Poštnina plačana v gotovini LETO L ŠTEV. ki loper; pstels 21. novembra 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN (DapŠS BZ NabrBŽBKie) Kot se zanimamo mi za življenje v drugih krajih našega Jadrana, zato la,kc> radi beremo »Slov. Jadranu, nedvomno zanima tudi ostale življenje v coni A. Zato navajamo v iiem dopisu le drobec iz naše občine, ki zajema nacionalno najbolj ogroženo slovensko ozemlje. Naša občina je najbolj zapadni del cone A STO in meji na Italijo, kar tudi temeljito čutimo in lahko ob vsakem koraku otipamo vedno bolj očito na-niero »naše zemlje lačnih volkov«, (kot pravijo stari izkušeni občani). Iz raznih virov — od vatikanskega do raznolikih drederitistič-nih skladov — se Zbirajo finančna sredstva za čim hitrejšo raz-naroditev naših bivših petih občin (Devin s Stivanom in Mesijo-vasjo, Mavhinje s Cerovljami, Vi-žovljami in Sesljanom, Slivno is Prečnikom, Sempolaj *s Praprotom in Ternovico ter Nabrežino), ki sestavljajo občino Devin—Nabre-žino. Se nikoli se ni italijanskim emisarjem tako mudilo in ni bilo tako temeljite raznarodovalne akcije kot je pravkar. Spodmaknili bi nam radi najbolj učinkovito o-brdmbno \orožje — nepremično zemljo in nas potisnili kcK mrtve roke na ledeno ploščo. To je naj-podlejša jezuitska nakana, mogoča samo iz »velike«, demolcratič-ve«, »pravične« Italije. Ves naš upravni aparat je le poslušno orodje skrajno degeneriranega italijanskega imperializma, ki živi na ostankih preteklosti in blazno kljubuje noremu življenjskemu razvoju, Njegove interese, ukaze in voljo, ki so bili, so in bodo vedno protiljudski, čutimo na vseh področjih javnega življenja: v gospodarstvu, prosveti, kulturi, šolstvu itd. Naš položaj jre -vedno težji, ker se gospodarska dejavnost krči na sploh in še bolj pri nas, draginja pa stopnjuje. Kako »irruenitno« se v naši coni gospodari in za koga delamo, pove že samo dejstvo, da je nad 30% vseh delovnih ljudi ali 40,000 oseb nameščenih pri> upravi. Katera zemlja si ¡m-ore privoščiti takšen »luksus«? Tako »vzorno« družbeno ureditev bi nam mogla nudili edino Italija. v • NabrežUiska kamnoseška industrija, nekoč v polnem razmahu in z nad 3000 delavci, danes životari kot živi mrtvec, ki lahko že jutri izdahne. Ob tej ključni gospodarski veji usiha tudi kmetijstvo: tržne cene oziroma italijanska konkurenca, zaostalo in zaradi Sega neracionalno obdelovanje, sla-de letine, obdavčenje itd. — to odganja mladino z zemlje. V zvezi s krojenjem splošne gospodarske dejavnosti (industrija, obrt, pomorstvo itd.( se vedno bolj vsiljuje vprašanje gospodarskega obstoja našega delovnfega človeka. Ktjm. z mladino? O tujskem prometu, oziroma gostinstvu moremo reči Ifi tole: edino Sesljan in deloma Devin prideta zadevno v poštev. Takšno je — bežno prikazano — naše življenje. Zato ga vedno bolj :primerjamo z onim v coni B. (Tudi nekateri istrski ezuli v štivan-skem ribiškem naselju imajo že močno domotožje!). Vemo, da si tukaj ne more'mn privoščili uredit-(nadaljevanje na drugi strani) Motiv z nase o bali : «INPiP Ifvjf/ ; :;:!;.;: : : mm^mmm «iS iM ¡¡«III mm Sili mmm Bi fe.........j sSÄI PREDVOLIVNA RAZGIBANOST PO VSEJ PRIMORSKI Okrajni ljudski odbor Koper jo na svojem zasedanju z dne 15. novembra 1952 sprejel nekatere važne dopolnilne predpise v zvezi z bližnjimi volitvami v zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora. S prvim sklepom je odrejeno, da sipada k volilni skupini industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa v volilno enoto štev. 8. razen že določenih podjetij, še Mestno podjetje za lokalno gospodarstvo v Kopru, v volilno enoto štev. 10 pa razc.n že navedenih podjetij še Zadruga pristaniških delavcev v Piranu. V zvezi s tem jc dopolnjen tudi sklop o sestavi volilnih teles v skupnih volilnih enotah tako, da tvori v volilni enoti štev. 8 volilno telo 33 delegatov podjetij, v volilni enoti štev. 10 pa tvori volilno telo 38 delegatov. Razen doslej določenih delegatov drugih podjetij pošlje Mestno podjetje za lokalno gospodarstvo v Kopru v svoje volilno telo 5 delegatov, Zadruga pristaniških delavcev v Piranu pa v svoje volilno telo 2 delegata. S posebnim sklepom jc OLO tudi odločil, da bodo volitve odbornikov zbora proizvajalcev v volilnih podskupinah splošnih kmetijskih zadrug v nedeljo 30. novembra 1952, v vseh drugih volilnih skupinah pa v ponedeljek 1. decembra 1952. Zaradi tega morajo gospodarske organizacije izvolit,; svoje delegate za skupne volilne enote najkasneje do 26. novembra 1052. Končno so glede volilne' skupine obrti za izvolitev odbornikov zbora proizvajalcev odredili, da znaša skupno število delegatov le volilne skupine 60 oseh. Od teh delegatov izvolijo: obrtniški delavci iz Kopra, Semedele, Vangancla in Dekanov 36 delegatov in sicer: na volišču I. bodo izbrali obrtniški delavci Pleskarske zadruge 'z o. j. Koper, Pleskarske zadruge »Istra« z o. j. Koper in Mizarske zadruge z o. j. Koper skupaj 20 delegatov, vsi drugi prej navede- Okrajni ljudski odbor Koper je na svojem zasedanju 15. oktobra 1952 sprejel nekaj važnih odlokov, ki so bili objavljena v 5. števi/ki U-radnega vestnika OLO Koper. Kelti odloki posegajo v nekatera važna področja javnega in zasebnega življenja, je poitrebno nanje opozoriti in ise z njimi seznanili. Odlok o javnem redu in miru določa dolžnosti prebivalcev v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru, snage, javne morale, zunanjega izgleda naselij in zdravja prebivalstva. Med drugim omejuje odlok cerkveno zvonenje na največ pel ¡minuit, kar je zaradi javnega miru nedvomno potrebno; omejuje mladini izpod 16 lat brez spremstva staršev ali drugih odraslih tiseb o-biskovanje javnih lokalov in prireditev; mladini izpod 15 let pa je sploh prepovedana udeležba na javnih plesih in drugih neprimernih prireditvah. Tudi to prepoved moramo pozdraviti kot zelo koristno in vzgojno, ker bo odpravila nekatere irazvade, ki so pri nas še ostale izza fašizma. — Odlok predpisuje, da bodo kršilci predpisov kaznovani z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev. Za /lažje prekrške bodo orga-iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiniiiiini Ob siašiobali^c jni A (nadaljevanje g prve strani) ve življenja tako kot tam, ker tukaj ne vlada razred delovnega ljudstva in nimamo ljudskih zakonov, ni resnične demokracije, ni enakopravnosti. Cona B napreduje in si ljudska oblast prizadeva urediti družbene odnose v smislu socialističnih načel, mi pa »jo vozimo« po starem zarjavelem tiru. Vi delale, mi kričimo, vi gradite, mi rušimo. Tako lieleva ukaz »nezmotljivega Rima«. Kljub temu — ne, prav zato smo še bolj smeli in ponosni, da smo veja onega debla, ki poganja tako čvrsie in sočne mlade poganjkeki bodo slcoro rodili plodove v prid vsemu deloviifimu ljudstvu. Prepričani smo, da tudi tod ne bo več dol-go kraljeval ne pozlačen trebuh, ne talur, ampak si bo ljudstvo s a -m o pisalo svojo sodbo. Janko Furlan ni pa bodo volili na volišču II. skupaj 16 delegatov; obrtniški delavci iz Izole izvolijo skupaj 12 delegatov; obrtniški delavci iz Pirana, Portoroža in Sv. Lucije pa skupaj 12 delegatov. Tii delegati bodo nato izvolili na skupnem zasedanju dne 1. decembra 1952 2 odbornika zbora proizvajalec v. Prizadete gospodarske organizacije opozarjamo, da se točno držijo navedenih predpisov, zlasti pa rokov glede izvolitve delegatov. Čeprav so odborniki občinskega ljudskega odbora v Tolminu ak.iv-n'i. sta vendar občinska ljudska odbora v Bovcu .in Kobaridu -n.ekoil-.ko boi-jša. Slaba Stran občinskega LO v Tolminu je predvsem ta, da nimajo v odboru nobeine žene. V predvolilnih pripravah bo naloga organizacije AFZ pa tudi vsega prebivalstva, da o /tej stvari resno razmislijo, kajti nobenega dv ,-ma ni, da so tudi v Tolminu sposobne žene. ki bodo znale niiič slabše od m išikih tovarišev vociiiti odgovorne Vas Huje v Brkinih — Vsi starejši so na polju, zato jpionirčka ne vesta kaj bi začela sama posle ljudskih odbornikov. Devetčlanski s-veit za gospodarstvo in sedemčlanski svei. za ljudsko zdravstvo in •socialno politiko, ki so ju izvolil.! že na drugi seji odbora mestne občine Tolmin, sta