CREDNIŠTV j ŽARjE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. ''upoldiu in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n* • '■ sprejemajo. *■ : : : NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9’—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za 5 '• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. • : I Posamezne številke po 6 vin. Stev. 253. V Ljubljani, v sredo dne 10. aprila 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* / .* ob pol 11. dopoldne. \ •. \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo, Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ■............ Reklamacije lista so poštnine proste. < ■■■ Leto II. Dunajske volitve. Od 23. aprila do 2. maja bodo na Dunaju občinske volitve. In ta lokalni dogodek zanima vSo politično javnost v Avstriji kakor volitve za kakšen važen parlament. Seveda je dunajska občina velik organizem. Njen proračun Znaša toliko, da je bidže marsikatere dežele in državice prava beračija napram njemu. Dunajski občinski svet zastopa štirikrat toliko prebivalstva kakor kranjski deželni zbor. Sama cestna železnica na Dunaju je večje podjetje kakor vse železniške proge na Kranjskem. Ali vse to ne utemeljuje velikanskega zanimanja, ki se javlja povsod tem živahneje. čimbolj se Približujejo dunajske volitve. Vprašanje je nam-Feč to, če se bo krščanskim socialcem posrečilo •zza lanskega strahovitega poloma pri državnozborskih volitvah, izza neštetih korupcijskih a*cr in izza silne razdejanosti v lastnem taboru resiti svojo strankarsko eksistenco vsaj v dunajski občini. Boj za te volitve se je pričel že na celi črti 'n krščanski socialci ga vodijo kakor stranka uesperadov, ki se zanaša le še najobupnejša sredstva. Kakor v tistih časih, ko so šele silili na površje, poizkušajo svojo srečo z razbijanjem nasprotniških shodov, in če si ne znajo drugače pomagati, pojo cesarsko himno, misle-Cl« da takih razgrajačev ni mogoče postaviti p.red vrata. Na rotovžu je ves uradni aparat v službi krščanskosocialne agitacije, volilni ime-jnki so bili po stari navadi krščanskosocialnih Sleparjev sestavljeni za goljufijo, terorizem ob-Sotcev je od dne do dne večji in korupcija mu s*edi na vseh potih. , vv Kljub temu kažejo razna znamenja, da bo krščanskim socialcem pri teh volitvah odklen- ilo in da bo Dunaj rešen sramote, katero je Prenašal šestnajst let, sramote, da je v največ-Jem mestu države mogla gospodovati nesramen klika klerikalnih svetohlincev, brezobraznih Noritarjev in kulturnih barbarov. Neskončna je lista krščanskosocialnih gre-J°v na Dunaju, in med njimi so taki, da smrde do neba. ^ Od navadnih nepoštenjakov, ki so v°i Položaj v občini izrabljali, da so si polnili jdosnje pa do teroristov, ki so občinskim uslužnem predpisovali politično mnenje, je bilo In ,s*ranka zastopano vse. kar je gnusnega. 1 a. klika je morala biti klerikalna, zakaj *vera« je plašč, s katerim se zagrne vse. vi.0 se Pravi: Dolgo se včasi zagrinjajo lo-vscine s takim plaščem; večno pa ne gre. In ster? krščanskih socialcev je zdaj polna, kata- • fota neizogibna. Prva znamenja poloma so se |°£azala po Luegerjevi smrti, pravzaprav še 'koliko prej, ko je ustanovitelj in vodja stran-e ležal na smrtni postelji in so pohlepniki že P'etli intrige, da bi pobrali dedščino. čim zatis-ne oči. Komaj pa je bil Lueger v grobu, pa so že ..'najali škandali na dan. in niso zbujali senza-ciJe le zaradi tega, ker so bili velikansk. arnik še bolj zato, ker jih je bilo toliko, da je na-talo vprašanje, če je v tej stranki sploh še kaj dravega. In zares so se kmalu začeli poslav-iati oni. ki so imeli sami v sebi sposobnost jfnnsa pred smradom in lopovščino. Odšel je ekinger, odšel Silberer, z njima še nekateri ,Jllgi- Lanske državnozborske so postavile ^avne voditelje, Oesmanna, Weisskirchnerja EMlLE ZOLA: Rim. ^ Ob tej čudni povesti se je Pierre še bolj za-Kdo si je že izmislil bolj nepričakovano kjam°, ki bi bolj pograbila človeka? Ta papež, torf6 -tr?no zaklepa v svoj dom, ki je pač ječa, p.aa ječa s stoterimi okni v neskočnost, na ^.lrri. na Kampanjo, na oddaljene grče; ta papež, ' vsako uro, podnevi in ponoči, ob vsakem let-m času z enim pogledom skozi okno lahko .• ?eze svoje mesto in je neprenehoma vidi le- - Ce pred svojimi nogami, — svoje mesto, ka- erO so mil IlUrnrUi r, itd. pod kap. in zdaj imajo občinske volitve pokazati, če ima smrdljivi kadaver sploh še kakšno iskro življenja v sebi. Za nas bodo te volitve zanimive, kajti razmere na Kranjskem so v marsičem podobne in enake dunajskim, in naša klerikalna stranka je pravzaprav duševni otrok dunajskega krščan-činskih mogotcev je od dne do dne večji in koma nobene razlike: Kakor nemški kršč. socialci so tudi slov. klerik, instikt. sovražniki kulture n grade svojo moč na nevednost ljudstva. Na tej podlagi se dajo nekaj časa dosezati znatni uspehi. Na Dunaju je šlo 16 let. Ali polom, ki se pripravlja Luegerjevim političnim dedičem in ki bo v kratkih dneh že morda popoln, je usojen vsemu klerikalizmu. Zakaj iz enakih pogojev nastajajo povsod enake posledice. Khuenov komisar. Zagreb, 8. aprila Čuvaj ima morda velik talent za feldvebla; za igralca ne zadostujejo njegove sposobnosti. A ravno v sedanjem položaju bi bilo potrebno, da bi bil dober igralec, ki bi znal vsaj napraviti vtisk, da ima one lastnosti, brez katerih si ni mogoče misliti pravega absolutista. Zenialne-mu glumcu bi vsaj naivni ljudje verjeli, da je močan in pogumen. Zgodovina absolutizma je dolga, in iz nje se lahko posname, da morajo biti tudi za avtokratični način vladanja izpolnjeni pogoji, če hoče ta sistem stati kaj časa na nogah. Glavni pogoji absolutizma so gospodarski in kulturni, iz njih pa izvirajo politični. Ali razven njih je treba tudi individualnih. Bili so med avtokrati tudi siabotneži; ali to je bilo mogoče le tam, kjer so bili izpolnjeni vsi drugi pogoji in je zadostovalo, da je kakršnokoli figura predstavljala idejo neomejene oblasti. Na Hrvaškem pa vendar ni tako. Čeprav je res, da je dežela zaostala in z njo narod, ki tukaj prebiva. vendar ni Hrvaška v centralni Afriki ali pa na kakšnem otočju Tihega oceanu, temveč ima dolgo politično zgodovino za seboj, ima gospodarsko življenje, ki se sicer ne more primerjati z angleškim, belgijskim in američan-skim. pa je vendar prilagodeno razmeram v srednji Evropi, ima tudi precejšen kos kulturet in jesocialno sicer v manjših obsegih, ali v erta" kih oblikah zgrajena, kakor civilizirane dežele. V taki deželi bi bil absolutizem le tedaj mogoč za daljšo dobo, če bi se mogel opirati na izredno silo; in zato je treba tudi izredno močne individualnosti. Čuvaj ima sicer policijo in žandarmerijo. V skrajnem slučaju misli, da bi imel tudi vojaštvo. Ko je bil imenovan za komisarja. je mislil, da je v tem obsežena vsa sila, ki more sploh priti v poštev, in na tihem je upal. da bo z njo kmalu lahko pokazal svojo moč. Tukaj pa se je Slavko pl. Čuvaj dvakrat zmotil. Prvič ni dobil prilike, katero je pričakoval. Odkar imamo komisarja, se še ni streljalo ne sekalo, in menda se tudi ne bo. Drugič je ravno tam njena slabost, kjer si je on domi-šljeval, da ima moč. Kdor se more opirati samo na brahijalno silo, ni dandanes močan, temveč je slab. In komur se vse drugače razvija, kakor je pričakoval, je zopet slab. In kdor je strahopeten kakor Čuvaj, kdor se boji vsake besede v časopisju, kdor se ne upa na ulico, kdor se obdaja z gozdom pušk. če gre le na procesijo, je ^Žbi so mu ukradli, pa z glasom neprekinjene I Je d Zahteva, da mu je vrnejo; ta papež, ki od dne do dne, od vsega začetka gledal, ka-jo Sf 'zp[e,n'r,ia njegovo mesto, kako se podirala/6 oetrtL Prodajajo zemljišča, dvigajo po-n g0ma nove stavbe na vseh straneh in sklenejo Dan- ^e* !3as °*°'n°ma prav ',nate' dragi moj; zdaj Sonči! ‘“di jaz to bilo senco tam gori za okni v 7 Svetega očeta.« °kn p. Vkv't.u Uk.CUl.« Jcrrove oči se niso odvrnile od teg a. »Da, da, za kratek čas je bil izginil,« je počasno dejal, »ali zopet se je prikazal in stoji še tam, bel in nepremičen.« »Moj Bog, kaj pa naj dela druzega?« je mladi mož nadaljeval s svojim sanjarskim obrazom, in človek ni vedel, ali se roga ali ne. »'lak je pač kakor ves svet, pa 'deda skozi okno, če se hoče malo razvedriti. Tembolj, ker je pogled res krasen in se ga človek nikoli ne naveliča.