". TRST,21.maja» Po vzgledu'Trsta se je sestavil tudi v Gorici narodni izvršni odbor OF.Odbor šteje 1? Članov,med njim! 9 Slovencev In 8 Italijanov,— TRST.21 .maja- Na binkostno nodoljo jo bila v Trstu velika parada jugoslovanske vojske,k i je blla deloina burnega pozi-av Ijanja po tržaškem prebivalstvu,- . • TRST JE DOBIL SVOJ MESTNI SVET TRSTr21 .maja- Zbor delegatov vseh stanovskih ln strokovnih zdru?cnj v Trstu,ki so je vrŠil v veliki gledalftki dvorani P: liteama RoscttI,jc- Izvolil mostni svot.Zborovalo je skupno ^1348 delegatovv,- AJOOVŠČtNft. 2!,maja- Cotniki in belogardisti so na umiku po Vipavski dolini pobili tudf nekaj narodno zavednih duhovni-kov,mod njim! zaupnike Iz Ajdovščine,Stur!j in Dornb^rka.- ' ' UPRAVA KOROŠKE OSTANE V NA^IH ROW'.H LONDON,21.maja- Zastopnik jugoslovansko vojsko na Koroškem jo včeraj javil komandi angleške zasedbeno vojske,da bo 21. M XI maja do 18.zapustila XIV.slovenska divizija južno Koroško, ostali oddolki pa v toku nakaj dni.- Gre skupno za okrog 20.000 mo^.Zapustitev Koroško je odredil marŠal Tlto.CfvIl-na uprav "'ostane v jugoslovanskih rokah. LONDON,21.maja- Iz Colovca poročajo dopisniki angleških listov,da so tamkajšnjo jugoslovansko oblasti odredile tridnevno zaporo vseh trgovin in popis vseh njihovih zalog, zlasti'zivll.Navedoni odlok je objavljen v " Colovškem listu",- t Sferan ■ DAHAVSK1 POROCEV/.LEC Dachau,dno 22.maja 1945 ZA SESTANEK STA LINA, CHUR Cf H I L L A IN T R U M A N A Trst jc same eno izmed mnogih vprašanj,ki potrebujejo rešitve LCjroN.21.maja- Diulomatski dopisnik "Timosa" p i so o potrebi sestanka mod Church 11 lom,Stalinom in Trumanom ter utemeljuje potrebo sestanka s tem,da je nastalo vse polno vprašanj, t M ki potrebujejo skupnega razmotrivanja in rešitve.Mod njimi navaja zlasti m-ndatorno zadevo na konferenci v San Franciscu.ki se ne gane z mrtve tožke,dalje poljske zadevo In m cd ostalimi tudi tržaško vpražanje.Glode zadnjega podcertuje,da jo jugoslovanska vlada delno itak istega nazlranja kakor Anglija in Amerika o kompotenci mirovne konference in končno odločitve pripadnosti Trsta,Goriške in Istro,kakor tudi Koroške.Ob onem izreka nado.da so bo dalo z dobro voljo uravnati tudi vprašanje vojaškega sodelovanja jugoslogan e in zavezniških armad v Trstu In ozjl okolici po kompromisu,- . - MORALNA SUPERI0N0ST SOVJETSKE UNIJE MOSKVA,21.maja- U jednoj vesti svog dopisnika Iz San Francisca, "Izvostija" u svom poslednjem broju isticu da sc i na tamošnjoj kcnforenciji pokazala moralna superionost Sovjetske Unije.Pri likom debato o takozvanim mandatiranim narodima,dakle narodIma,koji pc mišljenju izvosnih sila nlsu zreli za samostalan drlavni zi-vot,pa jc potrebno d" budu pcelokriljem neke evropske države,sovjetski delegat zalo5io se za njihov noogr^nicenl suverenitot.-LOf^tJON.21 .maj» Angleški vtdilni dnevniki nagiasajo,da jo treba storiti vse,da so ohrani sloga In edinstvo mod zavezniki.Tako pise glavao glasilo delavske stranka "Daily Herald",da mora neobhodno priti do popolnega sporazuma med Anglijo ir, Rusijo v vseh peresih vpralanjih.Glasilo liberalne stranko,"Dally Cronicle", >4 zopet naglasa,dr. je potrebna sloga zlasti na mirovni konfcroncl, kier se bo krojila nova zemljepisna karta Evrope,-jgjj fMSeim^ maja-Zastopnik" Štirih vodilnih velesil Angll-3 s, iJ i'^sk i, Siv zvozo in Združenj h drŽav so sa sest:ili,da pi'WcSJo predloge o sestavi spomenice o temeljnih človolkih sio-boscinah: pravici do sVobodnogo ¿!ivljenja.vere in obvarovanja prod pomanjkanjem In strahovanjem,- RUSKA JAVNOST I OKUPACIJA NEMACKE MOSKVA,21 .maja" U svom današnjem broju moskovska "Pravda" kriti-kuje obazrivo postupanje sa nemackim visim oficirima,a naro^ito sa Donitzom i Goringom.U Krimu je rešeno,nag lokava list,da interes evropskog mira zahtevaju da sc Izkorcni ne samo nacionalso-cijalizam,nego i nemacki militarizam.koji jo voc toliko puta za-pailo na?