POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI---**"" - 1 »	POSTNO	C	EK.	RAČUN	6T.	10.860
OBRTNI VESTNIK
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ULICA 10. //
// PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 30-88. H
XX. LETNIK.
V LJUBLJANI, DNE 1. MAJA 1937.
ŠTEV. 9.
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-//	PISI	SE	NE	SPREJEMAJO.'	//	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	H
Minimalne mezde
in koletkivne pogodbe ter njihov pomen za obrtništvo
V zvezi z novo uredbo o minimalnih mezdah so nastali za delodajalce novi pogoji, po katerih se morajo vsi brez izjeme ravnati. Toda minimalne mezde za obrtnike niso toliko aktualne kolikor sklepanje kolektivnih dogovorov med delodajalcem in delavcem. Novi predpisi predvidevajo, da bani določajo najnižje mezde na svojih teritorijih, izpod katerih se ne sme. Predpisi predvidevajo za nekvalificirane delavce najnižjo mezdo 1.80 do 2— Din na uto. Za nekyalifidr)ane delavce izpod 18 let je dovoljeno znižanje mezde za 25°/o izpod predpisanih minimalnih mezd. Za kvalificirane delavce novi predpisi ne predvidevajo gornje mezdne višine, temveč je samo rečeno, da ne sme biti nižja od 2.— Din na delovno uro ter je tako torej prepuščena višina mezde prostovoljni pogodbi med delojemalci in delodajalci. Ker v obrtniških delavnicah ne prihaja v poštev zaposlitev nekvalificiranega delavstva in tudi plača pomožnega osobja niti doslej ni bila izpod predvidenih določil, niso z novo uredbo nastale velike spremembe za obrtnike.
Pač pa so te nove odredbe občutno prizadele industrijo, ki je lahko izkoriščala delovno moč do skrajne možnosti in je tako lahko uspešno konkurirala obrtniškim proizvodom. Obrtniki, ne samo da niso občutno prizadeti z novo uredbo o minimalnih mezdah, temveč celo smatrajo, da se bo sedaj razvila med industrijo in obrtniško proizvodnjo pravična in legalna borba brez nesolidne in umazane konkurence.
I udi v pogledu sklepanja kolektivnih dogovorov in delovnih odnosov med obrtniki in njihovim pomočniškim osobjem se bo razmerje s tem uredilo. To uvidevajo tudi pomočniki sami, ki so kot strokovni delavci v obrtniških delavnicah kandidati za bodoče samo* stojne mojstre in gospodarje. Z ozirom na to naj bodo torej pomočniki v obrtniških delavnicah samo učenci, ki se za svoj bodoči poklic pripravljajo in se izpopolnjujejo v svoji stroki. Prav je zato torej, da se s pomočjo medsebojnega sporazuma kolektivni dogovori sklepajo v korist obeh strank.
V slučaju potrebe lahko inšpekcija dela posreduje med obema strankama. V slučaju, da se delodajalec in delojemalec ne moreta dogovoriti o višini Plačila, tedaj lahko ban določi višino *a.r,‘te' ki je za obe stranki obvezna, j ° bi kljub temu iz katerihkoli razlogov ne prišlo do dogovora, tedaj se morata obe stranki podvreči komisiji za pomirjen je. '1 ako dolgo, dokler trajajo dogovori, je prepovedano stavkanje ter se torej delovno razmerje ne sme nikakor prekiniti, šele nato, ako bi ne bil dosežen sporazum, preneha veljati delovno razmerje kljub temu, da nova uredba o minimalnih mezdah o tem ne omenja nič konkretnega.
Za obrtnike je posebno važno interesno vprašanje odškodnine vajencev po enem letu učenja, ki ne bo mogla biti preračunana na manj kot 135 Din na delovno uro. Zbornica je združenjem razposlala vprašalno okrožnico, na katero naj podajo zanesljivo svoje mišljenje. Zveza bo zavzela svoje sta-H&e do minimalnih mezd na svoji širši seji v ponedeljek 3. maja.
Poravnajte naročnino na ček. pol. St. 10.860 Sirite „ Obrtni Vestnik “!
Zborovanje slovenskega gospodarskega zastopstva
Seja obrtnega odseka zbornice za TOI
Seje obrtnega odseka, ki je bila v ponedeljek, 19. aprila ves dan z majhnim presledkom, so se udeležili vsi člani odseka, razen predsednikovega namestnika g. Hohnjeca, ki je bil zadržan. Dnevni red seje je obravnaval pereča obrtniška vprašanja. V obširnih poročilih predsednika odseka g. Ogrina in obrtnega rei«~ renta g. dr. Pretnarja se je sprožila obširna debata, v kateri so odsekov! člani IMMlali [>o roči la o težkem gospodarskem |>oloiajii obrtništva In dokazovali, «la v naših krodih še ni mogoče govoriti o izboljšanju. Davčni referent g. žagar je poročal o sedanjem stanju pavšaliranja pridob-ninskega davka, o pripravah glede ureditve pavšaliranja obrtništva v naših večjih mestih kakor tudi o zbornični akciji glede pavšalizacije obrtnikov s pogonsko silo. V zvezi s tem poročilom so se določile smernice za dosego olajšanja davčnih bremen. Vprašanje zaščite legalnega obrtniškega dela je bila povod za debato in ostro kritiko izvrševanja rokodelskih del v kaznilnicah in jetnišnicah. Odsek je sklenil, naj posebna deputacija članov obrtnega odseka predloži na odgovornem mestu v Beogradu izčrpno in utemeljeno predstavko glede kaznilnic in jetnišnic z zahtevo po izpremembi sedanje prakse. Na podlagi zbranih podatkov o šušmarstvu v gradbeni in oblačilni stroki, glede klanja po kmetih je obrtni odsek nadalje sklenil, pod-vzeti vse korake, da se določila obrtnega zakona v smislu obljube ministra za trgovino in industrijo glede nelegalnega obratovanja primemo dopolnijo. Nato so se obravnavale razne obrtne pravne zadeve. Mrd drugimi vprašanje krojačev narodnih noš, vprašanje ženskih in moških krojačev, številčno razmerje frizerskih vajenk, glede postavljanja poslovodij vdovam pečarja odnosno keramika, glede delokroga krovskih in kleparskih mojstrov, delokroga steklarjev in ključavničarjev, delokroga mizarjev in tesarjev itd. Odsek je nato obravnaval še nekaj zadev nekaterih združenj. O vprašanju minimalnih mezd in kolektivnih pogodb je bilo predloženo posebno poročilo glede na sklepe posebne ankete. Pri Zbornici se ustanovi poseben socialno-politični odsek, ki se bo na prvi seji bavil predvsem z vprašanjem minimalnih mezd. Obrtni odsek je izvolil v ta odsek tri člane (gg. Rebek, Kavka in Iglič) z namestniki (Urbas, Cufer in Sojč). Po daljši debati o rentnem zavarovanju delavstva je odsek sklenil predlagati, naj bi se z- novelizacijo zakona o zavarovanju delavcev
vplačani prispevki za zavarovanje delavcev za slučaj onemoglosti, starosti m smrti v slučaju prehoda zavarovancev v samostojni obrtni poklic po odbitku režijskih stroškov zbirali v posebnem plodonosno naloženem skladu In naj so nato Iz-ročo obrtniški zavarovalni instituciji čim se uvode zavarovanje samostojnih obrtnikov.
čim prej naj se izda uredba o zavarovanju obrtništva po načelu čim širše samostojnosti posameznih zavarovalnih podjetij po okoliših posameznih zbornic. Glede odškodnine vajencem je odsek sklenil, da vzdržuje sklep odseka iz leta 1933 kot Podlago za obravnavanje tega vpraSanja, seveda v primeri s sedanjim položajem. Glede obrtnega nadaljevalnega šolstva je odsek na podlagi poročila. predsednika g. Ogrina sklenil, da se odsek treh članov, ki naj skrbijo glede zgradbe novega šolskega poslopja v Ljubljani in reforme pouka, razširi za 2 člana in pripravi vse potrebno za obširno reformo pouka. K sodelovanju naj se privabi čim širši krog obrtnikov s pomočjo posebnih anket.
V drugem delu svoje seje je obrtni odsek z glasovi večine sprejel načrt novega poslovnika zborničnega Zavoda za pospeševanje obrti. Na podlagi tega poslovnika
vodi zavod obrtni odsek kot širša uprava, glavno delo pa je prepuščeno 6 članom s predsednikom odseka na čelu kot ožji upravi zavoda. V ožjo upravo zavoda so izvoljeni člani odseka: gg. Midofer, Rebek, Bu-reš, Hohnjec, Kavka in Šimenc. Sprejet je
bil nato proračun zavoda za 1. 1937. Po sprejetem predlogu glede dopolnitve pri-stojbenika zborničnih taks je bila seja po nekaterih slučajnostih zaključena.
Seja ožje uprave zavoda za pospeševanje obrti je bila v torek, dne 20. aprila t. 1. popoldne in je obravnavala program dela Zavoda PO za 1. 1937. Debate so se udeležili vsi člani uprave s predsednikom g. Ogrinom (razen odsotnega g. Hohnjeca) in so bili potrebni sklepi sprejeti soglasno.
Plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani
20. aprila je bila plenarna seja Zbornice za TOI. Seja je bila zelo dobro obiskana in so se vsa vprašanja rešila soglasno, kar je jasen dokaz, da združuje vse zbornične svetnike ne le resna volja za delo, temveč ista ljubezen in skrb za napredek našega slovenskega gospodarstva. S tem je podan nov dokaz, da tvorijo vsi slovenski gospodarski stanovi eno celoto.
Sejo je vodil predsednik g. Ivan Jelačin, ki je v uvodu pozdravil vse zbornične svetnike in zastopnika banske uprave, svetnika g. Vinka Borštnerja. Predsednik je nato sporočil, da je ban dravske banovine odobril zbornični proračun za tekoče leto. Med drugim je tudi poročal, da je zbornično predsedstvo imenovalo v banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šole gg. Ivana Ogrina, Albina Smerkolja in dr. Cirila Pavlina In da je ministrstvo za socialno politiko potrdilo delegate delodajalcev v samoupravnih organih javne službe posredovanja dela za triletno razdobje 1937/39, in sicer v centralni odbor pri osrednji upravi za posredovanje dela g. Antona Krejčlja, v upravni odbor javne borze dela v Ljubljani gg. Ivana Ogrina, Staneta Vidmarja, Antona Rojino in v nadzorstveni odbor podružnic javne borze dela v Mariboru g. Ivana Sojča, v Celju Milana Hohnieca in v Murski Soboti Gezo Vezirja. Imenovan je bil tudi redakcijski odbor za poslovnik Zavoda za P. O. in akcijski odbor za zgradbo nadaljevalnih šol, ki naj se po predlogu g. Urbasa Miroslava čimpreje izvede.
Predsedstveno In poslovno poročilo
Od zadnje plenarne seje, je poleg važnih socialno-političnih uredb in določb finančnega zakona omeniti, da je prišlo do prijateljske pogodbe s kraljevino Italijo. Slično pogodbo smo že imeli, ki na je 1929. potekla in se ni več obnovila. Nova pogodba vsebuje važne določbe glede bodoče medsebojne gospodarske politike, po kateri smemo pričakovati da bo dosedanja diskriminacija, ki nas je hudo oškodovala. v bodoče prenehala in da bo naša izvozna trgovina deležna enakih ugodnosti, kakor jih že sedaj uživajo države rimskega sporazuma. Pričakujemo, da bo mearžavni odbor, ki bo v kratkem pričel podrobno razpravljati o medsebojnem gospodarskem razmerju, znal upoštevati specialne razmere in potrebe dravske banovine kot neposrednega mejaša kraljevine Italije. Promet z Italijo se po ukinje-nju sankcij ni mogel prav razviti. Vzrok temu je bila na eni strani devalvacija lire, na drugi strani pa stroga kontrola cen in sistematična korporativna organizacija uvozne trgovine. Tako je lani ves naš izvoz v Italijo znašal le 137 milijonov din in je bil za 660 milijonov manjši nego leta 1934.
Izvoz lesa, ki je glavni predmet naše izvozne trgovine, je bil kljub boljši konjunkturi proti koncu leta za 237 milijonov din manjši nego prejšnje leto. V dravski banovini je bil pretežni del leta izvoz reduciran na eno desetino onega obsega, ki ga je Imel v dobi pred uvedbo sankcij. Čeprav se je znaten del naših podjetij prilagodil zahtevam in potrebam angleškega tržišča, ostane italijansko tržišče tudi Se v bodoče važen faktor za izvoz našega lesa.
Ozdravljenje našega gospodarstva le polagoma napreduje, in to pod vplivom mednarodne oboroževalne konjunkture. Izkazalo se je, da uvozna kontrola ni bila v stanju odpraviti težkoč, ki so se v prometu z Nemčijo 'n Grčijo še povečale. Le v prometu z Anglijo smo dosegli na podlagi kontrole uvoza znatne uspehe.
Gospodarsko stanje dravske banovine
četudi smo opazili v gospodarstvu delno oživljenje in se je gospodarstvo pričelo po težkih izgubah na novo urejevati, vendar položaj dravske banovine ne nudi iste slike, kakor jo opažamo v vzhodnih delih države, kjer so se razmere zboljšale zaradi Izredno ugodne žetve in znatnih
javnih del. Merodajni krogi so smatrali, da je nastopil čas, ko je treba likvidirati vprašanje kmečkih dolgov in rešiti pereča socialna vprašanja, ki se že dolga leta odlašajo. Finančni minister je ugotovil, da se je naš narodni dohodek lani povečal za 4 milijarde. Ne smemo pa pozabiti, da smo kljub temu dosegli komaj dobro polovico obsega poslov, ki smo jih imeli v ugodnih letih 1929 in 1930.
Likvidacija kmečkih dolgov
Vprašanje sanacije naših denarnih zavodov Se ni odstavljeno z dnevnega reda. Pomanjkanje normalnega funkcioniranja kreditnega aparata je eden glavnih pogojev za ozdravljenje vsega gospodarstva. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov ni bila izdelana po predlogih naših gospodarskih organizacij. Kljub vsej kritiki in izpreminjevalnim zahtevam se ta uredba polagoma izvaja in se centralizira kmetijski kredit v Privilegirani agrarni banki. Naše kreditno zadružništvo pa še daljšo vrsto let nima izgleda, da bi postalo v večjem obsegu likvidno.
Naša izvozna trgovina trpi zaradi tega, ker Narodna banka za tretjino izvoznih valut odreja popolnoma samovoljno odkupne tečaje, ki niso v skladu z borznimi notacijami in s tečaji svobodnega prometa. Notranja trgovina pa se bori proti kroSnjarskl poplavi, industrijskim proda-jalnieam in podružnicam velemagaeinov. Če je bilo število konkurzov manjše, je to le posledica okolnosti, da se danes blago več ne kreditira, število obrtnih obratov je lani na zborničnem področju ponovno nazadovalo, kajti odjavljenih je bilo 1150 obratov, prijavljenih pa 767.
Davčna vprašanja
Zbornica je posvečala prvenstveno paž-njo vprašanju pavšaliranja pridobnine za obrtništvo. Novi finančni zakon predvideva sedaj možnost pavšaliranja za vse obrtništvo dravske banovine, razen za ono v Mariboru in v Ljubljani, vendar omejuje možnost pavšaliranja na one obrtnike. ki delajo brez strojev ata mehanični pogon Zbornica je predlagala, naj bi pav-Saliranje veljalo tudi za obrtnike, ki uporabljajo stroje do dveh konjskih sil odnosno potrošijo do 1000 kv ur.
Za podjetja, ki plačujejo družbeni davek, se je položaj zaradi občutno povečane osnove pri odmeri minimalnega davka znatno spremenil. Banovinska doklada na neposredne davke pa se je zaradi vzdrževanja osnovnih šol povečala letos za 26%, kar ustvarja v končnem efektu davčne obremenitve občutne razlike nasproti konkurenci sličnih obratov v drugih banovinah. Zbornica je zahtevala znižanje trošarine na električni tok, na pogonski pa oprostitev. Prometni in luksuzni davek za obrtnike naj se ne pobira dvakrat.
Gradbena delavnost bi se gotovo povečala, če ne bi obstojale znatne ovire. Tu je omeniti nelikvidnost vlog pri denarnih zavodih in podražitev gradbenih stroškov za okrog 20% zaradi višjih mezd in podražitve gradbenega ter Instalacijskega materi jala.
Zaposlitev obrtništva
Mnogo bi se zboljšala zaposlitev obrtništva, če bi se enkrat ugodilo dolgoletni zahtevi po omejitvi dela v zasebni lastni režiji, kakor tudi v lastni režiji državnih in samoupravnih delavnic. Potrebno pa je tudi, da se prepove izvrševanje rokodelskih del v kaznilnicah po naročilu za privatne osebe. Zbornica se je tudi obrnila a posebno predstavko na trgovinskega ministra, da se poostrijo predpisi proti Su-Smarstvu Prejela je odgovor, da je ministrstvo osvojilo predloge, po katerih naj se proti šušmarjem uvede prepoved In ustavitev dela ter zaplemba orodja, ne more pa pristati, da bi se kaaiovale osebe, ki dajejo šušmarjem delo.
Glede likvidacije obrtniških dolgov Je zbornica že prejšnje leto posredovala, da s® v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov reši tudi vprašanje razdolžitve obrtništva. Žal doslej nismo popolnoma uspeli.
Pri kreditiranju obrtništva, ki je po denarnih zavodih in kreditnih zadrugah skoraj popolnoma ponehalo, je prihajala za Slovenijo v glavnem v poštev podružnica Zanatske banke v Ljubljani.