doslej pokazala precej agilnosti. Nekatera mestna podjetja, ki so bila finančno šibka je gospodarski svet reorganiziral, na njegovo pobudo pa je prevzela mesltna občima bivšo mestno mesnico. Največ pozornosti je gospodarski svet doslej posvetil planšars.vu. V občini je 22 planin, ki so b.le ,pr£d uveljavitvijo zakona o agrarni reformi deloma lest vasi in delo,mi posameznikov. Prej /so kmetje ps.sli vse križem živino, zdaj pa je go- ni Narodne zaščite storilce kaznovali na kraju samem, Odlok o obratovalnem času za gospodarska podjetja v okraju Koper predpisuje za razne vršite podjetij (trgovine, razne prodajalne, ohrlni o.brati, gostinska podjetja) ob katerih urah morajo biti odprla poleti in poz imi. S področja kmetijstva sta važna Odlok o nadzorstvu nad proizvodnjo trtnih in sadnih sadik ter od-odlok o nadzorstvu nad obnovo vinogradov. S prvim odlokom se poslavljajo pod stalno strokovno nadzorstvo vse trsnice, drevesnice dn matičnjaki. V njih .bodo odslej smeli .gojiti samo tiste podlage in sorte sadnega drevja in trsja, ki bodo dr.lcčeine z rajonizacijo vinogradništva oziroma sadjarstva-. Vse trsnice, drevesnice in ma:ičnjake morajo lastniki prijaviiti okrajnemu svatu za gospodarstvo do 10. decembra 1952, Trsni in sadjarski material pa bodo smeli iz njih oddajali oziroma prodajali šele potem, ko bodo za to d. bilii dov' lijsnje, ki ga bodi s1 rokov ni organi izdali po o-pravljene.m pregledu. Vsi ti "predpisi ne ve'j jo za one kmetovalce, ki vzgajajo do 300 trsnih sadik ali do 100 sadnih drevesc leitno za lastne potrebe. Za te male pridelovalce pa je -predpisano, da morajo u-porabljali primerne podlage in selekcionirane cepiče. Odlok o nadzorstvu nad obnovo vinogradov pa dol ča, da sa smejo za vinograde v bodoče uporabljati ie žlahtna so.rite in "ameriške podage, ki so za dotični vinograd-ni okoliš primerne in odobrene. V bodoče vinogradniki ne bodo smeli več uporabljati kakršnihkoli korenjakov, kol so lo d .s ikral deali doslej z'as'i tu v Istri, temveč samo selekcionirane cep'jenkcr iz trs-nie. Samo začasno, dokler teh cep-ljenk ne bo dovolj na razpolago, se bodo koren j ki lahko še uporabljali po posebnih navodilih okrajnega sveta za gospodarstvo. — Od ok nadalje predpisuje, da bo v bodoče za vsako obnovo ali za saditev večjih vinogradniških kompleksov potrebno dsvoljenje, ki ga bo izdal okraj-ni svet za gospodarstvo po strokovnem ogiledu in ugotovitvi, če je (Nadaljevanje na 4. strani) Obvestilo upravnega oddelka VU]LA Upravni oddelek Vojaške uprave JLA obvešča, da z dnem 22, 11. 1952 ne bodo več veljale stare o-sebne izkaznice, ki jih je bilo treba zamenljati do 26. VII. 1952 na o-sno/vi uredbe Vojaške uprave JLA od 26. V. 1952. leta. Ta rok je bil že dvakrat podalj- Pojasnilo glede uvoza tujih časopisov v jugoslovansko cono STO Našo vest, da je pristojni urad VUJLA dovolil uvažati iz cone A v jugoslovansko cono STO nekatere tuje časopise in revije, popravljamo v toliko, da je ta seznam ob-j vilo podjetje LI-PA v Kopru. Hkrati sporočamo, da je treba črtati s seznama avstrijski časopis »Oestei-reichische Zeitung«. Poiacnilo ured' iŠfva Uredništvo »Slovenskega Jadrana« pojasnjuje v zadevi člankov o postojnskem gostinstvu, ki smo jih objavili v 31., 32. in 33. številki našega lista, da je brnelo predvsem namen pomagati razčistili, oziroma opozorili na nedostatke, 7ii pa ime'o namena žalili tega ali onega, predvsem pa ne direktorja tov. "Leopolda Langa. V kolikor so očitki izzveneli žaljivo, jih ni smatrali za take. Zadevo postojnskega gostinstva je po naših člankih raziskovalo več komisij in predlagalo izboljšav¡e. spodarski svo. ustanovil posebno komisijo, ki bo ugotovila s-.anje vseh planinah, ugotovila njihovo „'.nogljiivost ter določila, koliko in kavera živina se bo pasla po posameznih planinah. Poisaimazn-ikom oodo izdali posebne odločbe, plani-l.e pa bedo pod upravo splošnih KZ. Kmei.je se s teimi ukrepi strinjajo in želijo, .da bi bilo do prihodnje planšai-ske sezone vse urejeno. Tudi -svet za ljudsko zdravslivo je pokazal že neikaj lepih uspehov. Izvedel je .revizijo socialnih podpor in jih skrčil od 95 na 75. Revizija je pokazala, da so dobivali podporo tudi ljudje, ki bi se prav' lahko vzdrževali sami, ali pa bi jih lahko preživllljald sorodniki. Hkrati pa je bilo tudi nekaj takih, ki jim je podpora pripadala, pa je niso dobivali. Svet za zdravstvo se zavzema, da bi ustanoviti po vaseh tričlanske pododbore, ki ,miu bodo v pomoč za čim tesnejši siLk s terenom. Ljudski odbor občine Tolmin je uis.-anovil po vseh vaseh 3 do 5 članske vaške odbore, ki bodo nekaki sveitovaloi občine in bodo delali po sltalfcuitlu. Po vseh vaseh so že imeli po več zborov volitev, ki so dobi o uspeli. Naj več so razpravljali o davkih, planinah, komunalni dejavnosti, deliu občine itd. Zelo živahne diskusije so bile predvsem v pairltOzansIkih vaseh Zadlar, Cadr.g, Povjubin in Ljubinj. Ljudje so tod izrazili pripravljenost, da večino •neistirokovuiih del opravijo sami in dajo na .razpolago tudli material. Slabše so uspeli zbori vci.lcev na levi strani Soče, razen v Kamnam, r.-jer se je stanje v zadnjem eas-u zelo popravilo. i—o—n— ZBORIH VOLIVCEV Znano je, da je občina Podgorje po številu prebivalstva najmanjše občinska 'teritorialna enota v okraju .Sežana, saj šueje le okrog 1000 prebivalcev, razein itega pa je t-udi najbolj . pasivna, Površina občine meri 5.187 ha, od itega je le 140 ha lohdelovalnih površin, oziroma le il22 ha njivske površine, ki jo po-is-eduje 225 . kmečkih gospodarstev. Večino površine občine tvorijo zelo slabi pašniki (3.147 ha) in nekaj nad 1000 ha je gozdne površine, večinoma poraste z nizkim g-.mičev-je.m. Nerodovitne površine imajo 526 ha. Prebivalci le občine, ki se skromno preživljajo, so večidel zaposleni .na železnici in drugih delih izven okraja. Ob novi teritorialni razdelitvi je v vaseh občane, posebno pa v Raki-itovou in v Crnotičah, prevladovalo nunenje, da Podgorje nima glede na veliko pasivnost pogojev za samostojno občino, istega mnenja so bili t.uidi okrajni foa-u-mi. Za samostojno občino je bilo le -nekaj ljudi v Podgorju in nekateri odborniki bivšega KLO Podgorje, ki so obstoj občine po svoje utemeljevali ,in to dostavili itiudi Svetu za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti pri vladi LRS, ki je ta predlog tudli osvojil. Večina prebivalcev te občine pa je ostala s to občino nezadovoljna, posebno ,pa največje vasi Rakiitovec, Praiproče—-Zazid, ki so si želele vključiti v občino He npe 1 j e-Koziin a. Ta vas predstavlja za mjiih gospodarski center, ker imajo povezavo z želS/.nico. Tam imajo tudi večje trgovine, lekarno, zdravnika, živinozdravnika in uslužnoislno obrt. Ta problem je ponovno prišel sedaj do izraza -na zborih volitoev za .sprejem kandidatov v občinski LO Podgorje.. Volilci iz Rakitovca so zahtevali, naj se občina Podgorje ukine, -prav tako pa .tudi volilci v Ceirnatičah, kjer so celo izjavljali, da odbornikov za obalno Podgorje ne bodo več predlagati. VoMlcem na teh zborih volitcev so potem pojasniti, da bo vprašanje občine Podgorje mo-raVk rešili Skupščina LRS in da bo odbornike itreba vseeno izvoliti, ker bodo ti, ko bodo občino Podgorje ukinili, avtomatično priključeni občinskemu LO Kozina. Volilci so ito -tolmačenje razumeli in izbrali kandidate, Tudi okrajni ljudski _odbor Sežana stoiji na stališču, da bo treba to občino čimprej uikiimi/ti in to območje priiikljuoitti k občini Kozina. Janko Valentinčič PREDVOLILNA ZBOROV ANJ4 MLADINE NA KOPRSKEM Te dni je bilo na Koprskem več predvolilnih zbrovan-j mladine tako v Konlah za občino Izola-okolit-a, v Ber,tokih pa za občino Koper-okoli-ea. Mladina, ki bo na prihodnjih volitvah 7. decembra prvič pristopila k volilnim skrinjicam, jc podrobno obravnavala na Lch sestankih pomen volitev in novih članov občinskih odborov. Pri Sv. Luciji je mladina na predvolilnem sestanku predlagala kandidate za nov odbor mladinske organizacije. V Sečovljah je mladina tudi izvolila nov odbor. Mladinske organizacijo v Kortali, pri Sv. Antonu in v Krvakoih so prejele tudi diplome glavnega odbora mladine Slovenije za uspehe pri tekmovanju na čast VI. kongresu KPJ in v počastitev V. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije. Ob zaključku zborovanj je mladina poslala resolucije glavnemu odboru Ljudske mladine Slovenije. Zbori volivcev - zadružnikov v Pučah - Košfaboni Zadružniki kmečke delovne zadruge so imeli tri zbore volivcev, in sicer enega skupaj z vsemi množičnimi organizacijami obeli vasi ter po enega v vsaki vasi posebej. V Pučah in Ivoštaboni so predlagali za vsako vas po 1 kandidate za volitve v občinski ljudski odbor Šmarje. Za dele ga>ta v okrajni ljudski odbor pa so predlagali tovariša Franca Kralja— Petka. Predsednik Gospodarskega sveta zvezne vlade Boris Kidrič že delj časa boleha za obolenjem he-matopoetskega sistema, zaradi česar je že večkrat dobil transfuzijo krvi. Konec preteklega tedna se je njegovo stanje nenadokna poslabšalo. Ob bolnikovi postelji so noč in dan najboljši domači zdravniški strokovnjaki, ki mu nudijo vso pomoč. Vest o bolezni tovariša Kidriča je izzvala globoko zaskrbljenost po vsej državi in iz vseh krajev jirihajajo brzojavke, v katprih žele delovni ljudje naše domovine tovarišu Kidriču čim prejšnje ozdravljenje. V soboto ponoči so obiskali Borisa Kidriča tudi maršal Tito, Milovan Djilas in Moša Pijade, prav tako pa so se pripeljali v Beograd člatu vlade LR Slovenije Miha Marinko, Marijan Brecelj, Ivan Maček in Bo-ris Kraiglier. Po zadnjih vesteh se je zdravstveno stanje lov. Kidriča nekoliko izboljšalo. * V soboto se je začel v Ljubljani IV. kongres AFZ Slovenije, katerega se je udeležilo 700 delegatk iz vseh krajev Slovenije, zastopnice žena iz STO in iz Slovenske Koroške, člana polieibiroja CK ZKS Stane Kavčič, podpredsedni- ka prezidija Ljudske skupščine Slovenije Ivan Regent in France Bevk ter predsediuca CO AFZ Jugoslavije Vicla Tomšičeva. Referat o vlogi žene v izgradnji socializma je imela predsednica AFZ Slovenije Angela Ocepkova, tov. Vida Tomšičeva pa je govorila o vlogi ženle kot. državljanke. Tov. Tomšičeva je tudi predlagala, da bi se preimenovala AFZ v Zvezo socialističnih žena Slovenije, oziroma Jugoslavije. * V Lukavcu v Bosni so pred dnevi pridobili prvih 40 vagonov domačega koksa. Dn'fvna proizvodnja koksa bo znašala v začetku 300 ton. * V bližini Tuzle so našli prve sledove nafte v globini 1000 -metrov. Na dem področju nadaljujejo z vrtanjem in sodijo, da bodo lahko črpali nafto na več krajih, * Predsednik zveine vlade maršal Tito je prejšnji teden sprejel jugoslovanske diplomatske predstavne v tujini, ki so se kot delegati ali gostje udeležili VI. kongresa KPJ. Jugoslovanski diplomatski predstavniki so konec tedna od-potova i na svoja službena mesta. * sik i m Na vseli mednarodnih konferencah, katerih sc udeležijo tudi Sovjeti, se ti ne morejo prelivali Li v svojih go-voraneah, kako miroljubna in nesebična je Sovjetska ¿veza do drugih držav in narodov, zlasti pa do listih narodov, ki so mnogo trpeli in pripomogli k skupni zmagi v zadnji vojni 111 sc otresli izkoriščevalskega jarma. Čeprav je ta moskovska dobrota vsem dobra znana in bi se je povsod radi otresli, sovjetski diplomati ne opuščajo nobene priložnosti, da ne bi nenehno prepričevali druge narode in njihove predstavnike, kako je Sovjetska zveza vsak trenutek pripravljena priskočita na pomoč vsakemu, ki jo zato zaprosi, Moskva se celo jezi na tiste, države, ki nočejo zaprositi te pomoči ali pa jo celo odklanjajo. Tako se je zgodilo prejšnji teden ludi na seji gospodarskega odbora glavne skupščine OZN.kjer so razpravljali o programu tehnične pomoči nerazvitim državam. Jugoslovanski delegat Leo Mates se je namreč zahvalil predsedniku odbora za tehnično pomoč in je podprl resolucijo, ki predvideva '20 milijonov dolarjev kreditov v prihodnjem \tu za razširitev načrta tehnične pomoči Sovjetski sateliti so nato vstali in pričeli na vsomoč hvaliti »bratsko« pomoč Sovjetske zveze, a sovjetski predstavnik je zagovarjal moskovsko načelo dvostranske pomoči. Tedaj sc je dvignil jugoslovanski delegat Mates in objasnil delegatom, v čem je. pravzaprav ta sovjetska »bratska pomoč. Dejal je, da ima Jugoslavija o tem bridke izkušnje in je navedel vsebino sovjetskega sporazuma o dvostranski pomoči, ki jo je leta 1948 ponujala Sovjetska zveza Jugoslaviji. Moskva je po tem sporazumu zahtevala od Jugoslavije, naj plača sovjetskim izvedencem potovanja in njihovo bivanje, naj nakupi opremo za delo teli izvedencev ter naj plača v dolarjih ali v zlatu vso stroške v zvezi z njihovim delom. Sovjetski delegat je kar skočil in napadel Matesa z brutalnimi in žaljivimi besedami, toda Matesovih dokazov ne samo da ni pobijal, temveč se ni niti dotaknil samega vprašanja. Pac pa je napadel Jugoslavijo, češ da jc prešla v imperialistični tabor in je to skušal dokazati z obiskom znpadnih političnih in vojaških osebnosti v Jugoslaviji in z vojaško pomočjo, ki jo Jugoslavija dobiva od Združenih držav Amerike. ' jugoslovanski delegat mu je nato miirno odgovoril in dokazal, ila Jugoslavija v resnici dobiva vojaško pomoč iz Amerike, toda temu je kriva Sovjetska zveza. Poudaril je, da je Sovjetska zveza prav tako kriva, da sc Jugoslavija oborožuje in da vlaga v svojo obrambo največje napore, ker sta svoboda in neodvisnost Jugoslavije ogroženi prav po Sovjetski zvezi. Sedaj nam je jasno, z-ikaj sfe Sovjetska zveza povsod in ob vsaki priložnosti ogreva za dvostransko pomoč: ker to pomeni ne samo gospodarsko, politično in vojaško za-sužnjevanje države, ki to sovjetsko »pomoč« sprejema, temveč čisto navadno ropanje njenih bogastev. General Eiscnhowcr sc jc v torek prvič sestal s Trumanom, odkar je bil izvoljen za predsednika Združenih držav Amerike. Njegov prihod v n -bi n g ton je bil pravzaprav svečan vhod zmagovalca v Belo hišo. V sprevodu od letališča do Bele hiše je bilo najmanj milijon ljudi, v glavnem radovednežev. Po razgovoru s Trumanom v Beli Mikojan na XIX. kongresu VKP(b):»... Morali smo tudi avisai! proizvodnjo nekaterih pijač, ki vzpodbujajo apeli t...« — Ravno o pravem časit, tovariš Mikojan! Kaj bi bilo z našo zunanjo politiko, če. bi bog nas tega varuj — nenadoma zgubili apetit! Korejsko vprašanje, se na glavni skupščini Organizacije združenih narodov vleče in vleče kakor ljubljanska ali pa londonska megla. Doslej se to vprašanje šo ni pomaknilo z mesta, kopičijo se le resolucije za resolucijo in vsak predlagatelj brani svoje stališče, tako da je vse skupaj podobno že nekakšnemu sejmu. Čeprav ie dosedaaijii glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie pred otvoritvijo sedanjega VII. zasedanja Glavne skupščine opozorili vse delegacije, naj bodo v svojih predlogih stvarne in naj se ne vodi nepotrebna dolga diskusija, ni vse to nie pomagalo in do danes niso s korejskim vprašanjem prišli niti do prve stopnice. Svojo skupno resolucijo je dalo že 21 držav, zatem Mehika, Sovjetska zveza in še druge države in nazadnje je prišel še indijski kompromisni predloig, ki ga je indijski delegat gospa Pandit predložila v ponedeljek. Vse resolucije se pravzaprav vrtijo okrog repatriaoijc vojnih ujetnikov kakor okrog vrele kaše. Kakor smo že. zadnjič omenili, jc sovjetski zunanji minister predlagal, naj bi sc ustanovila posebna kimii-rija neposredno prizadetih strank in drugih držav, ki niso udeležene v korejski vojni. Po predlogu Višinskega naj bi komisija takoj podvzela ukrepe za rešitev korejskega vprašanja na podlagi združitve oboh Korej, Samo združitev pa bi izvedli Korejci pod nadzorstvom te komisije. Seveda noče Sovjetska zveza ničesar slišati o prostovoljni! rcpatriaciji vojnih ujetnikov in se trmasto izgovarja na ženevske konvencije. Pripomniti je treba, da v času, ko so bile ženevske konvencije sprejele, ni sestavljal-eem niiti na um padlo, da se vojni ujetniki ne bi radi vrnili v svojo domovino, medtem ko jo po zadnji svetovni vojni teh primerov bilo zelo veliko. Razumljivo je, da se ludi v korejski vojni številni vojni ujetniki bojijo vrniti na svojo rodno grudo v Severno Korejo., ker jih tam čaka od Sovjetov kopirani teror. .Sovjeti namreč zlostav.ljajo svoje vojake, ki so prišli v tuje ujetništvo in jih celo obsojajo