Univerza v Ljubljani Fakulteta za stmjništvo OPL LOTRIC <3355® Parker NORGREN SICK Sensor Intelligence. omRon www.miel.si Elementi in sistemi za industrijsko avtomatizacijo yvi At\t\ y i/nrrM HYDRAULIC MOVEMENT ING www.spiring.si REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ISSN 1318- 7279 I AVGUST, 17/2011/4 o Intervju o Regulacija hidravlične stiskalnice o Regeneracija hidravličnih akumulatorjev o Analiza in optimizacija omrežij stisnjenega zraka o Dvostopenjska vetrna turbina o Robotski krmilnik z odprto arhitekturo vodenja o Iz prakse za prakso o Podjetja predstavljajo HicJrcavlIcne^ £>ea£>tc3v!ne Hldrcävllcnl £>l£>l"G^ml EDl-orltve» Potni, tlačni in toltovni ventili za odprte tokokroge h EasiLi'är _ Zavorni ventili in izplakovalni ventili za zaprte tokokroge Posebni ventili in bloki Hidravlične naprave Motorji in črpalke - ^ilUJ Lh UL- ^ X ' Elektronske sestavine m RAZVOJ, PROIZV* \ IN TRŽENJE SESTAVIN, SISTEMOV IN STORITEV S PODROČJA FLUIDNE TEHNIKE Kladivar, tovarna elementov za fluidno tehniko Žiri, d.o.o., Industrijska ulica 2 - SI - 4226 ŽIRI, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)4 51 59 100 - Fax: +386 (0)4 51 59 122 - info-slovenia@poclain-hydraulics.com - A Poclain Hydraulics Group Company POC^^m JOS DRIVINC INNOVATION Vsebina 277 Impresum 279 Beseda uredništva 279 ■ DOGODKI - POROČILA - VESTI 288 ■ NOVICE - ZANIMIVOSTI 306 ■ ALI STE VEDELI 362 Seznam oglaševalcev 372 Znanstvene in strokovne prireditve 302 Naslovna stran: OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@olma.si OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 LOTRIČ, d. o. o. Selca 163, 4227 Selca Tel: + (0)4 517 07 00 Fax: + (0)4 517 07 07 internet: www.lotric.si HYDAC, d. o. o. Zagrebška c. 20 2000 Maribor Tel.: + (0)2 460 15 20 Fax: + (0)2 460 15 22 PARKER HANNIFIN Corporation Podružnica v Novem mestu Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d. o. o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 SICK, d. o. o. Cesta dveh cesarjev 403 0000 Maribor Tel.: + (0)1 47 69 990 Fax: + (0)1 47 6 9 946 e-mail: office@sick.si http://www.sick.si MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si www.omron-automation.com MAPRO d.o.o. Industrijska ulica 12, 4226 Ziri Tel.: 04 510 50 90 Faks: 04 510 50 91 www.mapro.si Pirnar & Savšek, Inženirski biro, d. o. o. Zabjek 18 A 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 60 400 Faks: 03 56 60 401 www.pirnar-savsek.si fludno lehhika AVraMAnZAOJO la mehatkmik) > Intervju > Regulacija hidravlične stiskalnice » Regeneracija hidravli&^ih akumulatorjev > Analiza in optimizacija omrežij stisnjenega zraka » Dvostopenjska vetrna turbina • Robotski krmilnik z odprto arhitekturo vodenja ■ INTERVJU Naša znanstvena sfera se na žalost ne posveča integriranemu sodelovanju z industrijo, kar bi morala biti ena od prioritet 280 ■ KRMILJENJE HIDRAVLIČNE STISKALNICE Zeljko ŠITUM: Force and position control of a hydraulic press 314 ■ HIDRAVLIČNI AKUMULATORJI Aleksander STROGANOV, Leonid SHESHIN: Improvement of Heat-Regenerative Hydraulic accumulators 322 ■ PNEVMATIKA Susanne V. KRICHEL, Oliver SAWODNY: Analysis and optimization of compressed air networks with model-based approaches 334 ■ ROBOTIKA Peter ČEPON, Matjaž MIHELJ, Marko MUNIH: Robotski krmilnik z odprto arhitekturo vodenja za industrijski manipulator Motoman MH5 342 ■ VETRNE TURBINE Vlado SCHWEIGER, Brane ŠIROK: Dvostopenjska vetrna turbina ■ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Ivan VENGUST: Avtomatizacija stroja za vezenje ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Sedežni kotni ventil VZXF (FESTO) Sistem za vzdrževanje transformatorjev TCU (HYDAC) ■ NOVOSTI NA TRGU Nove ABB-pogonske enote za robotske sisteme (ABB) Nova generacija hidravličnih gibkih cevi Parker Compact Spiral (PARKER) Miniaturni varnostni laserski skener (SICK) ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Vodenje največje hibridne lokomotive z gorivnimi celicami na svetu z okoljem LabVIEW in krmilnikom CompactRIO iz družbe NI (NATIONAL INSTRUMENTS) ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige ■ PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 348 354 364 365 366 366 367 368 370 372 fVASKAVVA ^foro, 'H^v ^YASKAWA OBVLADAM RAZNOLIKOST Zahvaljujoč novemu Motoman MPP 3 podjetja YASKAWA omejitev ni več. To nam v proizvodnji odpira popolnoma nove dimenzije. www.yaskawa.eu.com info@motoman.si, T: 01/ 8372 410 MOTOMAN © Ventil 17(2011)4. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 17(2011)4. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko - Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik Letnica Številka 17 2011 4 Volume Year Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS - ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr Ivan BAJSIČ, FS Ljubljana doc. dr Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschalfenburg, ZR Nemčija doc. dr Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS - ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr Santiago T.^PUENTE MENDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIČ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBE Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ali smo Slovenci sploh še deloven narod? Pred dobrima dvema tednoma smo lahko v slovenskem dnevniku prebrali novico, da v Prekmurju ne morejo dobiti dovolj delavcev za pobiranje poljščin, obiranje sadja in druga sezonska opravila. Bistvo novice je bilo, da v Prekmurju kljub veliki brezposelnosti, ki je pri nas krepko preko 100.000 za delo sposobnih ljudi, ne morejo dobiti dovolj slovenskih delavcev. Drugo pomembno dejstvo iz te novice pa je, da so slovenski sezonski delavci, ki so sprejeli tovrstna opravila, tudi do 30 % manj učinkoviti kot delavci, kijih dobijo iz tujine, iz republik bivše Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in od drugod. Pogostokrat slišimo mlade ljudi, ki pravijo, da bi se po zaključku šolanja najraje zaposlili v javni upravi; to je v državni službi, ker je manj stresna, pogostokrat manj zahtevna in najpogosteje za nedoločen čas. Spomnim se informacije s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so jo objavili naši časopisi, da smo Slovenci glede na raziskave neodvisne mednarodne ustanove drugi najbolj delaven narod na svetu. Takrat smo se po analizi tuje institucije in tujih raziskovalcev glede delavnosti in glede pomembnosti dela za vsakega posameznika uvrstili takoj za Japonci. Kaj se je zgodilo z našim narodom, s slovenskim človekom, da se je v tridesetih letih tako spremenil, da mu delo ni več ena od pomembnejših vrednot? Do takšne drastične spremembe ne more priti v enem letu ali enem desetletju, ampak je za to potrebnih več desetletij oziroma vsaj čas ene generacije. Kje lahko iščemo razloge za takšno stanje? Kdo je za to kriv? Ali vzgoja doma, v družini ali v šoli? Ali je za to kriva politika ali družbeni sistem, v katerem živimo? Prav gotovo vsi našteti akterji na tak ali drugačen način vplivajo na človekovo osebnost, njegov razvoj in na vrednote, ki jih vsak posameznik ima oziroma jih pač nima. Brez zadržka lahko zapišem, da je za nastalo situacijo v veliki meri kriv prejšnji družbeni sistem. Ta je temeljil na družbeni lastnini, samoupravljanju, ateizmu ter bratstvu in enotnosti. Od vseh teh štirih aksiomov ni ostalo praktično nič. Privatna lastnina in pravica do veroizpovedi sta zapisani v naši ustavi, o samoupravljanju ne govori nihče več, bratstvo in enotnost pa sta se končala z vojnami med narodi naše bivše države. Če je torej rezultat gesla bratstva in enotnosti popolnoma nasproten, kot je bil njegov namen in cilj lahko nekaj podobnega zapišemo za samoupravljanje. Analogno lahko sklepam, da so rezultat samoupravljanja iz prejšnjega sistema odtujitev od dela in nezainteresiranost zanj po eni strani in po drugi samovšečnost, egoizem in diktatura direktorjev in vodij posameznih enot in oddelkov. V tistem času smo bili vzgajani, da smo gospodarji, da v podjetjih in povsod v službah sami odločamo in da so takšne ali drugačne odločitve v naših kolektivnih rokah. Toda eno je bila teorija, drugo pa praksa. Več desetletij mladi niso bili vzgajani za pridnost, ustvarjanje novih produktov, novih storitev, ampak za samoupravljanje, za boj za svoje pravice in zelo redko za svoje dolžnosti. V t. i. splošnem družbenem interesu ni bilo, da je delo vrednota, ki bi bilo podprto z dejstvi. Nekateri so sicer že takrat uspeli s svojimi inovacijami, z zasebno dejavnostjo, a so bile to res redke, svetle izjeme. Ena od parlamentarnih strank je pred časom dala v svoj program, da bo, seveda če bo prišla na oblast na naslednjih volitvah, v srednje šole vpeljala nov predmet podjetništvo. To je odlična zamisel. Vprašanje je samo, kako bo to izpeljano, kdo bo sestavil program in kdo bo mladim to snov predaval. Upam, da učitelji tega predmeta ne bodo podobnega ali enakega kova kot naši teoretiki z ekonomskega področja, na primer profesorja tipa Tajnikar ali Mencinger. Če se to zgodi, bodo predavali socialistično politično ekonomijo, ravnali pa ravno obratno. Predmet podjetništvo bi moral mladim predavati učitelj praktik, ki je svoje podjetje ustanovil in ga vsaj deset let uspešno tudi vodil. Upam, da tu ne bodo potrebne kakšne druge nelogične reference ali pa celo kakšne objave člankov v mednarodnih in citiranih revijah. V Sloveniji imamo takšnih uspešnih podjetnikov zelo veliko. Problem je, da so ti ljudje neopazni, da so tiho, delajo in vodijo podjetje, ker jim je to vrednota. Kako lahko posameznik živi kakovostno, če mu delo ni veselje ali pa ga celo sovraži? Kako lahko preživi država, če je v splošnem delo nekaj osovraženega? Ko bomo posamezniki v delu našli veselje, zadovoljstvo in smisel, bomo resnično srečni in le tako bomo lahko ustvarjali državo in domovino, ki bo gospodarsko uspešna in ugledna, kar vsi tako pogrešamo. Janez Tušek Naša znanstvena sfera se na žalost ne posveča integriranemu sodelovanju z industrijo, kar bi morala biti ena od prioritet Življenjska pot vsakega človeka je unikatna in edinstvena zgodba. Življenjska pot Janeza Peklenika, akademika, profesorja strojništva in doktorja tehniških znanosti s številnimi znanstvenimi, pedagoškimi in častnimi nazivi, pa je nekaj posebnega, je izjemno bogata, pestra, zanimiva in težko primerljiva z drugimi. Kako je mogoče, da mladega inženirja strojništva v petdesetih letih prejšnjega stoletja iz lepe in umirjene Slovenije požene v kruti kapitalistični (kot so nas takrat učili) svet in da tam uspe, se preseli v drugo industrijsko razvito državo in tudi tam uspe, se vrne v Slovenijo, sodeluje z znanstveniki in profesorji s celega sveta in tu v Sloveniji svoje znanje nesebično prenaša na študente, sodelavce in industrijo. Predaval je mnogim generacijam, bil mentor številnim diplomantom, magistrandom in doktorandom. Bil je dekan Fakultete za strojništvo, rektor Univerze v Ljubljani, njen zaslužni profesor in še veliko več. Prav to je bil razlog, da smo se v uredništvu revije Ventil odločili, da spoštovanemu akademiku ob njegovem visokem življenjskem jubileju, ob njegovem 85. rojstnem dnevu, postavimo nekaj vprašanj, da ga bolje spoznamo, ker smo prepričani, da je med našimi bralci mnogo njegovih bivših študentov, diplomantov, sodelavcev in drugih znancev iz akademskih in industrijskih krogov. Prof.Dr.