Obrtnopospeševalno delo zbornice se je v začetku letošnjega leta omejilo v glavnem na podpiranje strokovne izpopolnitve obrtnikov in naraščaja zlasti v inozemstvu. V ta namen smo izplačali doslej Din 11.500, za prireditev strokovnih tečajev Din 10.266, za obrtniške razstave Din 1000. Razen tega smo izdali še razne podpore za strokovni tisk, obrtnikom in za vzdrževanje poslovalnice Zavoda PO v Mariboru 7.700 Din, skupaj torej v prvih treh mesecih Din 30.567.	<	|
Podatki, ki jih je zbrala zbornica o obrtnem nadaljevalnem šolstvu, kažejo, da smo imeli lani 32 obrtnih nadaljevalnih in 6 strokovnih nadaljevalnih šol ter 22 šolskih strokovnih tečajev. Te šole je obiskovalo 4660 učencev od 6800 vajencev. Poučevale so na teh šolah 403 učne moči. Stroški vzdrževanja so znašali okroglo 1,600.000 dinarjev. Zbornica je prispevala 100.000 Din, v učnih pdipomočkih in knjigah pa
54.000 Din, skupaj 154.000 Din; združenja
65.000 Din, starši vajencev 380.000 Din, ostalo pa občine in banovina. Honorarji učiteljstva in vodstva so znašali 1,350.000 Din, a za učila se je izdalo 170.000 Din. Napredek tega šolstva bo mogoč le, ako se bodo šole opremile s primernimi in zadostnimi učili, pouk sam pa prilagodil strokovnim potrebam. V večjih mestih, zlasti v Ljubljani pa se bo moralo zgraditi posebno šolsko poslopje z delavnicami, kar bi bilo mogoče le z državno pomočjo.
Zbornica je pričela z zbiranjem obsežnega gradiva o obrtniških združenjih. Redne letne skupščine je imelo v teku letošnjega leta od 168 združenj 134. Zbornica se je udeležila po svojih delegatih 123 skupščin. Po obvestilu kr. banske uprave se bodo volitve v okrožne odbore izvedle, čim izvrše komisarji potrebne priprave.
V okviru obrtnega odseka se je vršilo več važnih anket, med temi anketa gradbenih strok glede pravic graditeljev do licitacij talnih zgradb, sestanek zaradi vprašanja obrtnih vajencev in obrtno-nadaljevalnega šolstva, zaradi rentnega zavarovanja de-Ivcev in zaradi vprašanja minimalnih mezd in kolektivnih pogodb v obrtniških strokah.
Poročilo o računskem zaključku Zbornice za leto 1936. je v imenu zborničnega nadzorstvenega odbora podal zbornični svetnik dr. Ciril Pavlin. Zbornica je imela lani 3,364 000 Din dohodkov in 3,435.000 Din izdatkov, tako da je znašal primanjkljaj 71.000 Din. Zaradi tega se je blagajniški ostanek skrčil od 436.000 Din v začetku leta na 365.000 Din cb koncu leta.
Debata glede Zavoda za PO
Obširna in dolgotrajna debata se je razvila v zvezi z novim načrtom poslovnika Zavoda za pospeševanje obrti odnosno glede upravljanja tega zavoda. O vsebini novega poslovnika je poročal podpredsednik Ivan Ogrin. V odboru, ki je imel nalogo sestaviti novi poslovnik, ni prišlo do soglasja glede upravljanja tega zavoda. Skupina g. Ogrina je zahtevala, da se uprava tega zavoda v celoti prepusti obrtnemu odseku, in sicer tako, da bi širšo upravo tvorili vsi člani obrtnega odseka ter po en član ostalih treh odsekov, toda le s posvetovalnim glasom. Ožji odbor pa bi tvorilo 6 članov, ki bi jih volil obrtni odsek iz svoje sredine (doslej je imel obrtni odsek v upravi 6 članov, ostali odseki pa vsak po 2 člana).
Zbornični svetnik g. Smerkolj je v imenu trgovskega odseka izjavil, da ta odsek odklanja udeležbo v upravi zgolj s posvetovalnim glasom in zahteva v širšem odboru 2 člana, v ožjem pa enega. V imenu gostinskega odseka je zbornični podpredsednik g Majcen izjavil, da se v teku proračunskega leta ne bi smel spreminjati poslovnik, ki je bil veljaven v času, ko se je sestavil proračun. Ge pa hoče obrtni odsek sam upravljati zavod, tedaj gostinski odsek ne more dati prispevka 15.000 Din. Najbolje pa bi bilo, da bi se zadeva odložila do prihodnje seje.
Zbornični svetnik g. Rebek pravi, da tudi v obrtnem odseku ni prišlo do popolnega soglasja glede ureditve poslovnika. Ne more se strinjati s tem, da bi mogel postati Zavod nekak dispozicijski fond samo nekaterih. Zato je mnenja, da ostane Zavod institucija vse zbornice. Zavrniti mora očitek, da bi s tem svojim stališčem nasprotoval avtonomiji obrtnega odseka. Ta ima itak znatne zneske, s katerimi čisto prosto razpolaga. Zavod pa naj bo institucija vse zbornice in zato naj tudi vsi odseki v njem sodelujejo, zlasti če je Zavod last skupne zbornice, ki se finansira tudi iz skupnih sredstev. Predlaga, da se sklepanje o načrtu odloži do prihodnje seje, med tem pa se naj najde rešitev za soglasen sprejem načrta. Industrijski odsek tudi ni interesiran, da bi dobil zastopstvo v upravi s posvetovalnim glasom.
Razvila se je o tem vprašanju dolgotrajna debata, v katero so posegli zbornični svetniki gg. Rebek, Iglič, Kavka, Kavčič, Fazarinc, Cukala, Šimenc, Ambrožič, Midorfer, Senčar, Vidmar in Belcijan.
Zbor. svetniki dr. Rekar, Iglič, Kavčič, Ambrožič in Senčar so prvotno za odložitev načrta novega poslovnika. Zavod je določen za vse obrti, sicer bi se moral spre- p
jeti šele z novim proračunom. Iz izjav raznih odsekov je bilo torej razvidno, da noben odsek noče posegati v pravice obrtnikov, ki bodo slej kot prej ostale nedotaknjene. Gre tu le za agitacijo, ki se širi po deželi, da sta dve vrsti obrtnikov. Med nami obrtniki ni bilo sicer nikoli nasprotij, da se ne bi mogli sporazumeti sami. Po tej izjavi, ki jo je podal g. Rebek, je dobil g, Ogrin kot preds. odseka zaključno besedo. Izjavil je, da ne obstaja nikaka namera, da bi postal Zavod kak dispozicijski fond in da želi lojalnega sodelovanja. Načrt novega poslovnika pa je potreben, ker dejansko Zavod PO nima nobenega poslovnika. Zato predlaga, da se načrt v celoti sprejme. Po kratkem odmoru je bil res v najlepšem soglasju sprejet prvotni predlog.
Trgovinski, industrijski in gostinski odsek pristanejo na to, da se zavod prepusti v upravo obrtnemu odseku, toda pod pogojem, da pridejo v ožji odbor poleg treh pristašev skupine g. Ogrina gg. Rebek, Bureš in Midorfer. Ker bo s tem Zavod za pospeševanje obrti le institucija obrtnega odseka, ne morejo ostali trije odseki več prispevati za ta zavod po 15.000 Din. Ta režim naj velja do konca leta 1937. V imenu industrijskega odseka je podpredsednik g. Rihard Skubec izjavil, da industrijski odsek prepušča teh 15.000 Din obrtnemu odseku.
Minimalne mezde
Obširno poročilo o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah je podal zb. sv. g. Krejči. Uredba o minimalnih mezdah, ki je 14. t. m. stopila v veljavo, je velikega pomena za naše gospodarstvo. Uredba daje banu pravico, da minimalne mezde predpiše v okviru uredbe po zaslišanju delavskih in delodajalskih organizacij. Zbornica je že prejela od bana dravske banovine poziv, da pošlje v roku 8 dni svoje predloge in svoja mišljenja o višini minimalnih mezd, po možnosti za vse gospodarske stroke in ločeno za kvalificirane in nekvalificirane delavce ter za mladostne delavce, kakor tudi glede nagrad v akordnem delu. S tem pozivom bana je zbornica postavljena pred novo veliko in odgovorno delo. Osemdnevni rok je za to delo mnogo prekratek, ker Zbornica nima zbranega tozadevnega gradiva. Zato je treba takoj ustanoviti poseben socialno političen odbor, ki bo razpravljal o teh vprašanjih in bo vzdrževal stalne stike s stanovskimi organizacijami. Ta odbor bo zbiral in urejeval potrebno gradivo ter bo vsak čas na razpolago, da se udeleži razprav, ki bodo potrebne, da se komplicirano vprašanje minimalnih mezd pravilno izvede.
Starostno zavarovanje
Zb. sv. g. Josip Rebek je podal zanimivo poročilo o razširjenju socialnega zavarovanja delavstva za slučaj starosti, onemoglosti in smrti, ki se bo pričelo izvajati 1. septembra. To starostno zavarovanje je bilo uzakonjeno že pred 15 leti, pa se je njegova izvedba odgodila. Trgovsko-industrijske zbornice so lani v novembru na skupni konferenci v Banja Luki razpravljale o tem vprašanju in so ugotovile, da je stanje gospodarstva tako, da ne more prenesti novih bremen. Zato naj bi se s korenito revizijo zakona, z reorganizacijo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter z racionalnejšo uporabo razpoložljivih sredstev omogočilo, da se nove panoge zavarovanja uvedejo brez novih prispevkov.
