Ql2^om vtVand s-Vicčtice MERI^KA DOM AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 58 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 22; 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Tuji diplsmalje imajo skušnje, različne od ugibanj Washinglona Zastopniki tujih držav dobijo v državnem tajništvu ‘‘vse cdgovore, ki jih iščejo”. WASHINGTON, D.C. — Ko Nekateri v Kongresu, še bolj pa v družbah glavnega mesta Vztrajno ponavljajo govorico o tehi, da je dr. H. Kissinger dejanski državni tajnik, W. Rogers Pa le poimenski, imajo tuji diplomati v tern pogledu popolnoma drug vtis. Zastopniki tujih držav izjav-TJajo, da kadarkoli gredo v državno tajništvo “po poslih, dobi-J° tam odgovore, ki jih iščejo”. državno tajništvo vodi in o-Pjavlja vse posle, ki mu po usta-^ pripadajo in državni tajnik Uuam P. Rogers je sam govo-Nce o dr. H. Kissinger ju kot dejanskem” državnem tajniku zavrnil. Pri vsem je treba priznati, da le Predsednik Nixon dejansko Sam vodnik ameriške zunanje Politike v veliko večji meri, kot ■K bil i0 predsednik Eisenhower a i celo L. B. Johnson. Nixon se fad sklicuje na svoje skušnje v mednarodni politiki in se srnami na tem polju za strokovnja-a’ ^• P- Rogers je star Nixonov ‘^avec, pa pri tem gotovo m .š. lj-v m preveč udaren. On je j i načrten delavec, ki skrbi , a. Vsi redni posli v državnem Tmištvu redno potekajo, ko sc 1 e temeljne odločitve storjene. rancokemu dečku v Moskovski bolnici niso Srneli dati zakramenta v MOSKVA, ZSSR. — Zdravnik lil'^^kevski bolnišnici ni dovo-^ ^16 let staremu francoskemu ^ U’ je bil na tem, da u-P0'delitve poslednjega olja liz' 1 rnora^ duhovnik v steri-!5an° s°bo, fcjer je fant ležal. je Ulhovniku so dovolili le, da jjjJj bolnikovimi starši molil za ^°čega v sosednji sobi. ]yr c'nj francoske kolonije . °skvi s0 sluča se čutili zaradi tega lJa hudo prizadete. tr , —°------- umphrey spremenil stališce do Nixona ^Milwaukee, wis. - sen. iba^^Pkrey, ki se je pri pri-dobr 1 v°iitvah nepričakovano Javi <]vr0drezal’ i6 takoj po ob' hwit Jonovega predloga za o-ga Prevažanja šolarjev te- "ko|nčuVal11- Češ’ da Je Nixon v R ° zaaei slediti tem od nas Seee^11^6811’ ki smo nekaj me-te-žu Pridno iskali rešitev za to Ko vprašanje”. staijšč^P P°nedeljek tu je svoje spre e do Nixonovega ukrepa “he2a ,end in tega označil za trob °stnega v pomoč naših o-ljUcl.’t V a r i J ivega ameriškemu 2akonpU in neobčutljivega za e m ustavo te dežele”. JSajn oblač ^emnnv, ?°’ deževno z najvišjo t'la.^aLijacox3 SIEŽI 6117 31 Ulair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec cesarsko ob'svojem. Cesar je u-slišal prošnjo in poslal hčeri sil-; oblekla v drugo. Cesarična je NAROČNINA: ža Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece ia Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO llak način naj bi pospeševal smotrno rabo bolnišnic in vseh drugih zdravstvenih naprav in ustanov. Predsednikov predlog je precej zapleten, ohranja pa no bogato balo, več voz zlata in zdravstveno oskrbo po večini v privatnih rokah. Nasproti srebra in najlepše obleke toliko, temu predlogu je stavil že lani sen. F. M. Kennedy predlog da se je lahko vsak dan pre-o splošnem javnem zdravstvenem zavarovanju, kot je v veljavi v Veliki Britaniji in v skandinavskih državah. Njegovi kritiki trdijo, da bodo stroški zanj naglo naraščali in v nekaj letih po njegovi uvedbi presegli vse ostale izdatke, ko izdatki za socialno skrbstvo že sedaj jemljejo okoli eno tretjino vseh zveznih davčnih dohodkov. Zagovorniki Ken-nedyjevega načrta odgovarjajo, da Nixonov načrt ne bo nič cenejši, le njegovo plačevanje pojde po drugi poti, pri čemer bo nekaj ostalo tudi v rokah tretjih. BESEDA IZ NARODA 1 “Oznanjaj ofrekom In viškom!” No. 58 Weds., March 22, 1972 Splošna zdravstvena oskrba Večina svobodnega sveta ima urejeno javno zdravstveno oskrbo s sorazmerno malimi stroški za posameznike. Skrb za zdravje državljanov je prevzela država tudi v vseh komunističnih državah. Naša dežela je v pogledu zdravstvenega zavarovanja ostala daleč za drugim svetom, svobodnim in komunističnim. Pri tem ne mislimo na kakovost in sposobnost naših zdravnikov, drugega zdravstvenega osobja in naših bolnišnic, pač pa na javno kritje stroškov za zdravljenje. Zdravljenje se je v zadnjih 10 letih v naši deželi izredno podražilo. Bolnišnice računajo že za običajno dnevno oskrbo po $100 na dan in več. Tudi zdravniki so povečali zahtevke za sprejem bolnikov in njihovo oskrbo doma ter v bolnišnicah. Kdor bi moral vse stroške, posebno zdravljenje v bolnišnici plačati sam, bi naglo izčrpal svoje vire, če bi se bolezen trdovratno vlekla, kaj šele, če bi bila neozdravljiva. Predsednik Nixon je v Kongresu v začetku tega meseca v svojem predlogu za splošno zdravstveno zavarovanje na to posebej opozoril. Trenutno so za bolezen in zdravljenje na splošno javno zavarovani le ljudje stari 65 let in več. Medicare krije stroške zdravljenja v bolnišnicah in stroške za zdravnike potem, ko je bolnik sam plačal začetnih $50. Velika večina zaposlenih ljudi in njihove družine so zavarovani preko posebnih zdravstvenih zavarovalnih načrtov, ki jih ponekod plačujejo podjetniki in delavci skupni, ponekod podjetja sama, drugod pa delavci sami kot skupine ali pa preko unij. Precejšen del ljudi je brez vsakega zdravstvenega zavarovanja, to velja za obsežna podeželska področja, pa tudi za revne družine po mestih. Položaj je postal tak, stiska ponekod tako kričeča, da je bilo v Kongresu o tem že ponovno govora. Tako se je predsednik Nixon odločil že lani in predložil Kongresu poseben načrt za zdravstveno zavarovanje. Kongres je o tem nekaj razpravljal, pa pri tem obravnaval tudi druge načrte, ukrenil pa vendar ni nič. Tako je predsednik Nixon letos svoj predlog v nekaj spremenjeni in dopolnjeni obliki znova poslal Kongresu. Predsednik Nixon je proti splošnemu javnemu zavarovanju proti bolezni, on hoče, kolikor je le mogoče, ohraniti zdravstveno oskrbo neodvisno od države, pa vendar tako, da ne bo ogrožala finančnega obstoja družin. Kongres naj bi odobril zakonski načrt o ravni narodnega zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi po Nixonovi zamisli obvezoval vse delodajalce, da poskrbe za primerno zdravstveno zavarovanje za svoje uposlence, ki naj z njimi dele stroške zavarovanja. Poslodavci naj bi plačevali do 65% zavarovanja skozi prvi dve leti in pol zaposlitve delavca, nato pa vsaj 75%. Predsednik Nixon je na stališču, da naj bi ta zavarovanja prevzela privatne zavarovalnice, toda zavarovanje naj bi bilo urejeno z zakonom in nadzirano od zvezne vlade v taki meri, da bi bilo zadostno in ob sprejemljivih stroških. Za samozaposlene in posebne skupine, ki nimajo možnosti drugega skupnega zavarovanja, bi naj poskrbela zvezna vlada zavarovanje po povprečnih skupinskih cenah. Poseben družinski zdravstveni zavarovalni načrt naj bi poskrbel za družine z nizkimi dohodki, ki ne bi bile krite s splošnim zakonom o zdrastvenem zavarovanju, za družine, katerih poglavar je brezposelen in katerih dohodki so izpod določene vsote. Ta vsota za družino s 4 člani naj bi bila $5,000 letno. Družinski zdravstveni načrt bi delno nadomestil “medicaid’', sedanji zvezno-državni zdravstveni program, ki krije družine z nizkimi dohodki. Ta program je