> kontinent.Te odluke treba sada izvršiti ako se žel! stvoriti trajne preduslovo za mir u Ev rop i.Ono,sto sada cine D6-nitz i nemaUki mi I itaristf ,pokušr.v -.j uit da so dodvore zapadnim savoznicima I tresuel otreanim strašilom boljševizma samo jo nas-tavak politike,koju su Hitler l njegovi saradr.ici počeli da vode dim su posle zimske ofanzive Crvenc Armije uvideli dajfvojnt slom Rajha neizbožan.Obustavljanje otpora na Zapadu,forsfrano begs na zapad tolikih nemaefkih arrclja,sa jasnim nastojanjem da se predaju zapadnim savcznicima.svo je to niz karika jednog Istot) bankrotlranog p lana.Da sc jednl saveznici upotrebo protlv drugih i tirno nemqck*m imporijalistima omogucl da epotvaskrsnu svoj san c nemaŽkoj dominaciji nad svetom i Evropom.Pod naslovom "Opasna igra","Izvestija" na uvodnom mostu donose clarak u kome isticu da incident sa Donitzom prelazi u opasnu igru, U svetskoj stampi,u mnogim listovima.glasno se protestuje sto sc toliko obazrivo postupa prema nemaikim mi Iitaristima 1 toliko sporo vrši nemacko razoru^anjc.U članku sliJne sadr-žano, "Crvcna zvezda" istice da haos u "vropl želo i hote nemaSki mi I Tiar isti i nj'hovt zaštitnici u Izvesnim evropskim i drugim zemljama.Miroljubiv-i nar'H i traže do sc-tto pre snrovede razoru zanje Henackc i un i stenje n^maclkog mi-IitarlzmaJMjutim,Intrige junkersko klike osudjonc su na neuspeh.Vol ika koalicija slobodnlh naroda dobila je rat. i ^ Sna co dobiti i mir,usprkos spletkama nemacko vojne klike. ' MOV| POVELJNIKI NAŠIH ARMAD BEOGRAD,21 .maja- Vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske, maršal Tito jc imenoval nc-katorim našim armadam nov.e poveljnike.Poveljnik" 1,tankovsko armado jo postal dosedanji komandant 4,armade,gen.poročnik. Peter Brabsin,druge arma^- • de gen,por,Pavje Bošnjak.dolsej načelnik štaba ia Hrvat- M \j' t * \ sko;c:trte gcospor.P.DaccvIc,doslcj poveljnik pete gor,0major Roscbc-rg,bivsi poveljnik V.korpusa,iti ses-to gon.irnjor Vukanovic,dosloj pomočnik komandanta 2.armade. BEC6RAP.21.majav Ministrstvo za poljedelstvo jc izdaio o-kllc na vse poljedelsko delavec,naj. so javijo prostovoljno za delo pri žetvi v Vojvodini,ker jc od števila zanj» cev odvisna njena množina.Kakor je bilo pričakovati,sc o glaŠajo zo od vsoh strani delavski odredi,do s tem zagotovo jugoslovanskim narodom prehrano V razdobju 1945/46. BEOGRAD,?! .majo-Ministrstvo vojske In mornarice jc prejelo od zrakoplovncga sveta Anglijo prisr&io zahvalo za sodelovanje jugoslovanskih vojnik letalcev v pretek'f vojni. Pismo konca z izrazi upanja,da bodo ostali tudi v bodoče stiki mod jugoslovanskimi in angleškimi letalci tako prisrčni,kakor so bili v vojni.- RAZFtri F ASI STIČNE DELAVSKE ZVEZF LJUBLJANA.21 .maja- Notranji minister Zoran Polic jo s posebnim odlokom razpusti! od fasisticnc vlade ustanovljeno Pokrajinsko delavsko zvezo ir. odredil zaplembo njenega premoženja,ki bo pripadlo novoustanovljeni Enotni zvezi usluzbcncev Slovenije,- LJU8LJANAt21»majo- ''čeraj se jo pričelo vpisovanje v osnovne in srednjo sole v Ljubljanski bodo prijele jutri z rednim poukom mladine,- LJUBLJANA,21 .maja-Vcoraj jo radio "Svobodna Ljubljana" priobčil lepo predavanje o junaku Torotu Tomšiču,ki nesi po njem ena izmed partizanskih brigad svoje Ime.Danes so minila tri leta od njegovo smrti.-SKOFJA LOKA,21 .roaja-VŽoraj smo praznovali ua velikem zboru osvobojenje Izpod štiriletnega nemškega j armada zborovanju sta govorila tov,Maks Stcrnon in Anton Petcrncljpo zboru je bila velika povorka po u;stu. ' SODELOVANJE JUGOSLAVIJE iN BOLGARIJE SOFIJA.21 »maja- V soboto je prispel: z vsem osebje» poslaništva semkaj novoimenovani jugoslovanski poslanik Kola-cevic.Na postaji sbga pričakoval i zunanji in propagandni minister in zastopniki bolgarsko javnosti.Poslanik se jo ^ • sL / . zacasno'nastarii v gostisču "Bolgarija",- BECGR, D,21 ,majr-Za veleposlanika v Parizu je btl imenovan Marko Ristic?