Minister za socialno politiko je v svoji izjavi poudaril, da bo uvedba starostnega zavarovanja razbremenila bolniško zavarovanje, kar pa se bo seveda pokazalo šele po letih, ko bodo potekle karenčne dobe, kajti zavarovani delavci bodo imeli pravico do invalidske rente šele po 4 letih zavarovanja, do starostne rente pa po 10 letih in pri starosti preko 70 let. Nadalje je poudaril minister, da se bodo z uvedbo starostnega zavarovanja zmanjšali upravni stroški za socialno zavarovanje in da bo podvrgel reviziji vse uradno poslovanje ustanov za delavsko zavarovanje, da se zmanjšajo izdatki in da se po možnosti nekaj zmanjša prispevek za bolniško zavarovanje.
Uvedba starostnega zavarovanja bo v naši državi povzročila povečanje socialnih dajatev za preko 100 milijonov, v Sloveniji pa za 22 milijonov din. Ne moremo se ubraniti vtisa, da ima uvedba novih panog socialnega zavarovanja v znatni meri služiti predvsem sanaciji obstoječih panog zavarovanja. Zakon govori o rentnem zavarovanju delavcev v 10. poglavju v §§ 64-84. Gradivo tu ni podrobno obdelano, kar bo v praksi povzročilo mnogo težav. Pokojnine so odmerjene enotno, ne glede na trajanje zavarovanja. Obžalovati je, da glede izvedbe starostnega zavarovanja niso bile konzultirane organizacije delodajalcev. Glede razširjenja tega zavarovanja je zbornica vedno zastopala stališče pokrajinske avtonomije in je bila vedno proti centralizaciji, sedaj pa vidimo, da centralizacija zmaguje na vsej črti, tudi v administrativnem oziru, kjer nikakor ni umestna, niti potrebna. Tudi pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev je z razširjenjem rentnega zavarovanja postavljeno pred novo situacijo,
Najmoderneje urejena lekarna Dr. G. PICCOLI Ljubljana, nasproti »Nebotičnika« Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specijalitet. Oddaja zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča malinovec, pristen, naraven na malo in veliko.
zlasti v pogledu razširjenja na vso državo. Treba je tudi določiti razmerje med Pokojninskim zavodom za nameščence in | Suzorjem, ker ni dvoma, da se bo pokojninsko zavarovanje razširilo tudi na trgovske pomočnike, ki bodo od 1. septembra zavezani delavskemu rentnemu zavarovanju.
Zbornica je soglasno sprejela predlog referenta, da se naprosita ministra za trgovino in za socialno politiko, naj se čim prej izvede reorganizacija obstoječega zavarovanja zaradi uvedbe racionalne štednje, ki naj omogoči zmanjšanje bremena za rentno zavarovanje. Z dodatno uredbo naj se ohranijo pridobljene pravice trgovskim in obrtniškim pomočnikom, če po končani učni dobi prično samostojno izvrševati obrt.
Predlog zb. sv. g. Rebeka je bil soglasno sprejet z dodatnim predlogom obrtnega odseka glede varovanja prispevkov 1 onih zavarovancev, ki preidejo k samostojnem izvrševanju obrti ali pa v službene poklice, ki so podvrženi zavarovanju pri Pokojninskem zavodu. V tej zvezi naj se izvrši novelizacija zakona o zavarovanju delavcev in naj se istočasno izda tudi dolgo pričakovana uredba o zavarovanju obrtništva v smislu obrtnega zakona na podlagi čim širše samostojnosti poedinih zavarovalnih institucii.
O važnem vprašanju udeležbe naše banovine na skupnih banovinskih trošarinah in na prometnem davku je poročal zb. sv. g. Milko Senčar. V naši davčni zakonodaji se vedno bolj uveljavljajo skupne banovinske trošarine in smo v novem finančnem zakonu dobili celo vrsto novih takih trošarin, ki občutno obremenjujejo gospodarstvo. Sedaj obsega tarifa za te trošarine že 29 postavk in je obremenjeno najrazličnejše blago (kolonialno, obleka in obutev, pa tudi industrijske surovine). Na podlagi pooblastila finančnega zakona za 1. 1927/ 1928. je ministrski svet prenesel določene upravne posle na oblastne samouprave in obenem določil oblastnim samoupravam kredite za izvrševanje teh poslov. Sedaj so ti posli ostali banovinskim samoupravam, dasi so dotacije iz državnih sredstev že zdavnaj izostale. Tako je država oddala del poslov banovinam, obdržala pa je dohodke, ki odpadejo na odstopljene posle.
Koliko se pobere pri nas skupnih banovinskih trošarin, ni mogoče ugotoviti, ker vodi evidenco edino Državna hipotekarna banka. Dravska banovina je dobila od 1. aprila 1936 do 31. januarja 1937 od teh trošarin delež v višini 4.15 milijona Din (po proračunu bi morala dobiti za vse leto 5.58 milijona Din). Ali je ta znesek pravilen, se docela odteguje kontroli, ker dobiva banska uprava nakazila le v zneskih brez navedbe, koliko je bilo vse trošarine pobrano in kako se je dohodek razdelil na banovine. Strokovnjaki cenijo, da se je že dozdaj pobralo na tej trošarini v naši banovini okrog 12 milijonov. Ker smo dobili le nekaj nad 4 milijone, prispeva torej dravska banovina za druge banovine iz tega naslova skoro 8 milijonov. Po uvedbi novih skupnih trošarin se utegne donos podvojiti ali celo potrojiti, zato tem bolj občutimo krivico, ki se nam godi z razdelitvijo skupnih banovinskih trošarin. Razdelitev po številu prebivalstva je vsekakor krivična, še krivičnejša pa je razdelitev davka na poslovni promet. Banovine imajo pravico na delež pri davku na poslovni promet, ki znaša 18% od pobranih zneskov do vsote 100 milijonov Din. Od teh 100 milijonov pa dobe dravska, savska in dunavska banovina z Beogradom skupaj le 20%, ostale banovine pa 80%.
Do kakšnih nesorazmerij prihajamo pri tej razdelitvi, nam kaže primer zetske banovine, ki ima pri skupnih dohodkih 45.7 milijona Din delež na skupnem prometnem davku v višini 21.8 milijona Din, dočim dobi dravska banovina pri skupnih dohodkih proračuna v višini 97.6 milijona Din iz fonda prometnega davka komaj 2.9 milijona Din. Te številke same najbolj kažejo, kakšna krivica se godi dravski banovini. V Sloveniji so davčne uprave odpremile Državni hipotekarni banki od 1. aprila 1936. do konca marca t. 1. 14 milijonov Din, poleg tega so carinarnice odpremile kakih 10 milijonov Din. Tako je samo dravska banovina vplačala v banovinski fond okrog 24 milijonov, prejela pa je na tem deležu od 1. aprila 1936. do konca januarja t. 1. samo 1.9 milijona Din. Četudi bi dosegli za celo proračunsko leto predvideni znesek 2.9 milijona Din, ne bi bil ta znesek v nikakem razmerju z zneskom, ki ga naša banovina plača v fond. •
Res je, da gre del produkcije naše banovine v druge banovine in se tam konsu-mira, vendar pa ta delež nikakor ni tako izdaten, ker naša banovina sama konsu-mira velik del svoje produkcije. Zato naj bi se polovica deleža na prometnem davku, ki ga poberejo naše davčne uprave, preod-kazal banski upravi, druga polovica pa naj bi se skupaj z zneskom, ki ga poberejo carinarnice, razdelila na vse banovine. Upošteva naj se pri tem težaven gospodarski položaj v naši banovini, zlasti pa okolnost, da se je v drugih banovinah lani narodni dohodek dvignil, v naši banovini pa je po podatkih banske uprave nazadoval za okrog pol milijarde. Krivična razdelitev dohodkov iz skupnih banovinskih fondov je povzročila, da mora dravska banovina pobirati najvišje doklade v naši državi in vrhu tega obremenjevati prebivalstvo b samostojnimi davščinami mnogo bolj nego v drugih banovinah. Izvajanja g. Milka Senčarja so bila sprejeta z živahnim pritrjevanjem.
Zbornični svetniki, člani Zveze obrtnih društev so predložiil nato zbornici vrsto važnih predlogov v pogledu obrtne zaščite. Radi pomanjkanja prostora priobčimo preostalo gradivo iz zbornične seje v prihodnji številki.
Najnovejši gospodarski in stanovski vestnik
X V zadnji številki je pomotoma izostalo pri poročilu Zveze ime g. Semeniča Antona, ključavničarskega mojstra v Ljutomeru, ki je izvoljen v širšo upravo Zveze.