na smrt, češ da so izdali doni o vino. Preidimo sedaj na zadnji indijski kompromisni predlog. Ta predvideva, da bi ujetnike obeh straiy spravili na nevtralno področje, ki bi bilo pod nadzorstvom posebne komisije, ki bi poskrbela za repatraeijo vojnih ujetnikov in bi jo sestavljalo pet delegatov raznih držav. Po indijskem predlogu bi položaj vsakega ujetnika, ki se ne bi vrnil v domovino v 90 dneh po sklenitvi premirja, uredili na konferenci za Daljni vzhod. V repaitriacijeko komisijo bi prišle štiiri države, ki so bile že sprejete v Pan Mun Jomu, in sicer Švedska, Švica, Poljska in Češkoslo- vaška. Te štiri države bi izbrale petega člana, ki bi igral vlogo razsodnika. Ce ne I>i prišlo do sporazuma v treh tednih od prvega sestanka, bi zadevo predali skupščini. Tako govori indijski predlog, ki pa nima izgledov, da bo sprejet. Obveščeni krogi so že istega dne, ko je-Indija predložila svojo resolucijo, omenili, da so Združene države Amerike nasprotne tem pogojem. Kako težko bo reševati korejsko vprašanje, lahko ugotovimo ludi iz govora samega predsednika sedanjega zasedanja, kanadskega zunanjega ministra Pearsona, ki je dejal po radiu. da bi morala Organizacija združenih narodov posvetiti vse napore korejskemu vprašanju. Opozoril jc vso članice, naj po il vzamejo vse možne ukrepe, samo da se ne bi spopad še razširil in da ne hi prišlo do lega, da bi Sovjetska zveza stopila iz OZN. Seveda bj bilo korejsko vprašanje laliko Tešiti, če bi se obe najvažnejši velesili na svetu odrekli svoji inipe-riailistieln.i politiki in priznali enakopravnost vseh narodov in vseh držav in če bi sc držali obveznosti, ki sta jih sprejeli kot članici OZN. Francijo in Memčiio razdvaja Posarie V Tesarju bodo 30. novembra parlamentarne volitve, ki so vzbudile veliko razburjenje v vsej Zapadni Nemčiji. Vse stranke razen komin-formistov odločno protestirajo proti načinu volitev, iz katerih so izključene takoimenovane nemške stranke, ki zastopajo stališče, da se mora Posarje vrnili Nemčiji ne samo politično temveč tudi gospodarsko. V zapadnonemškem parlamentu so sprejeli resolucijo, s katero protestirajo proti sarskim volitvam, proti odrekanju demokratičnih svoboščin in odrekanju strankam do javnega delovanja. Resolucija poudarja, da zvezna vlada ne sme priznali sar-skega parlamenta, ki bo izšel iz volitev 30. novembra Ic-r odobrava poziv sarskih nedovoljenih strank volivcem. naj sc zdržijo glasovanja. V parlamentu je sam kancler Adenauer kritiziral politiko sarskega mi-nisitreskcga presednika Ilaffmana, ki zahteva franeosko-sarskih gospodarskih konvencij. Iloffmana je ostro napadel tudi voditelj social-demo-krat>ke stranke Olileuiliauer. ki je dejal, da ni nobene razlike med prakso sarske vlade in prakso v Sovjetskih satelitskih državah. V zvezi s temi volitvami je prišlo tudi do spora med Zapadno Nemčijo in Francijo glede ureditve Posarja. Obe vladi sta se namreč že sporazu- meli o evropcizaoiji tega ozemlja sedaj pa je naenkrat prišlo do zaostritve, posebno po zadnjih izjavah nemškega ministra Kaiserja, ki je dejal, da Nemčija zahteva združitev Posarja z Nemčijo prav lako. kakor zahteva združitev z Vzhodno Nemčijo. Francoski zunanji minister jc ob svojem prihodu iz New Yorka v Pariz dejal, da ima Francija dokumente, s katerimi lahko dokaže, da se je. zapadna Nemčija izjasnila za načelo evropcizaeije Posarja in da so edine težave le nekatera gospodarska vprašanja. Na vsak način predstavlja Posarje še vedno kamen spotike med Nemčijo in Francijo. Sedanje volitve v Posarju bodo pa ta spor še poglobile, ker noče niti ena niti droga država odstopiti od svojih žalitev. Upreavrti odsek Vojaške uprave J!L<& spora ees s da je tržaški škof Santin v zvezi s prisotnostjo duhovnikov jugoslovanske ccne STO na skupščini Ci-ril-Meto.dijskeiga društrva v Ljubljani. dcistavil pismo duhovnikoma Pe-gan -Dominiku, prodekamu v Ivukav-čah in S.večič Ivanu, župniku v Momjanu, s katerim jih kaznuje s »suspenslo a divinis« zaradi sodelovanja na omenjeni skupščini Ci-rihMetodijskega društiva. To je samo del stalnega pritiska, ki ga izvaja škof Santin na duhovnike v jugoslovanski coni STO, o čemer je bila javnoelt že prej seznanjena z obvestilom od junija tega leta. »Suspenzij.a a divinis« pomeni po katoliškem cerkvenem statutu prepovedali za določen čas določenemu klerske.mu predstavniku maševanje in izvrševanje vseh verskih obredov. To je v cerkvenem statutu precej visoka kazen. Škof Santin je le dni suspendiral »a divinis« dva duhovnika iz jugoslovanske cone — Pegana in Svcčiča -— ker sta se udeležila skupščine Giril-Melodijskega društva v Ljubljani. Kazen pa je Santin utemeljil z izjavo, da sta oba duhovnika prekršila člen 2222 statuta rimskokatoliške cerkve, (ilcn 2222 pra- vi, da je treba nemudoma kaznovati vse tiste cerkvene zaslopnike, »ki se udeležujejo, prisostvujejo ali pa podpirajo pohujševalno dejavnost«. To pomeni, da je po Santinovem mnenju Giril-Metodijsko društvo po-hujšcvalna ustanova. Čudno to, če se upošteva, da cerkveni oblastniki v Sloveniji niso kaznovali nobenega duhovnika zaradi udeležbe na lej skupščina!. Ko je Santin (izdal kazen o suspenzi j i verjetno ni premislil, da je vendarle nerodno, da imajo neki cerkveni oblaslvcniki o določeni ustanovi tako mišljenje, drugi pa drugačno. Oeividno je. da je Santin kaznoval duhovnika Pegana in Svečiča, »ker star se udeležila skupščine slo- venske katoliške ustanove, ki jo ne usmerja ifrafaijainiski iredciotuzem«. Santin je s tem še enkrat potrdil, da se ni niti za meter oddaljil od stališča, ki ga je zastopal v času" fašizma, ko je dal zapreti 11. internirati nad 15 in izgnati 32 slovenskih in hrvatskih duhovnikov. Santin je s tem zadnjim ukrepom utrdil v javnosti ugotovitev, da mu gre le za poglabljanje skrajnih šovinističnih odnosov med narodnostmi. Višek Santi-nove nesramnosti pa je v tem, da je dostavil duhovnikoma Pcganu in Svceiču pismeno kazen napisano v italijanščini, kakor da bi šlo za italijanska duhovnika. Da pa bo razlog, ki je vodil Santi-na pri izrekanju kazni duhovnikoma Pcganu in Svcoiču, jasnejši, moramo poudariti predvsem neoporečnost Santinovcga škofijskega sodišča, Kakor nalašč ie to sodišče zelo poučeno o pogojih, ki predvidevajo kazen na osnovi člena 2222, Član škofijskega sodišča v Trstu jc poleg ostalih naš stari znanec don Malusa, ki je bil duhovnik v Paranu in ki je moral zbežali, kc.r je javnost izvedela, da je imel opravka z raznimi ženskami za cerkvenim oltarjem. Ne samo to. Nekateri duhovniki v Trstu vedo povedati, da namerava vključiti Santin v škofijsko sodišče tudi bivšega duhovnika v Sečovljah don Bortuz-za, ki pa jc izkoriščal sagreslijo namesto ollarskega ozadja za razne Ijubaivna razmerja. Kaj ni lo »poliuj-šcvahia dejavnost«? Za kosa lorej velja člen 2222? Ker smo že pri tem, bi bilo dobro omeniti tudi najnovejši podvig predstavnika katoliškega klora, o katerem jc le dni izvedla tukajšnja javnost. Gre za frančiškana Tonettija, ki je preišel 15. avgusta po nalogu Vatikana iz Rima v Stranjam, da se spozna s prilikami v coni in da z ognjevitimi pridigami prinese tukajšnjemu prebivalstvu vatikanski blagoslov. Ni potrebno dodati, da sc je frančiškan, preden je prišel v cono B, ustavil tudi pri Santinu. No, Ludi frančiškana Tonettija je zadela slreliea ljubezni. Prišla ga je obiskati neka Tamaro Rita, ki je v Trstu predsednica neke sekcije katoliške akcije ter je z njo enostavno prebil v ljubavni strasti kar dve noči. V Trstu pa pravijo, da se tu izvaja teror proti duhovnikom 1 Na vsak način je pokazal tudi frančiškan Tonetti vse pogoje, da ga vključijo v Santinovo škofijsko sodišče in da ga določijo za eksperta pil izrekanju kazni slovenskim duhovnikom po členu 2222 cerkvenega statuta. IFJJfffk &J V ä hiši, v katero se bo Eisenhower uradno vselil šele 20, januarja, so izdali izjavo, v kateri je rečeno, da sta se oba predsednika pomenila o nekaterih najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo Združene države Amerike v območju mednarodnih odnošajev. "Truman je Eisenhower ju podrobno poučil o zaupnih državniških podih, ki jih ima na razpolago. V izjavi se tudi ugotavi'jja. a tudi kmetje in obrtniki, ki jih je v teh krajih precejšnje število. Ko je kandidacijska komisija predlagala za kandidata tovariša in tova-rišioo iz našega kraja, se jc oglasil neki volivec in dejal: »Ženska je za kuhati, ne pa zato, da bi nas zastopala v okrajnem izvršnem ljudskem odboru.