močno kritiziran kot zapravljanje javnih sredstev, pri tem pa še neučinkovit. V veljavi naj bi ostal le za ostarele reveže, za slepe, nesposobne, pohabljene in za otroke. Predsednik Nixon bi imel rad “organizacijo za ohra- PATERSON, N. J. — Moji ni prišel, čas, ko bi se lahko brez članki “Kako sem pripravljal a- ozirov in bojazni lotili brskanja tentat na Tita” so izzvali razli- po starih ranah. Zato ne podpi-plačala dolgove, ali Mikcu ni da- j čen odmev> Pač z ozirom na o- ramo zahtev, naj se pove vsa la niti krajcarja. Zasmehovala I ^:0^n0Sk kakšno stališče zavzema resnica o naši preteklosti.” kdo do komunizma. Večina član-, Očividno mi je tisti, ki mi je ga je kar očitno. Ona se je vo- 1 zala v kočiji, on pa je moral capljati za njo peš. Včasih je moral teči pred kočijo, ona pa je vpila: “Možje in fantje, odkrivajte se! Ali ne vidite, da gre - pred mano moj mož, imenitni skupaj in si pomagali. Nek ke odobrava. Od več nekdanjih izrezek poslal, hotel dati nauk, sotaboriščnikov sem prejel za- da ne bi smeli “brskati po sta-hvalo, da sem z njimi obudil tu- rih ranah”, pri tem pa pozablja, di v njih spomine na tiste tež- da je tisto pisanje za rojake doke, pa lepe čase, ko smo vsi dr-jina, ki živijo pod komunistično J Iraj PRAVI TONE S HRIBA malo postrani pogledal Baro in naju, rekel pa nič. Jaz sem nato pogledal Jureta. Na obrazu se mu je videlo, da je mislil, ko je mene pogledaval, kaj pa ti, Tone, o tem misliš? Jaz sem pogledava! Nicka in Baribo, kaj bosta še kaj svetovala. Nick pa nato: “Če je vsem vam drugim prav — bogme, zakaj bi ne bilo še za mene prav. Pa govorimo o starih časih v naših rojstnih krajih po Belokrajini, o Gorjancih in Joliet, 111. — V tednu, ko je bila polna luna, ko je bil zadnji dan v svečanu, o kateri vedo ne- okrog njih. Dovolite mi, da vam kateri preroki povedati, da rada najprvo jaz eno povem o Gor-“trka” nekatere ljudi v glavah jancih. Pled dolgimi leti jo je in še drugod, smo se pri prija- Slovencem opisal in razložil pok. tel ju Juretu pogovarjali o sta- Janez Trdina. Kako je gnezdila rih in sedanjih časih. Beseda je na Gorjancih ptica Zlatoper, dala besedo in pogovor je med Moj pok. stric je vedel o njej nami potekal še vse bolj Živah- dosti povedati. Ker se mi pripono, kakor pa objave in slike na vedovanje o njej dopade — se televizorjih. Seveda, moram po- bo morda tudi vam. Poslušajte vedati prav in pošteno, kaj nam jo: v naših pogovorih daje take “bi- Na Gorjancih je baje rastla stroumne poglede” v preteklost mogočna in visoka bukev. V ne-vse tja od tistih dni sem, ko sta ki viharni nevihti ji je strela od- njevanje zdravja”. V njej naj bi bili zdravstveni strokovnjaki in drugo zdravstveno osobje, kot je zdaj že ponekod na razpolago v nekaterih privatnih zavarovanjih v raznih delih naše dežele. Člani takega zavarovanja plačajo v naprej določeno vsoto za zdravljenje svojih družin. Organizacija za ohranjevanje zdravja, v kateri naj bi bili pov ozani zdravniki, bolnišnice, klinike, zdravstveni la-bonho • p naj bi bile urejene tako, da bi mogel bolnik v poti ebnerr času dobiti primerno zdravstveno oskrbo. Ta organizem - naj uporablja tak način plačevanja, da bo pospeševala skrb za ohranitev zdravja članov in za njihovo čim hitrejše ozdravljenje, če res zbole. Oskrba bi bila celot-na in plačilo za njo odrejeno in dogovorjeno že v naprej. morala Adam in Eva “napokati” vsak svoj nahrbtnik in odjadrati iz raja, najbrže še brez čevljev, ker nikjer nihče ne omenja, če so bili tedaj na svetu že Šuštarji ali ne. Na pot sta morala bosa in brez tega in onega. Nam, belokranjskim sinovom, dajejo take pobude in jasne poglede na vse “dobre kapljice”, ki jih znamo Belokranjci pripravi' ti na vse razne načine. Take, da ob uživanju teh smo radi veseli, pojemo fantom, možem, dekletom in ženam, kako je treba dandanes v sedanjih časih sedeti za kolesi avtov in Tičkov” (kakor jih imenujejo v starem kraju), ter peti lepe zdravice, ki pogrevajo in poživljajo stara srca, mladim pa prilivajo novih gonilnih snovi, da svet je za nas ustvarjen, nam dan, da ga obračamo in obdelujemo, da bi nam in vsem služil, da bi bilo za vse prav. Kar lep program, ali ne? Lep, kakor ga že kdo obrne in gleda. Seveda, pozabiti ne smemo, da smo vsi dolžni — pred nami vsi tam od Adama sem, zdaj mi, da bi delali in sodelovali, da bi bil svet lep in tak in koristen za vse — da bi ga bil vesel Bog in vsi ljudje! — Po pomislekih in gledanju na vse, kar sem zgoraj omenjal, je povzel besedo Nick in resno dejal: “Kaj naj gledamo samo nazaj, kako je bilo in če so že bili v Adamovem času Šuštarji in Žnidarji na svetu. Zdaj naredimo kaj in obračajmo politiko in vse, da bo jutri boljši svet!” Bara, ki je nekaj v kuhinji pospravljala, je to čula in se je tako glasno zasmejala, da se ji je pri tem zaletelo, da se je komaj odkašljala. S predpasnikom si je obrisala nos, potem pa je pripomnila: “Tone, nič ne poslušaj! Le o bila vrbovje. Iz vrbovja pa je zatem zrastla previsoka tenka breza. Tako visoka, da ji do vrha ni videl nihče, ker so jo pokrivali oblaki. Na brezi pa je gnezdila in prepevala ptica Zlatoper. Zvala se je tako, ker je v glavi imela zlato pero, predragoceno pero. Kdor bi pisal s tistim peresom, bi se mu uslišale tri prošnje, pa naj se jih pošlje tudi cesarju ali papežu. Veliko ljudi je skušalo zlesti na tisto brezo in izpukati ptici tisto zlato pero, toda nobeden ni mogel priplezati do ptice.. Vsi so popadali z breze in se pobili. To je čul neki Podgorec, ki se je pisal Mikec in dejal: Bedakom se godi prav, srečo poizkusi tisti, ki zna plezati kakor jaz. Ptica bo moja, predno poteče 24 ur. Če mi spodleti, nimam strahu. Pokosil bom senožeti, nastlal okrog bukve s senom, če padem z breze, bom padel na mehko, ubil se ne bom. Tako se je odpravil Mikec na Gorjance, pokosi senožet, ga nameče okoli bukve in šine na bukev, z bukve na brezo. Sedemkrat je plezal kvišku, sedemkrat mu je spodrsnilo, da je padel v seno. Mikec misli, kaj bi storil in se domisli, da je treba vsako delo začeti z Bogom. Pokleknil je in se priporočil sv. Miklavžu, sv. Jederti in sv. Eliju. Brez truda je nato priplezal do breze in po brezi do oblakov in do gnezda ptice Zlatoper j a. Ptica ga je počakala in si dala izpukniti zlato pero, kajti vedela je, da Mikec ptice ljubi in se ji ni nič bati žalega. Mikec vzame pero in gre domov. Precej se usede in napiše z zlatim peresom prvo prošnjo do cesarja, naj mu da v zakon svojo hčer. Cesar se začudi, pokliče hčer in veli, da mora biti Mikčeva. Cesarična se razjezi in pravi: “Mikec se bo kesal!” Pokorna očetovi volji je prišla Mikec, ki se je oženil s cesarjevo hčerjo?” Ta sramota je Mikca silno pekla. Zopet se je usedel, prijel zlato pero in napisal cesarju tretje pismo in prošnjo: “Naj si vzame svojo hčer nazaj. On ne želi nikoli več videti ne nje, ne njene bale.” Cesar se je zasmejal in uslišal Mikcu tudi tretjo prošnjo. Mikec je hudo žaloval po zaženjeni kmetiji, še bolj se je pa veselil, da se je znebil grde in srborite cesarične. Našel si je med domačimi dekleti drugo ženo, s katero je živel mirno in srečno. Ker so mu sosedje neprenehoma nagajali zaradi cesarične, je zapustil Podgorje in se je preselil med Belokranjce, ki ga niso poznali. Zlato pero je skrbno čuval in varoval. Pokazal ga