KJE SMO?
Nenaio krilik smo že braM in sliiaU o posledfcafe nesmotrno poraMJenega prostega časa mla-dfc, o nesrečah in nModah, U se pojartia}o v zadajem čam. Ob Tsakem takem razraiilganJD in dogodka pa se sprašajemo, kaj nam Je storiti ta «g«Uvl)uno, da je to doiznost doma, ioie, Wš-nega sreta aH krajevne skapno-sti, iriidnUk, iportaik in dra-gifc organizadj. V nnogili prime-rih se te ¦gotovitve s tem tadl končajo.
Imamo vrsto ustanov, ki se uk-varjajo s problemi otroka in mladostnika. Vendar le-te težko zmagujejo svoje delo, ker ugo-tavljaio, da v številnih primerih niso dovolj učinkovite. Pa ne le pri vprašanju denarja, ampak pristopa k človeku, načinu, kako se mu približaš, neposrednosti in spontanosti, ki je gotovo vpraš-ljiva. Velikokrat je pri tem pri-sotno nezaupanje, odpor, da te imajo nekje zapisanega, da si v »evidenci« — skratka, da si >primer«.
StarS otrok se velikokrat spra-šnjejo, kam naj se obrnejo, če M radl popeljali otroke na izlet, v naravo, na krajši smečarsld izlet, na drsanfe, na plavanje, ipd.
Ne smemo pozabiti, da v naši občiri ddaje precej drnžbenih organizadj, da so v okvirn vrtcev, osnovnik Sol in dnštev, organizi-rane določene akdvnosti (ddba-nove nrice, nre pravljic, plann-sko droštvo, tabonriki, smnčar-sld klnb, razne novoletne prire-ditve, pnstovanja ter razna Sportna in druga tekmovanja), vendar vse to preko dela druibe-nih organizacij.
Veliko premalo pa je res pra-vega prostovoljnega dela oz. ak-tivnosti, kjer bi se skupaj srečali otroci, mladostniki, malo starejši in starejši občani, vendar brez eilja, da bi od kogarkoli pričako-vali pohvalo ali denarno nagra-do, pač pa zaradi lastnega veselja in dobrega občutka, da smo dali tujim, pa tudi svojim otrokom nekaj domislic, spretnosti, zna-nja in dobre volje.
V vrtcih imamo 21% predšol-skih otrok. Vsi starši plačujejo
otroško varstvo s samoprispev-kom ali neposredno. Zato je po-trebno najti način in oblike, kako nuditi tudi tistim otrokom, ki niso vključeni v VVO, erjako-pravno izobrazbeno osnovo. Že res, da WO organizirajo ob-vezno malo šolo, brigadiTske vrtce in druge prireditve, osnovne šole pa vrsto interesnih dejavnosti, a se poraja vpraša-nje, kako zagotoviti tem otro-kom nekaj več ne da bi se izgo-varjali na pomanjkanje denarja oz. na nekaj, kar ne moremo sto-riti v otroškem varstvu, skrbstvu in šolstvu.
Menim, da bi lahko veUko na-redili z organiziranimi obKkami prostovdjnega dela na iptidb, Zdravstveno stanje naSih otrok je vse boij ogroženo — Idesne defonnarije so v porastu, ner-vozni otroa so ze oTjRajen pojav, otrod se Utro tdesno in dnsevno ¦tnuijo. Tako ogrožena telesna zmofljivast pa oe more postati trden temdj za bodočega delav-ca, nstvarjalca in samonpravljal-ca.
Prostih igralnih površin imamo dovolj, le da niso pravilno povsod približane otrokovemu bivalnetnu okolju. Vsi si moramo prizadevati.da bodo vzporedno z zidavo stanovanj rasla tudi otro-ška igrišča. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da tudi otroci na pode-želju potrebujejo igrišče. Vlada namreč napačna miselnost, da vaški otrok, ki živi sredi narave, ne potrebuje igrišča. Vendar to ni res. Danes vasi niso več odtr-gane od civilizacije — skoži vo-dijo ceste, polne avtomobilov, zemlja v bližini naselij je obdela-na, veliko kmečkega prebival-stva je zaposlenega v industriji. Otroci pa ostajajo brez pravega varstva in vodenja in so tudi tu prepuščeni cesti.
Omenim naj, da je bila v fe-bruarju letos v Ljubljani ob pri-ložnosti razstave učil organizi-rana okrogla tniza na temo »Or-ganizirane oblike vzgoje otrok v krajevni skupnosti«, kjer smo prišli predvsem do zaključkov, da je potrebno organizirati čim-več takih oblik vzgojnega dela, ki bodo otrokom omogočile, da bodo spoznavali svet in ljudi ter obvladovali prostor in čas, pra-
vila in norme obnašanja. Na tem področju je potrebno doseči kva-litetne premike, zatorej moramo sprejeti vsako pobudo občanov ter se dogovoriti za usklajeno ak-cijo prostovoljnega dela.
Naj na koncu prikažemo samo en primer:
V Ljubljani na Bratovževi ploščadi so se nekateri izmed otrok tako dolgočasili, da so že kar slabo vplivali na druge. Pa so se odgovorni v krajevni skupno-sti odločili, da nekaj storijo. Po-vezali so se z dvema ustanovama (Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše ter Višja šola za socialne delavce) in so skupaj organizirali igralne po-poldneve na ploščadi, še prej pa vzpostavili stik s šolo. Njihov cilj je T>il, da se na ploščad vueše nekaj novega, kar bi povezalo razkropljene otroke ter jih nau-čili, kako lahko sodelujejo drug z dmgim in končno »zbudili« tudi starše. Omogočili so jim bolj enakopraven odnos. Petletni otrok se jenaprimerdružiltudi s sedemnajstletnikom.          Starši
otrok, drugi mladinci in mla-dinke so seveda za priprtimi okni iz varne razdalje opazovali to »čudno« početje odraslih. Otroci so bili sproščeni v pogovoru, po-vedali so kar potrebujejo, česa ne želijo in so vsak dan spraševa-li, kdaj se bodo spet dobili. Vsi ti odrasli so se prišli igrat z njimi zato, da bi dokazali, da je narobe samo čakati kaj se bo zgodilo in da je še bolj zgrešeno valiti vso krivdo za podivjane otroke na ustanove, ki da jih ne vzgajajo in ne učijo dobro.
Tudi v naši občini si želimo nekaj podobnega, odvisno pač od otrokovih potreb in okolja v katerem se nahajajo. Zatorej prosimo vse zainteresirane, Id bi se kakorkoli želeli vključiti v or-ganizirane oblike prostovoljnega dela v svoji krajevni skupnosti, da to sporočijo Skapnosti otro-škega varstva GrosupJje, kjer se bomo lahko ob sodelovanju z do-ločenimi strokovmmi ustano-vami dogovorili in organizirali najprimernejše oblike prosto-voljnega dela z otroci in miadino.
Elica Malnar