« Take besede mečejo precej čudno luč na tistega, ki jih jc izrekel, saj dokazujejo, da je prespal vseh osem let graditve socializma v naši državi in da so mu neznani vsi napori nase ljudske oblasti, da si jo žena pridobila popolnoma enakopravno vlogo z moškimi na vseh področjih javnega in družbenega življenja. M. C. Obšrcn tekmovalni načri tolminskih fronlcvcev za volilvc V zvezi s pripravami za volitve v ljudske odbor je razpisal okrajni odbor OF Tolmin obširno tekmovanje med občinskimi in vaškimi organizacijami OF. Naancn tekmovanja je vsestransko razgibata prebivalstvo v zvezi s predvolilnimi pripravami, utrjevati in se boriti za osamosvojitev občinskih in vaških odborov frontnih organizacij ter utrjevati Fronto kot množično socialistično organizacijo da sc bo dosledno in zavestno borila za nadaljnji razvoj socialistične demokracije. ^ tekmovanje se bo vključilo že opravljeno delo frontovcev v pripravah za volitve in bo trajalo do prvih sej novih občinskih in okrajnega ljudskega odbora. Tekmovalni program obsega devetnajst točk, med katerimi so najvažnejše: aktivnost frontnih odborov in posameznikov v predvolilnih pripravah, najbolje organizirana predvolilna zborovanja, najboljše politične predpriprave za volitve v zbore proizvajalcev, izbor najboljših frontovcev v občinske in v okrajni ljudski odbor, vključevanje delavcev in žena v ljudske odbore, razkrinkavanje sovražnikov ljudske oblasti, objavljanje vesti iz predvolilnih priprav v centralnem in lokalnem časopisju ter zbiranje novih naročnikov, izvedba in udeležila na volitvah, pobuda za dvig politično ideološkega dela v raznih organizacijah (športne, kuilturno-p.rosvetnjh itd.), tolmačenje splošne gospodarske situacije frontovcem, borba za varčevanje v gospodarstvu, vključevanje novih članov v splošne kmetijske zadruge, zvišanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje v zadrugah in ureditev notranjih organizacijskih zadev frontnih organizacij. Okrajni frontni odbor bo podelil .najboljšim občinskim fronLntin odl>o-rom tri nagrade (20.000, 15.000 ter 10.000 din). S tem tekmovalnim programom bo Fronta tolmiskega okraja tekmovala tudi z drugimi okraji Slovenije. o-n Občinska predvolilna konferenca ZB v Šmarjah V nedeljo zvečer je bila v dvorani Zadružnega doma v Šmarjah občinska predvolilna konferenca ZB. Na konferenci jc govoril tov. Ben-čic, ki je poudaril »,da so bivši partizani sinovi ljudske revolucije in če ima kdo pravico biti kandidat, so to prav bivši borci«. Predlagal je tudi, da bi v vseh vaseh občine razglasili za praznik tisti dan, ko so možje in fantje odhajali v partizane. Bivši borec iz Krkavč jc dejal, da je njihova vas med zadnjimi kar zadeva počastitev spomina padlih borcev in da sc mora prizadevati, da bodo čimprej postavili spomenik. Na tej konferenci so izvolili desetčlanski občinski odbor Zveze borcev. Na predvečer 29. novembra — praznika republike — bo novi občinski odbor organiziral v dvorani Zadružnega doma slovesno akademijo, na kateri bodo razdelili spomenice svojcem padlih borcev. S konference, so poslali brzojavko tov. Borisu Kidriču, v kateri mu želijo, da se čimprej pozdravi in zopet prevzame odgovorno meslo v nasi ljudski vladi. * V zadnji številki »Slovcn-kega Jadrana« smo objav)'M tekmoval: ¡i program S1AU občine Šmarje na ča-t VI, kongresu KPJ, 29, novembra in volitev v ljudske odbore. Danes objavljamo prve uspehe tega tekmovanja, ki dokazuje, da ljudje v=ch vasi občine Šmarje kot vedno ne. go- ...................................................................................................................................Miiiuniinimnimiimnii » ¡ vorijo samo kaj bodo napravili, temveč to pokažejo z delom. Prvi dan VI. kongresa jc bilo na prostovoljnem delu iz vasi Šmarje, Grintovec in Kroveljak 50 ljudi, ki so pri popravljanju cest opravili 250 ur. Ljudje vasi G rintovec in Ivre-veljak so že prej opravili na čast VI, kongresu 132 prostovoljnih ur. Na čast \ I. kongresa so na dan začetka v Pomjanu opravili 300 prostovoljnih ur, v Gažonu 50 ur, v Novi vasi 50 ur, v Krkavčah 50 ur, v Pad-ni 80 ur pri popravljanju cest in čiščenju napajališč. Vaščani \z Pue in Koštabone so prvi dan kongresa opravili 197 ur na cesti Križišče— Koštabona. Pri zadnjih delih spomenika padlim borcem pa je delalo 20 ljudi. Pri odkritju spomenika je bilo navzočih nad 1000 ljudi iz vse občine. Po vseli vaseh so postavili slavoloke z napisi in okrasili javne prostore in zgradbe. Pri vsem tem delu niso pozabili na kulturno izobraževanje. V Šmarjah obiskuje večerne kmetijske in gospodinjrke šole 50 ljudi dvakrat tedensko, v Pučah pa 20 ljudi. V Šmarjah je dvakrat tedensko tudi godbena šola. V Novi vasi sc godba pripravlja za nastop na Dan republike. Prav tako se pripravlja KUD v Krkavčah za kulturni nastop. Sodeluje pri učenju 20 mladink in mladincev. Za Dan republike bodo vaške Zive-ee borcev preskrbele za razstavo povečanih slik padlih borcev. Razstave bodo v šolah. V Šmarjah in v Pomjanu so že zbrali vse slike in jih dali povečati. Vsi odbori SIAU občine Šmarje so že izdelali sporede proslav za 29. november. Sodelovale bodo vse množično organizacije. Po vseh vaseh so že zaključili z zbori volivcev in so sestavili liste kandidatov. Na zborih volivcev jc prisostvovalo nad 80°/o volivnih upravičencev. Predvolilni scsisn:k žena Sv. Ubald Bcnrni Tudi že.nc iz Sv. Ubalda in Bo-ninov so se zbrale, da se pogovorijo o važnosti udeležbe na prihodnjih volitvah in šf o drugih tekočih vprašanjih. Na se tanku je ženam do po-drobno !i pojasnila njihove pravice tov. Lojzka Plcsničar, omenila je vlogo žene pri vzgoji otrok, ter podčrtala. da jc od žene odvisno v veliki meri, kako bo delal bodoči kader. \ debati so se žene zanimale za oltrcški vrtec in za brr.lne večere vrtca. l'i kazale so zanimanje tudi za bralne večere. Mlada učiteljica Jnlnnda Mikae ie ženam obljubila vso pomoč pri braV.Mi večerih in ustanovaljanju r/. r;v"krga vrtca. Anton Brajnik . ki jc bilo ob letošnjih počitnicah notraj in zunaj Občni zbor SHPZ vTrsiu ^ nedeljo je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu letni občni zbor Slovensko -brv a-tsko prosvetne zveze. Pclnoštcvihia udeležba delegatov, ki so zastopali vsa slovenska kultumo-prosvetna društva, slovenske šolske in druge vzgojne ter kulturne ustanove, je dokazala veliko zanimanje tržaških Slovencev za vprašanja slovenske kulture. Na konferenci so obravnavali vprašanja zatiranja slovenskega šolstva v Trstu, onemogočanje ustanavljanja slovenskih otroških vrtcev ter številne krivice, ki se dogajajo Slovencem na jezikovnem, šolskem in kulturnem področju. Podrobnejše poročilo s konference, na kateri so sprejela tudi protestno resolucijo, boiuo objavib v prihodnji številki. Zadnja seja izvršilnega odbora OF Za TO je bila posvečena izključno vprašanju obnavljanja fašizma v Trstu. Predsednik OF tov. Frane Moka je v tej zvezi podal izčrpno analizo političnih dogodkov, ki potrjujejo, kako se danes v Trstu fašizem svobodno razvija in nastopa javno po tržaških ulicah. V svojem porojilu je tov. Stoka poudaril podporo fašizmu od strani italijanske iredente in kominformizma, ki so odkrito podprli fašistično stavko in fašistične izgrede ob mračnih dogodkih, kar io rimska imperialistična politika izkoristila, da izsili londonsko konferenco. Tedanja podpora faši mu je povzročila še bolj odkrit nastop fišistov. ki danes postopoma zavzemajo vidne položaje ne samo v raznih italijanskih političnih organizacijah, ampak tudi v gospodarskih in socialnih ustanovah. Predsednik OF je izrekel tržaškim delavcem priznanje v imenu OF, zaradi njihovega odpora proti fašizmu za časa mračnih izgredov, ko so dc-lavci odklonili stavko, ki so jo proglasili iredentistični in kominformi-lični voditelji v pomoč fašistom. Prav tako so