X Reklamacijski odbor v Ljubljani je dovršil svoje zasedanje. Za Ljubljano je obravnaval 270 slučajev ter znižal davčno odmero za 950.000 Din, zS(sreze: Ljubljana okol. 101 sluč. za znesek 372.000 Din; za Vrhniko 15 slučajev 7.600 Din; Višnja gora 4 slučaje za 10.570 Din; Logatec 6 slučajev, za 4.800 Din; Litija 24 slučajev za 62.100; Škofja Loka 37 sluč. za 43.200; Kamnik 134 sluč. za 607.086 Din; Kranj 123 slučajev za 226.450 in za Radovljico 108 slučajev za 219.400 Din.
X Slov. obrtno društvo v Mariboru bo priredilo tudi letos obrtniški sejem in poziva obrtnike, da se prijavijo.
X Zveza obrtnih društev Dravske banovine je prejela:	Spoštovani gospodine.
Po nalogu Nj. kraljevskog VisoCanstva kneza Namestnika čast mi je izjavili za-hvalnost na rodoljubnim željama i izrazi-ma odanosti, podnesenim Nj. Vel. kralju i Kraljevskom domu sa godišnje skupšti-ne Saveza obrtnih društava Dravske banovine u Ljutomeru. — Ministar dvora, Milan Antič, s. r.
Po naročilu gospoda ministra mi je čast izreči Vam njegovo najlepšo zahvalo za pozdrave, ki ste mu jih poslali z manifestacije obrtništva v Ljutomeru. Z odličnim spoštovanjem -— Tajnik kabineta ministrstva za notranje zadeve Kraljevine Jugoslavije.
Za pozdrave poslane z manifestacije obrtništva v Ljutomeru se Vam gospod ban najlepše zahvaljuje. Z odličnim spoštovanjem — Sekretar bana Kovačič 1. r.
Službeni list
z dne- 14. aprila t. 1. prinaša: Razglas o proračunu mestne občine mariborske za tekoče leto. — Razglas o proračunu mestne občine ptujske za proračunsko leto 1937/1938.
z dne 17. aprila t. 1.: Finančni zakon za 1. 1937/1938.
z dne 21. aprila t. 1.: Pravilnik k določbam fin. zak. za leto 1937/1938 o davku na poslovni promet in o izpremembah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona o davku na posl. promet. — Izpre-memba navodil za odmero družbenega davka. — Odločba o izvozu kož proti pla-
čilu s prostimi devizami. —- Razglase o proračunu mestne občine celjske za leto 1937/1938 itd.
z dn© 24. aprila t. 1. prinaša: Pravilnik o načinu pobiranja skupnih ban. trošarin. — Pravilnik k določbam fin. zakona za 1. 1937/1938. Podaljšanje roka za prijavo kozmet. preparatov. — Objava o uporabljanju izraza »Ljudska šola«. — Razpis
I.	lic. za izd. železobet. mostu preko Hudinje. — Lic. za regulacijo Mure. — Lic. za stavbna obrtniška dela na Studencu pri Ljubljani.
X Komanda Mor n. kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. V. ponudbe za dobavo
10.000	kom. letnih in 2.500 komadov zimskih mornarskih maj in 15.000 parov bombažnih nogavic. Pri ek. od gen. dir. drž. žel. v Beogradu se vrše of. lic. dne 12. V usnjenih jermenov, 13. V. jermenov in gurt za vagonska okna, dne 19. V. elektr. inst. materijala.
X »Otrok v šolski dobi« nova knjiga izpod peresa otroškega zdravnika dr. B. Dragaša je izšla. Vsebuje 230 strani, obravnava v lahkih in dostopnih besedah razvoj, zdravstvo, vzgojo in nego otrok do 15. leta. Poglavje o spolnih vprašanjih j« obdelano obširno in zelo previdno. — Vele-važna knjiga se dobiva v vseh knjigarnah.
X Združenje krojačev in krojačic v Celju je izdalo v samozaložbi (po sestavku Seliška L., krojača v Celju) delavno časovni cenik civilnega dela, moške krojaške obrti za Slovenijo. K aktualnemu vprašanju se še povrnemo, ker je na dnevnem redu tudi določitev minimalnih mezd v krojaški stroki.
X V zadnji številki »Rekarja« piše slovenski pekovski mojster o razmerah slov. pekov, obrti. Konzum stalno pada, združenja so že marsikaj poskusila, toda vse zaman, vsak dela po svoji glavi brez enotnosti in smotrnega načrta. Nekoč je pek zaslužil največ pri drobnem pecivu. Danes se žemelj in ostalega peciva ne peče več. Clankar pravi: Cena moki je cca 3 Din; iz kg moke pride 16 žemelj, kar da 8 Din za kg kruha. Odslej naj bi se peki zavzeli za sledečo kalkulacijo: žemlje naj bi bile po 25 par in mesto 6.5 dkg, samo 4.5—6 dkg teže, kar bi dalo še vedno 5 Din za kg kruha. Promet bi se na ta način povečal posebno v gostilniški obrti in odstotek zaslužka bi narastel. Z ozirom na slabe cene ostalega peciva bi pek največ zaslužil z žemljami.
IŠČEMO POVERJENIKE ZA POSAMEZNE KRAJE. PRIJAVIJO NAJ SE PRI UPRAVNI USTA OSEBNO AU PISMENO!
Razdolžitev kmeta-obrtmka
V smislu toč. č. odst. 6. čl. 2. Uredbe ‘O likvidaciji kmetskih dolgov je smatrati po odst. 6. za kmete po tej uredbi tudi osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva tudi s posli vaškega obrtnika, če izvirajo njihovi obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva. Na ta slučaj opozarjamo obrtnike-kmete, ki bi jim upniki ne hoteli priznati razdolžitve. Ker je v večini teh primerov dolžnik pavšaliran obrtnik, je treba smatrati za merodajen njegov položaj na dan, ko je dobila ta uredba svojo veljavnost in ko se je zadolžil. Ker pavšal pri mnogih obrtnikih v napovedanem času ni bil pravično odmerjen z ozirom na njegovo davčno osnovo, ker je ravno v tem času mnogim obrtnikom padel zaslužek na minimum, zato imajo obrtniki pravico pritožbe in bo sodišče v vseh instancah moralo prignati tudi takemu podeželskemu obrtniku zaščito v smislu citirane uredbe, zoper katero v smislu čl. 54. Uredbe o Ukv. kmetskih dolgov ni rekurza.
Novelizacija obrtnega zakona
Obrtni zakon je bil sprejet v začetku sedanje gospodarske krize. Ali so, oni, ki 30 ga sestavljali znali, da bo večina njegovih določil ostala mrtva črka na papirju.
Brez dvoma je bila potreba novega obrtnega zakona z ozirom na nove razmere, ki so nastale po osvobojenju nujna. Nagla odcepitev od prejšnjih zakonov in novi načrti, ki so navdajali naše gospodarstvo ob osvobojenju so nam diktirali •načelno, da se zakon z 1. 1884 čimpreje razveljavi, žal se je izkazal tudi novi zak., ki je bil sprejet 1. 1931 tik pred začetkom splošne gospodarske krize in tik-pred volitvami v Narodno skupščino kot pomanjkljiv! Tedanji minister trgovine in industrije g. Jurij Demetrovič si je mnogo prizadeval, da doseže izboljšanje z novim obrtnim zakonom. Tako zelo si je prizadeval, da se osnutek novega zakona ni niti predložil na vpogled onim, ki so najbolj poklicni, da ga vpoštevajo. Kljub temu se je pela slava tedanjemu obrtniškemu dobrotniku. Toda nihče ni tedaj mislil, da se bo kasneje stotisočev obrtnikov in gospodarstvenikov znašlo v novem kaosu. Nihče ni pomislil ali bo kedaj kako določilo obrtnega zakona izvedeno, in da jih bo 95% nerealiziranih. Ali moremo v teh razmerah sploh pričakovati, da se bo tekom nadaljnih 50 let obrtni zakon v celoti izvedel. Pač, toda verjetno je, da bo vse doslej zbrano gradivo do tedaj ostalo brezpredmetno, kajti do tega časa bo že treba misliti na nov obrtni zakon.
Vprašujemo se ali se je tedaj ko se je pisalo o. z. sploh upoštevalo kakšne prilike utegnejo nastati.
Ker je sedanji obrtni zakon v veljavi pozivamo one, ki so prevzeli nasledstvo težke dolžnosti, da ta zakon preko svojih organov v celoti izvajajo. Ako ne morejo tedaj naj to jasno povedo da si bomo sami zaščitili svoje obrtniške pravice. Zahtevamo popolno zaščito obrtniških gospodarskih interesov, ako se to ne bo moglo zgoditi v krogih, v katerih pričakujemo tedaj bo ta zaščita morala izhajati iz nas samih.	Z. M. V.