« Prav to dejstvo je Pierra bolj in bolj prevzemalo in razburjalo. Ker so vedno govorili o Vatikanu kakor v ječi, si je bil predstavljal z visokimi zidovi obdano palačo; nihče mu ni povedal in navidezno ni nihče vedel, da nadvisuje palača Rim in da gleda papež skozi svoja okna svet. Neizmernost tega razgleda je Pierre dobro poznal, ker ga je bil užival z višine Janikula, potem iz Rafaelovih ložij in s krova bazilike. Kar je Lev XIII. gledal to minuto, stoječ bel in nepremičen za šipami, to je Pierre opazoval sočasno z njim. Lev XIII. je videl sredi neskončne, od sa-binskih in albanskih gora obdane puščave Kampanje sedem glasovitih gričev: Janikulus, ki ga krona drevje vile Pamfili; Aventin, od katerega ni ostalo nič razun treh v zelenju napol skritih cerkev; še bolj osameli, z dišavami zrelih oranž okrog vile Maffci napolnjeni Callius; Palatin, ki ga obmejuje ozka, kakor na grobu Cezarjev zrasla vrsta cipres; Eskvilin, na katerem se dviga tenki zvonik cerkve S. Maria Magiorre; Viminal, ki je bil s svojimi nepravilnimi, kreda-stimi novimi stavbami podoben razdrtemu kamnolomu; Kapitol, ki ga označuje štirikotni Kam-paniie senatorske palače; Kvirinal, na katerem se dviga bleščeča rumena kraljevska palača izmed temnih senc vrtov. Razun S. Maria Mag-giore je videl vse bazilike:S. Giovanni in Late-rano, zibelka papeštva, S. Paolo fuori le mura, S. Groce in Geruzalemme S. Agricse — stolnice II Gesti, S. Andrea della Valule, S. Carlo, d. Govanni de Fiorentini in vseh štiristo rimskih cerkev, k napravljajo iz mesta sveto, s križi nasajeno polje. Videl je slavne spomenike, prič prevzetnosti vseh stoletij. Angelski grad, v pa- zopet slab. In kdor žuga s praznimi besedami, je še enkrat slab. Čuvaju je treba priznati, da se trudi. Rad bi napravil vtisk močnega človeka. Ali meso je slabejše od volje. Ko je bil imenovan, je izdal proklamacijo, ki se je zaključila z grožnjo: Kdor ne bo njegov pohlevni sluga, občuti vso težo njegove pesti. Hrvatje pravijo: U jednom selu se groze, a u drugom se ne boje. Papir »Narodnih Novin« je potrpežljiv kakor vsak drugi in prenaša tudi tako nedoločeno žuganje. Ali poba. ki kaže za vogalom v primerni daljavi pest. ni junak. Čuvaj pa tudi ne. Najslabše je zanj to, da noče nihče verjeti v njegovo junaštvo. Zato je ostal Zagreb miren, in mirna je ostala dežela. Nervozen pa je komisar. Ljudstvo ve kaj dela. Čuvaj pa tega ne ve. V par dneh je izdal kupček odredb, a če bi ga človek vprašal, čemu in zakaj, mu gotovo ne bi znal dati pametnega odgovora. Tako je n. pr. bo vsej deželi nastavil policijske komisarje. To je sicer precejšna sekatura; ali kaj hoče Čuvaj doseči z njo? Mogoče da se mu je kaj sanjalo, pa je mislil, da mu bodo policijski komisarji ustvarili veliko madjarsko stranko, katero zahteva Khuen Medervary od njega. Pred leti so dejali v Zagrebu; Hedervary — vse pokvari. Zdaj mu pomaga Čuvaj pri tem poslu. Zakaj madjaronska stranka je mrtva in če bi jo tiranček na Markovem trgu hotel dvigniti iz groba, bi moral nastaviti toliko komisarjev, da bi se iz njih lahko sestavila cela stranka. Pač da je okrog dvajset odstotkov moškega prebivalstva v Ameriki; ali tudi izmed onega, kar ga je ostalo doma. ne dobi polovice za madjaron-ske policijske komisarje. Čemu ima torej te ljudi? Nemara zato. da bi sam sebi delal pogum. Tega bi sicer zelo potreboval, ali po tej poti ne pride do njega. Ljudstvo pa se tudi s komisarji ne bo dalo zvabiti tja. kjer bi ga Čuvaj rad imel. In Khuen? Ta mož je začel streljati kozle, kakršnih še nikdar prej. Rekli smo že pred par dnevi, da bi se komisariat na Hrvaškem, vpeljan v prid Madjarom. kaj lahko maščeval nad Madjari samimi. In zdaj že prihajajo vesti iz Budimpešte, da ima Khuen na Ogrskem podobne namene kakor na Hrvaškem. Resnično, če se da opravičiti komisariat na Hrvaškem, zakaj ne na Ogrskem? Razlikovati znamo madjarsko oligarhijo in madjarsko ljudstvo. Vemo. da madjarskj delavci in madjarski pustar nista kriva razmer na Hrvaškem, in ne želimo jima nič slabega. Ali Khuenu bi privoščili še na Ogrskem tak eksperiment, kakor ga je napravil pri nas. Polom dosedanje politike, ki podreja dvajset miljonov prebivalcev sebičnim interesom madjarske grofovske klike, je itak neizogiben. Ali poskus absolutizma na Ogrskem bi ga pošteno pospešil. Hrvaško prebivalstvo bo prestalo komisariat. kakor je prestalo vse nasilstvo težkih let. Toda sistem hudobnosti in nasilstva, dobičkarstva in izkoriščanja bo pri tem dobil smrten udarec. In lahko se zgodi, da se razvije iz hrvaškega vprašanje splošno avstro-ogrsko vprašanje. O tem pa prihodnjič. • mr:«* Armada demokracije. Sodrug Hugon Schulz, urednik »Arbeiter Zeitung« je imel pred kratkim zanimivo predavanje o milici, iz katerega povzemamo osnovne misli: Moderna armada je zveza plemstva, ki je imelo nekoč v posesti vso vojaško oblast, z meščansko demokracijo, ki je nastala v času francoske revolucije ter si je znala kmalu pridobiti premoč nad plemiškim vojaštvom. Današnja vojska, ki sloni na splošni vojaški dolžnosti, se je razvila iz konskripcijske armade, ta pa je nastala iz vojakov-najemnikov. Preosnova vojske od vojakov najemnikov da današnje splošne vojaške dolžnosti, ima nek demokratičen značaj, zato je pa plemstvu še dandanes zoprna. Vendar pa demokratizem ni še prepojil moderne armade. Globoko nasprotje med častništvom demokratična država kakor je Francoska, je imela do Dreyfusove afere častništvo, v katere so imeli dostop le plemiči. Po mnenju oficirjev so imeli dostop le plemiči. Po mneju oficirjee se morajo vzgojiti rekruti mehanično za vojake. Razločujemo namreč organično in mehanično disciplino. Organična disciplina je ona, po kateri se poedinec prostovljno podreja in pokorava družbi; tako disciplino imajo častniški zbori. Moštvo se pa zdi merodajnim krogom nesposobno za organično disciplino; od njega se zahteva mehanična disciplina. In vendar je ča-stiželjnost najvažnejša gonilna moč v armadi splošne vojaške dolžnosti. Vojak ne koraka zato dalje, ker mora, ampak ker hoče, čeprav je že utrujen. Socialisti zahtevamo milico, ki ne pozna sile, temveč je zgrajena na organični disciplini. Moderni militarizem je usposobljen tako za vojskovanje proti zunanjim sovražnikom države, kakor tudi notranjim. Zato ni enotnosti v njem. Nasproti temu je pa milica enota, ki služi le v obrambo zunanjih sovražnikov dežele. Socialna demokracija stremi po odpravi militarizma in po upeljavi milice. Militarizem je zgodovinsko dejstvo in se ne da kar kratkomalo odpraviti. Razoroženje, katero želimo, je le o-boroženje, ki naj razširi vojaško dolžnost do splošne obrambne možnosti. Vemo, da vodi današnji razvoj k splošni ljudski armadi. Ako bi pa prišlo do popolnega razoroženja, bi se kaj kmalu pojavila armada voj. najemnik., ki so naj-zaneslivejša pomoč vsake reakcije, kakor se je že pokazalo v 18. stoletju. Hočemo, da se ojačijo nameni, ki žive v današnji armadi. Militarizem nosi še v sebi kal, iz katere bo vzklila milica; te kali ne zatre nihče.Razvoj pospešuje njeno rast n splošna brambna dolžnost bo dobila sčasoma pravo, demokratično vsebino. Ni dovolj, da se borimo le proti militarizmu, boriti se moramo neposredno za upeljavo milice. Vojsko zančujeino zato, ker moti vojsko proletariata in ker zadržuje razvoj mednarodnih organizacij. Boj proletarcev ne bo končan v vseh deželah istočasno. V deželah, kjer bodo današnji vladajoči razredi ostali še v premoči, se bodo ti razredi gotovo združili proti proletarcem. Slednji bodo morali imeti zvežbano milico, ako bodo hoteli zmagati. Kako se je godilo leta 1793. Francozom? Vse države so se združile, da bi pomirile revolucionarne Francoze. Proletarcem bo izpolniti takrat visoke zahteve. Morda ne bo dovolj, da se bodo le branili, morda bo treba tudi naskočiti in tako prisilitbfskumlhbfskk peževo trdnjavo izspremenjeni cesarski grobi tam preko belo črto ostalih grobov ob Via Ap-pia; potem raztresene razvaline Carracallijevega kopališča, hiše Septimija Severa, stebrov, por-tikov, slavolokov; potem palače in vile krasoto ljubečih kardinalov iz renesančne dobe. Palaz-zo Farnese, Palazzo Borghese, Villa Medici in vse, vse druge — mrgolenje streh in pročelij. Pred vsem pa je videl na levi tik pred svojim oknom odurni, nedogotovljeni okraj na Prati del Castello. Ce se popoldne izprehaja po svojih vrtovih, ki so obzidani kakor planjava trdnjave z zidom Leva IV., ima plodovit razgled v dolino, katero so zkopali iz obnožja Monte Marija, da so tam napravili opekarne. Zeleni bregovi so raztrgani in rumenkasti jarki drže na vse strani. Ali sedaj zaprte tovarne s svojimi visokimi, mrtvimi dimniki, iz katerh se nič več ne kadi, so le klaverne mine. Ves dan se ni mogel približati oknu, ne da bi imel te zapuščene stavbe, za katere je delalo toliko opekarn, pred očmi; ta poslopja so umrla, preden so živela, in to uro ni bilo tam nič več razun mrgoleče bede Rima, ki je tukaj gnila kakor zavrženo truplo starih družb. Najbolj pa si je Pierre domišljal, da pozabi bela senca tam gori. Lev XIII., nazadnje vse o-stalo mesto in da upira sanjavi pogled le v Palatin. Zdaj mu je sneta krona in le njegove črne ciprese strle v modro nebo. Nedvomno postavlja v mislih zopet palače Cezarjev in pred očmi mu vstajajo visoke, povsem rdeče, s škrlatom odete sence, njegovi predniki, cesarj n pomti-feksi. Le oni bi mu mogli reči, kako vlada narode neomejen gospodar sveta. Potem odplavajo njegovi pogledi preko do Kvirinala in se poglabljajo po cele ure v sliko nasproti ležečega kraljestva. Kakšen čuden slučaj, da se gleda to dvoje palač, Kvirinal in Vatikan, da se dvigata drug poleg drugega nad srednjeveški in renesančni Rim, čigar od žgočega solnca ožgane in pozlačene strehe se stiskajo ob Tiberi in se spajajo v eno! Če se postavita k oknu papež in kralj se lahko natančno vidita z enostavnim kukalom, Neč nista kakor dvoje neznatnih, v brezmejnem prostoru zgubljenih točk; in kakšen prepad leži med njima, koliko stoletij zgodovine, koliko generacij, ki so trpele in se bojevale, koliko mrtve veilčine in kakšno seme za skrivnostno bodočnost! Gledata se n še vedno vodita večni boj za ljudstvo, ki pred njunimi očmi prihaja in odhaja. Kdo končno doseže neomejeno oblast, pontifeks, pastir duš, ali monarh, gospodar teles? Pierre se je vprašal, kakšnemu