delavci nastopili proti fašističnim manifestacijam, dne 3. in t. novembra v Trstu in Sredipolju. Franc Stoka jc poudaril, da so komi nf o rini,-ti v Trstu dobili javno priznanje fašistov in iredentistov za njihovo proti j u goslovansko gonjo, ki jo načrtno vodijo o!) vsaki priliki izbruha fašističnih in šovinističnih proti jugoslovanskih manifestaciji in provekarij tako na .javnih zborovanj:;! kot v tržaškem občinskem sVi tu. Izvršni OOF je zavzel odločno s I."'išče proti fašizmu v Trstu, ki ga morajo OF kot na ¡doslednejša protifašistična organizacija in vsi resnični tržaški antifašisli "pobijali in obenem pred javnostjo Tazkrinkavati zaveznike fašizma, ki se skrivajo pod plašč! voditeljev irodentizma in kominformizma. Več izobrazbe in strokovnega znanja na podeželju so predlagali delegati na zasedanju olir. LO v Kopru Elektrooaspodarska šola v Cerknem je slavila v obratovanje svojo prvo šolsko lom-elektrarno V soboto je bilo v Kopru IX. redno zasedanje okrajnega LO, katerega sta se kot gosta udeležila tudi pomočnik komandanta Vojaške uprave J LA major Kneževic in delegat ju-goslovansike vlade. pri Vojaški upravi JLA ing. Pavle Žavcer. Odborniki so na tem zasedanju razpravljali o šolstvu in socialnem zavarovanju. Obširno poročilo o šolstvu je. podal predsednik okrajnega sveta za kril'tur o in prosveto tov. Mario Abram. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo na Koprskem v zadnjih sedmih povojnih letih porabljeno za šolstvo v koprskem okraju četrt milijarde dinarjev. To je dokaz, kako je ljudski oblasiti pri srcu izobrazba delovnega ljudstva. Ko je ob osvoboditvi 1915 prevzela skrb materialno za vzdrževanje in istočasno za kuitumo-prosvotmo izobrazbo ljudstva na Koprskem, je bila slika zelo žalostna. Na tisoče ljudi po vaseh ni znalo pisati, šole so bile skoro vse požganc, učiteljskega kadra ni bilo. Res »lepi uspehi« prinašal-cev »divatisooletne kulture!« Tovariš Abram jc. v poročilu omenjal razna šolska vprašanja in navedel potrebe investicij za šolstvo v prihodnjem letu. V razpravi, ki je sledila temu poročilu so delegati govorili o potrebi večernih nadaljevalnih šol in o vprašanjih šolstva na vasi. Dr. Kovačič jc posebno podčrtal nujnost in potrebo večjega znanja kmetov in zadružnikov. Dejal je, da je pri nas kmetijski donos nižji kot v naprednih državah. Tega vprašanja pa ni mogoče rešiti samo z dobavo strojev. Potrebna je mnogo večja strokovna kmetij ska izobrazba. Isto velja tudi za naše ribiče. .Stoja.11 Cink je pri vprašanju strokovnih šol predlagal, naj bi okrajni svet za prosveto uvedel za vajence nekaterih strok obvezno nižje srednješolsko izobrazbo. O ureditvi osnovne šole v Kampe]. Salari sta govorila tovariša Valoveč in Fu-sili. O vprašanjih socialnega zavarovanja je poročal predsednik okrajnega svata za zdravstvo in socialno politiko dr. Ferfolja. Lani je Zavod za socii-atlno 'zavarovanje porabil za zdravila, 'oskrbnino in druge dajatve 369 milijonov dinarjev. Skupni prispevki pa so znašali le 269 milijonov di-nanjev, taiko da jc bil primanjkljaj znaten. Proračun stroškov za prihodnje leto znaša skoraj pol milijarde dinarjev. Predlagal je, da hi se te stroške nekoliko omejilo, da ne bi bilo deficita. V razpravljanju so delegati podali svoja mnenja za rešitev tega vprašanja. Stroški Za povprečnega zavarovanca so v koprskem okraju mnogo rvišji kot kjer-koli na svetu. Skupščina je ob zaključku sprejela nekatere odloke. Med temi odlok o razveljavitvi odločbe občinskih LO Maxezige in Dekani o trošarini na žganjekjuho, ker nasprotujeta zakonu. SpTejet je bil tiudi odlok o zamenjavi podpredsednika okrajne vo-lalnc komisije doktorja Degresiča, ker je bil izbran za kandidata v Piranu in kot tak ne more biti član te komisije. Bil je sprejet odlok o najemninah za obrtne lokale in še nekateri popravki že izdanih odlokov. KRKAVČE - Pretekli teden smo imeli v Krkav-eali roditeljski sestanek. Zbralo se je oforog 35 roditeljev. Po tej udeležbi lahko ugotovimo, da starši spoznavajo pomen takih 'sestankov. Po poročilu tovariša učitelja o domačih nalogah in o pomoči staršev v povezavi med šolo in domom so nekateri starši posegli v razgovor. Ugotovili smo, kako kvarno vpliva na oitroke nepravilen odnos staršev do šole. Posegli smo v dobo fašizma, ko je bilo vseeno, nli je otrok obiskoval šolo ali ne. Takrat je bila glavna skrb, da bi nas 'obdržali v temi. in nas Jakso laže izkoriščali. Danes pa ni več tako! Naloga vseh je, da naše otroke izobrazil jemo in vzgajamo, da bodo postali dobri člani naše družbe. Na tem sestanku smo sprejeli tudi sklep, da borno ustanovili vaški RK. V ta namen soio določili nabiranje prostovoljnih prispevkov. (Nabranih jc bilo nad 6000 din. S tem zneskom bomo nabavili najpotrebnejši material za prvo pooioč. Izvolili tsmo odbor RK, iki ho skrbel, da bodo v omari vedno najbolj potrebna zdravila. Omarica bo v šoli, kamor se bodo ljudje ob potrebi lahko zatekli ,po pomoč. M. M. ČlaniKDZ Puč-Košiabena so zaključili jesenko selev V kmečki delovni zadrugi Puče— ICoštabona so zaključili setev ozimni žo pred desetimi dnevi. Setev so opravili ifít. :SÄ kv&M P c-*. --X . •• m Bunkar, ki je bil izbran, je predstavljal en objekt iz sklepa italijanske font-ifikacijska linije, ki je bila girajena še pred vojno, proti Jugoslaviji. In ker so Italijani tedaj imeli dovolj časa, so, kakor ostala, tudi bunker, o katerem je govora, solidno zgradili. Stal je na pobočju Kobile. Posadka je štela okoli deset mož — nekaj vec ali manj, ikakor je pač naneslo. Oboroženi so bili s puškami in težko strojnico. Se na dobrih sto metrov od bunkerja pa je br.la zgradtia za ostalo 'posadko, nekako sedemdesat po številu. Od tu so se vrstile iamene mo-šitva po ostalih- objektih. Ker so se fašisti rsri-i dobro zavarovali, so vse skupaj omrežili z nekoliko krogi bodeče žice, za katero so se pač počutili vsaj nekoliko vame. Vse ito je bilo našim znano, kar so tovariši s terena preskrbela točna obvestila, kar je mnogo pripomog^ k uspešni izvedbi akcije, Vojko je s svojo skupino presekal cesto C-r.ni Vrh—Godovič in se ponoči premaknil do mesta, odkoder bo lahko nadaljeval pot podnevi. Napad je bil odrejen na večer obletnice. Nasledinlje/ga dne popoldne si je Vojko pobliže ogledal pokžoj in. ko se je pričel spuščati mrak, je bil žice. Pri >tem delu je bila pogrebna največja previdnost, kajti, če -bi I-talijani opazili, kaj se. dogaja, bi imeli dovolj časa, da sa pripravijo na c.bra-mbo, kar ibi, spričo src d: te v, s katerimi so naši .razpolagali, onemogočilo, da ¡bunker osvojimo, Toda -šlo je vse po sreči. V nekoliko minutah !je bila odstranjena prva prapreka in na komandirjev znak so se borci drug za drugim pričeli plaiziti skoizi narejeno vizal v notranjost žičnega obroča. Italijani niso opazili .ničesar. Vsa posadka je bila v burkerj-u, katerega jeklena vrata so bila samo do polovice priprta. Ko je Vcjko to opazil, je v trenuitku ocenil prednost, ki jo ima od -.e sovražnikova brezskr.bnos.ti. V njem. ja dozorel načrt: priti neopazen do bunkerja, odpreti vrata in pozvati sovražnika na predajo. Dal je tovarišem znak in. krenili so za njim. Obenem pa je cdpel ročno bombo in jo držal pripravljeno v roki. Za vsak primer. Sa nekaj metrov in sledil bo ju-riš; morda ibo šlo brez strela. To je Vojka vedno mikalo in ja smatral za poseben uspeh, Ali prav, ko bi se »'.o meiralo izvršiti, so se vrata bunkerja odprla in skozi je pokukala kuštrava glava "enega od njegovih branikev. Glava je hipoma izginila, a v istem trenutku je sledile. okisiliczijo Vojkove bombe in ju-riš desetina. Skazi vrata, ki jih fašisti niso u-Jte-gnili zapreti, so iborci vdrli v bunker, Našli so ga praznega, ker so Italijani bili ša hitrejši in so vsi do enega že poekakali skozi strelno iino na prento iter jo ucvrli navzdol preti kasarn!. ThOtf J I h. IZT" è A x nT 'Ä- JiULž? Ah .i', s tovariši žc na robu poseka, oddaljen le ša nekaj desetin metrov od žice, Italijani so se vedli brezskrbno, kakor vedno, ko ji,m je trpalo ■višaj za trenutek pozabiti na nevarnost. Mislili so si pa verjetno tudi, da si pantieani ne bodo izbirali tako utrjenega, objekta za