-__ ^dCiatu. g,Jt; DAiftVSKl POROCEVkLEC Stran 3 NARODNOSTNE RAZMERE V TRSTU PRED L. .1918 Slovenska javnost je bila v splošnem slabo poučena o razmerju Italijanske in slovenske narodnosti v Trstu. Imel sem večkrat priliko govoriti o tem z raznimi Slovenci tostran meje z Italijo in sem moral ugotoviti, da so po večini neverno poslušali, ko sem jim razlagal, da nismo tam tako rekoč nikaka manjšina, ampak da smo v mestu zastopani z dobro tretjino. Nisem se temu čudil, zakaj kdor se je mudil v Trstu samo mimogrede, je videl zgolj zunanje lice, ki je bilo iz raznih vzrokov zares docela italijansko. Tudi govorica, ki je prevladovala v Tretu (Italijansko beneško naročja, ki ie narečje vseh primorskih italijanov), ga je morala uveriti, da je Slovencev v Trstu prav ma!o0 Pač ni pomislil, da je sleherni Slovenec v Trstu docela obvladal italijansko naročje, v katerem je občeval zjtalijani in s tujci, prihajajočimi v mesto. Če govorimo o Trstu, imamo prod očmi vso tako zvano tržaško deželo, t.j. mesto samo in okolico. Ta Trst je imel svoj statut in svojo mestno in deželno zastopstvo, (,'estni odbor je bil tudi obenem deželni odbor z nekimi zakonodajnimi pravicami, kakor si jih imoio ostalo pokrajine Avstro-Ogrsko. Ta Trst je me^il 92 kvt km in je štel po zadnjem ljudskem štetju leta 191C. 2?8„0G0 prebivalcev, Po narodnostih so bile u-rr.dno številke naslednje: Italijanov 146.000 (med temi 40.000 Italijanov iz kraljestva, torej tujih državljanov), Slovencev 57.000, ifcmcov 10,000, S^bohrvatov 5.0^0, drugih narodnosti (Grkov, Zidov, Armencev i,dr.) 5.C00. Ce odštejemo torej 40000 • v w v Italijanov iz kraljestva, dobimo število pristnih tržaških Italijanov nekaj nad 100.000. Omenimo naj, da so v Trstu vesti i ljudsko štetje italijanski uradniki, ki sc imeli interes na tem, da prikažejo stavilo slovenskega prebivalstva čim niže. Pri tem so se zla- V V sti pplrall na določila o izvedbi ljudskega štetja, ki so govorila o tako zvanom občeval nem jeziku, ne pa o materinskom jeziku ali o narodnosti. Italijanskim iredentistom v Trstu je prišla ta formulacija kakor nalašč, saj jo bilo na podlagi ob&vainega jezika mogoče mnogo Slovencev zapisati med Italijane, kar se je tudi zgodilo v tako obilni meri, da je pre-vnote potvarjalce resničnega stanja kmalu nato zadela kazen. Pri zadnjih državnozborskih volitvah, pri katerih jc Trst volil 5 poslancov v dunajski parlament, smo Slovenci gladko zmagali z 1, bil jc to oko i ižanski mandat, pa tudi v mestu samem smo prišli z ©rim mandatom v ožje volitve, kar je bilo za italijanske šoviniste hud udarec. Do tedaj niso pritožbe Slovencev proti potvarjanju ljudskega štetja nic zalegle. Izid teh volitev pa je jasno dokaz;', da je število Slovencev v mostu samem veliko vocje, Kakor ga izkazuje ljudsko štetje, zakaj samo glasovi, ki so bij i oddani za slovenskega drzav-nozborskotjs kandidata v mestu Trstu, so znašali vec kakor število v mestu naštetih Slovencev vseh starosti in obeh spolov, ¡.jato so morali ljudsko štetje v Trstu ponoviti in to popravljeno štetje je kajpak izpadlo nam v prilog in postavilo uradovanje italijanskega magistrata v neugodno luš. Vkljub temu pa tudi tako prikazano ljudsko stotje le ni ustrezalo dejanskemu stanju. Scoz pretiravanja smemo trditi, da je bilo v Trstu in okolici približno 75.000 Slovonccv. Tako je torej z nase "manjšine" v Trstu. Ivk. JANEZ KOSAL Janez Kobal ni bi' človek, ki bi bil splošno znan v našem taborišču, fesprotno, Krog njegovo družbe je bil zelo, zelo majhon, saj jo bil tih in miren človek, ki nikjer ni silil v ospredje. Pustil se jo voditi od toka, ki je tu v taborišču metal ljudi zdaj som, zdaj tja. Čudno sc varrfzde-Io, da. o njem posebo pišem, ker bi moral pisati tudi o stotinah drugih naših tovarišev, ki so tu umrli in so bili bolj znani in tudi morda bolj zasluzni. Toda, kljub temu bom napisal 5 njem nekaj vrstic, kajti v nečem je bil Janez .'obal le nekaj posebnega. S svojo smrtjo jo oznanil prihod svobode in zapečatil stari čas trpljenja in smrti.Janez Kobal je bil iz Šentviško gore na Tolminskem doma;*"i I je bolj šibak človek, a trdo življenje, ki ga jo imol za seboj, mu jc zarisalo v izraziti podolgovati obraz ostre poteze dela in trpljenja. !'lviator sem izgubil zelo zgodaj , mi jo pripovedoval, "in ostalo nas je pet otrok z očetom. Oče je bil krovoc^in zelo strog ter varčen. Imol ni ničesar, ko je prišel v Šentviško goro, kajti prišel je tja kot hlapec. Sam, s svojimi rokami in prihranki si jo sezidal hišico in do svoje smrti, ki ga jo doletela pri 7o-ih lotih, si jo kupil šo dve njivici. Jaz sem po njegovi smrti, tik pred to vojno, kupjl šo tretjo. Vsi smo morali delati in oče nas je naučil vsega, lic som si kot otrok razparal hlaŠe, mi jih ni smela zakrpati moja starejša sestra, ki jo bila šivilja, ampak sam. Ravno tako Čovlje. Hoditi smo morali tudi na dnine, da smo se preživeli? Oče jo bit strokovnjak zlasti za kritje slamnatih streh. To dolo jo bilo njegova strast, ki jo je vršil temeljito. Stalo ga je tudi življenje. Sel jo namreč!, skoro 7o let star, popravljat slamnato streho v sosednjo vas. Tu je padel s streho in si zlom.il hrbtonico.