-Ing.habil., Dr.h.c.mult., Janez Peklenik 280 Ventil: Gospod akademik, prosim, da na kratko opišete vaš začetek poklicne poti. Zakaj ste se odločili za strojniško poklicno kariero, kakšno srednjo šolo ste zaključili in kako ste prišli do poklica diplomirani inženir strojništva? Prof. Peklenik: V marcu 1941 nas je zasedla agresivna Hitlerjeva Nemčija. Šolanje na gimnaziji v Ljubljani sem zato moral po četrtem letniku prekiniti in se preseliti domov v Kranj. Nemška oblast je prepovedala nadaljnje gimnazijsko izobraževanje. V septembru 1941 je ugledno mehansko podjetje iz Berlina prevzelo eno od tovarn v Kranju in odprlo vajeniška delovna mesta za Slovence. V oktobru smo se pričeli usposabljati za delo na obdelovalnih strojih. Tako sem postal orodjarski vajenec. Delal in učil sem se z veseljem in po dveh letih me je vodstvo nemške tovarne, kot nagrado za prizadevno delo, skupaj s še tremi najboljšimi vajenci v juniju 1943 poslalo v Berlin. Tam sem se v mesecu dni, kolikor je trajal naš obisk, lahko seznanil z mnogimi pomembnimi pristopi na področju proizvodnje v strojništvu. Leta 1944 sem se pridružil partizanom Prešernove brigade. V začetku leta 1945 sem bil kot mitraljezec poslan v Je-seniško-Bohinjski odred. Vse tja do 11. maja 1945 sem tako sodeloval v bojih proti nemškemu okupatorju in slovenskim enotam, ki so z njim sodelovale. Imel sem veliko srečo, da Prof. Peklenik je veliko časa posvetil tudi praktičnemu delu v laboratoriju sem kljub mnogim tveganim in zelo nevarnim podvigom ostal živ. V septembru 1945 sem se vrnil k prekinjenemu šolanju in v Kranju uspešno opravil vse izpite za manjkajoče štiri razrede gimnazije. Maturiral sem v maju 1946. Jeseni tega leta sem se vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. V drugem letniku me je kot mladega raziskovalca in izučenega vajenca vzel pod svoje okrilje znameniti profesor Feliks Lobe in me zaposlil v svoji raziskovalni skupini na različnih inovativnih raziskavah, ki sem se jih zavzeto in navdušeno loteval. V letu 1954 sem z odličnim uspehom zaključil študij na FS in postal diplomirani inženir strojništva. Ventil: Kakšni so vaši današnji spomini na študentska leta? Prof. Peklenik: Bil sem uspešen študent, ker sem se vedno z veseljem in zavzetostjo loteval zahtevnih nalog, bodisi s področja fizike, strojnih elementov, tehnologij in sistemov ali pa elektrotehnike in kemije. Kot izuče-ni vajenec sem obvladal tudi ročne spretnosti, kar mi je pri opravljanju mnogih del na strokovnem področju zelo koristilo. Ventil: Kmalu po zaključku študija vas je pot vodila v tujino. Kaj so bili razlogi za takšno odločitev, kako ste se vživeli v tuje okolje, kje ste pridobili naziv doktor znanosti in kje prve nazive za pedagoško delo? Prof. Peklenik: Po zaključku študija sem želel svoje znanje poglabljati na univerzi ali v kakšnem dobro razvitem podjetju, vendar pri tem nisem uspel. S posredovanjem prof. Lobeta pa se mi je ponudila priložnost, da odidem v Nemčijo, na RWTH Aachen, visoko šolo, ki je delovala že vse od leta 1907 in beležila zavidljive uspehe tako na področju izobraževanja kot pri raziskovalnem delu. Aprila 1955 sem dobil mesto na Inštitutu za obdelovalne stroje in proizvodno inženirstvo (WZL) v okviru te univerze in začel z raziskavami brušenja ob aplikaciji novih teoretičnih metod in iskanju praktičnih rešitev, ki naj bi pripomogle k naprednejši tovarniški proizvodnji. Ena takšnih rešitev je bila tudi nova metoda za kontrolo trdote vseh vrst brusov. Ta je bila v naslednjih letih kot moj patent uvedena v mnoge proizvodne sisteme v svetu. V juliju 1957 sem z odliko doktoriral z disertacijo »Ermittlung von geometrischen und physikalischen Kenngrossen für die Grundlagenforschung des Schleifens«. Po nadaljnjih štirih letih sem leta 1961 na Univerzi v Aachnu še habilitiral. Raziskoval sem probleme natančnosti v avtomatizirani proizvodnji, Genauigkeitsfragen in der automatisierten Fertigung, in bil izvoljen za docenta te univerze. Razvijal sem povsem novo proizvodno področje, Manufacturing Systems, in ga začel uvajati v proizvodne sisteme. Danes se ta zahtevna in univerzalna tehnologija zelo uspešno uporablja po vsem svetu. V letu 1964 sem bil izvoljen za rednega profesorja na University of Birmingham (Velika Britanija), kjer sem ustanovil prvo stolico za obdelovalne sisteme v svetu. Tam sem deloval do leta 1972. Za isto področje sem bil leta 1964 izvoljen tudi na University of Illinois, Urbana (ZDA), ter tam prav tako predaval in raziskoval tehnično kiberne-tiko do leta 1974. V obdobju od 1961 do 1974 sem na teh dveh univerzah med drugim raziskoval zelo zapleten mehanizem brušenja, fizikalni trdo-tni sistem za brusilne naprave, teorijo karakterizacije površin, korelacij-sko teorijo brusilnih procesov, novi razvoj pri karakterizaciji površin in meritve z analizo randomskega procesa, običajno brušenje in brušenje z visokimi hitrostmi s pomočjo stoha-stičnih energijskih modelov, razvoj in integracijo koncepta obdelovalnega sistema, njegovo adaptivno krmiljenje in kompleksnost itd. Izsledke teh raziskav sem posredoval tako študentom na predavanjih kot na mednarodnih strokovnih srečanjih. Ventil: Čeprav ste bili v tujini zelo uspešni, ste se konec šestdesetih let vrnili v Slovenijo. Tudi to verjetno ni bila lahka odločitev. Kaj so bili najpomembnejši razlogi za takšno odločitev? Prof. Peklenik: Vedno sem poudarjal, da bi kot Slovenec želel delovati v domovini. Nekaterih pomembnih funkcionarjev to ni prav nič zanimalo, spet druge zelo. Zato so mi omogočili, da sem pričel z delom na Univerzi v Ljubljani že v začetku sedemdesetih let, sicer z majhnimi obremenitvami, pa vendar. V letu 1972 sem se vrnil v Ljubljano na Fakulteto za strojništvo. Ljubo mi je bilo, ker je bil eminentni profesor Lobe tega zelo vesel. Omenim naj tudi, da mi je v Birmin-ghamu leta 1966 umrla žena in ostal sem sam s tremi otroki. To je bil še Zlata doktorska disertacija TU Aachen za odlične dosežke na področju znanstvenih raziskav dodaten razlog, da sem se dokončno odločil za vrnitev v Slovenijo. Ventil: Ko ste se vrnili in pričeli z delom na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, ste močno vplivali na spremembo študijskega programa in način študija. Vpeljali ste kar nekaj novih študijskih programov in predmetov za študente. Kako danes po štiridesetih letih, ko se je v minulih letih program študija že večkrat zamenjal, gledate na takratni modulni študij? Prof. Peklenik: Na univerzah v Bir-minghamu in Urbani sem razvil nove študijske in raziskovalne programe, v okviru katerih sem predaval Krmilne sisteme, Tehnično in proizvodno ki-bernetiko, Konstruiranje obdelovalnih sistemov s kibernetiko in avtomatizacijo, Natančnost avtomatiziranih obdelovalnih sistemov v povezavi z energetskimi kvanti in entropijo, Geometrično adaptivno krmiljenje obdelovalnih sistemov ter Statistično kontrolo kvalitete obdelovalnih sistemov v proizvodnji. S temi predavanji sem nadaljeval na FS pri t. i. modulnem študiju, ki je študentom in podiplomcem posredoval inova-tivno znanje, temelječe na zahtevni računalniški tehnologiji in informatiki ter poznavanju splošnega strojništva, fizike, elektrotehnike, kemije in še nekaterih drugih pomembnih področij. Ob takšnem konceptu študija so imeli študenti odlične možnosti, da skupaj s predavatelji in njihovimi asistenti razvijajo inovativne primere konstrukcij, krmiljenja, natančnosti itd. ter aktivno sodelujejo s proizvodnimi sistemi, kar je nedvomno prispevalo k nekaterim bolj učinkovitim pristopom v naši industriji. Ventil: Ste akademik in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kar je pri nas in v tujini najvišji možen naziv. Nekatere strokovne, znanstvene, pedagoške in častne nazive ste dobili doma v Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekatere v tujini. Prepričan sem, da vsi bralci revije Ventil ne poznajo vseh nazivov, ki ste jih v karieri pridobili, zato vas lepo prosim, da jih naštejete, kratko opišete in poveste, kje ste jih pridobili. Prof. Peklenik: Leta 1966 sem bil sprejet v članstvo CIRP (International Academy for Production Engineering), v letu 1979/80 sem bil izvoljen za predsednika te institucije, leta 1997 pa sem postal njen častni član (Honorary Fellow). Raziskovanje strukture in proizvodnega delovanja inovativnih obdelovalnih sistemov sem prenesel tudi v CIRP in leta 1968 ustanovil letne mednarodne seminarje, v okviru katerih smo industriji prikazali pomembne novosti. Ti seminarji se še vedno organizirajo vsako leto in so zelo odmevni. Ko sem januarja 1961 na TH Aachen habilitiral, mi je bila takoj podeljena docentura in začel sem predavati o avtomatizaciji obdelovalnih sistemov. Leta 1964 sem bil izvoljen kot redni profesor na University of Birmingham (Anglija) in University of Illinois (ZDA). V letu 1965 sem bil imenovan za rednega profesorja na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, s kontinuiranim delom pa sem pričel v letu 1972/73. Ustanovil sem Katedro za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo s pripadajočimi laboratoriji. V letih 1973-1976 sem opravljal funkcijo dekana FS, v letih 19871990 pa sem bil rektor Univerze v Ljubljani. V študijskem letu 1962/63 sem bil gostujoči profesor na Carnegie Institute of Technology, Pittsburgh (ZDA), kjer sem deloval na zahtevnem raziskovalnem področju proizvodnih površin. Rezultate teh raziskav so uspešno aplicirala proizvodna podjetja v ZDA in drugih industrijskih državah. Leta 1970 sem bil izvoljen za dopisnega, leta 1979 pa za rednega člana SAZU. Kot vabljeni profesor sem deloval na več kot 50 univerzah in visokih šolah po svetu. Med najpomembnejše spada Nanjing Aeronautical and Astronau-tical University na Kitajskem, kjer sem v letih 1979 in 1982 okoli 130 kitajskim profesorjem predaval o novih rešitvah na področju obdelovalnih sistemov, vlogi računalniških in tridimenzionalnih tehnologij površin v zahtevnih proizvodnjah itd. Podobna predavanja sem imel tudi na univerzah Berlin, Stuttgart, München, Aachen, London, Cambridge, Manchester, Grenoble, Paris, Madison, Chicago, Cincinnati, Ann Arbor, San Francisco, Los Angeles, Haifa, Milano, Torino, Pisa, Liege, Stockholm, Trondheim, Amsterdam, Zürich, Freiburg, Nanjing, Tokio, Osaka, Sydney, Petersburg, Moskva itd. Tu sem navedel samo najpomembnejše univerze, na katerih sem predaval. Vseh skupaj jih je 56, v različnih delih sveta. Za svoje raziskovalno in pedagoško delo sem bil nagrajen tako doma kot v tujini. Še kot študentu mi je bila leta 1949 in ponovno leta 1952 podeljena Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani, za raziskovalne rezultate v strojništvu. Leta 1959 sem prejel znanstveno nagrado F. W. Taylor Medal CIRP-a, leta 1974 mi je Jugoslavija podelila Kidričevo nagrado za delo »Karakteristike ovojnice tehničnih površin in njen pomen za funkcijsko obnašanje«, tega leta sem prejel tudi japonsko medaljo Okoshi. V letu 1981 mi je bila podeljena ameriška medalja F. W. Taylor za znanstvene dosežke na področjih teorije odre-zavanja, brušenja in obdelovalnih sistemov. V tem času sem bil edini v svetu, ki je prejel dve F. W. Taylorjevi medalji. Kitajska znanost me je leta 1982 nagradila za znanstvena dela in predavanja kitajskim univerzitetnim Prof. Peklenik z asistenti in študenti profesorjem z nazivom častni profesor in častni doktor znanosti. Leta 1988 je sledilo visoko nemško odlikovanje Georg Schlesinger za dosežke na področju proizvodnih sistemov. Slovenija me je leta 1991 počastila z imenovanjem za ambasadorja znanosti in v letu 1996 z državnim odlikovanjem za življenjsko delo na področju znanosti. Leta 1986 sem bil v ZDA izvoljen v njihovo Inženirsko akademijo in postal Fellow of SME, leta 1988 pa za rednega člana Aca-demie Europaee s sedežem v Londonu. Sledila je izvolitev v članstvo Ruske inženirske akademije leta 2001. Leta 1995 sem ustanovil Inženirsko akademijo Slovenije in bil njen predsednik do 2001, ko sem bil izvoljen za častnega člana. V letu 2009 mi je nemška Tehniška univerza, Aachen, podelila zlato doktorsko disertacijo (Golden Ph.D. h. c.) za odlične dosežke na področju znanstvenih raziskav. Ventil: Večkrat ste bili vabljeni v tujino kot profesor oziroma predavatelj na določeno temo. Kako je, ko nekdo iz majhne Slovenije predava, na primer na Kitajskem, kamor ste bili tudi vabljeni kot profesor? Prof. Peklenik: Na Kitajsko sem bil povabljen leta 1979, nekaj mesecev naj bi predaval univerzitetnim profesorjem z znanih univerz, ki jim z neprimernimi in premalo razvitimi znanji ni uspevalo v zaželeni meri povečati kvalitete in učinkovitosti študija in pospešiti prenosa novih znanj na industrijsko področje. Tako sem na Aeronautical and Astrona-utical University v Nankingu približno tri mesece predaval 135 profesorjem z odličnih kitajskih univerz. Ti so si resnično prizadevali, da bi osvojili povsem inovativno znanje s področja proizvodne optimizacije, krmiljenja s pomočjo računalnikov, obdelovalne kvalitete z ocenjevanjem kvalitete površin, fleksibilnih obdelovalnih sistemov itd. Ker so kasneje želeli pridobiti še več novega proizvodnega znanja, sem bil leta 1982 ponovno povabljen na to letalsko univerzo in spet skoraj tri mesece predaval preko 130 profesorjem. Uspehi niso izostali, saj je ta univerza nova znanja začela zelo učinkovito in velikopotezno uvajati v industrijsko proizvodnjo letal. Meni pa so istega leta podelili naslov častnega profesorja Univerze v Nankingu in častni doktorat znanosti. Ventil: Na slovenskih univerzah je zelo veliko profesorjev, ki so na isti fakulteti študirali, diplomirali, dobili prvo službo, pridobili vse znanstvene in pedagoške nazive ter opravljajo pedagoško in znanstveno delo do svoje upokojitve. To prav gotovo ni pravilo v tujini, na tujih univerzah in fakultetah. Kako bi po vašem mnenju lahko to prakso pri nas spremenili? Prof. Peklenik: To, kar se pogosto dogaja pri nas, ko ljudje, ki so si pridobili pedagoške in znanstvene nazive, ostajajo na matični fakulteti do upokojitve, je seveda nesprejemljivo. V državah z dobro razvitimi proizvodnimi sistemi kaj takega ni mogoče. Pri nas bi s takšno prakso morali prenehati, po mojem takole: Kandidat, ki je bil dober študent in želi postati univerzitetni učitelj, mora po opravljenem doktoratu nujno poiskati primerno delo v kvalitetni industriji. Nekaj let naj se