je sinu šele takrat, ko mu je izročil gospodarstvo. Rekel je: “Sin, tu ti cia-jem tvojo srečo ali nesrečo, čast ali sramoto; bodi pametneji od mene, da se ti ne prigodi isto. Ne prosi nikogar za ženo, blago in druge posvetnosti! Če hočeš poslušati moj svet, napiši prošnjo do papeža, naj bi bral zate sv. mašo, da te Bog razsvetli v vseh rečeh, da ti podari dar modrosti, s katerim si boš mogel pridobiti časno blagostanje in večno zveličanje. Sin je res ubogal starega očeta in je napisal prošnjo do papeža, kakor .se, mu je svetovalo. Papež mu je uslišal prošnjo in bral zanj mašo. Bog pa ga je obdaril s toliko pametjo in modrostjo, da si je prigospodaril veliko premoženje, po smrti pa bil vzet med svetnike. Tudi njegovi otroci in vnuki so sloveli zaradi svoje nenavadne poštenosti in bistroumnosti. Čudodelno zlato pero se nahaja še sedaj na Belokranjskem in se rabi nekje se vedno jako marljivo in u-spešno. Marsikatera starka je že zatrdila, da so prejeli Belokranjci svojo veliko razumnost in spretnost po blagodejni moči Zlatoperjevega peresa.” “Evo, pa imate eno o Gorjancih in Belokrajini!” je pripomnil še Nick. Za danes dovolj, da ne porabim preveč prostora. Prihodnjič bo pa Jure, zraven pa še jaz kako povedal. Do takrat se pa vsi dobro imejte in veseli bodite! Tone s hriba do, ki ga pa ne poznam — lahko tudi, da je ime izmišljeno — mi pa očita, da gojim sovraštvo, ko te spomine objavljam, pa, da bi zdaj mi vsi morali Tita podpirati v njegovem prizadevanju za ohranitev Jugoslavije, jaz pa da s svojim pisanjem onim doma — pri režimu seveda — v teh težkih časih v hrbet skačem. “To je naravnost izdajstvo, ki pomaga k razbitju Jugoslavije!” zaključuje. Joj, za kako pomembnega me ima! Vedno ista pesem: Za svoje polomije dolžijo druge. Oni delajo vse prav, če se kaj ponesreči, smo krivi mi, ki ne trobimo z njimi. Bolj žalosten pa sem nekoga, ki je sam preživljal težke begunske čase, pa mi piše, da je moje pisanje “outdated”, zastarelo, da ni vredno se ukvarjati s starimi spomini, ker čas je šel in gre preko njih in da si “nova stvarnost” odpira nova pota. Na žalost sam vidim, kako mnogi rojaki padajo pod vpliv komunistične propagande kakor pisec omenjenega pisma, pa mehčanje odpora proti komunizmu in popuščanje komunističnim načelom imenujejo ‘novo stvarnost’. Šviga — švaga! “Družino” mi moli pod nos Najbrž mi je isto hotel povedati nekdo, ki mi je poslal izrezek iz ljubljanske “Družine” z dne 4. julija lanskega leta, ne da bi bil navedel ime odpošiljate-ija. Na tistem izrezku uredništvo “Družine” njim, “ki vedno bolj knuto, ne za .nas v svobodnem svetu. Saj uredništvo jasno pravi, da “še ni prišel čas, ko bi se lahko brez ozirov in bojazni lotili brskanja po starih ranah’. Za nas tukaj ti oziri in strah ne veljajo. Zelo prav uredništvo poudarja: “Sploh si nihče ne piše zgodovine sam. Zgodovina se začne pisati 50 let po smrti prizadetega. Vse, kar je o naši mučni polpreteklosti bilo napisano — na tej ali oni strani — je sicer koristno in poučno, a ne kot zgodovina, temveč šele kot gradivo, iz katerega bo zgodovina čez čas ustvarila svojo sodibo.” Prav nič si ne domišljam, da sem s svojimi članki o komunističnem pritisku na begunce, naj bi se vrnili, pisal zgodovino, le nekaj gradiva za njo sem podal, o tem pa sam urednik Družine trdi, da je “koristno in poučno ’- Je še poseben razlog, da mi; ki živimo v svobodnem svetu, vse storimo, da se gradivo o dogajanju med vojsko im po njej zbere, shrani in po možnosti objavi. Pravzaprav sta dva razloga. Prvi: ker doma o tem ne smejo odkrito pisati; drugi Pa: ker kažejo komunisti dogodke tistih časov le v svoji luči m vsak nasproten glas s silo zatrejo- Dva primera komunističneg3 pisanja zgodovine Ko se je dne 21. avgusta začel v Ljubljani sodni pr°ceS proti škofu dr. Gregoriju R0i” manu in soobtožencem, so °-a škofiji v naglici poiskali spise, iz leseiia mkmk starih časih več kaj povej in pi- v Podgorje in vzame Mikca. Bi-si. Je bolj zanimivo, vsaj za nas; In je grda kakor strah, nagajiva starejše, ki še dihamo tu in; kakor škrat, obenem pa revna tam, kakor pa so sedanje kome- ^n^01' beračica in vendar , pože-dije. Te politične in druge ko- ljiva vseh dobrot in užitkov, ka-medije obračate naprej in na-1 kor da ne more nikoli nič prej — uspehov pa nič! Piši, piši zmanjkati. Mikec je dobil po o-o naši Belokrajini in če se ti dve kmetiji. Eno je zaženil vsega sam ne spominjaš in ti ni cesarični, ali ona jo je kmalu znano, naj ti moj stari (v mislih pognala in jela delati dolg tudi je imela gotovo Jureta) pomaga. na njegovo. One ve o starih časih v Belokra-1 Mikec se usede, prime zlato jini mnogo. Primi ga, pa ti bo Pero in napiše cesarju drugo marsikaj povedal.” prošnjo: Naj da hčeri tudi cesar- Jure je ta Barbin poziv slišal, sko doto, da bo mogla živeti po CLEVELAND, O. — Dolžnost hvaležnosti nas veže, da se iskreno zahvalimo udeležencem, ki ste se v nedeljo, 12. marca, odzvali vabilu MZA pa kosilo v pomoč slovenskim misijonarjem. Nemalo smo bili presenečeni ob tolikem odzivu. Saj smo pri vstopu v dvorano daleč nad 300 vstopnic oddali! Mučno nam je bilo, da ko je zmanjkalo hrane, smo morali nekatere brez kosila odsloviti. Sicer smo jim vrnili denar za plačano kosilo, vendar smo se oboji čutili prizadete. Od naše strani: da nismo dovolj preskrbeli; oni pa, da niso dobili, kar so upravičeno pričakovali. Izognili bi se temu, če bi vstopnice bile preje prodane, da bi vedeli za število. Verujte, da je mučno tvegati, ali bo dovolj ali premalo pripravljenega! Nepostrežene prosimo oprošče-nja. V zadoščenje nam je, da ste se mnogi izrazili, da ste bili zadovoljni s kosilom. In še s tem ste pokazali, da nase prošnje niso izzvenele v gluho ložo, da je vam pri srcu J delo slovenskih misijonarjev, ki glasno zahtevajo, naj se jim že katerih je bilo razvidno, kako se enkrat pove resnica o naši pol-! je škof trudil, da bi narodu P°' preteklosti in naj se demitiziraj magal in ga reševal pred ^el0lC. informiranje o vojni in o času! jem okupatorjev, ter jih izr0 . po njej”, takole odgovarja: “še! odvetniku dr. Alojziju Vrtačei' ! ku, ki je škofa zagovarjal. F-tv upravičeno pričakujejo od svo-jse je mudilo in ker je bilo jih razumevanja in pomoči. Ce; krat na škdfiij zelo malo osebj3’ bi eni videli, koliko vas je bilo, -niso utegnili spisov prepisai1’ nedvomno ibi se smatrali, da pri. marveč so izročili kar origina^ svojem napornem delu niso o-1 Ko je dr. Vrtačnik dokuffl611^' samljeni. In topla zahvala tudi na sodišču predložil, jih je onim ki se niso mogli udeležiti, j sednik sodišča dr. Heli pa so izročili dar za ta namen, j zaplenil in dal uničiti. Takšne V veselje nam je bilo, ko ne'komunistična pravica! Ker ni0lu samo od' svetovidske fare, tudi' po komunističnem diktatu šk° iz Coilinwooda, Euclida in New-; dr. Rožman veljati za izdaja^9 is in sodelavca z okupatorjem) ^ treba uničiti vsako sled njeg°v^ ga nad vse požrtvovalnega si nabiraš za I voasih zelo poniževalnega burgha smo veliko število naših ljudi tam srečali, S svetopisemsko besedo: “Zakaj dober zaklad dan stiske. Miloščina namreč! za reševanje slovenskega reši vsakega greha in smrti ter j da- .