-Doma sem pustil še dve sestri. ?elim si domov, da si uredim svoj dom, ker sedaj som jaz gospodar In ir.iam svojo lepe načrte. Tudi oženil se bom in nevesta me Čaka. Pa tudi lepše bo, saj bomo svobodni", Scdoli ali pa ležali smo na svojih "posteljah", v karanteni. Dolg čas, lakota in obupne razmere sc le redko razvezal i jezike, zlasti takim l j udom, kot jc bil Janez Kobal, Nekoč mi je ja le povedal celo, zakaj jo prišel v Oachau. Bil jo v vasi vojaški referent, "Šeprav nisem bil nikdar vojak in tudi no bom", je dodal. "Toda'skupaj 3 sedmimi vcŠČani som le rezorozil nad 30 fašističnih vojakov in enkrat rešil taborišče naših partizanov, ki so ga Italijani obkolili. Rešili so so vsi do zadnjega z vsem materialom, fašisti pa so imeli lepo izgube. Nekdo me je izdal, zato sem zdaj tu". .- .Ntanadoma je obolel, dobil jo flogmono ter šel v reviife. Tu je ostat skoro dva meseca. Iz revirja se jo vrnil zelo slab in izčrpan, iijogovo ostro poteze so postale šo ostrejše, glas bolj šibak in videti je bil za vec let starejsi. Toda ostal je pogumon. "Ho,zdaj bo pa kmalu konec", je dejali. "To bomo še zdrzali. Potem pa gremo domov. Glej, da me prideš obiskat. Pri nas jc lopo, v Šentviški gori." Toda nenadoma jc spet legel in ni ga bilo na spregled. Takoj sem povprašal kaj je z njim. "JaseI sem ga ležati na golih deskah, sredi nereda in smradu."i;klo sem slab, pa bo že Šlo. Saj niso vec daleč. Saj jih jo slišati» Zlast. ponoči, ko ne spim, slišim topove."Ob i skoval som ga in videl, kako z dneva v dan propada, kako pešajo njegove moši, kako dobiva njegov obraz tisto sivopepelnatc barvo, za katero sc skriva biiznja smrt. (Zaključek na 4. strani spodaj) Stran 4 DAFAVSKi POROČEVALEC Cachau.dno 22.ra;ja 1945 kdaj p o j d e ;.: o d o;.; 0 v 2 Saj pilote zanimive reci, pravijo naši citatelji, ampak o y tistem, kar nas najbolj skrbi, ne crhncte besedico: kdaj poj-demo domov ? 1 t y Ne morom roci, da nam s taksnimi očitki govorite iz srca - ampak da nas v živo zadenete z njimi, to drzi. Lahko nam verja-mote: ničesar bi tako radi ne dali v list kakor uro in datum odhoda. Hodimo okrog, prosimo, prigovarjamo, dajemo pobuda, vlečemo na uho - toda do tega, kdaj pojdomo domov, se ne dokopamo, Nestrpnej si smo iz dneva v dan, pa ne samo'iz preprostega razloga, da s časom popušča potrpljenje. Razmere same postajajo za nas Iz dneva v dan težje. Druge narodnosti odhajajo domov ali se selijo vsaj cez'rico, mi ostajamo med posLgdnjimi v taborišču, ki zmorem bolj dobiva lice kraja, odbranega za * . V razdejanje In požig. Kupi gnoja in odvrženih stvari, neusahljivi vrelci kuznostl,rasejo okrog nas, nesnaga po blokih in okrog njih se veča, spet se oglašata beda in glad. Bolniki po revirjih tavajo napol ali celo povsem goli okrog, zdravi ljudje prosijo kruha po vezah In vogalih. Pozabili smo ze, kdaj smo prvikrat Juli o tem, da bo prehrana zdaj prosta na ameriški jedilni list; da bomo prejemali pol štruce kr&ha na dan; da bodo paketa Rdečega kriza delili med nas - in podobni r. brez Anglosasi." Nad bojišči, nad pogorišči most ir, vasi, nad razdejano Evropo krakajo gavrani, Tozkc napi je, da sc mod njih vroV S/ • v , j canje mc-sajo glasovi tistih, ki bi po vseh nabavnih in logičnih zakonih morali stati na strani živih. Človek je radoveden samo, ali taksne izmišljotino poraja krivo upanje ali I m. utvoriI kako so odbor trudi v Juran ic pa j o poročal, prehrano, da bi razred- samo upravičen strah ? VCERAJSKI I MITING ' M ga je tov, Skerl, tov. da bi zboljsal cil bloke, da bi izvedel preselitev preko žice in repairl-acijo, ffcvezan i srno na hrano, ki nam jo dajejo Nemci, ker v V Američani so dolžni prehranjevati samo vojne ujetnike. Vendar pa upamo, da bomo zdaj prišli v stike z domovino, ker smo poslali z odhajajočimi brati Cehi delegacijo v plzcnj, odkoder bomo skusali doseči Ljubljano in Beograd, V delegaciji so tovariši nlbrocht, dr, Kraigher, dr. Mi s in prof. Škandali, Nato jc tov. Diohl poročal o križih in težavah, ki jih ima edbor pri svojih prizadevanjih pri ameriških oblastvi-. Za zdaj smo dosegli, da v SehleiHheim ne gremo. Bržkone se bomo presolili preko žice, medtem pa se bo Izvršila preselitev v taborišču samem tako, da bomo Jugoslovani imeli svojo bloke. Razvila se jc živahna debata. Pcdro- ljubljalia. 