razmotri-vanju, kakšnim sanjam se more Lev XIII. vdajati za temi šipami, izza katerih se mu je zdelo, da še vedno vidi njega belo, ponočnemu duhu podobno postavo. Gotovo se veseli, da je tako slno izpodletelo ital. vladi, če gleda pred sabo novi Rim, stare, opustošene okraje, od zloveščega vetra bičane nove četrti. Ukradli so njegovo mesto, hoteli so mu takorekoč pokazati kako se ustvari velko glavno mesto — in konec je ta katastrofa z neštetimi grdimi n nepotrebnimi zgradbami. Zdaj niti ne vedo, kako bi jih dogotovili. Strašne zadrege, v katere je zašli uzorpatorična vlada, politična in finančna kriza, rastoča narodna bolezen, ki žuga tej vladi, da jo danes ali jutri porazi, mu mora razveseljevati dušo. Pa vendar — kaj ne bije tudi v njegovih prsih srce patriota, ali ni tudi on ljubeč sin te Italie, ne pretaka li njen genij in njena prastara častihlepnost krvi tudi po njegovih žilah? Ne, ne, zoper Italijo ne stori ničesar; nasprotno — vse hoče storiti, da postane zopet kraljica sveta! Gotovo sc mu dviga sredi radostnega upanja bolesten občutek v duši, če vidi, kako po-giba, kako ji žuga bankrot, kako jo kaže ta razjedeni, nedovršeni Rim kakor izpričevalo njene onemoglosti. Ali če je prav treba danes ali jutri pomesti to savojsko dinastijo — ni li on tukaj, da jo nadomesti in da dobi zopet v posest svoje mesto, ki je že 25 let plen razdiralcev in zidarjev, katero gleda že petnajst let le skozi okno? Tedaj bo zopet gospodar, zavlada svet, stoluje v prodistiniranem mestu, kateremu so preroki obljubili večnost in gospodstvo sveta. rede po sosednih deželah, da se odpovedo svoji oblasti. Z ozirom na ta zadnji, odločlni boj ima milica važno nalogo, ne le braniti, temveč tudi napadati. Milico moramo zahtevati zaradi nje same. V prehodni dobi, od kapitalistične k so-cialstični državi, bo milica advokatno bojno sredstvo demokracije. NOVICE. * Kupčija z otroci. V Fridrichshafnu ob Bodenskem jezeru je vsako spomlad semenj, na katerem se prodajajo — otroci. Na stotine dečkov iti deklic v starosti od 11 do 14 let pride s posebnimi vlaki in parniki iz Tirolskega v Friedrichshafen. kjer jih pričakujejo kupci-kmetje iz Bavarskega. Badna in Wurtember-škega. Otroci pridejo pod vodstvom, na semnju pa se domenijo s svojim bodočim gospodarjem sami o mezdi. Ako je kupčija sklenjena, gre kupec k voditelju, kjer se pogodba potrdi. Otroci morajo čez poletje pasti, a se porabljajo tudi za druga kmetijska dela. Delovni čas je neomejen, otroci se izkoriščajo kolikor mogoče. Dostikrat se mora iztirjati plačilo otrok šele sodnijskim potom, kar pač priča o bedni usodi teh mladih sužnjev. Dečki spe v istem prostoru s hlapci, deklice pa skupaj z dekla mi. 28. oktobra se otroci vračajo domov. Vlada bi pač lahko nekoliko olajšala žalostno življenje teh otrok v času službe s tem. da bi izdala stroge naredbe o delovnem času, o vrstah dela. o posebnih spalnicah itd. Malo truda bi vlado to stalo, a še tega ne stori. * Kongres avstrijskih otroških vrtnaric. Na Dunaju se vrši prvi kongres avstrijskih vrtnaric. Prva je referirala na kongresu gospa Marija Perhauz iz Celovca o nadaljnem izobraževanju vrtnaric O socialni izobrazbi vrtnaric je govorila pisateljica lise pl. Arlt (Dunaj). Govornica je izvajala med drugim: Otroška beda stalno narašča. Njeni vzroki so v tem, da je večina delavskih žena primorana, da se pečajo s pridobivajočim delom, da so družine primorane stanovati po tesnih in zaduhlih stanovanjih, kjer se otrok ne more razvijati ter je izpostavljen zdravstvenim in nravstvenim nevarnostim; velik vzrok tiči tudi v nevednosti mater z ozirom na gojitev in hranitev otrok in pa uporaba otrok za pridobivajoče delo. To življenje revnejših slojev prebivalstva povzroča preveliko umrljivost in bolehnost otrok ter umori med njimi vsako življensko radost. Da se vsi ti viri bede zajeze, za to je poklican ljudski otroški vrtec. Govornica je med živahnim odobravanjem opisovala naloge otroških vrtnaric. O ustanovitvi obsežne organizacije avstrijskih vrtnaric sta referirali gdč Helena Žagar (Dunaj) in gospa Luise Wtllnauer (Tropava). Najvašnejši referat pa sta podala ravnatelj Karl Burklen (Pur-kersdorf) in okrajni šolski svetnik ravnatelj Hans Schiner (Dunaj) o predmetu: »Otroške vrtnarice kot vzgojiteljice umsko razvitih otrok." Izvajanja obeh referentov so obsegala sledeča načela: Umsko nerazviti otroci se morajo že pred šoloobvezno starostjo vzgajati v otroških vrtcih in sicer morajo to vzgojo oskrbovati otroške vrtnarice, ki so bile za vzgojo slepih, gluhonemih ali slaboumnih otrok izprašane pred državno komisijo. Naučni minister se prosi, da deluje na to, da taki slaboumni otroci ne smejo biti izključeni od obiska otroških vrtcev. * Polet preko alp. V četrtek se je dvignil v bližini Augsburga zrakoplov „Acuiea“ pod vodstvom znanega zrakoplovca Victore de Beauclaire. V 26urni vožnji se je prvokrat posrečilo, da so preleteli alpe od severa do juga. Zrakoplov je pristal južno od Turina. Zračna črta je dolga do 625 kilometrov. * Žrtve dlnamltne eksplozije. Pri dinamitni eksploziji blizu Turina sta bila neki kemik in delavec ubita, ravnatelj Gotterot pa težko poškodovan. * Zastrta marmorna skupina. Iz Pariza poročajo: Par tednov pred otvoritvijo velikega pomladanskega salona »Societe Nationale« je prišlo do mučnega dogodka, ki zbuja v umetniških krogih veliko pozornost. Nemški kipar Arnold Rechlerg, ki ga na Francoskem visoko cenijo, je bil oficiozno obveščen, da so njegovo dva metra visoko marmorno skupno na sklep policijske komisije zakrili. Kot pretvezo navajajo. da predstavlja skupina predmet, ki se ne sme javno kazati. Rechberg je nato pisal predsedniku. da je začuden nad načinom, kako se ravna z umetniškim delom. »Socičte Nationale« s tem ponižuje delo dolgih dni in ne žali samo njega. temveč vse umetništvo. Baje se bo policijski prefekt podal v salon, da si delo satn ogleda v svrho definitivne odločitve. + Japonski inlljonarji. Japonska se razvija v gospodarskem oziru od dne do dne mogoč-neje, in s tem se seveda množi tudi kapital. Neki japonski list je dognal, da živi na Japonskem in v sosednjih deželah 1018 oseb. izmed katerih premore vsaka več kakor 1,200.000 K. Pred tridesetimi leti je bilo na Japonskem šele 441 oseb z nadmiljonskim premoženjem. V desetih letih so se torej pomnožili japonski miljo-narji za 130%. Po zadnjem ljudskem štetju je na Japonskem in na Formozi 51 miljonov prebivalcev, torej na vsakih 50.000 ljudi en miljo-nar. Najbogatejši izmed vseh je baron Witsui. Njegovo premoženje se ceni na 500 do 1000 miljonov K. Tako se kaže na daljnem vzhodu vpliv kapitalizma. Nasproti masi ljudstva, ki živi v bedi. se vzdigujejo miljonarji, ki znajo iztisniti iz ljudstva zadnjo moč. Japonsko ljudstvo je povprečno revnejše kakor drugod. Dela za sramotno nizke mezde, hrano ima kar najslabšo. Nasprotno se pa množi premoženje bogatinov neznansko hitro. * Svetovna razstava v San Franciscu. Preteklo je komaj šest let odkar je uničil grozen potres in požar mesto San Francisco, a že se vzdiguje iz razvalin ponosnejše mesto, in se celo pripravlja na veliko svetovno razstavo, ki bo prekašala vse prejšnje. L. 1915. bo otvoritev panamskega prekopa in to je povod za prireditev svetovne razstave, ki se bo imenovala Panama Pacific Exposition. Že v 1. 1904. se je porodila misel za razstavo. Mesto je bilo takrat središče trgovine ob Tihem morju. Zato ne bi smelo zamuditi prilike pokazati ob priliki dokončanega prekopa, kaj zmore in da hoče tudi v bodočnosti obdržati svojo premoč n4d vsemi trgovskimi mesti. Kakor strela iz jasnega je pa zadela sredi med pripravami mesto grozna katastrofa. Vsakdo je menil, da se desetletja in desetletja ne bo dvignilo mesto do prejšnje veljave. A že nekaj dni po požaru se je blestel na leseni baraki daleč naokolo viden napis: »Panama Pacific Exposition San Francisco May 1913.« Napis je učinkoval kakor bojni klic! Prekop se je zavlekel za dve leti. a to je bilo prirediteljem razstave ravno prav, ker bodo na razstavi zastopane pred vsem Kitajska. Japonska. Avstralija, Java in Indija. Te države pa potrebujejo za dostojno žastopstvo mnogo časa. Denarja ne manjka prirediteljem. Na prvem velikem zborovanju 1. 1910., so nabrali v dveh urah 16 miljonov mark. 'io svoto so darovali ljudje, ki so izgubili pred štirimi leti vse imetje. Škoda, katero sta povzročila 1. 1906. potres in požar, je znašala pri zavarovanem imetju 1600 miljonov mark. nezavarovana škod pa še za miljardo več. 1000 miljonov mark so od 1. 