aktivno posveča proizvodnim problemom, njegove raziskave pa naj vodijo do novih, boljših rezultatov. Tako si bo pridobil pomembno znanje in izkušnje, ki jih bo potreboval pri pedagoškem in raziskovalnem delu s študenti in sodelavci na univerzi ali visoki šoli. Študenti, ki si želijo pridobiti kvalitetno in uporabno znanje, bodo takšnim učiteljem zelo naklonjeni in hvaležni. Tudi vodje proizvodnih sistemov bodo prav gotovo cenili takšen pristop k izobraževanju svojih sodelavcev. Da bi se tak način kadrovanja bodočih profesorjev lahko realiziral, mora vodstvo univerze določiti obvezne postopke in pravilnike, ki jim bodo kandidati za nazive lahko zadostili le z večletnim aktivnim udejstvovanjem v industriji. Ventil: Kljub vsemu je vaš najpomembnejši poklic pedagog. Kako si vi zamišljate idealnega profesorja na tehnični univerzi v splošnem in v Sloveniji, kije precej specifična, ker ne obstaja možnost izmenjave profesor- jev med več sorodnimi ali podobnimi fakultetami? Prof. Peklenik: Moje mnenje je, da mora vsaka tehnična fakulteta, ki želi kvalitetno izobraževati, posvečati veliko skrb izbiri pedagoških kadrov. Vsak kandidat, ki naj bi bil izvoljen za predavatelja, docenta ali profesorja, mora biti selekcioniran iz proizvodnje, kjer je nekaj let dosegal zelo dobre proizvodne rezultate. To mora biti tudi dokazljivo! Tako bo na novem delovnem mestu resnično lahko prispeval k razvoju in rezultatom študija. Vodstvo univerze ali/in fakultete ima tu pomembno nalogo, naložena mu je velika odgovornost. Ventil: Veliko profesorjev na Fakulteti za strojništvo je vrhunskih, svetovno priznanih strokovnjakov, ki veliko objavljajo v eminentnih tujih znanstvenih revijah, mnogi med njimi zelo veliko delajo za industrijo, so praktično usmerjeni in nekoliko manj objavljajo v tujih revijah. Veliko profesorjev je odličnih pedagogov, ki manj delajo z industrijo in manj objavljajo, a so zelo priljubljeni med študenti. Vemo, da vsak pedagog na vseh treh prej omenjenih področjih ne more biti v sami svetovni špici. Kakšen tip profesorja je po vašem mnenju najbolj primeren za Fakulteto za strojništvo v Ljubljani? Prof. Peklenik: Zdi se mi ključnega pomena, da vsak predavatelj, docent in profesor svojim študentom posreduje znanje, oceno razvoja, rezultate pomembnih raziskav itd. v strojništvu. Predavanja morajo biti razumljiva, nakažejo naj dejansko sliko in možnosti uporabe novih spoznanj pri praktičnih rešitvah. Takšen pristop mora povsem jasno definirati vodstvo fakultete, vsak učitelj naj bi si prizadeval ustvarjati pogoje za najboljšo proizvodno situacijo. Ventil: Za pravega pedagoga na tehničnem področju je izjemno pomembna njegova znanstvena in strokovna usposobljenost. Ali je za vas bolj pomembno, da ima profesor na strojni fakulteti strokovne izkušnje iz neposredne proizvodnje ali pa le znanstvene iz laboratorija, s pomočjo računalnika in teoretičnih raziskav? Prof. Peklenik: Vsak profesor na tehnični fakulteti, ki teoretično obvlada delovanje računalnika, kore-lacijske teorije itd., mora imeti tudi izkušnje iz prakse. Obvladati mora teorijo in jo znati uporabiti v praksi. Ventil: Študij strojništva je bil pred tridesetimi in štiridesetimi leti eliten. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi poznanih razlogov izgubil ves svoj ugled. Zadnja leta ponovno pridobiva na pomenu. Kako bi po vašem mnenju ugled študija strojništva ponovno dvignili na nekdanji nivo? Tu mislim predvsem pri mladih, pri dijakih, ki po maturi izbirajo smer študija. Prof. Peklenik: Pred približno štiridesetimi leti sem na FS ustanovil Katedro za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo s pripadajočimi laboratorijskimi enotami. Na tej katedri je diplomiralo preko 250 študentov, magistriralo kakih 90 in doktoriralo okoli 30 kandidatov. Ko sem leta 1996 zapustil vodstveno mesto na tej katedri, sta moje delo prevzela dva sodelavca in nadaljevala s predavanji, ki so temeljila na originalnih strokovnih izsledkih mojega raziskovalnega dela na univerzah v Nemčiji, Angliji in ZDA, pa tudi na FS. Nekaj let so se ti študijski koncepti tudi realizirali. Vendar moram povedati, da so nekateri profesorji na FS svojevoljno posegali v strukturo študija, kot sem jo zastavil, prenašali nekatere predmete na svoja imena in podobno. Tako se je v zadnjih desetih letih moj sistem študija na Katedri za tehnično kibernetiko seveda sesul. Ko sem deloval na TH Aachen, sem bil sodelavec prof. Herberta Opitza. Ta odlični profesor je začel s predavanji in raziskovalnim delom leta 1936. Ko je leta 1975 odšel v pokoj, je bilo ob njem 387 sodelavcev, od katerih je bilo 121 asistentov in nekaj predavateljev. Njegov »Werkzeugmaschinenlabor« so po profesorjevi upokojitvi začeli voditi štirje univerzitetni profesorji, kot prvovrstna učna in raziskovalna enota. Tako ta za nemško gospodarstvo izredno pomembna delovna univerzitetna smer ostaja še danes organizirana kot pred petdesetimi leti. Če pogledamo razvoj dogodkov pri nas, lahko ugotovimo, da je bil koncept Katedre za tehnično kibernetiko zaradi posegov nekaterih profesorjev FS spremenjen, v negativnem smislu. Razveseljujoči so glasovi, da se situacija na tej, pa tudi drugih katedrah sedaj izboljšuje. Ventil: V zadnjih letih je Fakulteta za strojništvo v Ljubljani v slovenskem prostoru dobila kar nekaj konkurence z ustanovitvijo novih fakultet, na primer Fakultete za energetiko v Krškem ali z ustanovitvijo podiplomske šole na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in z ustanovitvijo višjih strokovnih šol v Novem mestu, Celju, Škofji Loki in drugje. Kako bi se morali soočati s to konkurenco in kaj sporočate mladim, ki se odločajo pri izbiri študija in pri izbiri višje šole oziroma fakultete? V čem ima Fakulteta za strojništvo v Ljubljani prednost pred drugimi podobnimi novimi ustanovami po Sloveniji? Prof. Peklenik: Kot sem že omenil, se učni in raziskovalni sistem na FS bistveno izboljšuje. Mladi in zavzeti študentje bodo poleg inženirskih naslovov, magisterijev in doktoratov imeli tudi kompetentno znanje, kar bo odločilnega pomena za vsestransko uspešen gospodarski razvoj naše države. Ugotavljam pa, da so strokovni in razvojni napori naših strokovnjakov včasih vprašljivi, ker na razvojno politiko proizvodne industrije vpliva po eni strani del državnega vodstva, po drugi strani pa omejene možnosti strokovnjakov, ki so dejansko odvisni od finančnih odločitev lastnikov podjetij. Tuji lastniki proizvodnih podjetij imajo močan vpliv na naše proizvodne sisteme in pridobivanje finančnih sredstev, kar je za celotno gospodarstvo povsem nesprejemljivo stanje. Iz navedenih razlogov je zelo važno, da tehniške fakultete na univerzah v Ljubljani in Mariboru začnejo iskati rešitve, ki bodo zagotovile uspešno strukturiran gospodarski sistem Slovenije. Nekatere dokaj nerazsodno ustanovljene fakultete in višje strokovne šole, ki si danes lastijo pravico do izobraževanja vodilnih strokovnjakov in niso članice ene od kvalitetnih slovenskih univerz, je po mojem mnenju potrebno ukiniti, ker ne morejo ali/in ne znajo izobraževati res kvalitetnih mladih strokovnjakov. Ventil: Živimo v izjemnih kriznih časih. V slovenski strojni industriji imamo zelo malo produktov, ki so plod domačega znanja in se prodajajo na svetovnem trgu. Ko vi danes gledate na to slovensko strojno industrijo, ali menite, da so bile na naši strojni fakulteti v zadnjih štiridesetih letih narejene kakšne bistvene napake? Kaj bi naredili na naši fakulteti za strojništvo z vašim današnjim znanjem in izkušnjami, če bi lahko kolo časa zavrteli za štirideset let nazaj in bi imeli popolno svobodo pri odločanju? Prof. Peklenik: Z ozirom na izjemno krizno situacijo v naši družbi bi bilo nujno, da se čim prej posvetimo resničnemu izboljšanju našega razvojnega in proizvodnega sistema. Ta mora razvijati originalne produkte in postopke tako za našo državo kot za široki svet. Zato bo prav gotovo potrebno tudi strojno fakulteto reorganizirati. Pridobiti je treba bistveno večja finančna sredstva za razvoj in postopke ključnega pomena, ki bodo omogočali inovativne produkte in procese v posameznih industrijah. Vodstvo FS lahko pomembno vpliva na proizvodnjo v naši industriji. Politično vodstvo države mora poskrbeti, da bodo prvorazredni stro- Zbornik del prof. Peklenika, izdan na FS Ljubljana ob njegovi 70-letnici kovnjaki v strojništvu, elektrotehniki in na drugih vitalnih področjih imeli vso možnost usmerjati proizvodnjo in imeti na razpolago primerna denarna sredstva. Svoboda pri odločanju bi nedvomno pripeljala do dobrih gospodarskih rezultatov, ki smo jim že bili priča pred štiridesetimi leti, pa tudi kasneje. Ventil: Pogosto slišimo, da sta pri nas znanstvena sfera in industrija vsaka na svojem bregu in da praktično ni povezovanja in sodelovanja. Seveda to popolnoma ne drži, toda s stanjem prav gotovo ne moremo biti zadovoljni. Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi se situacija izboljšala? Prof. Peklenik: Industrije v Sloveniji so v zadnjih dvajsetih letih prišle pod odločujoč vpliv inozemskih proizvajalcev in njihovih gospodarskih odločitev, pa tudi v njihovo lastništvo. Naša podjetja postajajo vse bolj pogosto le izvajalci del in uslug tujcem, kar pri tem pridobijo, so zgolj dokaj revni zaslužki delavcev. Le me-nedžerji so deležni razmeroma dobrih dohodkov, ki pa glede na obseg dejanske proizvodnje še vedno niso ustrezni. Ves dobiček odhaja v tujino. Naša znanstvena sfera se na žalost ne posveča integriranemu sodelovanju z industrijo, kar bi morala biti ena od prioritet. Po mojem mnenju je nujno potrebno v čim krajšem času sodelovanje med znanstveno sfero in proizvajalci reorganizirati na način, ki bo omogočil takšno stanje, kot že dolgo časa vlada npr. v nemški, švicarski, angleški industriji. Ventil: V zadnjih letih naša država nameni kar nekaj sredstev za raziskave in razvoj, nekaj sredstev lahko naše raziskovalne inštitucije pridob jo tudi iz evropskih skladov. Ministrstva, ki podeljujejo denar za raziskave in razvoj, imajo pač svoja merila. Kaj bi bilo po vašem mnenju najboljše merilo za razdeljevanje državnega denarja za raziskave in razvoj pri nas? Ali ta denar nameniti inštitutom, fakultetam ali industriji? Prof. Peklenik: Imamo vrsto ministrstev, ki financirajo tako fakultete in raziskovalne inštitute kot industrijska podjetja. Sredstva se razdeljujejo upoštevajoč osebne želje, predstave in predloge, ob tem pa se ne preverja, ali raziskovalci in proizvajalci dejansko izvedejo dela, za katera so prejeli sredstva. Takšna filozofija sicer vodi k razgibani dejavnosti v raziskovalnih in razvojnih sistemih, rezultati pa so v mnogih primerih neuporabni ali pa jih sploh ni. Zakaj se takšno negativno financiranje realizira? Zdi se mi, da je odgovor preprost. V ministrstvih in drugih vladnih enotah, odgovornih za napredovanje in razvoj naših proizvodnih sistemov, ki naj bi imeli jasne razvojne cilje in zagotovljena denarna sredstva, zahtevane enotnosti delovanja in usklajenosti odnosov z izvajalci še vedno ni. To ključno problematiko bi bilo treba čim prej rešiti ob sodelovanju odličnih strokovnjakov in veščih politikov. Menim, da bi bilo denarna sredstva smiselno potrebno namenjati fakultetam in inštitutom, ne pa tudi industriji. Ventil: Nekateri pri nas bi radi ukinili predvsem javne raziskovalne inštitute in temeljne raziskave prenesli na fakultete, aplikativne pa v industrijo in v privatne organizacije. Kakšno je vaše stališče glede javnih raziskovalnih inštitutov, ki so od države »vnaprej« financirani, kot radi rečemo? Prof. Peklenik: Naj odgovorim s predlogom, ki ga bom poskušal tudi pojasniti. Javni raziskovalni inštituti morajo po mojem mnenju ostati, vendar je njihovo delovanje potrebno organizirati tako, da bo vsak inštitut obvladoval določeno razvojno področje, v okviru katerega se bo prizadevalo za razvoj vrste naših proizvodnih sistemov, ki ustvarjajo prvorazredne in originalne produkte za domača in svetovna tržišča. Raziskovalno in razvojno delo bo prispevalo k ustvarjanju originalnih proizvodov in sistemov. Zato je izredno pomembno, da javni raziskovalni inštituti v Sloveniji delujejo tudi v bodoče. Njihova dejavnost mora biti usmerjena v originalnost in inovativ-nost proizvodov in sistemov in prodajo na svetovnih tržiščih. Strokovnjaki, ki bodo takšne inova-tivne proizvode in sisteme ustvarjali, morajo prihajati z univerz (Ljubljana, Maribor ...) in biti zelo dobro financirani. Kontrolo njihovega dela in dosežkov morajo opravljati odgovarjajoča vladna telesa. Fakultete pa naj bi omogočale, da se bodo bodoči mladi strokovnjaki med študijem ali ob pripravi magisterija in doktorata lahko posvečali teoretičnim in aplikativnim raziskavam, kakršne morajo obvladovati strokovnjaki v javnih raziskovalnih inštitutih. Ventil: Gospod akademik, kljub vašim visokim letom ste še