21 .»maja - Radio je objavi! na interniranco v --1 Y konca in kraja. Poslušali smo taksno obljube in srce nam jc I-gralo ob njih; v u?ta nam je navrevala slina. To jo. bilo pa tu- bneje bomo o mitingu, ki jo potekel stvarno in je lepo u-di vso. Na binkostno nedeljo smo prejeli kosilo, da tako siro- spol, poročali jutri, masnega no pomnimo ¡zlega kakšno dahavsko nedeljo. Količina kruha je spet padla na cotrtinko na dan. Rekonvalescontje, ki so jih preselili na nekdanji Sirovski, zdaj takozvani ameriški revir, tožijo, da so barake brez okon. Pegasti logar se o-zivlja, število smrtnih prijierov jc strahotno, Od zaveznikov osvobojeni, živimo in umiramo na stari na?in. >4 V • V . . ' » Naša rešitev jc samo - v hitrem, čimprejšnjem, takojšnjem odhodu od tod. ¡jas odbor si na vso moč prizadeva, to doseči, vsi ml zahtevamo to, delegat nase osrednje vlado, ki je pred dnevi preko '.iinehena pri so I iz Pariza, nam jo to zagotovil, Nomciji naslednji poziv: (te zapuščaj t... na lastno pest tabo- si V ^ rise! Pripravite potrebno podatke; nasa delegacija se bo v teh dneh napotila k vam. Vasi zbirališči sta Solnograd in Cachau, - Svojci ! Dajte nam naslove ir podatke initernirancev v Norčiji! „ V KASO 'EDELJSKO STlVILK.: so je poleg drugih vrinila tudi ist oznacor. s st. 18 r.amosto nam iz Ljubljane so nam po radiu sporočili, da nasa federalna ^ V da z vsemi močmi dela za to. Kdo nas torej zadrzuje v tem N V taborišču kuge, lakoto in smrti 1 - Tisti, ki jo kriv, bo dajal težek odgovor pred zgodovino. L,M. "BORBE V TRSTU" v fjajbfilp «as tare skrfc, kdaj poj demo domov - najbližja je pac. Toda - ali smo !:lti nasa nestrpnost f"liksr,a, da bi postali ravnodušni do usodnega dogajanja doma ? Ali bi mogli biti ravnodušni, co bi videli, da drugi, ki se ji! dogodki v naŠi domovini neposredno no tičejo, kažejo živo zanimanje zanje ? tembolj na široko razpreden tisk v taborišču imajo tovariši Poljaki, najmočnejša skupina med nami. ¡Ved drugim izdajojo tudi nabožni tednik "Polska hrystusowa". V najnovejši številki dne 2o, tm. citamo naslednjo vest iz Trsta:flTu je prišlo do borb med jugoslovanskimi in novozelandskimi četami. Tito jo vkljub prepovedi zasedel mesto in okolico... "ta Titom stoji Rusija, ki je prav tako na lastno post zasedla danski otok 8ornholm.... V Podkar-patski Rusiji se je ustanovila avtonomna vlada, ki hoie to zemljo priključiti Sovjetom, Ravnanje Rusijo ustvarja dva bloka v Evropi. Ni so dosežen sporazum v zadevi oku-^ i pacijskih mandatov v Nemčiji, fja zahodu so zo zmerom pogo- stojsi glasovi, da lakko pride do konflikta med Rusi in ta nerodna pomota, da jo bi 17, Da obnovimo pravilni vrstni rod, nosi današnja številka oznako 18 a, ('OSKVA,¿1.maja - Sovjetski general Konjev jo bil odlikovan z ^--------v naj v i sj i m odlikovanjem ameriško vojsko za zasluge. "Teka rimar.,. Edino nekoliko sladkorja si zelta". !':SC I som ga in mu ga dal, ker sem slutil, ua mu izpolnjujem morda ono njegovih poslednjih zelja, S svojimi mocr.ii ni mogel voc iz po-s4r|jp.Coz dvo dni si jc zazelol prepccenca. Tudi tega som mu prinesel tri ploščico. Toda kmalu so mo polt i i ca 11 nazaj ir, mi povodni i, da mu jih jo ukradel tovariš, ki je ležal poleg njega. Janeza Kobala potom nisem videl vec živega, kajti naslednji dan jo bil poln razkrojonja, poln neko čudno napetosti. Skoro vos dan sem ostal v sobi, dokler ni popoldne nenadoma zavrelo taborišče in si si i sa! !f t u » » ^ ^ I i priče pretepanja,trpinčenja in ubijanja naših nesrečnih sotrpinov»Prav vse zlikovce je treba razkrinkati In izročiti oblastem. «v " d najoecje zlocince v dahavskem taborišču je spadal sapo" takozvane,vsem