1906 porabili za zgradbo hiš brez notranje oprave. Prostor, ki je določen za razstavo meri 1600 oralov. V enem delu znamenitega mestnega Golden Ga-te-Parka bo posnetek panamskega prekopa, po katerem se bo lahko vozilo z ladjami. Zgradili bodo kolosej v rimskem slogu, v katerem bo prostora za 75.000 ljudi. Vmes bodo vrtni nasadi, kakršni so na Japonskem, Kitajskem in na havajskih otokih. Inozemski oddelki bodo v Lincolnparku. * Raziskavanja bosanskih jam. Po leti in v jeseni preteklega leta sta dva dunajska raziskovalca izvedla obsežna jamska raziskovanja v okolišu bosanske vzhodne železnice. Raziskovanja so spravila izredno mnogo interesantnega znanstvenega materiala na dan. Preiskala sta mnogo votlin in jam z ozirom na njih ge-ologične posebnosti, na način njih nastanka in na njih obseg, če se nahajajo v njih morda kaka živa bitja ali pa ostanki pretekllih dob; vse se je najvestnejše preiskalo, izmerilo in napravili so se kartograf ični posnetki. Fotografirale so se mogočne votliene in krasne tvorbe kapnikov. Rezultat raziskavanja so bile važne prazgodovinske najdenine. Med drugim so preiskali zelo razrastlo votlino kapnikov, pri čemur so se našli dobro ohranjeni ostanki diluvialnih živalskih vrst. Tudi veliko vodno jamo so odkrli; tudi tu so našli lepe kapnike. Najinteresantnej-ši rezultat pa sta imeli dve ekspediciji v neko, ne baš veliko votlino, kjer so na nekem stranskem hodniku, na robu prepada našli celo množico človekih kosti. Oblika črepinje je pričala o visoki starosti najdenin. Znanstvena preiskava privatnega docenta dr. Rud. Poecha je potrdila’ da izvirajo najdenine iz prazgodovinske dobe. — Raziskovalna dela, ki so se vršila sedem mesecev, se bodo tekom prihodnjih mesecev nadaljevala. " Odklonitev češke šole v berlinskem predmestju. Češki steklarski delavci v predmestju Stralau pri Berlinu so že pred dvemi leti prosili za češko vzporednico na tamkajšnji občinski šoli. Letos so ponovili prošnjo, a je bila zopet odbita. Voditelj in učiteljstvo šole je namreč izreklo mnenje, da bi Čehi zahtevali vedno več razredov in slednjič tudi še češke učitelje. Tudi občinski zastop je odklonil prošnjo. Samo socialistični občinski zastopniki so glasovali za dovoltev paralelke. * Maščevanje za umor sodnika v Hillsville. Vendar so zasledili v gorah Virginije voditelje morilcev, ki so v sodnijski dvorani v Hillsville ustrelili sodnika, državnega pravdnika, šerifa in tri porotnike. Po hudem boju sta bila ustreljena voditelja morilcev Edward in Sidra Allen. Trije detektivi so bili hudo ranjeni. 19 žrtev je zahtevala žaloigra v Hillsville. med njimi je devet mrtvili. * Hipnotiziran človek v zaporu. Višji komisar pri direkciji državnih železnic v Pragi, Versbach v. Hadamar, ki je vzbudil veliko pozornost, ker ga je med sodnijsko obravnavo objelo hipnotični spanec, je sedaj v zaporu. Obdolžen je, da si je sam pridejal plemstvo. Češka medicinska fakulteta je dobila nalogo, da preišče Versbacha, če je morda ponaredil matico v hipnotičnem stanju. Na njeno zahtevo so sedaj zaprli komisarja, ker je fakulteti oteženo njeno delo s tem, da se Versbach izrablja, celo od nekega zdravnika, za hipnotične poizkuse. S temi poizkusi se hoče prisiliti ugodno razpoloženje za Versbachov proces. Do sedaj je bil Versbach. svoboden, odslej pa bo interniran v blaznici češke psihiatrične klinike. * Amerlkanskl špekulanti v Jasni Poljani. Pred par dnevi se je vrnil iz Amerike M. O. Kužminski, ki se je tamkaj pogajal o prodaji Tolstojeve posesti Jasnaja Poljana. Kužminski pripoveduje, da se je bil pogajal z več milijonarji in da so nekateri njegove ideje akceptirali. Tudi v Rusiji znani milijonar Flind je imel kmalu skupaj konzorcij petih kapitalistov, ki je jonudil za Jasno Poljano milijon dolarjev, to je več nego štirikratno realno vrednost posestva, ki e pa v zvezi s to ponudbo stavil pogoj, ob ka-erem se je ves načrt izjalovil. Rodbina umrlega grofa Tolstoja naj bi razpisala po celem svetu subskripcijo, da bi z nabranim denarjem sezidali v Jasni Poljani poslopji za višjo agronomično akademijo in za poljedelsko šolo. Tam bi hoteli potem Amerikanci napraviti poljedelske presku-ševalne postaje in skladišča za trgovino z vsemi poljedelskimi stroji. Razen 60 desjatin, ki se nahaja v njih sredi grob L. Tolstoja in bi ostale popolnoma nedotaknjene, bi prišla cela posest za te naprave v poštev. Imelo bi to postati grandiozno amerikansko podjetje, ki bi mu ime ' eva Tolstoja služilo za reklamo. Dasi bi stvar ruskemu poljedelstvu veliko koristila, rodbina vendar ni mogla pristati na to subskripcijo in zato je padla originalna ideja amerikanskih špekulantov v vodo. * Maročanskl avgurl. Kako znajo marabuti v Maroku podžigati pogum ustaških rodov, o tem pripoveduje vojak, ki pripada francoski okupacijski armadi v „Gauloisu“ sledeče: Obdan od zbranih vojščakov stoji duhovnik Allaha pred veliko, z vodo napolnjeno posodo. S pritiskom svojih kolen spravi vodo v gibanje. Pri tem izvaja z rokami, ki jih ima razprostrti nad površino vode, magnetične črte. Kadar se nato voda zo- pet umiri, se vidi na vodni gladini cel dirindaj francoskih vojakov vseh vrst, infanterija, kavale-rija in artilerija. Pritisk s kolenoma in igra z magnetičnimi črtami se potem ponovita in o in-fanteristih, kavaleristih in artileristih ni nič več videti. Izginili so. To prorokovanje o uničenju sovražnika, ki ga vodni orakel tako nedvoumno ' napoveduje, seveda pogum vojščakov podžiga. Šredstvo, s katerim marabut doseza zaželjeni namen, obstoja Čisto enostavoo v tem, da nalepi na dlani ma|hne, izrezljane slike vojakov, ki potem v zrcalu vodne površine tako čudovito učinkujejo. Razvoj avstrijskih železnic v letu 1910. Železniško ministrstvo razpošilja ravnokar oba dela avstrijske železniške statistike za leto 1910. Prvi del obdelava glavne in lokalne že leznice. drugi pa male in tem istovrstne železnice kakor tudi vzpenjače. Iz statistike povzamemo najvažnejše podatke: Dolžina glavnih in lokalnih železnic je koncem leta 1910. znašala okroglih 22.642 kilometrov. to je za okroglih 265 kilometrov ali 1.18 odstotkov več nego v letu 1909. Od teh odpade a državne železnice 13.016 kilometrov in na privatne železnice 9549 kilometrov. V celem je bilo od dolžine glavnih in lokalnih želez nic 18.720 kilometrov v obratu državnoželez-niške uprave, 22 kilometrov v tujem državnem obratu in 3823 kilometrov v privatnem obratu, Celokupna dolžina dvo- in večtirnih prog je znašala 3562 kilometrov in se je povišala na-Dram letu 1909. za 75 kilometrov. Ob koncu leta 1910. je bilo stavbenih naprav: Kolodvorov 3445. postajališč 2219, brzojavnih postaj 3748, stanovanjskih poslopij za uradnike, sluge in delavce 2143, sprejemnih poslopij 3774, blagovnih skladišč 3589 in čuvajnic 13.797. Stroški, ki so se tekom leta potro šili za vzdrževanje in predelavanje stavbenih naprav, so znašali okroglih 68.6 milionov kron, to je 3047 kron na kilometer. Država je v svoje in na svoj račun upravljane zasebne železnice vtaknila do konca leta 1910 5579 miljonov kron investicijske glavnice (od teh je 310 miljonov amortiziranih). Investi' cijska glavnica zasebnih železnic v zasebnem obratu in od države na račun zasebnih lastnikov upravljanih železnic je znašala koncem leta 1910. 2865 miljonov kron, od katerih je bilo 226 miljonov kron amortiziranih. Lastnih vozno-obratnih sredstev je bilo 7190 lokomotiv (med temi 5761 pri železnicah v državnem obratu), 187 (39) motornih voz, 14.073 (11.051) osebnih voz in 144.196 (108.756) tovornih voz; tekom leta so se lokomotive pomnožile za 2.13 odstotkov, osebni vozovi za 0.64 odstotkov in tovorni vozovi za, 1.06 odstotkov. Nabavni stroški vozno-obratnih sredstev so znašali koncem leta 1910. 1239.8 milionov (med temi za državni obrat 990 milionov) kron. Napram prejšnjemu letu so ti stroški na. rasli za 2.93 odstotkov. Stroški za vzdrževanje in predelavanje vozno-obratnih sredstev so znašali v letu 1910. 74.9 milionov (med njimi za državni obrat 58.9 milionov) kron (napram 1909. — 4.35 odstotkov. Celokupni obratni dohodki glavnih in lokalnih železnic tekom leta 1910. so znašali okroglih 982 milionov kron (K 43.161 pro km obratne dolžine), od katerih je odpadlo 770 milionov kron (K 40.627 pro km) na državni obrat in 212 milionov kron (K 55.845 pro km) na privatni obrat. Obratni izdatki so znašali v celem 754 milionov (za državni obrat 608, za privatni obrat 146 milionov) kron. Napram prejšnjemu letu so obratni dohodki narasli za 7.41 odstotkov, (za državni obrat 8.49 odstotkov, za privatni obrat 3.65 odstotkov in obratni izdatki za 1.42 odstotkov (za državni obrat 1.79 odstotkov, za privatni obrat — 0.07 odstotkov). Čisti dohodek glavnih in lokalnih železnic znaša 228 milionov (državni obrat za 163, privatni obrat za 65 milionov) kron; na kilometer obratne dolžine K 10.003 (državni obrat K 8650, privatni obrat K 17.203) proti 171 rnilio-nom kron (državni obrat 113, privatni obrat 58 milionov), oziroma K 7632 (državni obrat K .6056. privatni obrat K 15.579) v letu 1909. Celokupno število nezgod, ki so se v letu 1910. pripetile na glavnih in lokalnih železnicah znaša 2756 (za 361 manj napram prejšnjemu letu). Število nastavljencev (uradnikov, poduradnikov. uslužbenk in slug) je znašalo 134.690 (napram 1909. za 2.95 odstotkov več), delavcev za dnevno mezdo (dninarjev) je bilo zaposlenih povprečno 142.929. Za mezde, plače in druge osebne stroške se je izdalo v celem 401.98 milionov kron, od katerih je odpadlo 282.57 milionov kron (napram 1909. 6.16 odstotkov več) na nastavljence. Celokupna dolžina rnalih in tem istovrstnih železnic na avstrijskem ozemlju je znašala koncem leta 1910. okroglih 696 kilometrov (napram 1909 in 14 kilometrov je 1.95 odstot.). Od teh je 684 kilometrov koncesioniranih. oziroma priznanih malih železnic. Te železnice so privatne železnice ter se nahajajo razen ene vse v privatnem obratu. Od te dolžine je odpadlo na električni obrat 586 kilometrov, na parni obrat 102 km, na čiste žične železnice okroglo 2 km in na konjske železnice 7 km. Železnic na zobe je bilo z električnim obratom 0.8 km, s parnim obratom pa 14.2 km. Od celokupne dolžine železnic je bilo 305.1 km je 43.79 odstotkov dvotirnih. 