- ne dopusti, da bi duša šla v te-j Če bodo bodoči zgodovinah mo (pogubo). Veliko varščino odvisni le od komunističnih . nar°' pred najvišjim Bogom daje mi- kumentov, bo zgodovina ° naši v loščina vsem, ki jo dele.” (Tobi- polpretekli dobi pisana čista t. ja 3, 10-12.) S tem božjim žago- njihovem smislu, ker kom^n ’ tovilom naj bo poplačano, kar poznajo samo svoje in hva ste za misijone štorih. le to, kar je njihovo, vse osta Preveč (delavcev) vas je bilo, vztrajno tajijo, da bi vsakemu po imenu, - ko Ljubljansko “Delo“ je tudi vseh imen ne vem, — iz- ga 5. decembra z dolgim cla lekel besedo zahvale. Naj bo s kom proslavljalo 55 let iz^a , tem slednjemu topla zahvala za nja čikaške “Prosvete”. Ni na a delo in trud, posebej še dobrim da, da bi 55. obletnico ka^6 ^ delavkam v kuhinji, ki so v svo- dogodka slovesno obhajal1' jem delu nosile — težo dneva, ker gre za njihov list, se m0 Vsem, ki ste prodajali vstopni- V tistem članku je napisal0 £ ; ce, in drugim, ki ste pomagali, bo laž, da je “Prosveta e da je bilo kosilo uspešno. Naj slovenski dnevnik v Zdruz0 posebej omenim Mr. Johna Pro- državah Amerike’, ko vendf ^ sena, ki je s prodajo cvetlic pri- haja Ameriška Domovina ze ^ pomogel, k lepi vsoti, in Mrs. let, pa se je ob 70-letmcl ■ Agnes Leskovec, ki je z veliko- spomnilo, kakor tudi ne d*-111 u nočnimi delikatesami pripomog- kanskega Slovenca, ki I6 jjj la k uspehu. In še, ker bo na obhajal 80-letnico izhajanj3. Cvetno nedeljo, 26. marca, ko bo je zdaj najstarejši slov0113^ imelo Društvo Najsv. Imena fa- sopis. Vse to po tistem-' J ^0-re sv. Vida na istem kraju ko- laži, nekaj se bo že prijd0' je sno za enak namen — v pomoč munistom ni zgodovina, ^ te\i, smv. misijonarjem, — prodajala res, marveč, kar bi oni h° sladke izdelke ob tem kosilu. . naj bi bilo. .gV3ti Zato pa moramo mi re pozabe, kar se iz časa k01 ^ siti da- Še enkrat vsem lepa hvala in Bog po vrvi! Za odbor MZA: M. Tekavec, predsednik stične revolucije še resi (Dalje na 3. strain) F. S. FINŽGAR; Po 40 letih spominčice na grob škofu Gregoriju PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE Prvi ranjenci so dospeli v Ljubljano s severnega bojišča. Vse križem po deželi se je raznesla ta novica. Nekateri izmed i svojcev so dobili karte; ranjenci so jih vabili v Ljubljano. Na vlakih se je povečala gneča, po cestah so drdrali vozovi. Gruče žensk so hodile po mestu od bolnišnice do bolnišnice, noseč s seboj cekarje, polne jedi. Počasi, z grozo in strahom so drsale po dolgih hodnikih vojašnic in iskale svojcev in znancev. Med tistimi, ki niso imeli svojcev v vojski, pa so šli kljub temu v mesto deloma iz radovednosti, pa tudi iz sočutja, je bil Matic. Drugo nedeljo po malem šmarnu je navsezgodaj zapregel kobilico, stisnil pod sedež nekaj klobas in steklenko brinovca ter se napotil. Povedal Pa niti Lojzi ni, kam gre. Strah £a je bilo, ko je mislil, da mu bo vsak z lic razbral, kaj ga pravzaprav žene v Ljubljano: da gre poizvedovat po Jančarju. Porazdelil je klobase, potočil 0C1 sobe do sobe brinovec in ni zvedel ničesar. Postajal je pri raznih gručah, kjer so svojci obkrožali ranjenca z zavezano glavo, prisluškoval, ponudil pijačo, ki se je ranjenec ni branil, m šel spet do druge sobe, ko je v vseh očeh bral: “Kaj se siliš med nas?” Nezadovoljen se je vračal proti domu. Potoma je Naložil nekaj žensk, ki so hodile Peš. Poslušal je njih pogovor, ko s° gostobesedne pripovedovale, Lar so zvedele: da je Rusa kot Lstja in trave, da jih na enega ftaših pride po deset, da so bili strašno lačni in so jedli surov Lrompir in zelnate glave. Pred županovo krčmo je stalo vse polno voz. Mednje je zavil tudi Matic; ženske so se mu zah-valile in šle svojo pot, sam je pa krenil v gostilno, kjer je bilo Patlačeno ljudi in pogovor samo 0 vojski in ranjencih. Matic je iskal, kam bi sedel, dokler ga ni povabilo omizje znancev in se stisnilo na klopi, je dobil prostora. Komaj je pa sedel, se odpro Vrata, med njimi se pojavi Strgar z bičem v roki, za njim pa •Matjažev Jernej. Vojskovalca sem pripeljal! Vina gor!” je kričal Strgar in Mkal z bičevnikom ob tla. Vsa omizja so hipoma utih-nila in se ozrla proti vratom, 'jer se je pojavil Jernej. Na le- vem licu je imel velik kos obliža. ‘Ko, Jernej!” se je iztegnilo °g ve koliko rok proti njemu 111 ga vabilo k mizi. Jernej se je pa muzal in me-zikal z drobnimi očmi, šel od ^bze do mize, kjer so mu napivali, dokler se ni ustavil pri omačih župijanih in sedel k B j kaj je to šrapnela,” je povzel Jernej. “To je iz lopa krogla, votla, in ko nadte prileti, se razpoči in usuje za tole kapo,” Jernej je snel čepico, da je mogel pokazati, “samih krogel od vrha nate. Pa se jim skrij, če se moreš. Jaz sem tiščal glavo za krompirjev grob, ko poči—punf — pec — pa je šla skozi lice in tukaj le so mi jo vzeli ven.” Jernej je razgalil bluzo, da je pokazal pod ključnico rano, kamor se je bila krogla zataknila. “Bog te je obvaroval, Jernej; sedaj si dober.” “Bog in pa tale, tale!” Jernej je pokazal na čepico, kjer so bile prišite svetinjice Matere božje. “Dober sem za štiri tedne. Pšenico vsejem, potem pojdemo nad Rusa.” “Kakšni pa so Rusi?” je vprašal nekdo. “Rusi? Veliki kot hrasti in toliko jih je, da je bilo vse rjavo, kamor so peljale oči.” “Ali si katerega?” ga je vprašal spet drug in pomeril z rokami, kot bi streljal. “Bog ve koliko. Ampak krogla, to ni nič. Bajonet.” Jernej je planil kvišku in potegnil Strgarju bič iz roke, stopil na sredo hiše in pokazal: “Vidiš, takole sem jih: Štrrk v prsi, nato sem ga vrgel čez glavo — štrrk — pa drugega na bajonet.” Ljudje so plašno gledali, tu in tam se je kdo nasmehnil, ženske so sklepale roke. Ko je Jernej odložil bičevnik, se je oglasil pogumno občinski sluga Petrin: “Jernej, ne boš zameril, če tega ne razumem, kako si metal Ruse čez glavo, ko si prej rekel, da so kot hrasti, in ti nisi — saj ti nič ne oponašam — najmočnejši v fari.” “Ti dolgopeta sulica ti,” se je razhudil Jernej, “ali ti veš, koliko je človek močan, ko ga zdravega — ne ena, ampak deset smrti drži za vrat — hej! Kdaj pa si še ti bil v smrtni nevarnosti? Ko si se pijan zibal domov in te je stara čakala z mokro cunjo na pragu!” Gosti so se zasmejali, Jernej je pomežiknil in se obliznil po kratkih brkih. Tedaj je Matic pokašljal in se pripravil na vprašanje: “Jernej, ali jih je veliko padlo?” Matjažev je pogledal v strop in pomolčal. Nato je, še vedno gledajoč kvišku, rekel resno: “Boste že zvedeli. Toliko pa vam lahko povem, da od sedemnajstega ni nihče več cel. Ce ima samo kroglico takole kot jaz, se lahko od veselja na glavo postavlja.” Ženske so vzdihnile, nekatere so si brisale oči, moški so molčali in gledali v mizo. Jernej je Maticu. Ta je bil ponosen na puhal cigareto in vrtel kozarec 0iiin je koj naročil: ^ Štefan na mizo!” .Kako je bilo, Jernej?” so vsa 0raizja tiščala vanj. Dobro za vas pri polnih li-1 > se je obotavljal Jernej in °rnaknil čepico nazaj, dvignil 0 ni kozarec in napil: “Živio esar> domovina!” Krč ftia se je odzvala in tolkla v roki. Spet se je Petrin opogumil, jezen, da ga je Jernej prej tako osmešil, in je prvi izpregovoril: “Če se ti ni le zdelo. Povej nam katerega, saj jih je dosti iz naše fare in vas je bilo več pri isti kompaniji — in reci: Tale in tale je padel.” “No, če hočeš: naš organist, g T. j v, o * °2arci Ob mizo. Vsepovsod je ma primer. Sam sem ga videl, Mnil pogovor. ! ko