nam dobro znane ^Gcfangoneri -kamere",skladišče oblek,cfevljev Ir perila,Zori Llndner^Kdo ni poznal tega nemškega podivjanca,priletnega,sivolasega,večinoma sadistično hinavsko nasmejanega možica nizke postave z naočniki In kepico,pokrivajoč mu skrbno posesane I ase J Tisoči naših tovarišev so stopal! v dolgih vrstah mimo njega in prav nlc ne pretiravamo/ic trdimo,da so tudi tisoči občutili na sobi njegove pesti In njegove okovano Čevlje.Vedno, kadar sem gledal,kako dlvje,neusmlljeno pretepa za transporte določene priporntke ali tovariše,ki so hodili menjati raztrgano ob1eko,s:m so vpraševal,kako more Žloveska a»*l roditi takš'no kreaturo.Roki sta se mi bili krčili v pest I,rad bi bil ud eri: po tej zločinski glavi,zdrobi I jo bi k^kor zdrobil s kamnom glavo strupeni kači,A kaj,ko bi si bil podpisal s tem smrtno kazenl * In tako sem moral samo stisnjenih pest! dan za dnem gledati dolge vrste v upvavicen srd zamaknjenih,v mukah onemelih pripornikov.kako jim je dajal "capo" Llndnc-r s svojimi pestmi In čevlji zverinsko popotnico pred odhodom m transporte.Kakor da je bil po svojem dotrem prijatolju,upravniku skladisca SS-ovcu Itebru,do ločen za to,da je pripravljal in utrjeval ubogo pripornisko rajo na novo muke med transporti In v novih tabc-riscihAzic je,kot rečeno,nizko postave ir. bolj slabo razvitih mišic.tvbc.i je pa porabljal za pretepanje In suvanje sleherni dan mnogo^Da bi mu jih ne zmanjkalo,se jo masti I z naj-izbranejsiml jestvhaml,ki so mu jih prinašali od vseh strani,Svojim rednikom jc dajal Iz skladišča nove obleke,čovIje in perilo.To delo so morali spretno In skrivaj opravljati njegovi DodrepnikI,ki jim je za plačilo vrgel'iu pa tam nekaj drobtin s svojega bogatega jedilnega llsta.Spal jo sove na mehko postlani postelji kar v skladišču In pedropniki so mu moral 1 posti I ja.tl posteljo,Kdo b| si pa upal zahtevati od tak-Kiega gospoda,naj spi mod prlpornlkl v prenatrpanl spalnici? Spominjam se najbolj živo enoga zadnjih transportov.ivien-da so bili dyoceni zanj sami Rusi,kakor jc bila pač stara dalrvska praksa,da so padali po ruskih tilnikih najtežji udarci nemile usodo.K srecl. za vso trpečo človeštvo so ti ruski tilniki tako močni,da jih nobeni udarci niso mogli zlomltl.6!edal sem skozi okno,kako nečloveško jc "capc""Llndnor pretepal to mlade voclnoma Izčrpane In onemogle Ruse.Pretepon je bil naj- marj vsak drugI,nekateri do krvi.In nihče izmed nas,ki smo --f- gledali te prizore pristne nemške fašistične podivjanostt, bi no mogel odgovoriti i\a vprašanje,kaj so ubogi Rusi za-krivilt.Saj tudi sami niso vedeli,zakaj padajo po -njth u-darci in brce. In ta zllkovec so je po prihodu ameriške vojske urno potuhni I .Volk je zleiel v ovčjo kozo.Nlc vec nI pretepal pripornikov,ni? voc kfi&l na nie kakor prej I z dBeva v dan,Ost" ga jo je pa se dober teden na'svojem mestu.Potem v v zamenjal' blaga dusa,Dunajcan Pitschmann,a Lindnor jc moral med nav/^ne delavce tam,kjer je prej dolgo pase» val kot vsemogoči! val pet,Kje je zdaj,ne vemo,ker so pri — porni'>i nemške narodnosti zapustil na kazen ga mora zadetšaj spada tudi ta zločince. \ v v taborišče,A zasluze- lopov med vojno JJ. IZ DOMOVINE Triumf Vladimira Nazora - V petek se jc vrnil v Zagreb s svojim ožjim spremstvom pesnik Vladimir Nazor,ki je prebil zadnja lota med partizani In st pridobil veliko zasluga za osvobojenjo Jugoslavije,posebno Hrvatske.V Zagrebu ga jo pričakovala ogromna mnoitca.dobrodo^l leo mu je Izrekel predsednik hrv*fedoralno vlado dr.Bakarlc,- ^ y V « • V Antifasistlcna zveza črnogorskih zon jo posetlla včeraj predsednika AVNOJ dr,Ivana Ribarja In mu poklonila ob tej priliki krasno )irnogorke vezenino,- V Delavskem domu v Zagrebu se jc vršila seja delavskih /zastopnikov zaradi ustahovltve delavskih sindikatov nq ozemlju federalne Hrvatske.