422.5 km je 60.64 odstotkov normalno-tirnih in 274.2 km je 39.36 odstotkov ozkotirnih železnic. Kar se tiče glavnice malih in tem enakovrstnih železnic, je znašala ta koncem leta 1910. 298.5 milionov kron (napram 1909. 7.98 odstotkov več.) Obratni stroški so znašali 44.19 milionov kron (med njimi pri električnem obratu 41.95 milionov kron), to je pro km obratne dolžine K 66.269. Napram letu 1909, so pravi obratni izdatki v celem narasli za 11.56 odstotkov in pro km obratne dolžine za 7.61 odstotkov. Cisti obratni dohodek znaša 23.33 milionov kron (med njimi 23.31 milionov kron pri električnem obratu), to je pro km obratne dolžine čistega dohodka K 34.986. med tern ko je znašal čisti dohodek v prejšnjem letu 20.30 milionov kron (pro km obratne dolžine K 31.559). _, Vzpenjač je bilo koncem leta 1910. 2347. Njihova celokupna dolžina je znašala 1327 km- Ljubljana in Kranjsko. — Iz krogov poštnih uslužbencev smo prejeli vest, da se razmere na ljubljanski pošti slabšajo, odkar vlada novi g. oskrbnik! .Veliko; nočni teden je osobje delalo čez mero. Zlasti pismonoši so bili obremenjeni! Od ‘/25. zjutraj so bili skoro ves teden v uradu ter delali, da jim je tekel pot curkoma. Ob 'h9. do 3A9. uro so šele mogli oditi raznašati po svojih okrajih. Sempatja se je prikazal med pridne delavce g. oskrbnik ter zbadal: — »pasivo delate — preveč vas je — nekaj jih bo treba stran vzeti itd.* Srd je lomil po vsem osobju, pa kaj hočeš: Mam halten und vveiter dienen! Čimdalje slabše je —■ namesto da bi bilo boljše! Žalostno je, alt resnično." — Društvo inženirjev v Ljubljani. V sredo dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer predava v muzejski predavalnici (vhod iz Bleivveisove ceste) g. ing-Josip Pavlin o panamskem prekopu. Gostje dobrodošli. Koncert pevske župe za Ljubljano in okoli* co se začne s prekrasno K. N. Webrovo (178» do 1826) uverturo Oberon. Oberon je Webrovo največje in najlepše delo. Uverturo začne lovski rog z nežnim klicom, Oberon kliče viline služabnike, že v naslednem taktu odgovarjajo klic gostači v p. Lovski rog ponavlja klic, vijoline i11 rogovi se združijo in izpeljejo tema do konca. Za tem sledi fanfara v rogovih in trobentah, odgovarjajo vijoline z malimi figurami. Vijoline preidejo polagoma v sladko melodijo, katero prevzamejo čeli in po kratkem naraščanju v celem orkestru se počasni odstavek konča v f>- V sledečem Allegro con fuoco odstavku se slik3 rajanje duhov. Živahne figure izpeljujejo vijoline vedno iz p v f, polagoma vstopajo drugi in: strumenti. dokler ne zadoni orkester v pohn svoji moči. Rajanje je na vrhuncu, klic Oberon3 se zopet zasliši, rajanje se prekine, gosli in pi' hala klicu v pp odgovore. Po kratkem prehodu goslačev povzamejo klarineti prekrasno melodijo, katera pozneje v vijoline preide in se razplete v veselo in gibko melodijo. Ta odstavek slika razposajenost duhov. Polagoma preneha rajanje, zaslišijo se trdi akordi v pp. Vijoline prevzamejo zopet vodilno vlogo in v živahnih figu,' rali preidejo v ff rta kar cel orkester v f vstopi-Za tem sledi nov tema v f ali mahoma preide v pp in se dvakrat ponavlja. Isti tema razpredejo goslači v gibčnih figurah dokler se vsi v “ ne združijo. Po kratkem dim. zazveni prejšnja melodija dvoglasno v oboah, krase jo ostali leseni instrumenti; Prevzamejo jo vijoline v » in pokratkem stopnjevanju sledi zopet prvi odstavek Allegro con fuoco. Zaslišijo se zopet vesele melodije v ff celega orkestra. Goslači prevzamejo vodilno vlogo in po kratkih ostrih 3' kordih se uvertura v ff konča. — Iz ŠiŠKe. Ob Celovški cesti je za stanovalce najliujša pokora — prah. Kakor hitro se cesta osuši, ga je prahu več kot preveč. Zlastl ob vetrovnih dneh, kadar veter pošteno popi*>e — ni mogoče odpreti okenj na cesto. Vprašam0 merodajne činitelje: zakaj se ne škrope ceste in ulice po Šiški? Tako ustvarjeni ljudje kot so n. pr. Ljubljančani, smo Šiškarji tudi. Ali ne bl nam zadoščalo manj prahu? Ali bi nam ne uga' jžla prijetnejša hoja po cestah, tudi ob dneh, ^ se vsled vetra vzdiga prah — ali pa sploh, ka' dar drve po cesti avtomobili?! Ali naj čakanj le na dobroto neba, da nam z na'ivom očisti ceste in obvaruje naša pljuča prahu? ■v Nova prodajalni konzumnega druŠtva v Sp. Šiški. Na Celovški cesti, tam, kjer je dru* štvena pekarija, je konzumno društvo za LjU*5' ljano in okolico otvorilo svojo novo (deveto) zadružno prodajalno, ki bo odprta od */< 7. dop-do 1 ter od 3 pop, do 8. zvečer. — Opozarjam0 na to prodajalno zlasti zadružnike in konzumente iz Zgornje S ške, Kosez in Dravelj. Ministri v Postojni. Avstrijski ministfl’ k so bili te dni v Opatiji in Lovrani, so včeraj djšli v Postojno. — Izkaz mestne klavnice v Ljubljani-mestni klavnici ljubljanski so zaklali od 24. mar^ do 31. marca 64 volov, 3 bike, 5 krav, 195 Pra' šičev, 111 telet, 39 koštrunov in 131 kozli^ Vpeljali so mesa v klavnico 604 kg. Zaklane vine so vpeljali 1 prašiča, 47 telet in 36 kozli#’'* — Umrli so v Ljubljani: Anton Vidma ’ posestnikov sin, 10 dni. — Aleksander PerU»e£’ sprevodnikov sin, 21 mesecev. — Leopold Gabr.'f' železniški sprevodnik v pok, 54 let. — TerezlJ Rožič, krojačeva žena, 53 let. — Marijana Bad ’ bivša dekla, 56 let. — Pavel Rendik, krošnjaj 64 let. — Antonija Kunc, užitkarica, 52 let. •" Josip Šuštar, bajtarjev sin, 11 mesecev. . .n — Nepoboljšljiv malopridnež. 26 letni s ljubljanske tovarniške delavke je komaj Pr?s|.|j petletno ječo, ki ga pa ni nič poboljšala. ^irL. teden je dobi! še dva sebi enaka bratca, s 1{.^ terima je ukradel svoji materi likalnik, Pl.s^Srxue precej perila ter so to hoteli potem spečati. TiC so pa v neki žganjarni izsledili in aretirali. . — Otrok se je zastrupil. V Mrtvicah K Leskovcu se je zastrupil štiriletni Anton ^n.e ga Mar%i1 cn io s\r*ir\ im Iriclinn »imrl l/QiCd ^ ^ Napil se je oetove kisline in umrl vsled tretji dan, ves sežgan po grlu in želodcu- . — Smrt v Gradaščicl. Včeraj ob 11. d£]oPi dne je sedela olcolo 60 let stara ženica na v krakovskem drevoredu nasproti Tenentove Obratni dohodki so znašali 64.38 milionov . . kron (med temi 62.12 milonov kron pri ele- dajalne. Nenadno je omahnila in zdrknila v . tričnein obratu), pro km obratna dolžina 96.556, daščico. Dasi so jo takoj potegnili iz voa « , to je napram letu 1909. napredek za 12.48 od- bila že mrtva. Vsi rešilni poskusi, da bi jo stotkov. pro km obratne dolžine za 8.49 od- | dili k življenju, so bili brezuspešni. . D.vlia Napad na cesti. Alojzij Metelko iz K -e stotkov. Od transportnih dohodkov odpade 98.70 odstotkov na osebni promet. št. 12 se je vračal iz vinograda domov. iil fant naznanil orožnikom, da so ga dne 31. toarca napadli, so se ti hoteli dne 1. aprila nad njjm maščevati. Počakali so ga na cesti v Dole-njivasi. Slavili so ga na odgovor. Anton Salmič iz Gmajne je skočil k njemu in ga vrezal s črev-ljarskim nožem (knajpom) pod desni komolec tako močno, da mu je prerezal kite. Metelkota so prepeljali v bolnico, kjer so mu kite zvezali. Salmiča so pa odpeljali v zapor. — Nezgoda kolesarja. V soboto popoldne je na državni cesti na Viču padel s kolesa delavec Miha Kušar in zadel na cestni kamen. Ku-jjar se je pri tem na prsih in levi roki težko poškodoval in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Pretep. V soboto popoldne sta prišla delavca Andrei Remic in Karel Oltra obiskat delavca Ivana Sitino v Hradeckega vas št. 26. Kmalu sta se pa gosta med seboj sprla, nakar je Setina Remica odstranil iz sobe. Pozneje je prišlo na dvorišču zopet do prepira, med katerim je Remic sunil z nožem Šetino pod levo pazduho ter ga težko telesno poškodoval, nato pa zbežal. Setina je dobil prvo zdravniško pomoč pomoč ta osrednji policijski stražnici, nakar je bil oddan v deželno bolnišnico. — Izgubljeno in najdeno. Gospa Marija Fortunova je izgubila lorgnon z želvinim držalom. — Gospod Fran Svete je izgubil listnico s svalčicami in koledarčkom. — Šolski učenec Fran Novak je izgubil gornje dele štifletov. — Kočijaž Jožef Detela je izgubil denarnico z 18 K. ~7 Tovarnarska delavka Ana Škrobova je izgubila zlato ovratno verižico. — Gospa Katarina Jagrova je izgubila denarnico z bankovcem za K. — Zasebnik Viktor Petsche je izgubil zlat Poročni prstan z letnico 1901. — Hlapec Ivan Hrovat je izgubil prost bankovec za 10 K — Gdčna. Mimi Poljančeva je izgubila z'ato zapestnico. — Kovaški pomočnik Ivan Ropret je izgu-črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — "arednik Martin Hrašovec je našel denarnico z tanjšo vsoto. — Našel je Rudolf Slivar zlato zapestnico. , Kinematograf »Ideal«. Sedanji vspored prekaša vse dosedanje. Omeniti je dva krasna pravna posnetka v barvah, varijetetno sliko dve velekomični sliki »Moric in Fric« in posebno popoldansko dramo »V globočini pro-Pada«. Tu se posebno vidi kake vratolomne ^vari se zahteva od igralcev za kinematograf “ri večernih predstavah je še omeniti umetniško dramo »Klic po življenski sreči« 1100 m Nordiskfilm. — V petek spezialni večer ''Strah puščave« velikanska slika s levi. — V soboto največja senzacionalna detektivska zgodba »Zigomar II«, nadaljevanje prvega dela. Z avstrijsko državno nagrado in zlato sve-lnJ0 s častnim diplomom odlikovani so bili na ^ednaredni razstavi umetnega kuhanja na Dunaju nani izdelki tvrdke Maggi, kateri so že davno 0&egli neomejeno zaupanje najširših krogov. Štajersko, p Obsojen »krščansko-socialni urednik«. iJedrz?n s'cPar ie vsekakor nek Karl Jaud, ki ^Prebival v Mariboru in ondot sleparil po alp-kih deželah. Mož je 35 let star in ima zelo burno j^eteklost. Bil je učiteljiščnik in učenec trgovce šole, poskusil se je z žurnalistiko in bil ne-časa tudi urednik klerikalne »Untersteirische , olkszeitung« in poročevalec velikega kleri-‘Unega4 glasila v Gradcu. Kot tak je dobil celo -.,eko majhno pravdo proti klerikalnemu baronu .jvtekiu. Ponajveč pa je živel od sleparij. Izda- I Je v to svrho koledar, ki je izhajal pod razni-f11 naslovi, kakor »Nordtiroler Familienkalen-er«, »Alpenlandischer Familienkalender« itd., i'se je pa natisnil samo v 500 izvodih. Dalje je /dal neko popolno ročno knjižco za alpske de-e‘e (Reisehandbuch fur dic Alpenliinder), ki je hnriu-ist0 izšia samo v par izvodih- Njegovi do-kn S0 °bstojali v nabranju oglasov za te ni/ZlCe' ^er s0 pa °2lasniki kaj kmalu spoznali kav r-^n0S* *e re^*ame’ Pa ie pričel slepariti s . veijami. Dal si je napraviti pisemskega papir-> °vitke, dopisnice in štampilje z označbami sinn -\Ud’ Heinz und Soline« (C. Jaud, Heinz in Zn.?