cilj svojega napada. Vcjko je raemestil borce na položaje, -sem pa je 'z -enim tovarišem odšel, naprej s škarjami za rezanje 47. V" skrbnem jezufcu moramo paziti tudi na neznai'ine besede, koit so n. pr. predlogi. Predlog sam nima niti pomena niti poti-darka in je nepregiben: pomen dobi šele v zvezi z naslednjo besedo, s katero se tudi- poveže v cetelto-. tPiredlog izraža razmar-je med dvema predmetoma: Janez sedi pred hišo. Janez je v hiši, Jaueiz se lovi z a hišo. Slovenski jezik ima dovo'j pedloigov, da izrazi vsa potrebna razmenja med predmeti. Vendar uporabljamo daines kopico 'uvoženih predlogov, ki jiih Ljudstvo -ne .govori, ker ima zanje lepe domače izraze. Vsa ta navlaka se je vrinila v noš g ovca' iz časnikarskega in uradniškega jezika in ise sedaj širi kot r.a-lezljiva bolezen, »Casniskaiki jeiziik .namreč ne cistane samo v predalih časnikov, ampak prehaja v v,se chiuge vrste jezika,« je prav ugotovil znani slovenski slovihčar dr. Anton Breznik. Pa si oglejmo nekaj primerov nepravilnih predlogov, ki jih je Slovenrki pravopis obsodil na smrt. Glasom zai.nje naredba sa ,mi zvišajo mesečni prejemki (pravilno: po zadnji ,uredbi). Vse c.stale teste izvedali po- tom časopisa (pravilno: po časopis u).. .Potom okužene vede prihajajo bacili tlifusa v prebavila (pravilno: z okuženo vodo). Povodom cdkrl/jja speme-njka padlima borcem je govoril predsednik MLO (pravilno: ob oi kritju). Preostanek denarja porabite v s vrh o ureditve prostorov (pravilno: za ureditev pronto-rcv. V isvrho razjasnitve nekaterih nejasn.osii se oglasite v našem uradu (pravilno: da raz-jasnliite). Vsled glavobola nisem prišel v gledališče (.pravilno: zaradi glavobola). Na pram meni je bil vodno vljuden (pravilno: do mene, proti meni). To je le nekaj največjih in najigršiih napak pri uporabi rireiloga, vendar poglavje napačne rabe še daleč ni .izčrpano. Saj ve'3te, da visi radi v s lučaj.u slabega vremena o:taja-itd doma (p;-avilno: ob slabem vremenu). Večkrat se jeziimo, da n/amamo kaj za brati (pravilno: kuj br-Ei'!), Navrdmo hodimo k .po-č'1'tku pozno (pravilno: hodimo počivait). T udi takšne i-.a podobne ma-kr-ke.i:li: nam kvarijo jezik. G. M. MATI K | Topla noč sa je spuščala poil-ahko. | Ženske so ostale'v satanu, v vili, moški pa so ali | sedeli na vrtnih atolih, ali, pa -stoje, poleg vrat, kjer je I bila majlhna okrogla mizica vsa poilin-a skodelic in kozar- = cev. kadili. | Njihove eigsire so v temi, ki je postajala v.se gostej- š š.o, svetile kot oči. Malo preje so govorili o grozni nesre- H či, ki- se je zgodila čez dan: d'va .moška in neka ženska | so pred očmi gostov utonili v reki. | General da G ... je rekel: = »Taki dogodki člo-veka lahko vznemi-a-jajo, toda groz- | ni niso. i Ta stara beseda, »grozno« ima veliko več vsebina kot | pa beseda »strašno«. Nesreča, kakirâna je bila ta, človeka | lahko vznemiri, pretrese, preplaši, .toda zaradi nje človek | ne zblarzini. Da sc človek zgrozi, je treba nekaj več, kot | je vznemirjenje duše, nekaj več koit je prizor strašne = smrti — potrebna je tajintstvena groza, občutek nekega g nenavadnega, nadnaravnega strahu. Ko človek umira, g pa -naj so okoliščine še tako dramatične, se ne zgrozimo; | bojišče ni grozno; kri ni grozna; tudi-najogabnejši zločini g so redkokdaj grozni. j Poivedal vam bom eseben idcigcdek, ki mi je razjas- | niJ, kaj naj razumem pod besedo »grozno«, g Bilo je v časiu vojne, leta 1870, Ko smo prešli Rouan, g smo se umikali proti Pont-Andemaru. Vojska, približno g dvajset tisoč Ijiudi- — dvajset tisoč poraženih, raztrganih, = demoraliziranih, izčrpan,ih ljudi — ja šla proti Havre-u, I da se tam preuredi. 1 Zemlja j-a bila pekrita s snegom. Nočilo je. Od g preteklega vačera nismo ničesar zejuéilà. Bežali smo hitro, | kajti Prusi so nam bili za petami. Pod težkim, mračnim g in strašnim nebom se je razprostirala fla-mska ravnina, | modrikasta, prepletena s seinca-mi dreves, zasajenih ob g .pristavah. = V enotni -svetlobi mraka ise ni čuio ničasar, razen = nejasnega, lahkega, pa vendar čez mero dolgega lepota, g koit .da gre čreda nekega brezkončnega, tapkanja, pome- g šanega z zvenkljanj-em poezij in sabelj. Izmučeni ljudje, | nekateri zaviti v cunje, so komaj, vendar majajoč se, = tez!li z dolgimi i.n untujeniimi koraki. Mraz je bil tak, da sa je koža lepila jekla, če si se g .ga dtrtakml z reko. Cesto sem videval mlade gardne vo- g jake, ki so si sezuvali čevlja, da bi šli bosi — tako so g jiih v obuvalu bolele noge in, kamor je tak stopil, je pu- | stil za seboj krvavo sled. Petem — čez -nekaj časa je se- | del, da si nekoliko odpočije, toda vEftal ni nikoli več. Kdorkoli je sedel, je bil z ap ils an smrti. In koliko s-mo pustili za seboj takih ubogih, iznvuče- | ni-h vojakov, ki so mislih nadaljevati pot, čim bi sa ne- g koliko odpočili! | Mi, ^močnejši, smo šli dalja, do kositi pr-emraženi in g zanesena s hojo, v tej noči, po tam ■snegu, preko tega g hladnega in smrtnonosnega polja, atirti, poraženi, obnpa-1 ni, najbolj nas je moril pa dbčiutek, da emo sami, zapu-g ščeni, da je to smrt in konec vsega. g Zagledal sem dva žandarja, ki s'ta za roke držala ne-g kega nenavadnega, starejšega in goloforadega človečka g čudna zunanjosti. 1 Isfkata sita c.Ucirja, misleč, da sta prijela špijona. g Beiscd-a »špijon« je prišla do vojakov, da so se začeli g zbirati.okrog •ujetnika. Nekdo je krikn.il: »Ustrelimo ga!« i In vsi ti l-j'udje, ki so cepali od izči.panos-ti in se- držali = na nogah samo ob nnsBanjanju na puško, -so nenadoma i .vzdrhteli od besa in živalskega sovraštva. 1 I-Iotel sem jim nekaj reči: tedaj sem bil komandant g bataljona; toda sedaj niso vedeli za starešine in ustrelili g bi tudi mene. 1 Zandar mi ja rekel: g »Ze več ko:t tii dni hodi za nami. Vsakogar je ogo- 1 voriil in ga spraševal o artàlçriyi.« g Poskušal sem zaslišali to bitje, g »Kaj delate? Kaj hočate? Zakaj hodite za vojsko?« i Zamrmral ja nekaj based v narečju, ki ga nisem g razumel. g Zares, bil je to čuden človek oakiih ramen, potuhnje- g ne ziunanjcsti in tako majčken pred menoj, da nisem več g dvomili o njegovem voh-uinjemjiu. Glodal me ja- izpod če- g la, navidez ponižno in -pretkano, i Ljudje okoli mene so kričali: | »O.b zid! Ob zid!« 1 »Kaj jamčite ,za ujetnika? . . .« Nisem mogel izgovoriti do konca; objela me je siraš- | na gneča in videl sern, kako so podivjani vojaki zgrabili g človečka, ga tres-niii ob tla, ga zasuiLi z udarci, odvlekli g na rob caste ha vrgli ob neko drevo. Padel je v sneg ir> g bil brez dvorna že naiitev, | Streljali so ga takoj. Vojaki so streljali vanj, pa spet | polnili puške in z živalsko krvoločnostjo znova prožili, g Prerivali in .tepli so se, kdo bo preja usitreli.l; šli so mimo g mrtveca in spat in spet ei'relja'i vaaij. g Nenadoma je nekdo zakričal: g »Pffdrsi! Prusi k ■ Vis-a naelkolii' se je raeleiglo vpitja prestrašene vojske, g ki se je pognala v beg. | Panika, ki jo je izzvalo streljanje potepuha, je prl- g vedla do norcs-ti tudi lizivrš.ilce ubijstva in ti in oni niso g doje'ii, da ja silirah izviraj i-z nljr.h samih; zbeža'M so in se = izgubili v mraku. , o; Poleg mrtveca som se znašel sata z obema žandar- S jema, ki jima je dolrž-n-eat velevala estati z menoj, g Dvignila sta razmrcvarjetio, pretrešetano in krvavo g truplo. g »T.r ob o ga je prersk-ati !« sem rekel, g Dal sem j,'ima škatlico vžigalic, k-i sem jo imel v že- g pu. PrVi vojak je svetil drugemu; jaz sem sital mod ::ji-g . ma. Vojak, ki ja' prcfek.oval truplo, je rekel: | »Oblečen je .v m-oiiï'o btaazo, -belo- .srajco in hlače; | na nogah ima čevlja.« | P,rva vžigalica se je ugasnila; prižgal jc drugo. Vo- | jak je nadaljeva.1, obračajoč žepe, »Ima noč z roženimi" platnicami, kockast robec, ta- ! -bstkei-o. nekaj sukamca in- kciš&ak tanaha-« | U.ja=n,'la je druga vžigalica; .prižgal je tretjo. Po | d a ' j ; ' na prel Vpav-on j u trupla, je žandar rekel: p »To je vse.« (Konec na 10. strani) - 555555555955558555555555555555055555555555555555 S oksid o razstav!]