šo ga pokopali. Ali pa Ma- Ali te je Rus?” je začel Ma- ti j a, ki je mislil Golobovo vzeti: tie vnovič. «]v/r je, ampak jaz sem jih še rugače.” se ^°Zak te je s sulico, kajne?” M vtaknil vmes sosed. Kaj sulica! Te anj ne kakor metle, ki jo še tran 16 se ne bojimo, 2 Manj ne kakor metle, ki jo i ,ra * ženska. Ampak šrapne-a- To ' Jer J e hudir.” c . neJ J6 spet segel po kozar-da^ - rn^rno§rede ponosno pogle- Po hiši; ^aj še vsi skup ne veste ne, mrtev! Zraven mene je obležal in še zastokal ni, ko ga je zmanjkalo. Pa boste že brali.” “Jezus, Jezus,” so mahale ženske. Pijača se je vsem uprla in začeli so plačevati ter odhajati. To priliko je porabil Matic, da se je nagnil do Jerneja in vprašal: “Kaj misliš o Jančarju?” “Nič ne vem. Je bil pri drugem bataljonu.” Ne bom popisoval običajnega Mostah so žival pazljivo spravili sprejema pri lepem aolčnem dnevu, ko so ob potrkavanju zvonov odmevali možnarji po prežganskih hribih in je naslednje jutro — že snežilo. S pomočjo bratov in sestr, starejša me je v družbi nove gospodinje, vajene gospodinjstva na veliki kmetiji, pričakala že v župnišču, smo razporedili vso mojo opremo in prostorno, pa zanemarjeno župnišče je oživelo. Sestra je ostala še nekaj dni, ostali so pa odšli. V nedeljo popoldne je župan sklical sestanek vseh gospodarjev in so obljubili pomoč v delu in materij alu in po možnosti tudi v denarju. Naslednji’ dan sva se z županom že peljala v Litijo k mizarju in na Polico k zidarskemu mojstru, da smo župnišče zaprli z novimi okni in so kurili pod njimi, da se je malta sušila, saj je zima trkala na vrata. V praznem hlevu so napravili predelek, da je prva žival, krava s pričakujočim teličkom, katero sem kupil od brata, bila na toplem in smo bili z mlekom preskrbljeni. Z lepo ‘jagodo” je prišla tudi nečakinja in zamenjala sestro, pa se je pridno in zgovorno dekle težko uživelo — pač samota ubija. Ljudje so za prvo silo pripeljali drv, da nismo zmrzovali, ker zima na Prežganju je bila huda; je brilo in piskalo okrog oglov, je bilo res, kot so rekli dolinci, “da ima zima mlade na Prežganju”. Prvi Božič mi je še vedno v spominu, bil je na ponedeljek. Že v nedeljo in na Sveti večer je zares snežilo in sem mislil, da bo prostorna cerekv za polnočnico prazna. Pa so je hribovci, vajeni burje in snega, napolnili in peli ob spremljavi orgel, kot bi rajske strune donele in odmevale v mrzlo in belo sveto noč. Ob Svečnici smo v hlevcu dobili telička, vsi smo ga bili veseli, kot otroci “miklavža”. Brat mi je po naročilu kupil v Mostah pri Kamniku odlično svinjo v pričakovanju prašičkov. “Če bo po sreči, bo to prvi denar, katerega boš dobil na kmetiji”, mi je rekel. In res je šlo po sreči — v nesreči. Ker je bila težka in nenavadno velika žival, je za prevoz oskrbel velik “Koč”. Z nečakom Jožem sta v lepem jutru zapregla v voz par konj, v v koč; vrata sta še zavezala, pokrila s plahto in sta pognala. Šele v Vevčah že pod Ljubljano sta se ustavila, da se konja oddahneta in nakrmita in tudi svinji je bilo že treba poskrbeti kaj toplega — pa je ni bilo v koču. Zmuznila se je skozi u-pogljive količke in skočila na cesto in se zgubilo. Prestrašena sta v naglici postavila konja v hlev, od gostilničarja sta si izposodila kolesa, hitela in vso pot poizvedovala po svinji, in šele v Domžalah sta jo izsledila. Najela sta voznika, ki je žival prepeljal v Vevče in od tam sta jo zdravo pozno v noč pripeljala na Prežganje, pa o vsem sta previdno molčala. Čez 4 tedne je povrgala mladiče: 2 mrtva in 10 lepih pujskov z zavitimi repki je cvililo in kobacalo ter se mešalo okrog stare. In ko je naslednjo nedeljo brat prišel na obisk v radovednosti in strahu, smo zvedeli vso svinjsko štor j o. Ko končanem obračunu sem bratu za veliko uslugo podaril dva prešička po izbiri, ko sta bila godna za prevoz; saj ju je zaslužil po takih skrbeh, ko je precej zaobljubljenih rožnih vencev zmolil v čast sv. Antonu za srečo v nesreči. Dobil sem hlapca, nabavil primeren voz in gospodarsko o-rodje in moji prihranki so kopneli. Zlasti še, ko sem kupil dva vola in še eno kravo. Gnoj in uprežna živina je bila že potrebna. Mesto konja za hitra pota sem imel srednje veliko motorno kolo, uporabno vsepovsod; po snegu je šlo pa hitro s s smučmi, saj tega športa sem bil vajen. Še nečakinja se je sko-rajžila, pa pogostni padci, ko je parkrat vsa krvava prišla domov in mrzli veter, se ji je veselje do smučanja kmalu ohladilo. Ponovno je tožila, da ji ostri zrak radi občutljivih pljuč ne prija in na Cvetno nedeljo se je odločila, da gre domov na Gorenjsko. Razumel sem jo in ji nisem branil. Še isti dan sem po županovem nasvetu dobil primerno deklo in še fantiča za pastirja in tako je družina na-rastla. Nežko smo pa vsi pogrešali že radi njene prikupnosti in zgovornosti; v par mescih je menda domalega poznala vso faro. Sicer huda zima je pa bila nenavadno kratka. Sv. Matija OSNOVNA ANGLEŠČINA VEČERNI TEČAJI: GOVORJENJE, BRANJE, PISANJE NA FAKULTETI POUČUJEJO OHIJSKI VODILNI PROFESORJI ROBERT J A S A N ¥ Častni predsednik Narodnega sveta učiteljev angleščine, Cleveland. Svetovalec za angleščino v vojski Združenih držav ----------------Pošljite po pošti kupon-------------—— Prosim, pošljite me brezplačno brošuro, ’ ANGLEŠČINA v 60 URAH IME: (prosimo tiskane črke) CESTA IN ŠTEV. MESTO ZIP J American Institute of Basic English j 7190 Ward Road, Parma, Ohio 44134 PHONE: 843-7613 PREHITER OBRAT? — Velika brzina in nagel obrat pri tekmah v St. Petersburgu v Floridi bi bila za tekmovalca na sliki skoro usodna. (24 febr.) pošteno zamahnil in razbil led, kolovozi in pota so se osušila, “pri fari” je oživelo. Farani so pridno vozili pesek in kamenje ter apno ter potrebni ma-terijal, pomagali z delom, kot so mi obljubili, župan jih je previdno opominjal in po Veliki noči — tisto leto je bila zelo zgodnja, že 24. marca — so prišli zidarji in prostovoljni delavci. Hlev je bil kmalu popravljen in očiščen; pred njim so skopali in napravili veliko in moderno gnojišče, zunanje lice pred župnjiščem se je spremenilo. Delo na polju seje začelo. Farovške njive in travniki so oživeli, saj so tudi ljudje radi pomagali, seveda proti plačilu in ob dobri hrani. Jaz sem hodil v šolo, kjer sta dve sestri, Ljubljančanki, učiteljici skrbeli za mladino. Tedensko sem vodil sestanke Fantovskega odseka, obiskoval bolnike in ostarele, kateri niso mogli v cerkev. Z motorjem sem se vozil v Litijo ali v Ljubljano ter v nahrbtniku vozil potrebno drobnarijo za zidarje in kuhinjo, delavci so morali biti postreženi, da so bili voljni delati, in čas mi je mineval, da je bil vsak dan prekratek. V županu, ki je bil le samouk in zelo naobra-žen, navdušen Slovenec ter versko globoko zaveden, sem imel dobrega in iskrenega prijatelja in izkušenega svetovalca. Denarno od stani občine mi ni mogel kaj posebnega pomagati; imel pa je vpliv in zaupanje pri ljudeh, katere je vsestransko dobro poznal. Imel sem pa močno oporo v gospodu škofu: “Kar bo trajno ostalo pri cerkvi in pri župnišču, oskrbite in mi račune predložite”. Mož je bil zvest obljubi in jaz se nisem več kesal, da sem proti svoji volji postal hribovski župnik, vedno bolj sem bil zadovoljen in sem bil sam svoj gospod. V majniku sem se večkrat namenoma peljal,,v., Ljubljano, da sem za male