vedno izjemno čili, zdravi in aktivni. Kako vzdržujete fizično in kako duševno kondicijo? Ali lahko na kratko opišete vaše sedanje aktivnosti v privatnem in, verjetno še vedno, tudi v »službenem« času? Prof. Peklenik: Ti dve vprašanji, čeprav zahtevni, sta me prijetno presenetili. Naj na kratko pojasnim, kako je z mojo fizično in duševno kondi- cijo. V moji glavi se nenehno porajajo ideje in oblikujejo odločitve, ki botrujejo dokaj pogostim poskusom reševanja takšnih in drugačnih problemov. Naj navedem en tak primer. Na SAZU delujem kot predsednik Sveta za energetiko. To delovno skupino sestavlja 12 odličnih strokovnjakov, ki se posvečajo raziskavam energetskih problemov in proizvodnim ter uporabnostnim sistemom energetike. Odlično sodelujemo pri reševanju te vladne problematike, angažiranost pri tem pomembnem delu mi prinaša zadovoljstvo, predstavlja eno od mojih aktivnosti v »službenem času«. Še vedno sem prisoten tudi pri vodenju predavanj Mehatro-nika in mikromehanski sistemi, Tehnična kibernetika in Avtomatizacija proizvodnje. Ta predavanja, vključno z Obdelovalnimi sistemi, sem razvil že na univerzi v Birminghamu, sedaj pa predvidevam, da bodo študentje odlično podkovani na odgovarjajočih področjih, sposobni usmerjati industrijo in odločilno prispevati k izboljšanju slovenskega gospodarstva. Moje delo v »privatnem času« predstavljajo različne fizične aktivnosti na mojem domu v Ljubljani. Še kot vajenec in kasneje kot študent sem v štiridesetih in petdesetih letih izdelal nekaj delovnih naprav (stružnice, vrtalne in brusilne stroje itd.) in orodij, ki jih človek potrebuje pri vsakodnevnih opravilih. Povedati želim, da še vedno uporabljam te naprave, z njimi ustvarjam vsemogoče stvari, ki izboljšujejo moj prijazni dom. V družini imamo dva prijetna psa, ki jih moja čudovita soproga Mija vodi na sprehode, s seboj pa vzame tudi mene. Zelo rad pa si polnim akumulator v Bohinju kjer imava počitniško hišico. Ventil: Spoštovani gospod akademik, ob vašem visokem jubileju vam v imenu uredništva revije Ventil iskreno čestitamo. Želimo vam veliko zdravja in dobrega počutja, veliko zadovoljstva in miru ter še veliko uspeha na področjih, na katerih ste še vedno aktivni. Za vaše odgovore na naša vprašanja pa iskrena hvala. Prof. dr. Janez Tušek UL, Fakulteta za strojništvo tlllKl - Univerza v Mariboru Fakulteta za Strojništvo Laboratorij za Oljno Hidravliko MARIBOR, ilMfl FTS - Flufdna Tehnilta Stoventj« CETOP - Evropski Komlt* Flu^dn« Tvhnilto SEPTEMBER 2011 F ru ilDfODCSg] cTl VL/ Ne spreglejte osrednjega dogodka branže! Pred vrati je konferenca FLUIDNA TEHNIKA 2011, ki je že od leta 1995 brez dvoma pravi barometer dogajanja na področju hidravlike in pnevmatike v Sloveniji. Tako bosta tudi letos 15. in 16. september, v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru, ponovno povsem v znamenju hidravlike in pnevmatike. Temeljni namen konference FLUIDNA TEHNIKA 2011 je pospešiti prenos najnovejših dosežkov stroke in spoznanj v vsakodnevno prakso, kot tudi predstaviti nove proizvode in storitve z vseh področij tehnike kjer sta prisotni hidravlika in pnevmatika. Imeti pravočasne in prave informacije s strokovnega področja je danes velika strateška prednost. Na FLUIDNI TEHNIKI 2011 bomo osrednjo pozornost namenili novim usmeritvam na področju razvoja komponent in sistemov fluidne tehnike. Dotaknili se bomo vseh segmentov fluidne tehnike: novostih na področju razvoja komponent, novih in običajnih hidravličnih tekočin, njihove nege in nadzora stanj.....ter inovativnih primerov uporabe na tem področju. Okvirni program konference si lahko ogledate na spletni strani konference: http://ft.fs.uni-mb.si/html/podrobni_program.html Več ostalih informacij o konferenci najdete na domači spletni strani: http://ft.fs.uni-mb.si HYDAC internormen ' ^H lechnofog/ pOfSS^MsaSics Generalni pokrovitelj KVO^l HYDRAULIK CDIMAS) Pokrovitelji in razstavljala www.etma.fl iaS[č0 LOTRIČ FUCHS ■'Hy^'lli BECKHOFF ✓ L/nr ixvL HTUflAULlC M0W£MEN1 ULBRICH m D RUVTOMATIU KONGRESNI CENTER HABAKUK Industrijski forum IRT 2011 3. industrijski forum IRT 2011 v znamenju inovativnosti - Dobri pri pisanju strateških dokumentov, pri implementaciji se zatika Slovenski inženirji, raziskovalci v industriji, pa tudi študenti tehniških fakultet iz Slovenije in sosednje Hrvaške so se na začetku junija zbrali v Portorožu na 3. industrijskem forumu IRT 2011. Osrednja pozornost letošnjega foruma je bila namenjena inoviranju oziroma kako zamisli pretopiti v dodano vrednost. V več kot 40 strokovnih prispevkih so predavatelji predstavili stanje v industriji na področju inoviranja in izpostavili svoje pomembnejše izzive. O inoviranju je spregovorila okrogla miza, ki je predstavljala enega od vrhuncev dogodka, inovativnost pa je tudi eden ključnih elementov projekta Inteligentni sistem laboratorijev v zdravstvu - ILAB, ki si je prislužil priznanje TARAS. »Programski in organizacijski odbor foruma sta pri oblikovanju programa vodila dva jasna cilja. Prvi je bil oblikovati program iz industrije in za industrijo, ki bo seznanil strokovno javnost z novostmi, inovacijami, rezultati raziskav in razvoja, s sodobnimi tehnologijami in njihovo uporabo ter resničnim stanjem in izkušnjami na vseh osrednjih področjih foruma. Drugi cilj pa je bil s programom podpreti forum kot mesto za učinkovito izmenjavo mnenj in izkušenj ter navezovanje strokovnih in poslovnih stikov,« pojasnjuje predsednik programskega odbora foruma dr. Tomaž Perme, ki je po zaključku dvodnevnega druženja v Portorožu z zadovoljstvom ugotavljal, da sta programski in organizacijski odbor uspešno opravila svoje delo. Med strokovnimi prispevki so imeli udeleženci - v dveh dneh jih je bilo na dogodku 279 - priložnost prisluhniti mag. Primožu Miheliču iz TPV, d. d., ki je predstavil svetovno inovacijo v avtomobilski industriji, s katero so se podjetju odprle številne nove poslovne priložnosti. Avtomobilski sedež s po višini samodejno nastavljivim vzglavnikom so strokovni javnosti prvič predstavili februarja letos in takoj doživeli odličen odziv avtomobilske industrije, ki je izrazila zanimanje za izum. »Ko smo predstavnikom različnih avtomobilskih koncernov podrobneje predstavljali to rešitev, smo izkoristili priložnost in jim predstavili še druge dele naše proizvodnje ter sklenili čisto konkretne posle, ki jih že izvajamo,« je udeležencem foruma razložil Primož Mihelič, član uprave in direktor za trženje in razvoj v TPV, d. d. Povedal je tudi, da so se v podjetju odločili za fokusiran razvoj, tako da so se osredotočili samo na avtomobilske Uvodno predavanje mag. Primoža Miheliča sedeže. Pri tem je zelo pomembno imeti zdrave temelje v proizvodnji, je zbranim še namignil Primož Mihelič. Da v Sloveniji zelo veliko govorimo o inovativnosti, dejansko pa o njej premalo vemo, je menil Miloš Ebner, MBA, direktor strateškega inoviranja, Trimo, d. d. Ebner je prepričan, da je bolj kot čudežni recept, ki ga dejansko ni, pomembna jasna odločitev o vzpostavitvi inovacijskega procesa, za katerega pa je treba tudi locirati sredstva in energijo ter pritegniti najvišje vodstvo podjetja. »V gospodarstvu po moji oceni manjka zavedanja, da je treba vlagati v razvoj, kar je posledica predvsem trenutne lastniške strukture. Na ravni države pa še vedno iz razmeroma dobrih strateških dokumentov ne preidemo na konkretno apliciranje.« O obvladovanju inovacijskih procesov in inovacijski platformi Goldfire je udeležencem foruma spregovoril Dušan Bevc, Invention Machine Corporation, ki že približno dve leti v jugovzhodni Evropi predstavlja inovacijsko platformo Goldfire. Tudi Bevc opaža, da v Sloveniji zadnje čase zelo veliko govorimo o inovacijah, družbi znanja. Ko pa želiš to aplicirati na konkretno poslovno okolje, vse prepogosto spoznaš, da vlada veliko nerazumevanje in delovanje po načelu, »saj se bo nekomu že posvetilo in bomo že kako«. »V resnici to čakanje na prebliske ni več dovolj,« poudarja Dušan Bevc. Še posebno to velja za ključne inovacije, ki se danes dogajajo na presečišču različnih tehnologij. Za to pa posameznik ni več Udeleženci okrogle mize dovolj, vseh relevantnih znanj, ki so potrebna, si tudi velika podjetja ne morejo privoščiti. Skušajo pa z zagotavljanjem ustreznih orodij zaposlenim omogočati, da čim prej pridejo do kreativnih procesov, ki vodijo do inovacij. Okrogla miza o inoviranju: Odstraniti je treba ovire pred ustvarjalnimi ljudmi Eden od vrhuncev prvega dne foruma je bila okrogla miza o inoviranju oziroma kako zamisli pretopiti v dodano vrednost. Na njej so ugledni gosti iz industrije in podpornega okolja predstavili svoja mnenja o tem, kako pospešiti inoviranje in razvoj v podjetjih ter kako spodbuditi sodelovanje med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalnim okoljem kot temeljema za povečanje inovati-vnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Na okrogli mizi so sodelovali prof. dr. Miha Boltežar, vodja Laboratorija za dinamiko strojev na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je med drugim na vprašanje, kako v raziskovalnih institucijah vedo, kaj potrebuje industrija, odgovoril, da tako, da to neposredno preveriš na Utrinek iz podelitve priznanja TARAS terenu. Tanja Mohorič, direktorica za inovacijsko kulturo in evropske projekte v družbi Hidria, d. d., meni, da imamo v Sloveniji dobro napisane strateške dokumente, manjkajo pa nam izvedbeni načrti. Inovacijska kultura v podjetjih je odvisna predvsem od vodstva podjetja, ki mora biti glavni motivator inovacijske dejavnosti. Miloš Ebner poudarja, da je treba intelektualno lastnino zaščititi, tako da ne zaviramo razvoja. Mag. Primož Mihelič pa je zbranim med drugim razložil, da kadar koli neko slovensko podjetje dobi posel za komponento v avtomobilski industriji, »smo zmagali na svetovnem prvenstvu, saj je šlo povpraševanje po vsem svetu«. Drugi TARAS Inteligentnemu sistemu ILAB Prestižna kipca, priznanje za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva TARAS, sta letos prejela družba LOTRIČ laboratorij za meroslovje, d. o. o., in raziskovalna skupina Instituta Jožef Stefan, Odsek za inteligentne sisteme. Priznanje sta si družba in raziskovalni oddelek prislužila za projekt Inteligentni sistem laboratorijev v zdravstvu -ILAB, v katerem so izdelali prototip inteligentnega informacijskega sistema, ki omogoča inteligenten nadzor okoljskih parametrov laboratorija. Strokovna komisija je v obrazložitev zapisala, da je projekt ILAB spodbuden dosežek sodelovanja gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja, ki s celovitostjo in inventivnostjo rešuje konkretne izzive varnosti in kakovosti industrijskih laboratorijev, hkrati pa ima potencial prenosa znanja in izkušenj iz industrije in znanosti v zdravstvo. Kipec TARAS, ki je delo oblikovalke Nine Mihovec, Wilsonic, d. o. o., iz titana pa ga je po najsodobnejšem postopku ulivanja izdelalo podjetje Akrapovič, d. d., sta iz rok predsednika interesnega združenja Razvojna iniciativa Slovenije (RIS) dr. Tomaža Savška prejela direktor podjetja Lotrič Marko Lotrič in dr. Matjaž Gams, vodja raziskovalne skupine in projekta z Instituta Jožef Stefan, Od- Predstavitev glavnega pokrovitelja, podjetja BASF Pogled na razstavne prostore tretjega industrijskega foruma IRT sek za inteligentne sisteme. Marko Lotrič je ob tem povedal, da je prejem nagrade priznanje za opravljeno delo in predvsem velika spodbuda za naprej. Matjaž Gams pa je izpostavil, da se prav na takih dogodkih ustvarja prihodnost Slovenije. Celotno dogajanje na forumu, katerega glavni pokrovitelj je bilo vodilno svetovno kemijsko podjetje BASF, je dopolnila strokovna razstava. Svojo ponudbo je predstavilo več kot 40 razstavljavcev, med njimi kot pokrovitelji dogodka tudi podjetja ABB, BTS Company, Lotrič in Moto-man Robotec. V preddverju glavne dvorane se je predstavil pokrovitelj strokovnih predstavitev o inoviranju Innovation 2020, projekt Evropskega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, katerega partner je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Rezultati in odziv udeležencev in razstavljavcev tretjega foruma navdajajo organizatorja z optimizmom. Vodja organizacijskega odbora Darko Svetak poudarja, da bo organizacijski odbor skupaj s programskim natančno preučil vse pobude in konstruktivne predloge letošnjih udeležencev ter si prizadeval pripraviti še odmevnejši in strokovno bogatejši 4. industrijski forum IRT 2012. Ta bo v Portorožu drugi teden v juniju, in sicer 11. in 12. junija 2012. www.forum-irt.si foto: Nataša Müller SP Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnili rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov preno^^uporabnega znanja izznanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Portorož, 11. in 12. junij 2012 Dodatne informacije in prijava na dogodeic Industrijski forum IRT 2012, Motnica 7 A, 1236Trzin tel.: 01/5800 8841 faks: 01/58^08t}3 e-pošta: info@forum-irt.si www.forum-irt.si 7. Poletna šola mehatronike Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani smo med 4. 