-v v , Podnacolnlk štaba jugoslovanske vojske.qen.por.Arsa Jovano-vlc,jc bil odlikovan z Narodno osvobodilnim redom. V v . u . Slovensko športno življenje so je pričelo zopet^v Ljubljani postopoma razvijati.V nedeljo se jo na Igrišču 3< Ljubljane odigrala prijateljska tekma med moČtvom toga kluba in vojaško roprezentancoo enajstorlco.Tekmi je prisostvoval tudi komandant mesta.podpolk.Bonltnar.Po pozdravnem govoru in počastitvi spomina za osvobojenje padlih športnikov ter dvominutnem molku vseh prisotnih se jo tekma pričela in dovedla do rezultata 3:2 za SK Ljubljano. V Ljubljani jo bil ustanovljen stab za ropatrlacljo voj-' nih ujetnikov in Internlrancev,k^ odreja vsem prizadetim, naj nikakor svojevoljno no zapuše^o taborišč v Nemčiji, temveč počakajo nad?jrlh navodil.Stab bo storil vsc,da so povratok v domovino omogoči čimprej vsem ujetnikom in Internlrancem. Ljubljana jo v nodoljo dala zanimivo reportažo o partizanskem gibanju Italijanskih oziroma furlanskih prebivalcev na Gcrlskom.GovornTk jc prikazal v krepkih obrisih nastanek prvi h'dv oh bataljonov,kasnejsih brigad Garibaldl.Maz-zlnl In i.iatoottI,In nato ustanovitev cele divizije,ki jc operirala^v glavnem mod Gorico In Vidmom.-Minister Sutoj jo v svojem govoru prod novo vlado federar tivne Hrvatske v Zagrebu rekel:" Kosem so vrnil Is tujtne, sem si mogel ustvariti pravo sliko nove Jugoslavije.Nagla-čam,da jc bila komunistična stranka tista,ki jc umela zdruziti narode Jugoslavijo k skupnemu delu za bol jSo bodočnost.- v v \ Značilna vloga dr.Mačka - 06 vkorakanju nemških cot leta 1941 v Hrvatsko je Izdal dr .Maček naslednji poziv:" Pozivam hrvatski narod In kmečko štrar.ko,da se pokori povel-jem nemške vojske in oblastov. Strai. 6 ^k.ïSk: poroČlvaleč Caihau. dne 22.maia 1945 ' ZA SI V|!ji ZID» ¿h Tam na rc-bu sporl-o^a Igrišča stoji napol dograjen oder - menda je bil namenjen za gledališko prireditve, pa je o-stal nedokončan, kakor marsikaj v taborišču. Pod'j. nakaj desk in hlodov sitrl i v zrak. se nedokončana podrtija-toda ta podij nikoli ni pr-az er> *!anj je pri slon jo'na deska, po kateri hedijo Dahavol na oder, se naslanjajo na ograjo,sto- in prostorov jc rujr,c potrebna, ker je sicer vsa skrb ameris-je in gledaje coz sivi ziou Ni ne smeha no govora, :ncUu k i h zdravnikov, ki se res s srcem trudijo za nas, odvec'in rekonvalescerici no more biti govora. Po bolezni imamo ogromen -•8! t, hodimo okoli kakor lačni volkovi, kje bi ujeli kak kos kruha, hranijo nas pa s skoraj istimi porcijami kakor bo 1-:i;ke s temperaturo 40°. Prepustni smo sami sebi, le da nam -kako- u blaženem lagerskem revirju - 2 krat dnevno merijo temperature in dajejo neke pilule. Takojšna remedura glede hrane prihajajo in mo že odhajajo p" zibajoč se deski Sel sem pc deski na .der kakor drugi, se naslonil na grajo kako- drugi in gir-rla■ :n molčal kakor drugi. Saj ni mnogo videti: de i pirrtaČe, zelene grede, drevesa v zelencu, cveti ičnjak, pa so kot spomin na nude dni; lesene kolibo - stražnice, ir. za vsem tem ro'- gozda. Le malo jc- tc -nekaj zelenja, gredico ir- gozd - tod., koliko pomeni to za ljudi, ki žive za sivin- zidom s sivi;-; obrazi v sivem, enoličnem zii ienjur Tair zadaj za zidom - tam pa jc zelenje, tam je življenje., je pesem, so barve jr. tam zadaj nekje je domovina, Dahavci mcičcprhajajo in odhajajo na -ca ooer -.iker na !c?jc pot - gledaje ?ez siv: zid -■ ir hrepenenje po širini iz te sivine je st inečnejso. iz merskih 8LCKCV Vsi prebiva1ci takezvanega ameriškega bloka 8 so vam prav iskreno zahvaljujemo za vse "Dahavskfi p.oročevalce':, ■i zorna. •j Tovarišem, i J.C. zbirajo gradivo za kror.ikc. poverjenike za kroniko po blokih presime, da ne glede na razne vesti in odred- • v ^ V ne v zvezi z našim povratkem v domovine čimprej zaključijo svoje dole in nam prir.eso gradivo v uredništvo-. Kdcr ima gradivo ze zbrane, naj ga nam prinese takoj, druge pa presime, da zbiranje gradiva, pospesi tako, da bo v glavnem zbrano se pred i. si* odhodom v domovino. Uredništvo kronike bo poslovalo od-'•ej vsak Jen od 1o. do 12., po prtreti pa tudi popoldne od 16. dc 18, :r, sicer v uredništvu "Dahavskega poročevalca". S-flRTHICKi TRZAJ .MAJVECEG ZLOČlftCA U I5T0RIJI. |z pisanja svajcarske štampe sad se tek saznaje za ocajnicke pokusaje, v V I oje je švajcarski Crveni Krst cinio u toku poslednjih dana 1 itlerizma da bi spasac zarobljonike savezni&ih vojski i ia-tveron^ke koncentrarionih logera cd opasnosti koje su im pretile. Švajcarski pretstavrici stalno su se zadrzavali i; nepo- srednoj bližini poj edinih narccitc ugrozonih logora, nastojecj k! ste nam jih poslali in ki krojijo sedaj mod nami cd rok da dobi ju dozvolu da se krecu ur.utar njihovih kruga, kake bi dr rok, "Poročevalce" nam je sedaj kot balzam ra ske-le?o ^oIIko toliko svojim prisustvem sprecili poslednje ispade rano. List jc res prav pester in zanimiv. Mod vsemi žarim i- SS-a nad zatvoreniciaa. Njihova nastojanja bila su uzaludna. •costisi nam pa najbolj manjka on', kar nas najbolj zanima Pese ta logora ni je im dozvoljena. Ali, u više traheva, na razno in to je: »Kdaj pojdemo do«v?» Zarc-s so .