Problem Bat’a mora na dnevni red
Preteklo jo že eno leto odkar je sklicalo ministrstvo trgovine in industrije anketo o vprašanju Batfe. Kljub temu, da so delegati čevljarske stroke dokumentaTično dokazali pred najkompetentnejšim forumom težki položaj domače čevljarske obrti Ha njegove vzroke, se do danes ni ni-česair ukrenilo. Tedaj so bile iznesene dovolj težke obtožbe proti tujemu kapitalu »Bate«, ki so (bile povrh , še tiskane v po-seTmi knjigi. Bat’a je imel zadostno priliko, da ovrže a tožbo razne dokaze o »koristi svoje sllužbe, ki jo vrši V prid narodu«, toda ni imel toliko poguma, da toži. Kjer je doslej tožil je izgubil. To se je zgodilo v Beogradu, ko je tožil list »Zanatlijo« im ▼ Zagrebu, ko je tožil uglednega predstavnika obrtništva.
Medtem ko obrtništvo s trepetoma gleda v bodočnost, je Bat’a v enem letu odprl preko ioo novih prodajalnic ter povečal produkcijo. Smatramo za zadnji trenutek, da se gospodarske organizacije zganejo. Osofbjto naj se naše gospodarske Zbornice skupno z obrtnimi združenji bolj zanimajo
usodo naše čevljarske obrti. Zlasti) Združenja so poklicana, da so stalno v borbi Proti industrijalizaciji oblačilnih strok ter
be, da pride v interesu svojih težko ogroženih članov vprašanje Bate ponovno na dnevni red.
Naša pravna vprašanja:
POSLOVODJA V KERAMIČNI OBRTI
Pečarsko-keramična stroka ne zahteva samo znatne spretnosti in izvežbanosti pri izdelovanju delov iz katerih se sestavljajo peči, odnosno pri izdelovanju raznih keramičnih predmetov, temveč tudi znanja konstruktivne narave, ki je potrebno pri postavljanju peči ter vstavljanju in montiranju raznih keramičnih izdelkov na stene, peči in slično. Zlasti velja to za pečarsko-keramična dela večjega obsega, ki prihajajo v poštev pri zgradbah in instalacijah obrtno-industrijskih naprav. V tem pogledu se važnost in težavnost izvrševanja pečarsko-keramičnega obrta znatno približuje kompliciranosti in odgovornosti n. pr. zidarskega obrta. Zato smatra zbornica, da bi bilo analogno potrebno tudi pri pečarsko-keramični stroki predpisati za vdovo obrtnika pečarsko-keramične stroke, da mora prijaviti usposobljenega poslovodjo, ako hoče nadaljevati obrt po svojem možu. Zbornica je zato sporazumna s stališčem Zanatske komore v Zagrebu" da se predlaga ministrstvu trgovine in industrije izpopolnitev pravilnika k § 14 odst. 3 zakona o obrtih tako, da se med tam naštete stroke uvrsti tudi pečarsko-kera-mični obrt iz točke 2 § 23 Z. o. o.
Pri tej priliki pa zbornica izrecno poudarja, da tega ne bi bilo potrebno uvesti tudi za lončarsko stroko, ki je sorazmerno primitivnejša in za obvezno postavitev poslovodje v lončarski stroki ne bi bilo utemeljenih razlogov.
DELOKROG STEKLARJEV
Izdelavo železne konstrukcije in v zvezi s tem tudi vsega, kar je potrebno za pritrditev stekla s kovinskimi deli, n. pr. izdelava vijakov in naprava luknjic z ovoji, je smatrati za delo ključavničarskega mojstra. Priprava stekla je izključno steklarsko delo. Pritrditev stekla z vijaki na konstrukcijo z že izdelanimi vijaki lahko izvrši tildi ključavničarski obrtnik, ki je izdelal konstrukcije. Vendar pa ključavničarski obrtniki sami na tem niso interesi-rani, ker je zvezano pritrjevanje stekla z izdelanimi vijaki s precejšno nevarnostjo poškodbe stekla, ki je dragoceno in ga ključavničarski mojster že iz tega razloga rajši prepušča steklarju. Gotovo pa je, da pritrjevanje stekla s kitom spada v izključni delokrog steklarskega mojstra.
Mehanik bi smel na analogen način, kakor ključavničar, pritrditi steklo le, ako gre za konstrukcijo, ki bi spadala v meha-niško stroko.
KROJAČI NARODNIH NOS
Pod izrazom krojači narodnih noš smatramo takozvane terzije ali abadžije. To so osebe, ki se bavijo z izdelovanjem narodne noše n. pr. črnogorske, šumadinske ali gorenjske. Krojači, ki izdelujejo obleke za podeželje, ki so priprostejše kot mestne, ne spadajo med krojače narodnih noš. Pri mojstrskem izpitu se ozira na take kandidate le v toliko, da se od njih zahteva ono, kar odgovarja poprečju dobrega krojaškega mojstra na deželi.
RAZMEJITEV OBSEGA PRAVIC KLEPARJEV IN KROVCEV TER DELOKROG KLEPARJEV V SPLOŠNEM
Na podlagi izjav smatra zbornica, da spada v delokrog krovskih mojstrov vse delo na strehi z opeko, škriljem, etemitom in sličnim gradivom, v delokrog kleparskih mojstrov že na podlagi pooblastila za kleparski obrt pa pokrivanje streh s pločevino ter lesnim cementom.
Svojo izjavo opira zbornica med drugim na to, da je bil delokrog krovcev že v prejšnjem obrtnem redu in po starem običaju opredeljen tako, kakor gori naznačeno ter da tudi novi obrtni zakon ta delokrog izrecno označuje v § 23. t. 72. Kleparski mojstri so upravičeni do pokrivanja s pločevino že iz razloga, ker tako delo tvori bistveni del njegovega obrta (stavbni kleparji) ter se izvršuje tudi z orodjem in tehniko, ki je lastna kleparjem. Z lesnim cementom so pokrivali strehe kleparji že na podlagi ustaljenega običaja in jim te pravice ne bi bilo jemati kljub določbam § 23. t. 72 ob. z.
Dalje bi po obstoječem običaju kleparskemu obrtniku ne bilo braniti, da po naročilu kovinarskih obrtnikov od časa do časa avtogensko zavare predmete, ki spadajo v njihovo in ne kleparsko stroko. Ne bi pa bil upravičen variti za druge stranke predmete, ki ne spadajo v delokrog kleparja.
Izdelovanje železne podloge (futeralov) za vodne kotliče spada v delokrog kleparja, ako pločevina ni debelejša od 1 mm. V tem primeru, kakor tudi če je pločevina debelejša od l mm, pa spada to delo v delokrog ključavničarja.
BRIVSKO-FRIZERSKA OBRT IN IZLOČITEV OBČIN ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN KRANJSKA GORA
Z odredbo z dne 26. 1. 1937 vm No. 4312/3-1936, objavljeno v Službenem listu z dne 30. 1. 1937 9. kos, je gospod ban dravske banovine na podstavi čl. 5 ministrske uredbe z dne 30. aprila o izpremembah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov
Zbornica za TOI poroča
in na predlog Zbornice TOI v Ljubljani ter strokovnih združenj odredil, da se obrta brivcev in frizerjev izločita iz točke 58 v § 23 obrt. zak. kot istovrstna in istotam spremenita v sorodna obrta za območje občin Ljubljana, št. Vid, Kranj, Bled, Jesenice, Kamnik, Novo mesto, Celje, Rog. Slatina, Maribor in Ptuj. Pri tej odredbi pa se niso vpoštevale sledeče občine in sicer: Škofja Loka, Tržič in Kranjska gora, katere je istotako smatrati za letoviške kraje, kakor zgoraj navedene občine. Ker je iz tujskoprometnih razlogov umestno, da se v navedenih krajih izvede ločitev brivske in frizerske stroke v dva posebna in sorodna obrta, je naprošena kr. banska uprava, da ugodi gornjemu predlogu.
31. občni zbor Obrt. društva v Ljubljani
V soboto 24. aprila je imelo Obrtniško društvo v Ljubljani svoj redni letni občni zbor v restavracijskih prostorih Zvezde. Uvodoma je predsednik pozdravil navzoče člane, g. dr. Pretnarja, tajnika ZTOI in zastopnike tiska. Nato je v izbranih besedah pojasnil splošne smernice društvenega delovanja, povdarjajoč zlasti potrebo večjega družabnega kontakta med članstvom. Likvidacija Vajenskega doma je v zadnjem času najusodnejši dogodek, ki je med ostalimi v živo zadel društvene interese. Društvo si bo moralo poiskati drugega izhoda, da si zagotovi nemoteno skrb za svoj naraščaj. Predsednik se je dalje obrnil na one, ki so dolžni podpirati obrt z naročili in ta naročila tudi redno plačevati. Vsebinsko izčrpno tajniško poročilo je podal g. špeletič, ki je navajal vsestransko delo, izvedeno ne samo v korist svojega članstva, nego tudi za vse ljubljansko obrtništvo. Najvažnejšo skrb je društvo posvečalo davčni in splošni zaščiti obrtništva. Svojim revnim članom, v mnogih slučajih tudi obrtnikom nečlanom je priskočilo z gmotnimi podporami na pomoč. S skladom Josipa Turka ustanovljenem v spomin blagopokojnega častnega predsednika bo društvo še bolj izpopolnilo svojo socialno skrbstvo. Obračun in proračun blagajne je podal g. Urbas Miroslav. V debati se je oglasil g. Iglič, ki je grajal razdvajanje naših obrtniških vrst radi političnih interesov. Opozarjal je, da obrtništvo ne naseda raznim vabam političnih pretendentov, ki trgajo obrtništvo v razne frakcije tn jih zavajajo na politična pota. Obstoja naj ena organizacija za nepristransko zaščito obrtniških interesov, vse drugo ne more imeti trajne vrednosti in ne pomena. V imenu nadzorstva je poročal g. Breceljnik ter predlagal odboru ab-solutorij, ki je bil tudi soglasno sprejet. Sledile so volitve odbora. Izvoljena je bila sledeča sestava odbora: Josip Rebek je ponovno soglasno izvoljen za predsednika, v odboru so gg.: Bat jel, Urbas, Iglič, špeletič, Bricelj Ivan, Fajfar, Bajc, Hib-šer, Jeras, Lombar, Mežnaršič, Krapež, Jereb, Primožič, Rogelj, šifrer, Jelovšek in Tušar; kot pregledovalca računov pa gg. Breceljnik in Turk.