7. in 22. 7. pripravili že 7. Poletno šolo mehatronike, ki se je je letos udeležilo 13 študentov in študentk 3. letnika razvojnoraziskovalnega programa. Namen šole je, da se študenti na praktičen način, z delom na konkretnem projektu, seznanijo z mehatroniko. Rdeča nit letošnje Poletne šole je bil razvoj dveh SumoBotov, avtonomnih mobilnih robotov, ki poskušata drug drugega izriniti iz tekmovalnega rin-ga okrogle oblike. Tekmovanja Su-moBot izvirajo iz 80. let prejšnjega stoletja. Uvedel jih je Hiroshi Noza-wa, predsednik Fuji Software Inc. [1]. Danes se uradnih tekmovanj redno udeležuje po več kot 1000 robotov [2]. Kategorij tekmovanj je več in obsegajo vse od standardnih robotov, katerih masa je omejena na 3 kg in imajo tlorisne dimenzije do 20 cm x 20 cm, pa do najmanjše kategorije femto-sumo, kjer so roboti dimenzijsko omejeni na kocko s stranico 1 cm. Za Poletno šolo je bila izbrana kategorija minisumo, pri kateri je masa robota omejena na 500 g, dimenzije pa na 10 cm x 10 cm. Višina robota ni omejena, kar pušča možnosti za inovativne konstrukcijske prijeme. Slika 1. Zaključno tekmovanje je privabilo številne obiskovalce Robota tekmujeta v ringu premera 77 cm, pri čemer morata upoštevati pravila »ferpleja«, torej ne smeta namensko poškodovati nasprotnika ali npr. uporabiti lepilnih sredstev za boljši oprijem s tlemi. Zaradi izvedbenih omejitev in želje po poštenosti tekmovanja smo na Poletni šoli postavili še dodatna pravila. Nosilna konstrukcija je morala biti izdelana iz pleksistekla. Napajanje robotov so zagotovile polnilne baterije 4 AA. Na robotu je bil uporabljen mikrokrmilnik Arduino Nano, do katerega so bili ukazi pošiljani brezžično, preko povezave ZigBee. Zaznavanje lastnega in nasprotnikovega položaja je bilo realizirano s spletno kamero. Glavnino procesorske moči, potrebne za avtonomno delovanje robota, je zagotavljal prenosni računalnik. Sodelujoči so bili razdeljeni v dve ekipi, vsaka je bila zadolžena za razvoj svojega robota. Ekipi sta izbrali svoji imeni: Kamikaze in Sumoraii. Vsaki ekipi je bil dodeljen demonstrator, študent 4. letnika, čigar naloga je bila podpreti ekipo s praktičnimi izkušnjami dela v laboratoriju. Slika 2. Podvozje in šasija ekipe Kamikaze. Komponente so v celoti izdelali študenti sami, pri čemer so uporabili namizni CNC-stroj Lakos 150. Slika 3. Razvoj elektronskih vezij na razvojni plošči (levo) in graviranje vezja na podlagi modela, narejenega v programu Eagle [3] (desno) Ekipi sta delali v ločenih prostorih, kar je dodatno vzpodbujalo tekmovalnost in motivacijo. Vsaka ekipa je dobila nekaj osnovnih gradnikov: motorja s kolesi, mikrokr-milnik, module ZigBee za brezžično komunikacijo, baterije ter kose ple-ksistekla in pločevine. Te komponente so bile enake za obe ekipi, medtem ko so bili konstrukcijske rešitve, močnostna elektronika za pogon motorjev ter programje v celoti prepuščeni ekipama. Študentsko delo smo podprli z vsakodnevnimi predavanji, ki so bila usmerjena v konkretna znanja, potrebna za izdelavo sistema. Tako so bila v prvem tednu na vrsti predavanja o programiranju v jeziku C, o uporabi programa CamBam za izdelavo NC-kode, uporabi programa Eagle za razvoj elektronskih vezij, izdelavi vezij, osnovah močnostne elektronike za pogon DC- motorjev ter o uporabi simulacijskega okolja Simulink. Slika 4. Semioperacijska shema krmiljenja razvitih SumoBotov 292 Konec prvega tedna je bil postavljen prvi mejnik, do katerega sta morali ekipi predstaviti mehanski del svoje rešitve, to je zasnovati nosilno konstrukcijo robota, izdelati njene sestavne dele na namiznem CNC-stro-ju Lakos 150 in jo sestaviti. V drugem tednu smo pripravili predavanja na teme naprednega programiranja v jeziku C, procesiranja slike in uporabe programa RoboRe-alm ter povezovanja sistemov prek serijske komunikacije in vtičnikov. Drugi mejnik je predstavljal razvoj elektronskih vezij. Ekipi sta vezja razvili v programskem paketu Eagle, ki omogoča izvoz NC-kode za izdelavo vezja. V tretjem tednu so študenti v okviru predavanj spoznali krmiljenje modelarskih servomehanizmov in programski paket LabView. Ostali čas so porabili za dokončno sestavljanje in testiranje robota in predvsem za programski del, ki je vključeval procesiranje slike in algoritme odločanja. Princip krmiljenja razvitih robotov povzema slika 4. Razdeljen je v štiri korake. V prvem koraku je zajeta in obdelana slika s spletne kamere, ki zajema celotno območje tekmovalnega ringa. Pri tem sta na sliki poiskana barvna trikotna zaznamka na robotih in izračunani težišči ter orientaciji zaznam- Slika 5. Robota v sumo prijemu med tekmo kov. Uporabljen je program RoboRe-alm [4], ki uporabniku poenostavi in olajša izvedbo procesiranja slike. V drugem koraku programje, ki sta ga ekipi napisali v programskem jeziku C z razvojnim okoljem Code::Blocks [5], podatke o položajih in orientacijah robotov pretvori v želene ukaze robotu. V tretjem koraku so ukazi iz PC-ja preneseni do mikrokrmilnika na robotu prek brezžične povezave Zig-Bee. V četrtem koraku mikrokrmilnik interpretira prejeti ukaz in nastavi želene hitrosti motorjev. Koraki se nato ponavljajo, od prvega naprej. Poletno šolo smo zaključili s tekmovanjem, na katerem sta se ekipi pomerili v 9-ih tekmah. Končni rezultat tekmovanja je bil 6 : 3 za ekipo Kamikaze. Letošnja izvedba Poletne šole je v vseh pogledih izjemno uspela. Delo na konkretni nalogi in predvsem tekmovalni naboj sta prispevala k veliki motivaciji udeležencev. Študenti so sami sebi dokazali, da so sposobni v treh tednih osvojiti vsa znanja, potrebna za izdelavo avtonomnega robota, in ta znanja tudi uporabiti v praksi. Več o Poletni šoli si lahko preberete v novicah na spletni strani www.lakos. fs.uni-lj.si/poletnasola. Viri [1] P. Miles, 2002, »Robot Sumo: The Official Guide«, McGraw-Hill Osborne Media. [2] Internet, »All Japan Robot Sumo Tournament History«, www.fsi. co.jp/sumo/history.html, dosto-pano 26. 7. 2011. [3] Internet, »Eagle«, www.cadsoft. de, dostopano 26. 7. 2011. [4] Internet, »Roborealm«, www.ro-borealm.com, dostopano 26. 7. 2011. [5] Internet, »Code::Blocks«, www. codeblocks.org, dostopano 26. 7. 2011. Rok Vrabič, Lovro Kuščer, Peter Butala, Janez Diaci, vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 'f^&vvrvvo www.lotric.si LABÖRATORD iZA ^^SLO^E t OVERITVE KALIBRACIJE KONTROLE PRODAJA Zastopstva in prodaja: Dostmann electronic, PCL, Radwag, Häfner, Sonoswiss LOTRKdoo Selen 163,4227 Selen tel: 04/517 07 00, fnx: 04/517 07 07, e-mnil: info@lotric.si DOBRA VAG A V NEBESA POMAGA Državna tekmovanja RoboT, ROBObum in RoboCupJunior 2011 V torek, 17. maja, je bila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze Maribor tradicionalna celodnevna prireditev Mariborski robotski izziv, ki združuje državna tekmovanja v robotiki za osnovnošolce, srednješolce in študente. Državno tekmovanje ROBObum za osnovnošolce se tradicionalno izvaja skupaj z državnim tekmovanjem za študente in dijake RoboT. Že drugič smo organizirali državno tekmovanje RoboCupJunior v razredu Reševanje za osnovnošolce in za dijake srednjih šol. Tekmovanje RoboCupJunior se izvaja po pravilih svetovnega robotskega tekmovanja za osnovnošolce in srednješolce. Najboljše ekipe z državnega tekmovanja RoboCupJunior se bodo lahko udeležile svetovnega robotskega tekmovanja Ro-boCupJunior. Otvoritev robotskih tekmovanj je bila skupna. V uvodnem delu so zbrane tekmovalce in njihove mentorje pozdravili dekan FERI prof. dr. Igor Tičar, Janez Škrlec, predsednik sekcije za elektroniko in mehatroniko ter predsednik Odbora znanost pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije in predstojnik Inštituta za robotiko prof. dr. Miro Milanovič. Predstojnik Inštituta za robotiko pozdravlja tekmovalce in njihove mentorje Najstarejše slovensko robotsko tekmovanje za študente in dijake v vožnji po labirintu poteka že 12. leto. Zato se je organizator odločil, da podeli zaslužnim mentorjem na srednjih strokovnih šolah posebna priznanja za dolgoletno delo z mladimi robotiki. Predstojnik Inštituta za robotiko prof. dr. Miro Milanovič in vodja tekmovanja RoboT 2011 mag. Janez Pogorelc sta podelila posebno priznanje za organizacijo državnih tekmovanj Slovenske robotske lige Borisu Preglju iz Tehniškega šolskega centra Nova Gorica in g. Petru Vrčkovniku iz Šolskega centra Velenje. Zatem sta podelila priznanje za večletno mentorstvo in pripravo dijakov na državna robotska tekmovanja mentorjem: Branku Šešerku, Šolski center Ptuj, Darku Šeruga, Šolski center Ptuj, Tomislavu Prislanu, Tehniški šolski center Kranj, Ivanu Pavliču, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, Francu Lipušu, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Danilu Germu, Srednja elektro in računalniška šola Maribor in Mateju Vebru, Šolski center Celje. Otvoritev državnega tekmovanja RoboCupJunior Slovenija 2011 sta s svojim nastopom zaključili obetajoči ekipi z OŠ Franceta Prešerna v Kranju, ki sta v okviru tekmovanja RoboCupJunior v razredu ples pod mentorstvom Suzane Zadražnik in Andreja Koložvarija pripravili svoj plesni nastop z roboti. Nastopili sta ekipa Tinče in ekipa Urške. Tekmovanje v vožnji po labirintu RoboT 2011 Na državnem tekmovanju z mobilnimi roboti RoboT 2011 so se v vožnji lastno konstruiranih avtonomnih mobilnih robotov po labirintu (velikosti 2,5 x 2 m z več kot 15 m poti, slepimi hodniki in okrog 36 zavoji) pomerile 3 študentske in 24 dijaških ekip iz osmih srednjih tehniških strojnih, računalniških in elektrošol. V zadnjih enajstih letih se je tovrstnih tekmovanj udeležilo že okrog 100 študentov ter nad 400 dijakov in mentorjev iz celotne Slovenije in sosednje Hrvaške ter Avstrije. Tradi- Tomislav Prislan prejema priznanje Plesni nastop z roboti ekipe Tinče z OŠ Franceta Prešerna, Kranj Avla G2 - prizorišče tekmovanja z roboti po labirintu cionalno so se najbolj vztrajni dijaki srednjih šol že sedmič pomerili tudi za lovoriko RoboLiga 2011 (finalno tekmovanje v seriji Slovenske robotske lige), kajti pred tem so bila izvedena že tekmovanja: RoboERŠ, 9. aprila v ŠC Velenje, in RoboMiš, 21. aprila v TŠC Nova Gorica. Za lovorike tekmovanja RoboT 2011 je štela boljša izmed dveh voženj in najuspešnejšim trem tekmovalcem so bile podeljene denarne in praktične nagrade sponzorjev. Najhitrejši so bili: 1.mesto: Gregor Šifrer, dijak TŠC Kranj, 18,92 s, 2.mesto: Jernej Drnovšček, dijak TŠC Nova Gorica, 20,63 s, 3.mesto: Aleš Stojak, študent UM FERI, 22,13 s. Zaradi majhnega števila prijavljenih študentskih ekip so ti sodelovali na skupni startni listi z dijaki. Za lovoriko Slovenske robotske lige RoboLiga 2011 sta štela oba teka skupaj, kar smo točkovali v skladu s pravili in temu prišteli točke prvih dveh tekem. Zmagovalci v seštevku vseh treh tekem (6 voženj) so bili: 1. mesto: Dean Šeruga, ŠC Ptuj, 230 točk, 2. mesto: Sašo Stojak, ŠC Ptuj, 197 točk, 3. mesto: Gregor Šifrer, TŠC Kranj, 185 točk. V nagradni sklad (375 €) so prispevali finančna sredstva podjetja Moto-man Robotec, Roboti c. s. in Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije. Praktične nagrade sta prispevali podjetje AX Elektronika in Elektrotehniško društvo Maribor. Vsi rezultati, fotografije videopo-snetki in medijski odzivi na zadnjo tekmo kot tudi na prejšnje so na voljo na www.ro.feri.uni-mb.si/tekma/. ROBObum - robotsko tekmovanje za osnovnošolce Robotsko tekmovanje ROBObum tvorita tekmovanji LEGObum in RO-BOsled, ki se medsebojno dopolnjujeta. Pri tekmovanju LEGObum je potrebno zgraditi mobilnega robota iz sestavljanke LEGOMINDSTORMS, ki omogoča raznolike mehanske konstrukcije in programiranje robota. Žal je elektronski del pri sestavljankah LEGOMINDSTORMS zaprt. Pri tekmovanju ROBOsled pa se učenci seznanijo ravno z elektroniko in električnimi deli mehanskega robota. Za tekmovanje ROBOsled morajo učenci OŠ zgraditi mobilnega robota iz pravih elektronskih komponent, ki jih vsebuje sestavljanka za samogradnjo. Pri tem spoznajo tudi vrtanje, montažo in spajkanje. V letu 2011 je izvedbo regijskih predtekmovanj ROBObum podprlo 14 tehniških srednjih šol po vsej Sloveniji. Seznam vseh sodelujočih šol je objavljen na spletni strani http:// www.robobum.uni-mb.si. Vsem se za izvedbo robotskih predtekmovanj najlepše zahvaljujemo, vodjem tekmovanj pa smo podelili priznanja. Na zaključnem državnem tekmovanju ROBOsled, ki je potekalo 17. 