G r o z d j e          
            (Krištof  Šmid.)
^V     Vil.jelma pride lepega jesenskega dneva s sprehoda
"mu. <>lej, na njeni miziei st.oji  jerbašCek napolnjen z
grozdjem, ki je bilo deloma teinno modro, deloma svitlo
rumeno kakor čisto zlato, vse lepo med zeleno perje vloženo.
»Od kod so neki«, zakliče radostno, »lako zgodaj v jeseni  ti  prekrusni grozdi  \n čegavi so?«
»Tvoji so, * pravijo mali. »Dragotina, tvo.ja j>rija-l.elji<-a, ki bivu v vinHkern kru.ji, (i jili ,je poslala. Izmed prvih grozdov  »o,   kleri  so  tain  dozoreli.«
*0 kako je vendar dobrotljiva moja prijateljica«, pravi Viljelma. »Kar precej se vsedem, da ji pišem in se zahvalim. Ko bi le vedela, kako bi jo mogla tudi jaz razveseliti, iz srca bi rada.«
Mati pravijo: »Veseli me, da si tako hvaležna Dragolinici. Vendar ena reč me pa le žalosti v tem trenutku. (Hej, od listega dne, ko si prvih jagod nabrala, pa do te-le ure, ko si sprejela to grozdje, smo že veliko sadja z naSih dreves nabrali, pa nikdar nisem zapazila, da bi se bila Ijubemu Bogu lako živo zahvalila. Ali ni vsak sad dar njegove dobrote? Ali bi ne imeli njegove prijaznosti v njem spoznali? Ali ni naša dolžnost, njerau, ki nas tolikanj oveseljuje, tudi veselje delati? 0, zahvaljuj se vendar odsihdob prisrčniše Bogu za nje-gove darove!
Bogu. ki ti poSilja Jobro vse, Hvaležno bije tvoje naj srce!