Za predsednika razsodišča je izvoljen g. Engelbert Franchetti; naknadno se bo še odbor izpopolnil tako, da pride od vsake stroke -še po en član v upravo. Sledili so predlogi, ki so bili enoglasno sprejeti: ustanovi se hranilniški krožek (po vzorcu »čebelice«), ki naj po 3 letnih priložnostnih vlogah pomaga obrtniku s posojili iz najnujnejše stiske. Iglič predlaga prireditev jesenske modne revije in stalnih tedenskih družabnih sestankov. G. predsednik stavi v društveni program ustanovitev splošnega Obrtniškega doma v Ljubljani s sodelovanjem Mestne občine in Zbornice. Zbor je tudi sklenil, da napravi v pogledu širjenja našega stanovskega tiska korak naprej. Zato se bo odslej vsem članom društva pošiljal Vestnik za 20 Din letne naročnine.
Društvo se bo tudi v bodoče brigalo za Čim uspešnejšo zaščito in strokovno izobrazbo svojega članstva ter bo v ta namen posameznim zapostavljenim strokam posvečalo čim večjo pozornost.
*
Ptuj. Dne 24. aprila je imelo po dolgem odmoru naše obrtno društvo svoj letni občni zbor. Društvo je član Zveze obrtnih društev in šteje 59 članov. Vodstvo in delo društva leži večinoma na ramenih predsednika in zbor. svetnika g. Berliča, ki zlasti v občinskem svetu posveča svoje delo v korist obrtništva; ne zanemarja pa tudi drugod dolžnosti, da se izkaže vrednim naslova vestnega agilnega narodno-gospo-darskega delavca. Gosp. svetniku Berliču je prav gotovo zato bilo poverjeno nadaljnje vodstvo društva. Odbor društva pa obstoji iz skoraj samih starih izkušenih mož, ki mu bodo tudi odslej opora v borbi za interese obrtniškega stanu. Občnemu zboru je prisostvoval zbor. svetnik Zadravec, ki je v imenu Zveze pozdravil zbor, ter v enournem poročilu podal oris doseženih uspehov ter nalog, ki nas še čakajo v bodoč-
nosti. Govoreč o doseženem omiljenju davčnih bremen (pavšalizacije) je imenovani g. svetnik naglašal potrebo razširjanja pavšalizacije na obrtništvo, ki dela s Štirimi pomočniki in na strojni pogon ter utemeljeval svoje naziranje z dejstvom, da davčna bremena ne smejo biti ovira mehanizaciji in napredku rokodelstva. Predavatelj je v globoko zamišljenem poročilu podal tudi svoje naziranje o kreditni zaščiti, ki je žal še vedno na mrtvi točki, o vprašanju šušmarstva, ki ne sme trajno razjedati interesov legalnega obrtništva ter o vprašanju delavskega zavarovanja, ki je stopilo v stadij uresničenja — žal brez istočasne uredbe enakega zavarovanja za samostojno obrtništvo. Razmišljajoč o vprašanju naraščaja, o delu za pospeševanje obrti - v zvezi s tozadevno avtonomiza-cijo obrti, Zavoda za PO. o mojstrskih izpitih in o reformi združenj in okrožnih odborov je sprejel imenovani predavatelj mnogoštevilne sugestije za bodoče delo Zbornice. Posebno se je povdarjala potreba uvedbe posebne mojstrske izpitne komisije za sreze Ptuj, Ljutomer in Mursko Soboto, prav umestno pa se je tudi z gotove strani pudarjala potreba delne ukinitve Okrožnih odborov. Toplo priznanje se je izreklo Zbornici za uvedbo uradnih dne-vov, ki so pač v največji meri zasluga neumornega borca svetnika g. Senčarja.
Naj še končno omenim, da se je tudi na-glašala potreba znižanja mojstrskih izpitnih taks in uporaba istih za koristi obrtnega pospeševanja, odnosno povišek tozadevne dotacije.
OBRTNIŠKI POKOJNINSKI FOND KRALJEVINE JUGOSLAVIJE SI JE POSTAVIL DOM V BEOGRADU
Najstarejše in najbolje osnovano centralno zavarovanje jugoslovanskih obrtnikov je Obrtniški pokojninski fond v Beogradu. Pred kratkim si je fond postavil svoj dom. S tem si je zagotovil najboljše obrestova-nje vloženega kapitala, ki nese čistih 8.5 odstotkov mesto običajnih 4 odstotkov bančnih obresti. Ravnatelj tega zavoda g. K. Ačimovič smatra, da se bo delovanje fonda sedaj bolj razmahnilo in bo imela uprava pri tem boljše uspehe. Na zadnji skupščini je bil izvoljen v načelstvo ponovno g. Milojevič, mizarski mojster in g. Ristič v nadzorni odbor. Zveza obrtnih društev v Ljubljani je prevzela podzavaro-vanje na podlagi statutov tega renomira-nega pokojninskega zavoda ter šteje že lepo število obrtništva med svojim rednim članstvom. Res je danes obrtniku težko vplačevati redne prispevke, toda ne bi smeli iz lahkomiselnosti odlašati, da nas »bodo« zavarovali. Vsi stanovi bodo m starost preskrbljeni prej, predno se 1» obrtništvo zavedalo svoje odgovornosti, Id jo ima kot hranitelj svoje družine. Zapomnimo si, da čas beži in je bolje, da smo en dan preje zavarovani kot dan pozneje. Bodisi prisilno ali prostovoljno zavarovanje, saj m nobene razlike v dajatvah, kajti v vseh slučajih so premije iste.
Zveza obrtnih društev vabi obrtništvo, da se zanima za svoje zavarovanje pod okriljem tega zavoda, ki naj bo prvi predhodnik lastnega starostnega zavarovanja slovenskega obrtništva.
Naš Radio
Ljubljanska radijska postaja bo iz prijaznosti javljala našemu uredništvu radijski program za nadaljnjih 14 dni, tako da bomo lahko prinašali opozorila o oddaji programa, ki je priporočljiv za naše obrtnike. Poleg tega smo se obrnili na upravo ljubljanske radijske postaje s prošnjo, da se med programom od časa do časa uvrsti tudi program za radijske poslušalce - obrtnike, katerih gotovo ni malo v Sloveniji Prejeli smo odgovor s pozivom, da ae obrt-
ništvo samo izrazi s primernimi predlogi, kako naj se uvrsti med ostalim programom tudi posebna Obrtniška ura. Ker imajo obrtniki v drugih državah že davno uveden na ta način svoj radijski kotiček med ra.tijskim programom, bi bilo želeti, da se obrtništvo zaveda pomena našega radia kot uspešnega propagandnega sredstva. Prosimo tozadevnih predlogov.
RADIO ZANIMIVOSTI
2.	V.: 9.15 Otvoritev protituberkulozne-ga tedna. 17.00 Kmetijska ura. — 3. V.:
18.00	Zdravniška ura: sladkorna bolezen, 19.50 Protituberkulozna liga. —	5. V.:
18.40 Delavsko predavanje, 19.50 Protitu-berkulozno predavanje. —	6. V.: 17.00 Kmetijska ura, 19.50 Protituberkulozno predavanje. — 7. V.: 18.40 Francoščina. —-8. V.: 20.00 Zunanje politični pregled, 22.00 Potovanje v Prlekijo. — 9. V.: 17.00 Predavanje drž. bakter. zavoda, 19.50 Slovenska ura. —■ 10. V.: 18.00 Zdravniška ura,
18.40 Kulturna kronika. —	12. V.: 13.30
Kronanje (prenos iz Londona), 18.40 Slovenščina za Slovence. —•	14. V.: 18.00
Zdravstvene in stanovanjske razmere na vasi, 18.40 Francoščina, 19.50 Zanimivosti. — 15. V. Zunanje politični pregled.