5. Peter Vrčkovnik iz ŠC Velenje Elektro-računalniška šola pre- Med pripravami na tekmovanje - LEGObum-8 jema priznanje za izvedbo predtekmovanj ROBOsled in Ro- boCupJunior RoboCupJunior arena za reševanje A - prizorišče nesreče, kjer roboti rešujejo žrtve na FERI v Mariboru, je sodelovalo 40 ekip OŠ (60 tekmovalcev), medtem ko je na tekmovanju LEGObum sodelovalo 39 ekip OŠ (100 tekmovalcev). Število ekip, ki so v letu 2011 sodelovale na zaključnem državnem tekmovanju, je približno enako kot v letu 2010, saj zaradi časovnih in prostorskih omejitev pri izvedbi državnega tekmovanja tega števila ne moremo povečati. V okviru državnega tekmovanja se je regijskih tekmovanj ROBOsled udeležilo okoli 80 ekip iz vse Slovenije. Regijskih tekmovanj LEGObum pa okoli 75 ekip. Število vseh ekip, ki so sodelovale na državnem robotskem tekmovanju ROBO-bum, se ni bistveno spremenilo in je približno enako kot v letu 2010. Tekmovanje LEGObum se deli na tekmovanji LEGObum-8 in LEGO-bum-9. Pri tekmovanju LEGObum-8 mora robot, zgrajen iz sestavljanke LEGOMINDSTORMS, v čim krajšem času prepeljati progo, označeno s črno črto na beli podlagi od starta do cilja. Na tekmovanju LEGObum-8 so v letu 2011 progo najhitreje prevozile ekipe: 1. mesto OŠ Mladika Ptuj, 2. mesto OŠ Cerkno 1, 3. mesto OŠ Neznanih talcev Dravograd, 4. mesto OŠ Poljane Ljubljana. Na tekmovanju LEGObum-9 je nalo- ga robota, zgrajenega iz sestavljanke LEGOMINDSTORMS, da reši pet žrtev na varno. Med reševanjem ga ovirajo ovire, ki so neprehodna območja (črna polja). Varni območji, kamor je bilo možno rešiti žrtve, sta bili dve. Najpomembnejše in najbolj varno območje, imenovano evakua-cijska točka, je bilo v enem od vogalov kvadratnega tekmovalnega območja. Drugo manj varno območje pa je bilo kjerkoli na zunanji strani tekmovalnega območja za črno črto. Rešitev žrtve na evakuacijsko točko je prinesla ekipi 2 točki, rešitev žrtve na manj varno območje pa 1 točko. Na tekmovanju LEGObum-9 so žrtve najuspešneje reševale naslednje ekipe: 1. mesto OŠ Bistrica 1, Bistrica pri Tržiču, 2. mesto OŠ Bistrica 2, Bistrica pri Tržiču, 3. mesto OŠ Mladika Ptuj, 4. mesto OŠ Narodnega Heroja Raj-ka 3, Hrastnik. Državno tekmovanje ROBOsled se deli na tri razrede: DIRKAČ, POZNAVALEC in INOVATOR. V razredu DIRKAČ zmaga robot, ki tekmovalno progo, označeno s črno črto na beli podlagi, prevozi v najkrajšem času. V razredu POZNAVALEC se učenci OŠ pomerijo v poznavanju delovanja mobilnega robota, ki so ga zgradili. V razredu INOVATOR pa zmaga tisti, ki je najboljši v samostojni in izvirni nadgradnji svojega mobilnega robota. Na tekmovanju ROBOsled so bile v razredu DIRKAČ v letu 2011 najuspešnejše ekipe: 1. mesto prva ekipa OŠ Pesnica pri Mariboru, 2. mesto druga ekipa OŠ Martin Konšak, Maribor, 3. mesto druga ekipa OŠ narodnega heroja Rajka, Hrastnik, in 4. mesto ekipa OŠ Brežice. V razredu ROBOsled POZNAVALEC so se leta 2011 odlikovale ekipe: 1. mesto prva ekipa OŠ Ludvik Pli-beršek, Maribor, 2. mesto tretja ekipa OŠ Brežice, 3. mesto druga ekipa OŠ Ludvik Pli-beršek, Maribor, 3. mesto ekipa OŠ Antona Ingoliča, Spodnja Polskava. V razredu ROBOsled INOVATOR pa so prva mesta v letu 2011 osvojile ekipe: 1. mesto ekipa OŠ Pesnica pri Mariboru, 2. mesto OŠ Starše, 3. mesto druga ekipa OŠ Ludvik Pli-beršek, Maribor, 4. mesto prva ekipa OŠ Ludvik Pli-beršek, Maribor. Vsi rezultati tekmovanja so objavljeni na spletni strani tekmovanja ROBo-bum: http://www.robobum.uni-mb.s\. Za uspešno izvedbo tekmovanj RO-BObum gre posebna zahvala prof. dr. Miru Milanoviču, vodji Inštituta za robotiko, in vsem sodelavcem Inštituta za robotiko, vsem sodelavcem po srednješolskih tehniških centrih, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanj, in vsem sponzorjem. Med sponzorji velja posebej omeniti Mladinsko knjigo Trgovina, d. o. o., ki prispeva nagrade za tekmovanje LEGObum, trgovino ČIP, d. o. o., iz Maribora, ki je prispevala nagrade za tekmovanji ROBOsled DIRKAČ in POZNAVALEC, ter revijo Svet elektronike, ki je prispevala nagrade za tekmovanje ROBOsled INOVATOR. -V -f=l-It— T ! revua za FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACUO in MEHATRONIKO Robot za reševanje iz sestavljanke Fischertechnik Robot za reševanje za premagano oviro, ki jo je zaobšel Državno tekmovanje RoboCupJu-nior Slovenija 2011 RoboCupJunior je sestavni del svetovnega robotskega tekmovanja za osnovnošolce in srednješolce. Osnovni namen tekmovanja RoboCupJunior je izobraževanje in seznanjanje mladih s področjem robotike. Zato je osnovno vodilo RoboCupJunior tekmovanj: »Pomembno je sodelovati in se veliko novega naučiti, ne zmagati!« Tekmovanje RoboCupJunior ima tri razrede: nogomet, reševanje in ples. V letu 2010 smo na FERI v Mariboru prvič izvedli slovensko državno tekmovanje RoboCupJunior Slovenija v razredu Reševanje. Temu tekmovanju se vsako leto pridruži vsaj ena ekipa v razredu Ples. Letos se lahko pohvalimo že z dvema osnovnošolskima ekipama. Tekmovanje RoboCupJunior v ra- RoboCupJunior Ples - nastop ekipe OŠ Franceta Prešerna z ustvarjalno zgrajenim robotom iz sestavljanke LEGOMIN-DSTORMS zredu Reševanje poteka na prizorišču nesreče (areni). Naloga robota je reševanje žrtev. Prizorišče nesreče (arena) je dvonadstropno in ga tvori pet sob. Pravila tekmovanja RoboCupJunior v razredu Reševanje se vsako leto malo spremenijo in na novo določijo konec decembra za prihodnje leto. V letu 2011 se pravila v primerjavi z letom 2010 niso bistveno spremenila. V letu 2011 je pot, po kateri mora peljati robot na prizorišču nesreče, označena s črno črto na beli podlagi. Med vožnjo mora robot uspešno premagati občasne prekinitve črte, nizke ovire, ki jih mora prevoziti, in visoke, težke ovire (npr. opeka), ki jih mora zaobiti. Da pripelje v drugo nadstropje, mora uspešno prevoziti naklon, v drugem nadstropju prizorišča pa mora žrtev rešiti na eva-kuacijsko točko. V letu 2011 je žrtev ena sama, predstavlja jo pločevinka za pijače, ovita s kovinsko srebrnim samolepilnim trakom in teže 150 g. Poleg žrtve je lahko v drugem nadstropju tudi ovira. Evakuacij-ska točka je za osnovnošolske ekipe označena s črnim trikotnikom v enem od vogalov drugega nadstropja prizorišča nesreče. Za srednje šole pa je evakuacijska točka na črni trikotni ploskvi, ki je od nivoja vožnje robota v drugem nadstropju dvignjena za 6 cm. Vsak robot ima za izvedbo naloge na voljo 8 minut. Vožnja robota mora biti povsem avtonomna. Tudi gradnja robota in program za robota morata biti izvirna in delo ekipe. Premagane ovire se točkujejo. Sestavni del tekmovanja je intervju (predstavitev), ki ga mora opraviti vsaka ekipa in vsak njen član pred komisijo. Namen intervjuja je preverjanje, da je ekipa sama zgradila robota in napisala program zanj in da so vsi člani ekipe prispevali k gradnji in programiranju robota. Na tekmovanju samem morajo ekipe RoboCupJunior delovati samostojno, zato mentorjem ekip vstop v prostor, namenjen za ekipe, ni dovoljen. Na svetovnih tekmovanjih se ekipe predstavijo obiskovalcem tudi s posterji. Tekmovanja RoboCupJunior Slovenija 2011 v razredu Reševanje so je udeležilo 17 ekip osnovnih šol iz Slovenije in 3 ekipe OŠ iz Hrvaške. Žal so se tekmovanja v razredu Reševanje A udeležile le 3 ekipe srednjih šol iz Slovenije, ena srednješolska ekipa pa je sodelovala v razredu Reševanje B. Zaradi prostorskih in časovnih danosti je imela vsaka ekipa na voljo le eno vožnjo po areni. Na tekmovanju so najuspešneje reševale žrtve naslednje osnovnošolske ekipe: 1. mesto ekipa OŠ Gustava Šiliha 2, Velenje, 2. mesto ekipa I. OŠ Varaždin, 3. mesto ekipa OŠ Šoštanj 1, 4. mesto ekipa OŠ Šoštanj 3. Zaželimo našim srednješolskim ekipam veliko uspeha na svetovnem robotskem tekmovanju Srednješolskim ekipam sreča na dan tekmovanja ni bila naklonjena, zato zanje nismo izvedli uvrstitev. Namesto tega bomo 22. junija ponovili državno tekmovanje za srednje šole. Vsi rezultati tekmovanja so objavljeni na spletni strani tekmovanja ROBo-bum: http://www.robobum. uni-mb.si. Letošnji pokrovitelj tekmovanja Ro-boCupJunior v razredu Reševalec je bila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. RoboCupJunior v razredu Ples je tekmovanje, kjer mora ekipa sama zgraditi robota, sebi in robotu izdelati kostum za nastop, izbrati glasbo in pripraviti koreografijo ter izvesti nastop z robotom. V primerjavi z lanskim letom lahko zabeležimo napredek, saj je ena od tekmovalnih ekip z veliko ustvarjalnosti zgradila izvirnega robota za svoj plesni nastop. Bodite pozorni na velikost robota, ki enakovredno s člani ekipe tekmuje za pozornost gledalca. Svetovno robotsko tekmovanje RoboCupJunior Istanbul 2011 Svetovno robotsko tekmovanje RoboCupJunior bo letos potekalo v Istanbulu v Turčiji. Od 5. do 11. julija se bodo svetovnega robotskega tekmovanja RoboCupJunior udeležile tri slovenske ekipe. To so ekipa OŠ Miška Kranjca iz Ljubljane in ekipa II. gimnazije v Mariboru, ki bosta tekmovali v razredu Reševanje A, ter ekipa Srednje elektro-računalniške šole, ki bo tekmovala v razredu Reševanje B. Doc. dr. Suzana Uran, FERI Maribor Mag. Janez Pogorelc, FERI Maribor Foto: Jože Korelič, FERI Maribor m JAKSA MAGNETNI VENTILI od 1965 vrhunska kakovost izdelkov in storitev zelo kratki dobavni roki strokovno svetovanje pri izbiri izdelava po posebnih zahtevah širok proizvodni program celoten program na internetu V «I Ii.«. (.K IfeMkiAl www.jaksa.si I« H«Ä*J (OlMcRllT.i.i P^HC^O^' 44, M©S EVROPA, SLOVENIJA, CELJE 7.-14. SEPTEMBER 2011 SEJEM NAJBOLJ PODJETNIH, INOVATIVNIH IN POGUMNIH NAJVEČJA SEJEMSKA IN POSLOVNA PRIREDITEV REGIJE Zakaj MOS? • več kot 1000 neposrednih razstavljavcev - z zastopanimi skoraj 1700 • vedno nove države - rekordnih 34 v 2010 • skoraj 150.000 obiskovalcev - delež poslovnih obiskovalcev presega 30 % • delež tujcev presega desetino vseh obiskovalcev - največ tujih obiskovalcev je iz Hrvaške, Srbije, Italije, Romunije, BiH ter ostalih držav EU Celjski sejem d.d., Celje www.ce-sejem.si Najuspešnejša meroslovna konferenca M & Q je za nami Podjetje LOTRIČ laboratorij za meroslovje, d. o. o., s sedežem v Selcih je v četrtek, 16., in v petek, 17. junija, v Hotelu Golf na Bledu skupaj s soorganizator-jem Uradom Republike Slovenije za meroslovje pripravilo 3. konferenco M & Q, konferenco o meroslovju in kakovosti. Prvi dan konference se je imenoval Industrija in meroslovje, drugi dan pa Avto in meroslovje. V sklopu dvodnevnega dogodka je bilo ustanovljeno novo združenje Meroslovne iniciative Slovenije, poleg tega pa so podelili tudi dve nagradi zlati list za najbolj inovativno idejo na področju meritev v industriji in varnosti v cestnem prometu. Namen konference je bil predstaviti meroslovje v industriji in na avtomobilskem področju skozi oči strokovnjakov, ki se dnevno srečujejo s problematiko kakovosti meritev. Velik poudarek je bil namenjen spoznavanju dobrih meroslovnih praks, novosti na področju zakonodaje in spodbujanju inovativnih pristopov pri reševanju problematike, s katero se vsakodnevno srečujejo. Odlično obiskana 3. M&Q konferenca Prvi dan je konferenco odprl direktor podjetja LOTRIČ, d. o. o., Marko Lo-trič. Poleg njega sta udeležence pozdravila še generalni direktor direkto-rata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarstvo Drago Napotnik in direktor Urada RS za meroslovje dr. Samo Kopač. Nato so sledili prispevki strokovnjakov s področja industrije: • Obvladovanje kakovosti meritev v proizvodnem procesu, • Sledljivost tlaka in vakuuma od , ifi I ' i Nh ' JÄÖI ^ ^ . ■ ■ .r-O'T A " ' - ■ I—m ^ Okrogla miza s temo nizko ogljične tehnologije je razdvojila mnenja udležencev mednarodnih etalonov do industrije, • Kaj prinaša akreditacija, • Primer testnih sistemov motorjev v preskusnih laboratorijih Domel, d. o. o., • On-line monitoring kvalitete olja v energetskih postrojenjih, • Strategija meroslovja, • Sistemi vodenja, • Tehnična čistost v avtomobilski industriji. V okviru konference je bilo ustanovljeno tudi združenje Meroslovna iniciativa Slovenije (kratko MIS). Gre za neformalno združenje slovenskih laboratorijev s področja meroslovja, kot so industrijski in kalibracijski laboratoriji ter kontrolni organi, skratka vsi, ki se ukvarjajo z merjenjem. Z glasovanjem so potrdili: • za predsednika Marka Lotriča, direktorja podjetja LOTRIČ, d. o. o., • za podpredsednika dr. Vitoslava Bratuša, direktorja Hidria inštituta za materiale in tehnologije, d. o. o., • za sekretarja pa dr. Tomaža Permeta, direktorja podjetja DRP raziskave in razvoj tehnologije Perme Tomaž, s. p.. Namen združenja MIS je dvigniti ugled meroslovja v Sloveniji in tujini, sooblikovati zakonske predpise kot strokovna javnost, izobraževati, s pomočjo internetne strani informirati splošno in strokovno javnosti, si izmenjevati znanja in nastopati v skupnih razvojnoraziskovalnih projektih. Prvi dan konference se je zaključil z okroglo mizo na temo nizkoogljičnih tehnologij, na kateri so sodelovali: • prof. dr. Jože Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani, • dr. Samo Kopač, direktor Urada RS za meroslovje, • Janez Renko, direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, • Tanja