denarje od seme-niške sestre Milade, katera je oskrbovala in gojila Alojzeviški vrt, dobil lepe rože že v posodah in tako farovška številna okna niso bile brez zelenja in cvetja. In ko so obnovitvena dela okrog župnišča in v njem samem bila končana, so zadnji dan majnika po sklepu šmarnič-ne pobožnosti prišli fantje in dekleta ter so vse temeljito pos-nažili in poto še posuli, je ubrano potrkavanje zvonov v slovo šmarnicam ter v pozdrav prazniku Sv. Rešnjega Telesa odmevalo v zvezdnato noč. Na praznik se je po drugi maši razvila procesnja. Na čelo je nesel fant v spremstvu dveh deklet križ, vsi trije v narodnih nošah, sledila jim je šolska mladina v skrbi dobrih učiteljic in dekleta Marij ne družbe, za katerimi so stopali člani fantovskega odseka; štirje fantje v krojih so stopali ob nebu in s svetilkami v rokah spremljali Gospoda v monštranci, sledili so občinski možje z županom, kateri je glasno molil rožni venec in so jim sledili fantje in možje ter žen-stvo. Kar zadosten pevski zbor je lepo prepeval evharističnemu Bogu v čast ob posameznih blagoslovih. Prvi je bil pred župniščem, drugi in tretji spodaj v vasi, zadnji pa na pokopališču pred cerkvijo, od koder je bil v žarkih junijskega solnca veličasten pogled proti Ljubljani ter dalje proti planinam. V skupni molitvi smo vsi prosili dobrotnega Boga blagoslov polju, varstvo Domovini in za mir po svetu, ki je bil takrat že tako ogrožen. Saj je onstran Grin-tavcev je že gospodoval Hitlerjev kljukasti križ. Za Prežgan-sko župnijo je bil res “dan — katerega je naredil Gospod”, žalibog tudi zadnji, tako veličastno praznovan v svobodi, ker nasledno leto je bila vsa Gorenjska in tudi Prežganje že pod nemško okupacijo. Pomlad je prehajala v poletje, trave so zorele, polja so bila v naj lepšem razmahu, nebeški vrtnar je pridno zalival; vsak teden je bil dež in dobra letina se je obetala. Košnja nam je dala obilo sočnega in srečno pospravljenega sena in mi je prišla misel, pomnožiti živino v tako prostornem hlevu, da bo več tako potrebnega gnoja in prireje za prodajo. Družino je bilo treba plačati, kakor tudi dnevno najete delavce, treba je bilo denarja, prihranki so skop-neli. Izposodil sem si denar, kupil še par za pitanje primernih volov in tako je bila uprežna živina za težke vožnje v hrib in na polju vedno na razpolago. Julijsko solnce je pripekalo in žgalo, da so žita ob zadostni vlagi hitro in lepo zorela ter sem uvidel, da se kraj in okolica pravilno imenuje Prežganje. (Dalje sledi) -----o------ “OZNANJAJ OTROKOM IN VNUKOM!” (Nadaljevanje * 2. strani) vsakega izmed nas, ki smo bili priče komunističnih grozodejstev, velja, kar je Bog naročil Mojzesu: “Samo varuj se in zelo pazi, da ne pozabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, in da ti ne izginejo iz srca vse dni tvojega življenja! Oznanjaj jih svojim otrokom in vnukom!” (4, Moj z. 1, 9.) Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. ---------o------- P@šfa šakala dve leši v železniške!?! voziš PO BIRMINGHAM, Ala - Poštni nadzornik je šel ob železniški progi in odkril železniški j poštni voz, ki so ga pogrešali. Posebni komputorji, ki nadzirajo promet na progah Penna-Gentral, so ta poštni voz pustili v miru 25 mesecev, moral je priti mimo poštni nadzornik, da ga je odkril. Seveda so se vsi čudili in jezili. Poštna upfava je kazala na železniško družbo, ta pa seveda na poštni urad v Birminghamu. V poštnem vozu je bilo 319 vreč pošte, ki je čakala na dostavo 25 mesecev, ko je postni nadzornik 6. marca letos poštni voz “odkril”. Večinoma je bila pošta namenjena raznim posameznikom, družbam, podjetjem in ustanovam v Alabami, Loui-sani in Mississippiju. Dobili so jo z dveletno zamudo in s spremnim pismom, v katerem se pošta opravičuje za “zamudo”. Ženske dobijo delo Delo dobe Iščemo dve kuhinjski pomočnici za “lunč” in dve natakarici za popoldne. Morajo razumeti angleško. Vprašajte za Don Križmana. KRiZMAN’S RESTAURANT 5238 St. Clair Ave. tel. 361-8422 (60) Help Wanted Female Office work Girl, general office work, must know Slovenian and typing. Call 361-2624 (59) Help Wanted Male Plater’s helper Steady worker, not over 40 j years old. ELECTRO PLATING WORKS 3951 St. Clair Ave. rear (62) HELP WANTED Conversational interpreter wanted to interpret business discussions between American, and Yugoslavian businessmen. Must !speak' Serbo/Croatian dialect and read cyrillic. Mechanical aptitude and interest in machinery would be helpful. Position will require residence in Tulsa, Oklahoma, with frequent travel to Yugoslavian locations. Salary commensurate with experience and ability. Write stating qualifications and background to: MR. RENEAU P.O. Box 9232 Tulsa, Oklahoma 74107 MALI OGLASI NOVE HIŠE V EUCLIDU pri E. 240 cesti, zidane ranč, 3 spalnice, dvojna prizidana garaža, v celoti podkletene. Pripravljene za takojšnje lastništvo. E. 250 — Euclid nova zidana ranč, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, vgrajene priprave, plinski sežigalnik. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvahtetna gradnja. $32.500.' Zidani krasni duplex v Euclidu 6-6 šest let star kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža ter veliko posebnosti. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (60) Iščeta stanovanje Zakonca, srednjih let, iščeta 3 do 4-sobno stanovanje z garažo, v Euclidu ali pa v bližini E. 185 St. za mesec junij. Kličite 261-3722 (60) House For Sale Euclid: bungalow, 4 bedrooms, 2 full baths, family room, paneled living room, IVz car garage, $20’s, owner 731-6963. -(60) POPRAVLJAMO IN PRENAVLJAMO TAPECIRANO POHIŠTVO. 2-delna garnitura $70 plus material. Damo brezplačen proračun. Jamčimo za 15 let. PARK UPHOLSTERING CO. 251 E. 156 St. tel. 531-0898 Euclid Beverly Hills Zidan bungalow, 3-4 spalnice, preproge, obložena rekreacijska soba, aluminijasta obloga, zaprta cesta, v višjih 20h. Za sestanek kličite 692-0622. -(59) V najem Na novo dekorirano 4-sobno stanovanje s kopalnico in fur-nezom se odda na 6013 Bonna Ave. Vprašajte na 6011 Bonna Avenue ali kličite 442-2009. _______ (60) Stanovanje iščeta Upokojena zakonca iščeta 3 ali 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in garažo v St. Clairski okolici. Kličite 432-0787 po 3. uri pop. -(61) POSESTVO NAPRODAJ v Floridi 4 dohodninske hiše, ena z gostilno. Pomarančni nasad s 100 drevesi, vse na eni parceli. Proda se vse skupaj. Obrnite se na: Mary Korošec, 900 Mission Rd., New Smyrna Beach, Fla. 32069. Tel 1-904-427-1657. —(w,f,5 maj) V najem Štirisobno neopremljeno stanovanje s kopalnico je v najem v najem v Collinwoodski okolici. Kličite 261-4457. (62) V najem Lepo, čisto 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj se odda na 6404 Carl Ave. telefon 391-3320 ali 361-4581. -(61) Klobase in želodci naprodaj Okusne slovenske klobase in želodci so na- razprodaji po 95e funt. Naročila sprejema dobro poznani slovenski mesar B. RATAJC telefon 486-7451 22,24,27 mar.) v Euclidu Naprodaj je bungalow, 3 spalnice v fari sv. Kristine; klet, obložena kopalnica, nadstrešja, rekreacijska soba, garaža, 50x150 čev. lot. $24,500. Lastnik 481-6859 (61) “Andraž, Andražek moj .. se mukoma in hropeče iztrga Sotlički iz pusi. In stegne roke proti Lini ko v nemi prošnji za pomoč. “Tam ni rudnikov, da bi ga Sotličkino vpitje. Ritoperjevi tesarji prenehajo z delom in opazujejo divji beg in brezupen Sotličkin tek za vozom; vaščani po poljih dvigajo glave od dela, ženske pri- zasulc, tam tudi ni Mure, da bi tečejo k cesti, ne morejo si raz- se utopil. Saj ni nič hudega!’