Ves narod se mora boriti proti jetiki
Nezreli bi bili, ako bi smatrali, da vsako leto Protituberkulozni teden ni potreben, ali ako bi celo pokazali nevoljo in odklanjali sodelovanje pri prireditvah tega tedna. Jetika je tako resna in težka ljudska bolezen, da morajo biti problemi njenega zatiranja stalno na dnevnem redu; vedeti moramo, da je vse, kar v borbi proti tej ljudski kugi storimo, veliko in veliko premalo v razmerju z gospodarsko in socialno škodo, ki jo narodu in državi leto za letom povzroča. Narod, ki z dejanji ne pokaže, da je njegova notranja odporna in ustvarjajoča moč zgrajena na živi zavesti skupnih dolžnosti napram skupnim narodnim potrebam, ni narod v kulturnem in etičnem smislu besede. Jetika predstavlja vsenarodno nevarnost, okoli te osi so visoko nagromadena najtežja naša socialna vprašanja.
Protituberkulozni teden se vrši od 2. do 8. maja. Kaj pa hočemo doseči v tem tednu? Narod v njegovi celoti, do zadnjih bornih koč po rebrih, hočemo opozoriti na strahote te bolezni, dati hočemo ljudstvu o bolezni potreben pouk, oživeti smisel za samopomoč tudi v stvareh ljudskega zdravja in povedati, da je zdravje edino bogastvo.
SLAB ŠOLSKI USPEH NA NADALJEVALNIH ŠOLAH
Iz šolske statistike, ki jo objavlja strok, vod. šole za ženske in umetne obrti v Ljubljani, je razvidno, da so bili doseženi normalni uspehi samo v n. krojaškem in II. b razredu umetne obrti in v III. kroj. in čevlj. in m. umetne obrti. Uspehi v ostalih nižjih razredih pa so pod normalo, ker se cca 75% smatra za povprečno dober uspeh in kar je pod tem, za slab.
Vzroki za slab uspeh v navedenih razredih bodo raznovrstni, nemalo so tudi sedanje socijalne razmere temu krive in tudi običaj, da se vajenci rekrutirajo iz manj nadarjenih. Upraviteljstvo ni razen dveh primerov opazilo, da bi mojstri ovirali vajencem šolski pouk, ker v vseh izvestnih primerih velikih zamud se je izkazalo, da so bili vajenci sami krivi in da so hodili za šolo.
SLIKARJI V MESECU MAJU
že aprila je nastopila za slikarsko stroko nova delavnost, ki se v tem mesecu še stopnjuje tja do Binkošti. Ta mesec morajo biti namreč vse notranje preureditve stanovanj in lokalov gotove. Kdor se torej odloči za čiščenje stanovanja, pohištva, delavnice itd., tedaj se odloči skoro gotovo v tem mesecu. Obrtnike na to opozarjamo, da strankam priporočajo preureditve. Za fasadna dela je mesec maj najprimernejši, ker se barva lepše in trajnejše suši in se ne tvorijo mehurčki pod barvo. V tem mesecu si obrtnik pridobi marsikako novo stranko in ako ji ugodi, tedaj si jo zagotovi za stalno, črkoslikarji lahko v tem mesecu tudi dobijo marsikatero novo delo.
40-umi delavnik v raznih državah
se je izkazal kot neumesten, kajti z zmanjševanjem produkcije se je v Franciji zadnje čase dvignila na vseh tržiščih cena pol-fabrikatov in surovin, ki jo obrtnik najbolj občuti. Za obrtnika pa pomeni še drugo nevarnost. Delavci, ki so po en dan v tednu nezaposleni, iščejo zaposlenje izven obratov. Ni lepše prilike, kot da jo najdejo pri prijateljih in znancih in pri sosedih za majhno odškodnino. 40-urni delovnik torej pospešuje šušmarstvo. Obrtnik pa mora to šušmarstvo še plačevati. Belgijski obrtniki so nezadovoljni s 40-urnim delovnikom, ki naj bo samo nov povod nelojalne konkurence in šušmarstva.
Kako kaznujejo v Nemčiji šušmar j e
V Breslovu je bil nek 30-letni šušmar kaznovan na S mesečno ječo. šušmaril je
ZAŠČITNE BARVE PROTI RJI
Vsem industrijam, tovarnam, kov. obratom, pleskarjem i. t. d. priporočamo ZANESLJIVO SREDSTVO proti rji, pari, kislinam, vplivom vode itd.: BARVE znamke »SIAL«.
»SIAL« D. D. - BOROVNICA
Prodajno zastopstvo za Slovenijo
MILAN D. ČESNIK — Ljubljana, Slomškova 12.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN VZORCE.
v čevljarski stroki. Prevzemal je delo in ga oddajal brezposelnim čevljarskim pomočnikom. Skozi vse leto je popravil 300 parov čevljev.
STRAŠNE POSLEDICE ŠUŠMARSTVA
V Stolpu (Pomorjansko) je neki šušmar napeljal plin v svojo hišo. Kmalu nato je nastala eksplozija, ki je razrušila celo poslopje in zahtevala življenje 2 pomočnikov. Dotičnik je bil kovaški mojster in si je hotel prihraniti stroške za napeljavo.
•¥-
X Rumunski fin. zakon predvideva nov
državni kreditni institut za obrtnike.
X Nemški obrtniški svet je z novimi pripomočki podprl akcijo, da se čim več pomočnikov udeleži letošnjega pomočniškega potovanja doma in v inozemstvu. Razpisane so posebne nagrade in podpore, da se pomočniki lahko tudi drugače udejstvujejo v svoji stroki.
X Tudi angleški trgovci se borijo proti veleblagovnicam in podružnicam. Izdali so brošuro, kjer pravijo, da ne bi mogla nobena nesreča angleško ljudstvo bolj zadeti, nego uničenje male trgovine. V njihovo združenje lahko pristopijo člani, ki nimajo več nego 3 male podružnice z ne več kot 10 pomožnega osobja. Zahtevajo iste prevozne tarife in iste cene izdelkov kot za velike trgovine.
Preko oglasa v »Obrtnem Vestnihu“ vodi direktna in najcenejša pot od dobavitelja do odjemalca in producenta.
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam In tvrdkam
imuHi
TISKAfctfA I2VSŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE SREČKE, KNJIGE I.T.D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE OSMRTNICE, OVITKE, JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA
Z
<
SS9
3
GE POTREBUJETE TISKOVINI!, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE, BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
NARODNA
ISKARlMA
Tržne cene v Ljubljani
Cene v dinarjih
Govedina: I. 10—12; II. 8—10; m. 6—8 jezik 12, vampi 8—10 Din.
Teletina: I. 12—16, II. 10—14.
Svinjina: I. 11—16, II. 10—15; slanina domača 14—15, mast 18, šunka 18—20, prekajeno meso I. 18—20.
Drobnica: jagnjetina 12-—14; Klobase: krakovske 22, hrenovke 18, sveže kranjske 20, suhe kranjske 20, prekajena slanina 20; Perutnina: piščanec 10—15 komad, zaklan kg 18.
špecerijsko blago: kava Portoriko kg 76, Santos 60, Rio 54; pražena I. 100, n. 80.
Mlevski izdelki: moka št. 0 100 kg 330— 350; št. 2. Š10—330; št. 5 290—310; ajdova moka I. 340; ržena moka 240—280; pšenica 220; rž 185; ječmen 190; koruza 130; ajda 160; kurivo: 50 kg premoga 23—26, tona 355—385; trda drva kub. m 80, žagana 100 dinarjev.
JUGOGRAFIKA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEH VRST Tiskovna in založna družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 23
B
Krojači!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Ceško-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HiiBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
Vsakovrstno orodje in stroje za vsako obrt, kakor tudi za zgradbe potrebni materijal: železne nosilke, betonsko in palično železo, cement, vse vrste pločevine, strešno lepenko, štukaturje, vodovodne cevi, železne peči in štedilnike v običajni in emajlirani izpeljavi, okovje, tehnične potrebščine ter hišno in kuhinjsko opremo v prvovrstni kakovosti dobite najcenejše v največji izbiri pri znani Vam tvrdki:
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in vsakovrstnimi stroji
v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) c. 16.
Postrežba solidna in točna po najnižjih dnevnih cenah.
IGNACIJ MAJNIK
SPLOŠNO STROJ. KLJUČAVNIČARSTVO' KRANJ — BLEIVVEISO V A ULICA ŠT. 29 Rač. pošt. hran. št. 16.061 — Telefon št. 78
PRVO PODJETJE NA GORENJSKEM
za napravo jeklenih valjčnih zastorov-
nudi specialno napravo valjčnih zastorov kakor tud£ vsa v to stroko spadajoča popravila
•»»OiTOB Ift NAPttTVflPKt
Izdeluje tudi ogrodja za sončne-plahte, ška rjasta omrežja, štedilnike, železna vrata,, okna itd.
Izdelava prvovrstna! Cene zmerne r Postrežba solidna in točna!
ZAIIIITSKfl
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA
Gajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »ZANATSKA«, Ljubljana — Telefon flt. 20-80 — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za kpnzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.