Mohorič, direktorica sektorja za inovativno okolje in evropske projekte Hidria, d. d., • Jernej Stritih, direktor službe Vlade rS za podnebne spremembe, • Bojan Leben, ZAG Ljubljana. Okroglo mizo je povezovala Vida Petrovčič. Vsi so se strinjali, da je ogljični odtis nekaj, s čimer se bomo ukvarjali v prihodnosti in da se je treba na to pripraviti. Nesoglasja pa so bila o oblikah njegovega merjenja in časovni uskladitvi. Osrednja tema drugega dne konference je bila AVTO IN MEROSLOVJE. Začela se je s pozdravnim nagovorom direktorja podjetja LOTRIČ, d. o. o., Marka Lotriča. Med govorniki pa sta bila še v. d. generalnega direktorja direktorata za promet na Ministrstvu za promet mag. Bojan Žlender in direktor Urada RS za meroslovje Prejemniki nagrade Zlati list za najbolj inovativno idejo meritev v industriji, prihajajo iz Šolskega centra Škofja Loka dr. Samo Kopač. V nadaljevanju so strokovnjaki predstavili merilno negotovost za tahografske delavnice, pomen amortizerjev za zavorno pot, nadzor, novosti in prihodnost na področju zakonodaje, hrupnost avtomobilov na slovenskih cestah, merjenje emisij plinov hibridnih vozil in vozil na plin, predstavljen je bil primer dobre meroslovne prakse, ki mu je sledilo še predavanje z naslovom Avto in akreditacija. Tudi drugi dan se je zaključil z okroglo mizo, tokrat na temo varnosti v cestnem prometu. Na njej so sodelovali: • Ivan Šel, predsednik sekcije avto-serviserjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, V predverju dvorane so bile predstavljene vse inovacije, ki so se potegovale za nagrado Zlati list • mag. Borut Mišica, predsednik sekcije izvajalcev tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, • Ivan Voh, Slovensko zavarovalno združenje, • dr. Robert Jerončič, sekretar na Ministrstvu za promet, • mag. Mojca Požar, vodja sektorja za meroslovni nadzor z Urada RS za meroslovje, • Edi Glavič, Zavarovalnica Adriatic Slovenica. Okroglo mizo je vodil mag. Aleš Li-sac, direktor podjetja Lisac & Lisac. Kdaj in na koliko časa bi bilo potrebno opraviti pregled vozila, v kateri instituciji, kakšne so spodbude zavarovalnic in kakšna je vizija pregledov vozil v prihodnosti, so bile glavne teme pogovora. Oba dneva je bila v sklopu konference podeljena tudi nagrada ZLATI LIST za najbolj inovativno idejo na področju meritev v industriji in varnosti v cestnem prometu. Prvi dan jo je prejel Jan Frelih za izdelek sestavljeni lok, drugi dan pa Peter Caserman za inovativno idejo o sistemu celovitega vodenja vozil v njihovi življenjski dobi. Več o sami konferenci vključno s fo-togalerijo najdete na spletni strani www.mqkonferenca.si. www.lotric.si Vencetu v spomin V četrtek, 2. junija, je po skoraj enoletnem trpljenju umrl Venceslav Am-brožič. Rodil se je 26. 09. 1937 v Dražgošah. V dražgoški bitki je izgubil očeta in starega očeta, mati s tremi majhnimi otroki pa je bila preseljena v Železnike in se borila za preživetje. Ko še ni imel 14 let, je šel na Srednjo strojno tehnično šolo v Ljubljani. Leta 1955 je končal srednjo šolo in se zaposlil v Niku v Železnikih. V Niku je bil zelo zadovoljen. Vsako leto so razvijali veliko novih izdelkov, tako da je bilo delo za mladega fanta res pestro in zanimivo. Leta 1960 se je odločil, da se vpiše na Fakulteto za strojništvo kot štipendist Iskre, ki je bila naslednica Nika. Po študiju se je vrnil nazaj v Železnike, kjer je kmalu prišel nov izziv. V Kladivarju v Žireh je l. 1967 zaradi vzhodnega uvoza začel pešati program šestil, ki ga je podjetje kupilo od Nika. Intenzivno so iskali nekoga, ki bi vodil prisilno upravo. Tako je pozimi 1968 prišel v Žiri za »prisilnega« upravitelja in kasneje postal direktor podjetja. V času njegovega vodenja se je Kladivar izvlekel iz skorajšnjega propada. Organizirala se je industrijska proizvodnja elementov za avtomatizacijo - elektromagnetov in vibracijskih dodajalnikov, obnovila »štala« in zgradila prva hala, kupil prvi CNC-ob-delovalni stroj, vpeljal program oljne hidravlike, ustanovil razvojni oddelek in pričela razvoj in trženje lastnih proizvodov pod blagovno znamko Kladivar. Postavljeni so bili temelji današnjega Kladivarja. Nemirni duh ga je nato vodil na Združena podjetja strojegradnje (ZPS). Pozneje se je vrnil v Niko Železniki, prebolel nekaj infarktov in se leta 1990 upokojil. Venče je večino svojega dela opravljal na področju fluidne tehnike. Tako je bil na Gospodarski zbornici v okviru Združenja za kovinsko industrijo med ustanovnimi člani in prvi predsednik Odbora za fluidno tehniko. Bil je tudi iniciator prvega srečanja fluidnih tehnikov na Vodiški planini, ki je z leti preraslo v Forum FT. Na letošnjem srečanju našega Foruma 27 je njegov stol ostal prazen. Upali smo, da se nam bo naslednje leto ponovno pridružil. Na žalost zaman! Njegovi domači so mu ob zadnjem slovesu zapisali: »Bil si skrben, vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju.« Na sliki iz njegovega ustvarjalnega obdobja se vidita optimizem in veselje ob napredku fluidne tehnike v Sloveniji. Takega smo poznali in ga bomo ohranili v lepem spominu! Anton Beovič Znanstvene in strokovne prireditve I 6. Seminar des DVF: Simulation in der Fluidtechnik - 6. Seminar Dresdenskega združenja za napredek fluidne tehnike 5. 11. 2011 Dresden, Nemčija Organizator: - Delovna skupina za izobraževanje pri DVF (Dresdner Verein zur Förderung der Fluidtechnik) Vodilna tema seminarja: - Povezovalna tehnika v hidravliki (Verbindungstechnik in der Hydraulik) Kraj zasedanja seminarja: - Internationale Hydraulik Akademie Dresden Informacije: dr. Reinhard Malek, e-pošta: drf@ ifd. m w. tu-dresden. de: nadaljevanje na str. 364 Najavljamo posvet AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2011-ASM" 24. novembra 2011 na GZ5 v Ljubljani www.posvet-asm.si Tematski sklopi na posvetu Avtomatizacija strege in montaže 2011 bodo: - avtomatizacija, - robotika, - krmiljenje, - brezžični prenos podatkov, - pogoni za manipulatorje, - računalniški vid, - povečanje učinkovitosti strežnih in montažnih sistemov ter procesov, - nadzor strežnih in montažnih procesov, - intiligentni nadzorni sistemi, - proizvodna logistika, - transport pri stregi in montaži, - energijska varčnost avtomatiziranih naprav, - cenovno ugodna oprema za avtomatizacijo, - varnostni standardi, - podjetja predstavljajo - primeri iz prakse. Glavni organizator posveta I-ni^wn v Lj'mitifanj fAwi^f» a irnVnrjlM? usnun^nj u mmln IHPMVIHTWJ Dodatne informacije: Laboratorij LASIM, UL, FS, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana tel.: 01/47-71-726(725); fax.: 01/47-71-434 e-mail: asm.lasim@fs.uni-lj.si ali nil.am SICK Sensor Inielligence.. jfw/^f omRon K i V itf rr'K^'111 A»B FANUC RÜBÜTlOä EUHÜPE OPL Hnimth ÖESEAJBCM USKftUl VUiiU'diK^ I HALDER I NORM+TECHMIK ^^ DAX^ [»»nii-reM» u X wnowrniou» 0.95 compared to £ « 0.8 for the regular accumulator of the same volume). This can be beneficial in applications, which require prolonged hold period (like hydraulic hybrid vehicles). As compared to the reference accumulator, the efficiency increase reaches almost 17%. In high frequency cycles with fast charge/discharge and short hold (industrial applications); the HS accumulator has also shown increase in efficiency of more than 90%. The reference accumulator in high frequency cycles showed equal or even better performance as compared to the HS prototype. This observation agrees with the modeling of the HS and findings on relationship between the gap, pulse frequency, and storage time [5]. Since 1 mm gap between the plates was used in the tested prototype, better results for slower pulse fronts or longer storage time were expec- ted. This means that for fast industrial applications the HS must have thinner plates and smaller gaps between them. It was found that the gap value is proportional to the square root of the compression/ expansion time. For faster cycles of 0.1 - 1 Hz, the gap must be 3 times smaller than that chosen for the tested prototype. The completed calculations and modeling of the Heat Spring created the basis for its design. Incorporation of the HS leads to unavoidable gas volume reduction (about 28% in the tested prototype) and thus the amount of energy that can be stored. However, the fact that the HS accumulator returns back more energy then the regular accumulator can store, this gas volume reduction can be disregarded. In applications where the use of a piston accumulator is inappropriate due to its relatively bigger mass and cost the foam solution might be applicable provided with the foam protection means. A durability test (not described here) has shown foam resistance to fast (1.2 sec) cycles of compression/expansion at ambient and 1000C temperatures. After about 1 000 000 cycles (50% at 1000C) the tested foam did not show any signs of rupture or fatigue degradation. The gas port protection measures enable creating foamed accumulators for fluid power recuperation systems with reasonable service life at regular operation conditions. Accordingly to [4] the efficiency increase for the prototype of a piston accumulator filled with foam ranges between that for the accumulator without foam and the same accumulator with described above Heat Spring. For wide range of applications the forced convection solution seems to be a good alternative. It is capable of providing recuperation efficiency close to the foam solution at any recuperation cycle parameters. This solution requires competent gas-dynamic calculations of the embedded regenerator and appropriate gas blower in order to maximize total power efficiency of a storage system. The forced convection solution is applicable to any type of accumulator and any type of a storage system assembly (with or without gas bottles). For slower cycles the gas blower should be on to achieve close to isothermal regime of gas compression/expansion. For fast cycles the blower should be off to leave the gas compression/expansion processes close to adiabatic regime. The storage system becomes versatile. Obvious disadvantages of this solution are cost (compare to the foam solution) and relative structural complexity. In case of electrically powered gas blower it requires special high pressure seals to deliver electricity inside the gas reservoir. For storage systems with gas bottles metal turnings or cuttings in the gas bottle provides up to 11% of power efficiency increase. This solution is cheap and easy-to-im-plement. It's capable of working for systems based on any type of accumulator. Due to its configurability lower weight and price it's rather attractive for mobile applications including hydraulic hybrid vehicles. References [1] Otis, D. R., "Thermal Losses in Gas-Charged Hydraulic Accumulators," Proceedings of the Eighth Intersociety Energy Conversion Engineering Conference, Aug. 1973, pp. 198-201. [2] Pourmovahed, A., Baum, S. A., Fronczak, F. J., Beachley, N. H., "Experimental Evaluation of Hydraulic Accumulator Efficiency With and Without Elasto-meric Foam," Proceedings of the Twenty-second Intersociety Energy Conversion Engineering Conference, Aug. 10-14, 1987, Philadelphia, PA, paper 87-9090 [3] Pourmovahed A., "Durability Testing of an Elastomeric Foam for Use in Hydraulic Accumulators", Proceedings of the Twenty-third Intersociety Energy Conversion Engineering Conference, July 31-Aug. 5, 1988, Denver, CO, Volume 2 (A89-15176 04-44) [4] Stroganov A., Sheshin L., "Accu- mulator efficiency improvement: heat insulation or heat regeneration?," Proceedings of the 11th Scandinavian International Conference on Fluid Power, SICFP'09, June 2-4, 2009, Linköping, Sweden. [5] Stroganov A., Sheshin L., "Efficient, Safe and Reliable Recuperation: Regenerative Accumulator in Honeycomb Receiver," Proceedings of the 7th International Fluid Power Conference, 7th IFK, March 22-24, 2010, Aachen, Germany, Vol. 3, pp. 177187. [6] Moskalik, A. J.; Gray, Jr. C, L., "Lightweight low permeation piston-in-sleeve accumulator", Patent US 7108016, 2006 [7] Stroganov A., Sheshin L., "Hy-dropneumatic accumulator with a compressible regenerator", Patent application PCT/ RU2008/000741, 2008 [8] Hafner et al., "Hydrostatic Bladder-Type Storage Means", Patent US 4367786, November 24, 1980 [9] Rupprecht, K.R. "Hydrospeicher, Experimentelle und analytische Untersuchungen zur Energi-espeicherung", Dissertation, RWTH Aachen, 1988 IRloc^ inDvadjeräzvDjtch nologijc www.irtSOOO.si Izboljšava toplotne regeneracije hidravličnih akumulatorjev Razširjeni povzetek Prispevek predstavlja izboljšave toplotne regeneracije hidravličnih akumulatorjev (HA) z batom in elastičnimi loče-valniki, namenjenimi razširitvi delovnega področja kot tudi podaljšanju uporabne dobe. Pri vsakem HA se pojavljajo izgube zaradi hitrih sprememb stanja plina (kompresija/ekspanzija), ki povzročajo