*. in >>(^- Jaud llncl Er beri, Verlagsanstalt, cemr.ie AMar,)UrK (C. Jaud in dediči, založba, 2a f! ^ar'bor) itd. V pismih se je podpisaval tfinn -dakterja. Z oglasi v časopisih je preiti "ei2kuSene ljudi, ki jih je kot vodje filialk L^topnike velike družbe nastavljal za »pos-Vsakt* iV Re*ialai in v Inomostu. Seveda mu je rtien i nastaylienec l)rei moral plačati prida in'? avc’j°' Tako se mu je n. pr. posrečilo, za . ‘ansko leto osleparil kosarja Pavla Schatza ČesaJe?ove. Prihranke v znesku 2000 kron zaradi nUa‘J ]e bil pred mariborskim sodiščem 13. ja-°bsnfi • • ?bsojen na šest mesecev ječe. O tej Bali ?' ie izvedel krojaški mojster Dominik fliee-'/1116 v ^ozenn, ki je ovadil, da je Jaud tudi •>alko na?tavil kot v°Jjo sploh ne obstoječe fi-kavt c/w?!T10stu ter £a Pri tem opeharil za Sednii! "• Prctlrzni slepar (ki ga je ->-ed- ko Snri naSovarjal z »gospod Jaud«, med tem bil J Jne.?bige kliče samo z »Vi, sluga!«) je do-čp ?risv°Pni šestim mesecem še šest tednov je-2a nameček. Por0A~ Napad 1,3 Potujočega delavca. Iz Ljubila dorf., aj0.: Y s°boto zjutraj so našli v Wasen ki je ^‘Ljubnu približno 35 let starega moža, tleh. p • .° rano na Slavi nezavesten ležal na še n n-em so ’ia^‘ delavsko knjižico, glase-35 |et a ime Julia Franka, mizar, pomočnika ?te{tova ar°^a- P°d glavo mu je bila podložena Vse nkr,r?».na cu'a- Prepeljali so ga v bolnico. Mi2arl ‘lščine dajo sklepati, da gre za zločin. V°rdPrnv.Sa Poniočnika so še v petek videli v !°čeira ,rgu v družbi nekega drugega potuho sam -*a’ Mih' Schneiderja, ki je pa v so-Jiu. y rj1 Pnšcl na oskrbovalno postajo v Ljub-niso „vltnil1 Predmetov ali denarja pri Fran-r°žni?t a . ]e ranjenca je smrtnonevarno. 5n*tv0 °’,ljubenska POlieijn in državno prav-•a se hnP/. •• Poizvedujejo, tako da je upati, j?snii. n * tai'nstveni slučaj kmalu kmalu raz-l’sta v tP,Lem dogodku sta poročala dva graška ^izarsL Sln,s*u’ kakor bi bil ta zločin v zvezi Ko stavko, ki se ravno vrši v Ljubnu, da bi torej šlo za čin maščevanja nad stavkokazom. Seveda je to čisto navadna perfidna laž, ki so jo zmožni samo listi, ki jim je dobrodošla vsaka prilika, da namečejo na poštene de-lavvce nekoliko blata. Ta izmišljotina je tem podlejša, ker ga med ljubenskimi mizarji, kakor poroča stavkovni odbor ni nihče poznal. Sicer pa se stavka vrši mirno in razen učencev, ki so od mojstrov v to prisiljeni, sploh nihče ne o-pravlja stavkokaškega dela. — Zrakoplovna vožnja v viharju. Vladni komisar dr. Prager iz Berolina je v družbi barona Rechenberga, barona Bockelberga in dr. Haugvvitza napravil z zrakoplovom polet iz Ritterfelda pri Berolinu v raabsko dolino, kjer je v četrtek z zrakoplovom srečno pristal. Dr. Prager je pripovedoval o tem poletu sledeče: Dvignili smo se v sredo, 3 t. m. v Bitterfeldu pri Berolinu.^ Naš cilj je bil Dunaj. Leteli smo preko Saške, Češke in smo, ko se je zdanilo, prispeli v Budjejevice; leteli smo proti Linču in ob Donavi navzdol do Melka. Tu smo imeli najlepše vreme. Na enkrat pa se je izpremenila situacija. Vzdignil se je silen vihar, ki je gnal zrakoplov z vso silo proti Semmeringu. Pri tem viharju ni bilo niti misliti, da bi se izkrcali v gorovju. Upali smo, da najdemo za izkrcanje primerno ravnino. In to se je v ra-abski dolini tudi posrečilo. Največja višina, ki smo jo med 25 ur trajajočo vožnjo dosegli, je znašala 4400 metrov nad morjem. Surov sin. Zakonska Janez in Marija Slo-bavnik v Kotu pri Konjicah sta izročila svoje p >sestvo sinu in živela pri njemu na prevžitku. Sin pa, dasiravno so pogodbo napravili pri notarju, ni držal besede ter je pustil, da so starši stradali ter jih večkrat pretepal. Morala sta vsled tega iskati sodnijske pomoči. Napotila sta se k sodišču v Konjice. Na poti pa sta prišla s sinom skupaj, ki je za nju namen zvedel. Prevrgel je mater na tla in z njeno glavo tolkel ob nek precej velik cestni kamen. Šele ko so prišli drugi ljudje na pomoč, so jo rešili iz rok nečloveškega sina. V pijanosti na peč. Krojač Franc Štaube v Konjicah je obhajal pred nekaj dnevi svoj god v gostilni Martina Kračuna v konjiški okolici. Proti večeru je bil že tako vinjen, da ni mogel več sam domov in ga je gostilničar spravljal spat na peč v gostilniški sobi. Peč pa je bila tisto noč, ker so pekli kruh, močno zakurjena. Štaube pa jev lil seveda preveč pijan, da bi bil to zapazil. Sele, ko je bil po celem telesu že ves opečen, se je prebudil. Celo telo je popolnoma opečeno in zdravnik je rekel, da je njegovo stanje brezupno. Gostilničarja Kračuna so ovadili oblastim. — Usoda starčka. V Mariboru se je na cesti zgrudil neki 76 letni usnjarski pomočnik vsled slabosti. Spravili so ga z rešilnem vozom v bolnišnico, a ta ga ni hotela sprejeti. Nato je prenočil starček v neki gostilni, kjer ga je dohitela smrt. — Surov ljubimec. V Hrastniku je bil na dopustu infanterijski vojak Janez Alič. V noči od 5. na 6 t. m. je vdrl v stanovanje svoje prejšnje ljubljene in ji z bajonetom zadal 17 sunkov. Tudi svojega nezakonskega otroka, katerega mu je mati v svojo obrambo držala nasproti, je težko ranil z bajonetom. Mati in otrok se borita s smrtjo. Aliča, ki je splošno znan koi sirov pretepač, sov aretirali. — Železniški tatovi. Po S >odnjem Štajerskem so zopet začeli uganjati železniški tatovi svoj nikomur zaželjen nepošteni posel. Pripetilo se je zopet par slučajev taivin. Občinstvo v kupejih in po kolodvorih in osobje naj bo pozorno pred žepnimi tatovi. — Mučenje živali. Iz Celja poročajo: Posestnik Janez Močmk iz Ostrožnega je peljal te dni proti d:.'mu teško obložen voz, pred katerega sta bila vprežena dva vola. Vsled velike teže sta vola obnemogla in se zgrudila na cesti. Močnik ju je pustil tam ležati in šel v gostilno s svojim sinom. To je zapazil cestar Završnik, ki je šel k voloma ter jima dal piti in sena. Nato je Močnika stavil na odgovor. Ta pa ga je v zahvalo ozmerjal in pretepel. Močnika so naznanili orožnikom. — Mrtvo mater je oskrunil. Samski posestnik Lovrenc Klumaier v Rattenbergu, okraj Judenburg, je bil pred ljubensKim sodiščem obtožen zaradi pregreška po § 306 in zaradi prestopka proti javni nravnosti po § 516 kaz zakona. Ko je njegova 84 letna mati, ki je 7. febr. 1.1. umrla, ležala, preden so jo dejali na oder, še na postelji, ve je razuzdanec na najgnusnejši način pregrešil nad mrtvim truplom. Obsojen je bil na dva meseca strogega zapora. Koroško. — Bratovskoskladnlčnl škandal v Lešah. Stara resnica je, da so vse bratovske skladuice v Avstriji pasivne. Zato tudi rudarji sami pritiskajo na reformo bratovsko skladničnega zavarovanja. Prav tako je pasivna tudi leška bratovska skladnica. Da se primanjkljaj pokrije, je ravnatelj Steinebach — mož ima na vesti znano nezgodo v Rajblu — s terorizmom pripravil rudarski odbor do usodnega sklepa, da se sanira bratovska skladnica takole: rudarji, ki gredo iz Leš in so bili člani bratovske skladnice, ne smejo vzeti iz bratovske skladnice rezervnega deleža. Alco pridejo rudarji iz Leš v drug kraj, tedaj morajo plačevati iz tega kraja v leško bratovsko skladnico, drugače pa izgube vse bratovskosklad-nične pravice in se jim seveda tudi ne izplača rezervni delež. S tem sklepom hoče uganjati leški rudnik nad delavci neomejeno izkoriščeva-nje, ker bi se rudar ne upal popolnoma odtrgati od leškega rudnika v strahu, da ne pride ob pokojnino in bolniško podporo. Leški rudarji so ponovno protestirali proti tej nezaslišani podjetniški nakani in soglasno sklenili, da se mora vsa zadeva rešiti najkasneje do 1. junija 1912. Naj-gotovejši porok za rešitev pa bo močna strokovna organizacija in prav tako bo tudi samo močna strokovna organizacija zlomila nasilnost ravnatelja Steinebacha. Leški rudarji so si ustvarili že lepo organizacijo, toda še je precejšnje število neorganiziranih njih tovarišev. Pritegniti je treba še te v organizacijo in podjetniške trme bo konec. — Prijet prlsiljenec. Še 19. februarja jo je popihal prisiljenec Peter Lindtner, star 36 let in doma iz Celovca. Pred dnevi pa so ga v Celovcu zasačili pri tatvini in aretirali. — Vihar podrl hišo. Iz Sachsenburga na Koroškem poročajo: 2. aprila, ko je divjal velik vihar, se je podrla hiša lončarskega mojstra Ze-niga. K sreči ni bilo nikogar v bližini, ko se je hiša podrla, tako da se nikomur ni nič zgodilo. Baje je bila hiša skrajno slabo sezidana, ker je drugače pač ne bi mogel vihar podreti. Trst — Tatvine v tržaški prosti luki. Pred prazniki so se zopet silno pomnožile tatvine v prosti luki. V soboto je naletel stražnik na celo kopo žensk, ki so stikale po skladiščih. Dve izmed njih je ujel in aretiral, ostale pa so mu ušle. V raznih skladiščih manjka precej blaga in sicer špecerijskega in manufakturnega. Tatice so morale že delj časa obiskavati skladišče. Aretiranki sicer ne tajita, trdita pa, da sta bili zapeljani vsled bede in pomanjkanja ter sta prvič kradli. — Iz nesrečne ljubezni. V Trstu se je ^zastrupila 25letna zasebna uradnica Amalija Černivc Pila je žvepleno kislino. Samomorilni poskus je izvršila iz nesrečne ljubezni. Prepeljali so jo v bolnišnico. Istra. — Sleparski bankir. Bankir Windspach na Reki je oškodoval razna podjetja za velike svote. Windspach je še vedno v preiskovalnem zaporu. Trgovci iz Reke in Levante so priglasili svoje terjatve v skupnem znesku 600 000 K Koliko znašajo terjatve tujih trgovcev še ni znano, ker se še niso vsi priglasili. Celo zadevo je prevzelo državno pravdništvo. 