¡ape literarno načine, eni su uspeli da spasu zatvoreniko sigurne smrti. Tako stvari, trda za nas vse bi bi! naj ers; literarni večer: Jeder, Icgc-r americki ter,kov i, blagodareči prethedno dobi- "[dhod domovi S katerimkcl-i tovariš« d nas so snideŠ, j0"0"1 poziva nd strane pretstavnika Ivajcarskpg Crvenog Krsta, se vedno in vedne ponavlja vprašanje našega pevratka v prp ljube domevino. Vsa druga .prasanja sa 70 ras za zdaj postranskega pomena . Prepričani smo pr?\ vs», da nas domovina zelo potrebuje in nas laike oričakje. saj sme vendar domala vsi pozitivni ljudje, ki tuol • - jte^ji Gobi cisr Upcgnlli hrbta pod tajcevlm pritiskom. Po drugi strani pa je popolnoma jasno, da n i maj o Ameri ca nas pr" koristi in bi mera!': biti zadovoljni, da se nas cimpr neb i jo „ Doma bi so -aakdo izmed nas kaj s,J.ro opomogel in Vi začel s plodcnc-snlm de V. "u pa le hiram.- na duši in telesu, premnogi pa bodo na žalost vie izbirali. Vsi, prav vsi so obračamo na vas s prav -"skrene, tisočkrat in tisočkrat se ponavljajte prOsnjo:"Storite vse, prav vse, kar jo v valih aečeh, ca nam omogoči te čimprejšnji pevratek v dcmovinc"Jritis'.E ne»'e#no?ev vam bc za scigli pola časa pre nego sto je imalo da pcČne streljanje u masama« Svajaarski listovi pišu, da je Hitler nekoliko dar,a uoc svojo smrti bir r.aredic da so strelja 2 mil iona ratr.ih zarot-i j en i ka. Sama je njegova sopstvena smrt sprecila izvodje-nje tog strasnog zlc^ina. IL.ZU MOSKVE je bila predana v obratovanje najmočnejša radi j-nobenih ska oddajna postaja ra svetu. iz-im JE y a LETU STAROSTI bi vsi ¡tal ijanski.ministrski pred-sodnik Orlardi, zadnji iz velike cetvorice, ki je vo- dila versajsko mirovno konferencc leta 1918/19. VELČ?ARS;*A "OUEEN i,'ARY" IN NJJEENELlSA8ETH"~se vračata po --------y * 03.',i zopet / Anglijo, Mdd vojne sta služila za mnezestveni (.re az cet iz Amerike v Evropo. V tej službi sta prepeljala 1,250,000 vojakov; dolžina vseh plovb skupaj je znafala poldrugi mi Iijon ki iorcetrov. v..j . p- ....... si.....- a - tr dilo nad vse hvale:/:, hvaležna vam bc pa Judl domovina, -D V3TQ.~A AMERIKE V EVROPSKO V0JM do njenega konca je zapu- r\ ..L L ? ______ ___. L _ J ___1. I C 4 I I •*» l:nnr ^ A N, r^HHiilnti n m A ki frl/o m« i ff I1 rt i rp-i •> o «? Smrt fašizmu - svobode narodu ! Barbie >van stila skupne 16.700 parnikev ameriška pristanisca z vejastvora, vojnimi potrebščinami in prehrano. Za spremstve je bilo potrebnih skupne 3200 ru?;lcov in manjših tredev. Od nerr&ih podmornic,. ki 50 ner,ohoma napadalo ameriške konvoje, je bilo potopljenih skupno 186 in približne isto število peskodevarih, meracija 13, ki niča polovice'«kon 'r je večer prepih, xa- /^erika se je dobre zavedala, kaj pomeni varnost transporta pravljeni sme le v tanko perilo.. ,nau.o neko vrste "ersatz* Atl.lntika; zato jc zavarovala prevoze pc mornarici in copate, ki scvcisto premožfene, Če gremo v stranilČo ali če ¡eta!stvu%Tc službe jc ppravl^alo 125.000 častnikov in okrog ker je tod /se mokro. Blok rima stranica, naj-mf|fjon moštva, ki s« sodaj večinoma na razpolago za vojevanje Te dni s» zaceli pošiljati rekcnvalesconte (tifus.p.u-cn i ca, bronchitis !tc.) na biv^i SS-biok 2c7, ameriška au- se umivamo., bližje je oddaljen naj mar-j umivanje ni* Vse ka.:G da zbr!-?t!, ker je tudi'hrana ?ob m, t--di prave priliko -¡0 "oremc prehlad:t: in r.a nove :„kc- p i c'a, da o r-.-si.ični zhodu :a daijr.o "i '/j'Fn'V- I STA LY01-. je zopet izvoljen Eduard Harriot z 51 od :■?. glasov; Hcrriot se jo vnii domov iz Buchonwalda. Izdaja Ju-c-slovarski narodni odter - brodnik Ludvik Mrzel i