segrevanje/ohlajanje plina. Zaradi tega HA vrne manj hidravlične energije, kot jo je prejel. Razlika med vstopno in izstopno hidravlično energijo se pretvori v toploto. Izkoristki običajnih HA so zato boljši pri počasnejših spremembah plina. Za HA z elastičnimi ločilnimi elementi (membrana, meh) je poznana metoda izboljšanja izkoristkov s polnjenjem prostora, kjer je plin, z elastomerno peno. Nalogi pene sta torej izolacija in regeneracija toplote. Ko se plin v HA stiska (kompresija), se generira toplota, ki jo prevzame penasto polnilo. Pri ekspanziji plina znotraj HA se plin ohlaja, pena pa mu odda pri kompresiji generirano toploto in s tem zmanjšuje učinek hlajenja plina. Tako vstavljena elastična pena izboljša izkoristek HA. Glavni problem pri uporabi pene kot polnila znotraj plinske komore HA je kratka uporabna doba. Pena začne običajno že po 400 delovnih urah najprej razpadati na stičnih ploskvah z ločevalnikom (meh, membrana). Razpadanje je pospešeno tudi pri nižjih delovnih temperaturah. Prispevek predstavlja rešitev za zaščito penastega polnila zaradi podaljšanja uporabne dobe in povečanja odpornosti pene na nenadne hitre pomike (stisnitve/sprostitve) polnila. Dodane ojačitvene elastične membrane (slika 1a, poz. 11), oblite z elastično peno (sl. 1a, poz. 7), vstavljene v batni HA, preprečujejo hiter razpad pene in obenem omogočajo skoraj izotermne preobrazbe plina pri kompresiji in ekspanziji. S tem se vidno izboljšuje izkoristek HA pri različnih delovnih operacijah, vključno z daljšim časom shranjevanja hidravlične energije. HA z membrano (slika 1b) in HA z mehom (slika 1c) imata na elastični ločevalnik (membrana, meh) pritrjene vzmetne polimerne ali kovinske obroče (slika 1b in slika 1c, poz. 9), ki boljše in trajneje povezujejo elastični ločilni element z občutljivo elastično peno, ki obliva vzmetne polimerne ali kovinske obroče. Zaradi nevarnosti izločanja poroznega materiala elastične pene iz HA pri spuščanju plina je na plinskem priključku nameščen filter (slika 1b in slika 1c, poz. 18). Na sliki 2 je prikazan batni HA s porozno elastično peno in vzmetnimi kovinskimi ploščami na plinski strani HA. Občutno znižanje temperaturnih izgub lahko dosežemo tudi z vstavitvijo kovinskih kompresijskih regeneratorjev (''toplotnih vzmeti'') v plinsko komoro HA. ''Toplotne vzmeti'' so izdelane iz okroglih kovinskih plošč, ločenih z dis-tančniki (slika 3), ki vzdržujejo režo med ploščami. Tako sestavljena ''toplotna vzmet'' razdeli plinsko komoro HA na manjše volumne, kar pripomore k hitrejšemu prenosu toplote in posledično k boljšemu izkoristku HA. Boljša konstrukcijska rešitev za ''toplotno vzmet'' so oblikovane upognjene vzmetne plošče brez dodatnih distančnikov (slika 4). Prispevek prikazuje tudi različne izvedbe HA s prisilno konvekcijsko enoto (slika 6 in slika 7). Predstavljena je nova alternativna metoda približevanja izotermičnim spremembam plina (kompresija/ekspanzija), ki sloni na prisilni turbulentni toplotni izmenjavi in se lahko uporabi pri vsakem tipu HA. Prikazana je enostavna rešitev za boljšo izmenjavo in shranjevanje toplote v tlačni plinski posodi. Ker tlačne posode nimajo gibajočih se delov, lahko vanje vstavimo kovinske ostružke oz. kovinske odpadke od mehanske obdelave. Ti omogočajo dober prenos in ''shranjevanje'' toplote. Predstavljeni rezultati meritev (preglednica 1, 2 in 3, slika 11 in slika 12 ter slika 13) prikazujejo znatno povečanje izkoristka izboljšanega HA pri vseh testiranih režimih. Rezultati meritev prototipa batnega HA s ''toplotno vzmetjo'' prikazujejo visok izkoristek izboljšanega HA tako pri srednje hitrih kot tudi pri počasnih spremembah stanja plina, in sicer so izkoristki izboljšanega HA večji od 95 %, izkoristki običajnega HA pa so okoli 80 % pri podobnih pogojih. Celo pri visokofrekvenčnih ciklih obratovanja oz. spremembah stanja plina znotraj HA je izkoristek izboljšanega HA večji od 90 %. Pri uporabi sistema HA z dodatno tlačno posodo, napolnjeno s kovinskimi ostružki, se izkoristek izboljša za 11 %. Ta rešitev je poceni in enostavna za izvedbo in jo lahko uporabimo s katerimkoli HA. Ključne besede: izkoristek pri pretvarjanju energije, hidravlično-pnevmatični akumulator, toplotne izgube, regeneracija toplote rnationah trade & m€ch£ SREBRNI SPONZOR SICK Sensorlntelligence. Mednarodni sejem za avtomatiko, robotiko, mehatroniko . International Trade Fair for Automation, robotics, meohatronic,.., 25.-27.01.2012 www.ifam.si Analysis and optimization of compressed air networks with model-based approaches Susanne V. KRICHEL, Oliver SAWODNY Abstract: Compressed air is one of the basic energy sources in several industrial areas. It is used during manufacturing processes, commonly as driving force for actuating pneumatic cylinders and in power tools such as pneumatic screwdrivers. The widespread use of compressed air justifies efforts to reduce losses within its infrastructure. The two main loss sources are the consumption of electrical energy for the production of compressed air and the distribution through piping networks with non-negligible leakage effects and pressure drops. In order to reduce losses and optimize the generation and transport of compressed air, model-based approaches are used. The paper presents dynamic models for highlighted network components. Two applications of those models on an abstract level are under research for (1) leakage detection and (2) topological network optimization. The work presents our progress as part of project EnEffAH. Keywords: compressed-air networks, component modeling, leakage detection, topology optimization, simulation, pressure measurements ■ 1 Introduction The efficient usage of energy resources in production processes is nowadays one of the primary business goals in modern companies. Reference [1] states that a considerable percentage of the total European electrical energy consumption goes to the production of compressed air. Therefore, novel engineering concepts are required to enhance the efficiency of the compressed air infrastructure consisting of generation, distribution and application. In order to study the potential of efficiency improvements in that area, the Institute for System Dynamics, University of Stuttgart, joined efforts with industrial partners, and takes part in the project EnEffAH. The pro- Dipl.-Ing. Susanne V. Krichel, Prof. Dr.-Ing.Oliver Sawodny, University of Stuttgart, Institute for System Dynamics ject is aimed at reducing energy losses in both pneumatic and electrical systems using simulations and system theory techniques. Model-based simulations of the pneumatic infrastructure support a better understanding and help both identifying and quantifying saving potentials. The project focuses not only on minimizing the consumption by optimizing drive applications or reducing leakage losses and pressure drops (bottom-up approach) but also to enhance the efficiency by studying the generation part (top-down approach). Design and dimensioning of drive applications is currently done with simulation programs, aiding choice of components in size and type, computation of controller parameters and allowing more accurate prediction of energy costs [2]. Simulation programs require dynamic models for physical components that represent both their steady-state and transient behaviour. A lot of Optimization < Mathematical modeling Validation —»^Diniensianing^^—Operation J Energy efficiency Minimization of ■ Air consumption ■ Electrical pov/er Components ■Type > Dirmensioning Generation Distribution Application Size and type of compressors Operation/control of station Piacement and diameter of pipes Additionale storages Control of preumatic cylinders Sizing of handling systerrs Figurel. Research areas of project EnEffAH: generation, distribution and application with generalized model-based optimization tool chain applied to each sub-group. research has been done on efficient design and operation of water or pipeline networks using mathematical procedures. Even if the generation and distribution are stated to offer the highest and easy achievable saving potential, theoretical analysis of compressed air networks has not been a priority so far. Aspects such as leakage losses, dimensioning of pipes and low-energy generation of compressed air are currently under active research [3]. The detailed mathematical description of pneumatic drive components might be a reasonable approach for machine design and small networks, but it is inadequate for large industrial-grade networks. By implementing different model-based analysis approaches, the challenges and prospects of system theory within the framework of efficiency improvements are studied in this paper. The focus is here in the detection/reduction of leakage losses, the optimization of the generation unit and the development of monitoring concepts for compressed air networks. The model-based approach is schematically presented in Figure 1. The paper is structured as follows: Section 2 lists selected modeling approaches for compressed air network components under different levels of abstraction. Novel modeling approaches for oil-injected screw compressors and long pneumatic tubes are referenced. In Section 3.1, an abstract network model is shown based on electrical analogies. It is studied in Section 3 under system theory aspects such as parameter sensitivity, operating point accuracy and dynamic behaviour of its states. First, a leakage detection algorithm is implemented based on an extended Kalman filter and evaluated in Section 3.2. Second, the abstract network model is presented as basis for our current research on model-based topology optimization of compressed air networks in Section 4. A detailed conclusion is given in Section 5 with an outlook into future research. ■ 2 Modeling of compressed-air network components For the implementation of system theory concepts such as model-based fault diagnosis and isolation (FDI) techniques [4], the use of the signal-flow oriented simulation program Matlab/Simulink is chosen here. Further details on this kind of simulation software compared to object-oriented ones are given in [5], [6]. Two main variables for describing pneumatic systems are pressure p and mass flow rate m. In the following, selected network components are listed and described by simplified models. Different levels of abstraction are chosen for changing simulation requirements. 2.1 Generation units Generation models include the modeling of one or several compressors, the air treatment unit and the central storage. The goal of the generation in a compressed air network is a) to deliver the consumed air instantly and b) to keep the pressure level everywhere constant within a defined pressure band, but as small as possible. To study the efficiency of each compressor and the station itself, dynamic models are developed. Previous v\/ork w/vithin thi^ EnEff^H project dealt v\/ith the (d eriv^tion of a dynamic model for oil-flooded screw compressors [2]. The model represents in detail the thermodyna-mic, electrical and mechanical parts. This model is currently used for detailed study of loss sources within one compressor block and an optimization of the operational strategy in general. Simpler models consider the fact that most compressors are running in on/off strategy [6]. Nowadays, compressor stations consists of a mix of several compressor types that are able to deliver as much mass flow as needed within a reasonable time delay dependent on the overall control. This can then be either represented simply by an unlimited mass flow model or by a PI-controller for the pressure within the storage. The input is the pressure in the storage and its output is a limited mass flow. The air treatment unit is not considered in the following but can be split into two models: filters cause a pressure drop in the system; dryers mainly cause a loss of air flow. They are modeled as resistance and consumer, respectively. Storage is placed after the compressors and air treatment unit to a) buffer high-dynamic pressure changes in the network and b) to keep some reservoir in case of failure of the production system. The air temperature Ts within the volume is normally assumed to be constant (isothermal behaviour). The complete dynamic equations for pressure pS and temperature TS look as follows nR Ps (t) = (Vprod^prod - Vconsm&cons ), Vv^ (t) = nRV, / f \ Vprod r&proä - vcon -S cons V V n J V n J J Ps (1) with R as general gas constant, th as consumed mass flow,hiprod as produced mass flow, n as polytropic coefficient and ,as temperature of mass flow rates (wit^^ =r,5 for most applications). Pipe with diameter D and length L C,b Pi., 0.0029/;' J/ '"+510 Calculation of mass flow with flow function 474 if