.’ Ura tiktaka. Sotlička si toliko opomore, da ložiti Ritoperjevega bega in Sotličkinega lovenja. Daši ne vedo, zakaj hoče Sotlička doteči se prestopi :c. mesta in vpraša: Ritoperja, jim lega v srca temna komaj slišno-: “Kaj se mu je I slutnja in sočutje z ubogo vdo-zgodilo?” vico. “Nič hudega, nič hudega!” hiti Lina, ki bi se rada hitro poslovila. “Ali je bodan?” “Menda ni!” “Ali je morda nesrečno padel in si zlomil roko ali nogo?” “Saj ničesar ne vem, ničesar, Dolgo, dolgo ni Sotličke v vas. Opešala je, stare noge so ji odpovedale, zgrudila se je kje na cesti in nima nikogar, ki bi ji pomogel. Da je dotekla Ritoperjevega konja? Da je Ritoper ustavil konja in jo počakal? O, ničesar! Oče so rekli, naj Vam tega ne stori Ritoper! Ženske Sotlička omahne V Ritoperjevi [Anton Kaplan, veselični odbor Al' pred. Louis Arko; tajnik Joseph' Thoren, eksek, taj. in urednik Fr. nesem kruha in pečenke in vina. Pismo so dobili...” “Pismo je dobil!” krikne Sotlička in omahuje. Temni se ji pred očmi, ali skozi temo za- mislijo, da mora iti kdo pogledat za Sotličko. Šiftarki je hudo za hčerjo, sočustvuje s Sotličko. In gre. Utrujena, da komaj premika HELP WANTED I’M TIRED OF WASTING VALUABLE INTERVIEW TIME!! DO YOU WANT A JOB? DO YOU WANT A GOOD JOB? I can show you how to make above average earnings and be your own boss at the same time. Newspaper circulation field. Salary plus commission. If you feel you can work with young people, and can manage your time well — give me a call! MR. BROOKS—389-2390 4661 W. 120th St. or come in 11:00 a.m. ’til 2:00 p.m. Daily dilo nekaj strašnega. Da ni tudi Ilonke doletela nesreča? Sotlička se vleče k Ritoper j e-vim. Šiftarka ji sledi. “Ako omahne, jo prestrežem in ji po-morem,” si misli. Ljudje vidijo materi, vidijo vdovici; strta in izmučena je prva, žalostna in povešene glave ji sledi druga. In Ritoperjev beg! Tam na ogrski pusti se je nekaj zgodilo, nekaj hudega, strašnega. Tesno je pri srcih tistim, ki so jim odšli dragi po kruh z Ritoperjem. Težka mora lega na vas. gleda tisti trenutek, ko je prišlo > noge; se vrača Sotlička. Taka pismo iz Amerike. ; žalost sije z njenega pepelnate- Lina zbeza. i ga obraza, da se je Šiftarka ne Sotlička omahne na posteljo. Upa vprašati, kaj jo teži. Uklone Krč ji stresa telo. ‘ Andražek, ^ se jj s pota. Tesno ji je pri srcu Andražek moj ... se ji trga iz mjsii na hčerko, sluti, da se grla. “Ali ni slutilo moje srce 1 je ^am dMeč; na ogrski pusti zgo-nesreče? Ali ti nisem pravila, moj zlati, edini?” Solze pa ni v očeh. Ura tiktaka. “Ali še gledajo božje solnce tvoje mile oči?” Ura tiktaka. “Pismo je dobil Ritoper!” Sunkoma se dvigne s postelje, se opoteče in ujame za mizo, si potegne z roko po očeh in se šiloma osvesti. Ura tiktaka. Oprijemlje se postelje in peči in vrat in skrinje v veži in se splazi do vežnega praga. Na pragu se sesede. Ofc>raz skrije v dlani in premišljuje. Ko da spi, je nepremično njeno telo. V ' očeh ni solze. Vse na prag doni tiktakanje ure. Premišljevanje jo okrepi. Vstane in se napoti proti Ritoper ju. Počasi, počasi gre, ko da se boji zvedeti prezgodaj bridko resnico. Izpred Ritoporjeve hiše šine po cesti koleselj. Na njem sedi Ritoper. Sotlička vzdigne roke in zakriči. Ritoper čuje krik in se ozre. In jo opazi; iztrga vaj ati hlapcu iz rok in jih zži hip pritegne. V prihodnjem hipu jih popusti, izpuli hlapcu bič in udari po konju. Konj pobesni in zavihra ko burja po cesti., Sotlička opazi Ritoperjevo namero. Ko da sb ji planile v onemogle stare noge dekliške sile, steče na cesto. Kliče, vpije, kriči za Ritoperjem, maha z rokami in teče, teče za kolesljem. Ritoper bije po konju. Konj dirja ko blisk po cesti. Voz odskakuje, njegov ropot zagluši CHICAGO, ILL. veži na klop, roke ji padejo po mizi, nanje klone glava. Lina skriči v prodajalni: “Vode, vode! Pomagajte! Umira! Pri nas umre!” Šiftarka plane v vežo, Rito-perka priteče iz kuhinje. “Mrzlih obkladkov prinesi!” kliče Šiftarka Lini in vzdiguje Sotličkino glavo. “Kisa prinesem! S kisom ji obdrgnemo senci!” govori Rito-perka. “Samo hitro, hitro!” Ko blisk se raznese glas po vasi. Ženske dreve k Ritoper-jevim, tesarji in delavci popuste delo in se gnetejo v vežo. “Kaj pomeni vse to?” “Si videl, kako je bežal pred njo Ritoper?” “Pa se vrne v njegovo hišo umret.” “Pa res nima sreče s svojo deco!” “Revica je!” “Ubogi Andraž! Tako dober fant je bil!” “Kaj se je vendar zgodilo tam na pdsti? Naš je tudi tam!” “In naš!” “In naša!” Spogledujejo se, odgovora ne ve nihče. Ko omočijo Sotlički čelo z mrzlo brisačo in ji obdrgnejo senci z jesihom, odpre oči in zabega s pogledom po veži, ko da nekoga išče in ne ve, kje je in čemu se gnete toliko ljudi okoli nje. “Živi, živi!” se razveseli Rito-perka, pohiti v kuhinjo in prinese steklenico. “Živi, živi!” gre glas od ust do ust. In vsem odleže. “Popij nekaj kapljic! Okrepi te...” Ritoperka nastavi Sotlički steklenico na usta in jo nagne. Sotlička odmakne glavo. “Samo nekaj kapljic! Tako] ti odleže!” Ritoperka ji hoče po sili vliti tekočine iz steklenice v usta. Z obema rokama se brani Sotlička. “Nočem, nočem!” govori grgraje. “Pomore ji! Okrepi jo!” Ritoperka prosi z očmi, da ji pomo-lejo in prisilijo Sotličko k pitju. (Dalje prihodnjič) Glavic, Antonia Slokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, poo predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zaois. M^*' Caucher, nadzornice: Anna Krese vic, Angela Magovec in Josenhine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue. GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE Predsed. Mary Kobal, podpredsed. Josephine Henikman, zapisnikarica Marica Lokar, tajnica in blagajničarka Mary Ster, nadzornice Christine Kovach, Anna Kutcher in Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE •BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez OvseniK, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar. Lojze Bajc;, pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5026 a 1 i 432-0142. Okorn, 1096 E. 68 St, 361-4847; zapisnikar John Trček, olagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platnar, Robert Gerbeck, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Imenik raznih društev Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Albert Pestotnik; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Louis Jartz; nadzorni odbor: Rose Intihar, Anton Mrak, John Tucceri. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1- 1876; blagajnik Martin Komočar zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agn.es Lav-šin, Antonija Meklan, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri (58) zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John. Troha, tajnik Stanley Pockar-Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikarica Mary Kobal. Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds. John Hrovat, Richard Sterle Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds, Ray Bradač, Joe Petrič, Jr. Direktorji:: John Adams, Stephen Kasu-nic, Al Pestotnik, Jos. Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman — Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Anthony Stanonik, 664 E. 160 St., tel.: 681-6898; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Joe Somrak, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, Tony Godec, Adolph Kocin; odborniki: Anton Nemec, Anton Medved, Dan Pavšek, August Dragar. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika: Franček Rupnik Rudi Lekšan; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leber, Edward Podržaj, Rudi Lekšan, Lojze Lončar, gdč. Marija Lunder, Branko Pogačnik, Franček Rupnik, ga. Vida Rupnik, Ivan Rus, gdč. Mojca Slak, Tone Škerlj, Anton Švigelj. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni ’odbor: Mary Kobal, John. Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česep, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica m blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, nadzorniki: John. Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane oo L6. do 45. leta s prosto pristopnine in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 n,a teden bolniške podpore. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo z« družine in organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenj* škofa Baraga blaženim in svetni kom. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Juliu.* Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petne blagajnica Mrs. Mary Paniar. Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Nevyburghu, ven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavn. <: gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinki er, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Elto Erzetič, pod.-predsednik Renato Cromaz, tajnik Frank Zorman, zapis Max Tra- BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Hutar, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, odbornice za oskrbo kuhinje: Mary Otoničar, Jožefa Tominec, Ivana Pretnar. Zbirateljica nagrad za misijonski piknik Agnes Leskovec. Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj. Nadzorni odbor: John Petrič, Štefan, Marolt, Janez Ovsenik, Marica Lavriša, Ivanka Pograjce, Angela Železnik. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Toni Sršen, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan. Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. zVečer v telovadnici pri Sv. Vidu. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary] Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose Čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek,' sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. j'it*** VABILO Vljudno ste vabljeni na SL1KASSIC© RAZSTAVO ki se bo vršila v Baragovem domu na St. Clair Ave. v soboto, 25. marca 1972, od 9. dop. do 9. zvečer in v nedeljo, 26. marca 1972, od 9. dop. do 7. zvečer Vabita Vas sestri VLASTA T. RADIŠEK in ANNA M. NOVAK (ANDA) Na svidenje na razstavi! Imeli boste priliko zadeti eno od dveh originalnih slik, ki bosta pri vratih na ogled. Žrebanje bo v nedeljo ob pol sedmih zvečer. Navzočnost nepotrebna. Listki bodo naprodaj pri vhodu, 3 za $!• VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM HOLIES AVE. MARKET 15638 Holmes Ave. LI 1-8139 KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Frank Chemas tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični' odbor: Frances Okorn. Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje sa vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsed. Robert Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: Jennie Marolt, Stanley Grk, Joe Brodnik, Joe Muzic. Gospodarji: Charles Starman, Frank Grk, Louis Petrič, Frank Videmsek, ostali direktorji John Prince, Fred Marinko. Telefon: 481-5378. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed. Joe Kolman, podpredsed. Gertrude Koshel, tai- in blag- Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor Joe Mrhar, Lear.der Makuc in Mary Avsec, poročevalec Mathew Penko. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av« Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra. I. ood-predsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 17b St, tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Tone Meglič, i tajnica Slavica Turjanski, 1269 E. 59 St. 432-2572, blagajnik Alojz Ferlint, gospodar Frank Kotze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, nadzorni odbor: Jože Zelenik, Rudi Pintar, Rozika' Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, pomočnica Ivanka Zelenik. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: pod predsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče; Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, pod- predsednik: Lojze Lončar, blagajnica: Helen Žnidaršič, tajnica: Marija Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2,.pod- BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Guy S. opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE! Zato že sedaj naročite ali nabavite za VELIKONOČ naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge velikonočne posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste groCerije, zelenjavo in sadje. NE POŠILJAMO PO POŠTI! m Naznanilo in zahvala Z žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je za vselej poslovil od nas 16-februarja 1972 naš predragi brat in stric 'Frank Kapel Podlegel je srčni kapi ko sta bla z sestro Pavlino Kuhel na potovanju, da sta obiskala svojega brata Edwarda, ki živ' v Arizoni. Pokojni Frank je bil rojen v Clevelandu 23. oktobra, 1908 in ob smrti je bil star 63 let. Leta 1908 so se starši preselili na Davis v W. Va. in živeli tam do leta 1912, ko so se vrnili nazaj v Cleveland. Leta 1945 je kupil farmo v Madison, Ohio in tam delal in živel z svojimi sedaj že umrlimi starši Frank in Pavlina Kape* (roj. Škerlj) do leta 1862. Ko je farmo prodal, preselil se je k svoji sestri Pavlini Kuhel v Chicago. Njegov pogreb je bil iz J. Žele pogrebnega zavoda na sv. Pavla pokopališče, kamor počivajo njegovi starši in brat Josephi ki se je pred leti ubil z aeroplanom. Tem potom se lepo zahvalimo J. Žele pogrebnemu zavodu za lepo urejeno vodstvo in prijazno postrežbo. Hvala lepa rev. Faigmanu za tolažilne besede in molitve v zavodu, za sv. mašo ter molitve na mirodvoru. Zahvalo naj sprejmejo nosilci krste, sorodniki pokojnega in društvo sv-Janeza Krstnika št. 71, A. B. Vveze preds. J. Kapel, za čitauj® pogrebnih obredov na pokopališču. Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi ki so ga obiskali na mrtvaškem odru, poklonili krasne vence ob njegovi krsti, darovali za sv. maše in dobrodelne ustanove, vsem ki so nam P0" siali sežalne kartice in ustmeno sožalje. Nadalje vsem, ki so dali na razpolago avtomobile in £a spremili na njegovi poslednji dom. Vsem smo razposlali zahvalne kartice. Ako smo koga izpustili pomotoma, prosimo naj nam oprosti. Pokojni Frank jt bil mirnega značaja, zelo previden in dober. Pogrešali ga bomo vsi, ki smo ga poznali. Za njim žalujejo brata ANTHONY v Euclizu z drušino in EDWARD v Arizoni, sestre PAVLINA KUHEL z družino in LOJSKA TOME in svak z družino v Chicago, Illinois, in ostalo sorodstvo tukaj in v stari domovini. Chicago, lil. 22. marca 1972.