1,000.000 vinarjev : : za tiskovni sklad „Zarje“ : : — — 6. izkaz: ________ Gospodična B H. 100 vin., A. Sever 20 vin., za darovano šunko 12 vin., za staro medaljo 10 vin., Varšek 10 vin., Hiibscher-Sianovec 250 vin., Mihler 100 vin., Markič 40 vin., Saše 160 vin., Hlebš z Merkurja 224 vin., Piškur 20 vin., Peterlin 10 vin., M. Zagradnik 60 vin., 1. Dovič 24 vin., V. Peterlin 12 vin., M. Papler 50 vin., 1 Kolenc 28 vin., vesela družba 20 vin., A. Kržmanc 16 vin , Kramar 10 vin., Trampuš 10 vin., Kralj 10 vin., M. Kočar 60 vin, J. Golar 50 vin., Fr. Lenasi 50 vin., vesela družba v gost na zeleni trati 166 vin., Zaplotnik v veseli družbi 125 vin, Pečnikar 100 vin, Kreč 30 vin., Osman 40 vin, Mihler 148 vin., kavarna Leon 100 vin., Jurij Brozovič 20 vin., Fr. Zajce 40 vin., Fr. Ogris 20 vin, neimenovan 20 vin., pri Korošeu na Glincali neimenovana družba pri domači igri 63 vin, Vičič za Ognzovo poboljšanje 20 vin., J. Brozovič, Ogriz se ne poboljša 20 vin, Krašovic: v zahvalo Ogrizu za povod 20 vin, ujet v kavarni Leon 20 vin., Hadolin 40 vin., Regent iz Trsta 200 vin., na rudarski konferenci v Trbovljah 502 vin. Skupaj 10145 + B050 = 13195 vinarjev. Prispevke za milijonski sklad sprejema, vlaga v Delavsko hranilnico in izkazuje v Zarji sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana Šelenburgova ulica 6/11. Delavsko gibanje. = Mezdno gibanje mizarjev v Gradcu. V Gradcu so mizarji odpovedali staro pogodbo. Ker pa vsa znamenja kažejo, da se nova pogodba ne bo sklenila mirnim potom, naj torej noben mizarski pomočnik, oziroma strojni delavec ne hodi tja iskat dela, dokler ne bodo delavci sklenili z delodajalci nove pogodbe. = Lesni delavci firme Toenniesove, Scag-netijeve, Trinkove in Bajdetove imajo v soboto 13. t. m. točno ob 6. zvečer v gostilni A. Koutny nasproti topničarske vojašnice važen delavniški shod. Zadeva je zelo nujna, zato naj nihče ne manjka! ZADNJE VESTI. ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM. Državnozborski klub. Zagreb, 10. aprila. Poslanec dr. Pinterovič, član ogrsko hrvaškega državnega zbora, je pozval grofa Pejačeviča, ki je predsednik kluba hrvaških državnozborskih poslancev, da skliče klub na sejo v Budimpešto, da morejo hrvaški poslanci zavzeti stališče napram dogodkom na Hrvaškem. Skupen protest. Zagreb, 9. aprila. V krogu hrvaških poslancev se je sprožila misel, da se skliče v Ljubljani konferenca, na katero se povabijo vsi hrvaški, srbski in slovenski poslanci iz avstro-ogrske monarhije. Na konferenci bi se pojasnil in razložil položaj na Hrvaškem ter izdelala spomenica, ki bi se poslala vladam vseh kulturnih držav. Akcija v delegaciji. Spljet, 10. aprila. Dalmatinski poslanci nameravajo v delegaciji vložiti na zunanjega ministra Berchtolda interpelacijo zaradi absolutizma na Hrvaškem. DELEGACIJE. Provizorij ali proračun? Dunaj. 10. aprila. Vesti o delegacijah se menjajo kakor vreme v aprilu. Zadnja vest se glasi: Če premaga ogrski državni zbor kmalu obstrukcijo (čel!) in se začne baviti z brambno reformo, se predloži delegacijam samo proračunski provizorij. V tem slučaju se bo gledalo le na to, da se dovršijo razprave provizorija in delegacije ostanejo le kratek čas skupaj. Če se pa pokaže v bližnjih osmih ali štirinajstih dneh, da ne premaga brambna reforma mrtve točke, tedaj se prekine zasedanje ogrskega državnega zbora in delegacije bodo imele daljše zasedanje, pa se jim predloži skupni proračun. Rok sklicanja še ni definitivno določen; gotovo pa je, da se delegacije ne snidejo pred 22. ali 23. aprilom. DUNAJSKE VOLITVE. Dunaj, 9. aprila. Volitve za dunajski občinski svet in okrajne zastope so razpisane. Četrti razred voli dne 23. aprila (ožje volitve 25. apr.) tretji razred dne 26. (ožje vol. 27. apr.), drugi 29. aprila (ožje volitve 30. apr.), prvi 2. maja (ožje volitve 3. maja), četrti razred voli vseh 21 zastopnikov, tretji razred 4, drugi 48, prvi 5. ZBOROVANJE ROKODELCEV. Proti novim davkom. Budjejevice, 10 aprila. Predvčerajšnejem je bilo tu glavno zborovanje nemško-avstrijske rokodelske zveze; na zborovanje so prišli zastopniki , rokodclcev iz vseh kronovin. Sklenili so, da se mora izdelati obrtni red; z ozirom na naraščajočo draginjo so pozvali poslance, naj glasujejo proti slehernemu povišanju davkov. ZBOR OGRSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Budimpešta, 10. aprila. O velikonočnih praznikih je tukaj zboroval kongres ogrske socialne demokracije. Socialistično stranko v Nemčiji je zastopal sodrug dr. Braun, nemško v Avstriji pa sodrug Winarsky. Poročilo strankinega vodstva je podal sodrug Buchinger, za kontrolo poročal Matos. O boju za splošno in enak volilno pravico je referiral dr. Kunfi, o organizaciji VVeltner. o časopisju Garami. Zbor je sprejel oster protest proti absolutističnemu gospodarstvu na Hrvaškem. Sprejeta je tudi resolucija, ki izreka za slučaj razpusta državnega zbora, da se bo stranka posluževala vseh bojnih sredstev, ki jih bodo nasprotniki rabili proti njej in da se tudi terorizmu sovražnikov volilne pravice ne umakne. OGRSKA KRIZA. 1 Košutovcl In Justhovci. Budimpešta. 10. aprila. Sodelovanje Ko-šutove in Justhove stranke proti grofu Khuenu in brambni reformi je sklenjeno. Vladna stranka je izkušala s posredovanjem grofa Andras-syja vplivati na Košutovo stranko, da se ne bi pridružila obstrukciji, toda brez uspeha. Načrti opozicije. Budimpešta. 10. aprila. Odbor za aranži-ranje debat, ki se je lani sestavil iz opozicio-nalnih strank in je bil pravzaprav odbor za organizacijo obstrukcije, se jutri zopet snide. Slišati je, da bo opozicija najprej zahtevala debato o razmerah, v katerih je bil Khuenov kabinet zopet imenovan, in šele pozneje se uprizori zopet tehnična obstrukcija. ŽRTEV POKLICA. Budimpešt?, 10. aprila. Laringolog dr. Ed-mund Baumgartner je pred nekaj dnevi operiral dekle, ki ga je med operacijo ugriznila v prst. Dr. Baumgartner je včeraj umrl za zastrupljenjem krvi. SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV. Pred koncem stavke. London, 10 aprila. Listi poročajo, da bo trajalo še par tednov, preden se bo delalo v premogovnikih v polnem obsegu, Nekatere jame so viled dolge stavke v tako nerednem stanju, da bo najbrž minilo teden dni, da odpravijo vse ovire in obnove tesaiska dela. Za začetek dela so povsod potrebne posebne odredbe, da se preprečijo nezgode. Železnice polagoma pričenjajo z obratom v prejšnjem obsegu. Stavka strojnikov. London, 9. aprila. V okrožju Aberdere-Vallay na južnem Valeškem je izbruhnila stavka strojnikov. Prav tako se je pojavil tudi v Dur-hamu konflikt med strojniki in podjetniki. Ti konf ikti zelo ovirajo pogajanja za konec stavke. TURČIJA. Umorjeni Turki. Carigrad, 10. aprila. Iz turškega vira poročajo, da so pri Kasmanu umorili ruski vojaki štiri Turke iz erzerumskega vilajeta. Turški parlament. Carigrad, 9. aprila Dants je izšel irade, ki sklicuje parjament na 18. april. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Demisija admirala Faravellija. Rim, 10. aprila. Admiral Faravelli je odložil poveljstvo nad operativnim brodovjem, baje iz zdravstvenih ozirov. Na njegovo mesto pride admiral Vialo. Posvetovanja velevlasti. Rim, 10. aprila. Posvetovanja med vele-vlastmi z ozirom na skupni korak v Carigradu še niso pri kraju in bodo najbrž trajala še dolgo časa. Tako sklepajo iz dejstva, da se vnanji minister San Giuliano ne udeleži svečanosti v Benetkah in utemeljuje svojo odsotnost s službenimi zadržki. Položaj na bojišču. _ London, 10. aprila. Iz Kaira poročajo: E-dem paša, dosedanji poveljnik turško-arabskih čet na tripolitanskem bojišču je dospel semkaj in se izrazil o položaju na bojišču! Zdaj je na bojišču 10.000 turških rednih čet, ki jih podpira okolo 200.000 Arabcev. Arabci se bore z veliko srditostjo, zategadelj izgube le malo vjetnikov. Turčija lahko zdrži najmanj še eno leto. VELEIZDAJNISKA AFERA. Milan, 9 aprila. Iz Speci e poročajo, da so spustili na svobodo pred nekaj tedni prijetega majorja Carrerasa, ker se je izkazala neopravičenost obdolžitve, da je zagrešil veleizdajstvo. Major se bo moral zagovarjati še pred posebnim častniškim disciplinarnim sodom. PAPEŽEVO ROČNO PISMO. Proti duhovniški politiki, Berlin, 9. aprila. »Berliner Tagblatt« pravi, da izda papež zopet novo ročno pismo, namenjeno vsem škofom v Nemčiji, s katerim se vsem posvetnim in redovniškim duhovnikom pod kaznijo cenzure prepoveduje nastop na političnih shodih in vsaka udeležba na takih shodih. To ročno pismo je baje povzročil nekakšen spor v nemškem centrumu. Poslano je sporazumno z nemškimi škofi s posredovanjem nunciature v Monakovu. Da ni res. Monakovo, 10. aprila. V monakovskih poučenih krogih trdijo, da se vest o papeževem ročnem pismu, katero so objavili berlinski listi, ne vjema z resnico. Merodajni faktorji ne vedo nič o tem, da bi papež nameraval prepovedati duhovnikom vsako politično delo. (Pravzaprav B. Gotzl, Ljubljana Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. —- Brez konkurence! ugovarja ta demanti nečemu, česar »Beri. Tag-blatt« ni trdil.) KINDERLEN ODSTOPI. Berlin. 9. aprila. Državni tajnik Kinderlen Wachter odstopi v najkrajšem času. na vsak način pa še meseca aprila. Njegov naslednik bo bržčas nemški poslanik v Washingtonu grof Bernstorff. NEMŠKI KLERIKALIZEM. Berlin, 10. aprila. Med vojaštvom se je zadnji čas pojavila znatna klerikalna agitacija, proti kateri so visoki častniki nastopili. Klerikalno časopisje besno napada te oficirje in napoveduje ostre interpelacije v drž?'~''v" zboru. Zlasti pa ostre interpelacije v državnem zboru. Zlasti pa je centrumaško časopisje zbesnelo zaradi neke cesarif>v brat ririnc Heinrich dejal, da toplo želi odločno gibanje proti klerikalizmu in da se tudi njegov brat strinja s to željo. V klerkalnem časopisju je zaradi tega vihar, vkljub temu ni vest doslej preklicana. VOHUNSTVO? Norimberg, 10. aprila. Zandarmerija je prijela dva Francoza, ki sta se včeraj v bližini mesta z zrakoplovom spustila na tla. Prvi je dejal, da je krojač, drugi pa, da je bančni uradnik, oba pa da sta člana priškega zrakoplovskega kluba. Ker sta imela fotografične aparate in precej denarja pri sebi, sumi žandermarija, da sta francoska častnika. NESREČA PRI OGNJEMETU. San Sebastlan, 9. aprila. Pri ognjemetu so ubili kosci ognjemetne bombe enega gledalca, enega so težko in enega lahko ranili. SAMOMOR MORILCA. (Glej včerajšnjo „Zarjo“). Berlin, 10. aprila. Voznik Mikov, ki je bil predvčerajšnjem ubil svojo svakinjo, se je ponoči obesil, ker mu je bila policija za petami. Poizvedovanja so dognala, da je Mikov umor dobro pripravil in da ga je morda izvršil iz maščevanja. BOJ V EKSPRESNEM VLAKU. Lemans, 10. aprila. Na znamenje z zasilno vrvico se je ustavil ekspresni vlak Pariz-Brest. V kupeju so našli tri pešake 3. pešpolka napol izkrvavljene. Vojaki so se bili sprli s svojimi tovariši, ki so jih smrtnonevarno obklali. SAMOMOR DIJAKA IN DIJAKINJE. Peterburg, 9. aprila. Včeraj sta se zastrupila 16 letni reaiec Speranski in 16 letna licejna gojenka Dostilski. Njiju starši niso odobravali razmerja med Speranskim in Dostilskijevo, zato sta mlada zaljubljenca šla skupaj v smrt. ZLOČINI APAŠEV. Umorjen policaj. Pariz, 10. aprila. Predvčerajšnjem zjutraj so našli na severni strani Pariza mrtvo truplo policaja Azoua. Imel je razbito črepinjo. Sodijo, da je Azou žrtev apašev, ker so ga bili že lani na-psdli, ApaŠI v armadi. Pariz, 10. aprila. Na kolodvora sta hotela oditi dva dragonca, ne da bi oddala vozne listke. Ko so ju zadržali, sta se uprla in razvil se je boj. En železniški uslužbenec je bil ustreljen. V Rou-e n u je oddal topničar na dopustu proti svoji gospodinji tri strele in jo ranil. Na poti proti N i z z i so napadli vojaki denarnega pismonoša. Dva vojaka so prijel’, drugi so ušli. MORILEC OČETA. Pariz, 9. aprila. Veliko pozornost zbuja drama, ki se je odigrala predvčerajšnjem zjutraj na javni cesti. Sedemdesetletnega profesorja na tehnični visoki šoli in viteza častne legije Pil let a je njegov lastni 40 let stari sin ustrelil na izpre-hodu. Sin je med sprehajanjem nenadno potegnil revolver in oddal na očeta dva strela. Morilec se je po grozodejstvu spustil v beg, a so ga kmalu prijeli. Pilleta so prepeljali v bolnico. Dvomijo, da bi obstal. Pilletova družina o vzroku krvavega dejanja strogo molči. Trditve, da je morilec duševno manj vreden, ne smatrajo za pravo. PAN KA NA KONCERTU. Avesnes, 9. aprila. Predvčerajšnjem se je prevrnila v Hondainu na koncertu svetilka in povzročila med poslušalci strah in grozo. V splošni gnječi je bilo do smrti zmečkanih sedem oseb, 15 ranjenih. NESREČA PRl BIKOBORBI. Bikoborec mrtev, 21 oseb ranjenih. Avignon, 10. aprila Pri predvčerajšnji bikoborbi je bik nabodel bikoborca Bulllste, ga zagnal zrak in potem pohodil. Bullista so prepeljali umirajočega v bolnico. Bik je nato predrl ograjo. Med gledalci je nastala strašna panika; 21 oseb je bilo več ali manj težko ranjenih. VIHARJI. Berlin, 10. aprila. Iz raznih krajev Nemčije prihajajo vesti o viharjih, ki so povzročili veliko škode. Hamburg, 10. aprila. Tukaj divja že od pon- deljka večer pravi orkan, ki dosega do 27 metrov na sekundo. Včeraj je vsled tega izstopilo morje z nenavadno silo. V luki je velikanska škoda, ki se še ne da oceniti. Nekatere manjše ladje, ki so imele vkrcano blago, so se potopile, druge mečejo valovi v luki in po Labi semintja. Vsako delo v luki so morali ustaviti. Ladje se upajo ne iz luke ne vanjo. Velika jadrnica »Al-stersee« se je nasukala in svojo morali s pomočjo drugih ladij močno poškodovano spraviti v luko. Helgoland, 9. aprila. Vse ladje v luki so ponoči dajale signale za pomoč. Dvoje ladij se je potopilo, ena se je nasukala. Vratislava, 10. aprila. Viharji zadnjih dni so po vsej deželi povzročili ogromno škodo. Mnogo telefonskih zvez je porušenih, ravno tako e-lektrične naprave v mnogih občinah. RAZBITA LADJA. (Glej včerajšnjo „Zarjo",) Tanger, 9. aprila. Ob nezgodi ladje „Du Chay!a“ je utonil še en otrok francoskega poslanika de Beaumarchaisa. Dva mornarja pogrešajo. POPLAVE. Lvov, 10. aprila. Pri Przemyslu je San izstopil iz struge in poplavil vsa polja v nižini. V Zolkievvu in okolici je Swinia preplavila velik svet, med drugim tudi mestni park. Marrnaros Sziget, 10. aprila. Občina Felso Viz je pod vodo; mnogo mostov je poškodovanih, nekatere je voda odnesla. Na poljih in travnikih je škoda velikanska. Poštni promet je u-stavlejn. Budimpešta, 10. aprila. Iz okolice Okorme-zo in Berezne javljajo, da e povodenj napravila velikansko škodo, pa še vedno dežuje in sneži. Lvov, 9. aprila. Povodenj je izpodkopala železniški tir; zato so morali mestoma prekiniti promet, tako med Drohobycz-Sambor, Podwy-sokil-Rohatyn in Chodoro\v-Rohatyn. Odgovorni urednik Fran B a r t i Iidftja in talaga aaloiba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Tiskovni sklad *ZarJe“. Po sodrugu Mi Čermelju v Nabrežini smo prejeli od sodr. A. Bizjaka 40 vin., od sodr. Kosmina 40 vin., in zbirka povodom nekega pogovora 1 K 40 vin F. B. družba na na balkonu .Bellevue* dne 7. t. m. popoldne 3 K- — Lepa hvala! r Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor želodčni liker Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Pristni „FLORIAN“ ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do delat Naslov za naročila: »FLORIAN*. Ljubljana. J Postavno varovano. ANTON BAJEC cvetlični salon Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanj« iopkov In vencev, trakov z napiti Itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno. Vrtnarija le na Tržaški cesti. Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana. Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Najnižje cene. Kavarna „Central“. Danes in vsak dan = koncert == dunajskega dam. elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. Bioglobin zdravniško priporočeno dljetetlčno sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. Hotel Tratnik „Zlata kaplja*4 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27 v bližini kolodvora. Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene, Lepi gostilniški prostori In povsem na :: novo urejeni velik senčnat vrt. :: Kupujte „Zarjo“. M. Zor, Ljabjana, Sv. Petra c. 38. oblastveno kocesljonlrau pokončevtlec podgan, mtši In mrčes. Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M Zora v navedeni lastnosti. Gl i n c e, 20. dec. 1911. Josip Tribuč. Ali ste že pridobili našemu listu kakega novega • •• naročnika ? trgovina Maček & Komp. Založniki c. kr. priv. južne žel. Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3. priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba. Najnižje cene. Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svoj"o bogato zalogo 'ČlLšm i šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa. - = : "" Ceniki zastonj in franko. ••= „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin- tobaka mah: v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §ubič, Miklošičeva cesta. Senk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50 Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip, Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta. Delavska hranilnica in posojilnica v Lfufslfani (vpiannn xn