« Muzej za Istro v Bul ju, ki je po ¡svoji specialnosti arheološki, obsega veliko bogastvo kull.urno-zgo-dovinisfkih znamenitosti in arheoloških najdb v Istri in njej pripadajočih otokih. Zbirke, v drugi svetovni vojni izropanega in po osvoboditvi preurejenega muzeja, so raavnščetne v 11 velikih razstavnih dvoranah, hodnikih in stopniščih, muzejskem dvorišču, muzejskam patku in depoltu. Prazgodovinski oddelek muzejskih zbiik in izložbe obsegajo kontinuirani niz najdb od mlajše kamene dobe pa vse do rimske okupacije Istre in otokov. Najznačilnejši predstavnik mlajših kamenodobnih najdb so etoki Brioni, kjer so našli razen kulturnega gradiva tiudi pravo delavnico kamenega o-.rodja in orožja. To orodje niso na Brionih izdelovali samo za potrebo oločnega prebivalstva, temveč tudi za izvoz in zamenjavo z istrskim kepnom globoko v notranjost. Način življenja dri stanovanja kakor tudi druiabeno-ekonomska struktura etnično nepoznanih prebivalcev Istre in otokov v mlajši dobi in predrimskih Ilirov prikazujejo številni razstavljeni predmeti, ki so opremljeni iz napisi, risbami in skicami. Ilirsko dobo v kultu mE m in zgodovinskem raav.oju Istre in o-tokov prikazujejo in ponaz-orujojo tudi številne mlajše in starejše najdbe gradinskega obdobja. Ti dve iS svojimi kulturnimi in dekorativnimi -elementi periferijsko kret.sko-mikenskega umetnostnega okusa in kulturnega delovanja. Reprezenta'-livne so najdbe skulpture z naturalistično predstavo rojstva, fragmentarnega torza konjenika kakor fragmenti tudi ,moških kipov, ki imajo kultni značaj. Za dognanje umetnostnega okusa in ornamentalne tematike pa so tudi važni najdeni arhitekturni fragmenti S spiralnim in meanderskim okrasom. Prazgodovinska ilirska naselbina Vizače—: Nesactium — je bila uničena v borbi z Rimljani (178—177 pred na e.) hi na njenih ruševinah je našel smrt .skupaj z branitelji ilirske svobode it udi njihov vodja ~ kralj Epulón. Drugo važno prazgodovinsko gradinlsko najdišče je Stari Go-čan blizu Banbana, 1 Rimski oddelek, ki je .najobsežnejši, predstavljajo .razstavni pro-istoni rimske skulpture in plastike, razstava drobnih predmetov vsakodnevne uporabe in lapidarij. Med razstavljeno sktt'.pi'.uro in plastiko sta posebno pomembna dva impera-torSka torza nadnaravne velikosti iz drobnozrnalciga belega marmorja, ki so jo našli v Pulju, reljef s predstavo pomorske ibitke, scena lova na leve, reijef posmrtnih običajev, deklice s košarico na glavi, stalue žena in božanstev, med njimi glave Jupitra, reljeif s predstavo Mitrove-ga kulta itd. Med drobnimi pred- m* ¡ V-j tí ': 4¡P! IIJ i - müz&smm-^ammm»!^.- ■■ ■•■.r.mmtms . , ... . ¿^aaii^á&'X >yy iZMiisiieiiiíiti'i Mrtf -a^ Stavba arheološkega obdobji pa hkrati odgovarjala kul-kutturi bronaste in železne dobe v Istri in na otokih. Med gradinskimi najdbami, ki jih je v Istri in na njenih otokih nad. 400, so posebno važne najdbe iz gradine Vizače-Nesacium —, ki se nahaja 12 km severovzhodno od Bul j a blizu Vallu-re in njenega grobišča; najdbe iz gradine na brdu V.rčin, severovzhodno od Vodnjaaa; iz Benma pri Pazinu; Starega Gcčana blizu Bar-'bana, ki je važen še posebej zaradi starcslovanskih najdb iz grobišča gradine v Pulju, .najdbe z grobišča gradine Picugi pri Poreču itd. Zlasti je važno in znamenito najdišče Vizače — Nesaotium — zaradi kontinuiranega naseljavanja .in kulturnega razvoja od zgodnje bronaste dobe pa vse do rimske okupacije. To najdbišče sega s svojimi materialnimi ostanki vse do XV. stole. jja pred našo dobo lh predstavlja Glava Ilerlcula ruslikalne olxlelave iz druge polovice III. stoletja, najdena v Pulju pri Domu JRM muzeja za Istro metli je omembe vredna zbirka poljedelskega orodja iz rimskih gospodarskih dvorcev iz okolice Pulja in izbMta rimskega stekla, .Rimski lapidarij je urejen po vrsti in značaju spomenikov. Med posvetillnimi oltarji je potrebno posebej spomnit,i one, na katerih so ohranjena imena božanstev domačega ilirokeltakega porekla, ker so se ineikatera njihovih imen ohranila do danes, tako v krajevnih imenih, kakor v nazivih prirodnih pojavov, čestih v Istri. Sem .spadajo predvsem His.tria, Ika in Boria. Od domačih božanstev se omenjajo še EJA, MELESOKOS, SENTONA, TRITAE, NEBRES itd. V mnuizejsketm lapidariju čuvajo tudi mnoge ostanke zgradb javne, privaDne in sakralne arhitekture. 'Med nljimi bi omenil kasetirani obok nekega dosedaj nepoznanega slavoloka, a mogoče je tudi, da ti ostanki (pripadajo obokanemu hodniku ali vhodu. V posebni dvorani lspidarlja so zbranli spomeniki, na katerih se spominja rimsko mesto Pulj in njegovi upravni uradniki. V isti dvorani se nahajajo tudi spomeniki, okrašeni predvsem z relijefi vojaške o-preme lin verjetno pripadajo kot okrasni elementi obseižniim vojaškim upravnim zgradbam, vojaškim grobiščem ali .mauzolejem. .Le-,t i nas povedo v čas, ko sta, vojaška sila i.n vciija bili eldinii pristojni faktor v rin:|Jk.i držaivi, S tem pa smo se le hkrati .tudi približali kraju zapadnoga rimskega cesarstiva in njegovo vladavini v Istri zami.nja najjprej Bizanc. Razen predmetov in spomenikov, razstavljanih v dvoranah muz -ja, urejenih v dvoriščih, parku okrog muzejskega pr.lilopja in zbv-anih v miui.zejnkam depoltu, se nahajajo v meetu samr.m veličastni spomeniki, ko .predstavljajo remok dela antičnega .st-nvharetva tako v pogledu visoko razvite tehnike obdelavi: materiala in umetniške vrednosti, tako tudi v .pogledu obsežnosti in .monumeratalmosli arhitekture: Avgustov hram na forumu, Sergijevski slavolok na vhodu v ulico 1. maja, Hemk ulova an Dvojna vrata v pasu ohranijenega kasnoantičnega mestnega obzidja, ostanki osmerokot-n'ega mavzoleja v parku nasproti muzejskega poslopja amKileater ia drugi. Prehodno dobo velikih ljudskih .migracij — preseljevanje narodov — in vseh ostalih dogodkov v vrtincu zgodovinskega toka in razvoja od IV.—VIII. 6toletja n, e. kakor tudi dobo bizantinske oblasti v Istri pa ilustrirajo spomeniki, ki so. večinoma kultnega značaja. To so fragmenti cerkvenega pohištva ranokrščarjske, b. iz an. tiske in romanske kultne arhiitetkiture-. Cerkveno pohištvo te dobe 6e odlikuje po j;ako raizšiiij.enem deko.rativnem elementu — pletenini —, ki so jo na tem področju našli Slovani. Slovani — stari Hrvati —, ki so se Ob koricu VI. in VII, stoletja začeli naseljevati v Istro in ki so se končno v naslednjih stoletjih naselili vse do mast na obali, so ta okrasni pleteninasti element s svojim specifičnim oblikovanjem prevzeli in preoblikovali v svoj narodni dekorativni izraz. Štefan Mlakar TAKO MLADE — ZE POKVARJENE Filme, ki 'obravnavajo in kritično ocenjujejo vzgojo v mladinskih poboljševalnih .zavodih, je naša Umska publika 6prejela vedno z zanimanjem. Med nijimi se kot najboljših spominjamo »Deklet za rešetkami« in »Slavčkov v kletki«, ki smo ju gtedali v letošnji sezoni. Kot Zadnjega te vrste vrtijo te dni po naših kinematografih ameriški ifilim .»Tako mlade — že pokvarjene«. Kratka vsebina: Dr. Jason, mladi psihiater, naslopi službo v nekem ameriškem poboljševalnem zavodu za žensko mladino kot vzgojitelj lin hoče v njem uveljaviti nove, bolj človeške vzgojne metode. To pa ne prija staremu in zakrknjenemu .upravniku zavoda Riggsu in pedagoški direktorici Beuhler, ki ne pozna diiiugiih vzgojnih metod kot fizično obračunavanje in grožnje tudi za najmanjše prestopke. Dr. Jason se s pomočjo mlade vzgojiteljice Riuith Lovering upre tem brutalnim ime-todam in uspe, da dobi popolno nadzorstvo nad vzgojo v .zavodu. Življenje mirno poteka v veselje priprtih in vzgojiteljev, dokler vzgojiteljica- B>euhler ne ostri-že, besna zaradi nedolžnega prestopka, gojenki Dolores lase. Od žalosti stnta Dolores napravi samomor. V nastali pamiiiki zbežita gojenki Loretta iin Jackie. Med preiskavo zatajijo mlade pokvarjenke zaradi groženj vse prestopke in brutalne metode upravnika in direktorice in s -tem spravijo v slabo luč dr. Jasona. Ko to izvesta iz časopisov pobegli Loreitta lin Jaokie, se prostovoljno vrneta v dom in pred preiskovalno komisijo povesta resnico. Njima slede tudi ostale. Sledi rehabilitacija dr. Jasona in mlade Ruth, ki vesela vstopita v zakonski stan, ter kaznovanje Riiggsa irj Beuhlerjeive. Danes. 21. novembra, ob 17. uri hov veži hotela »Triglav« v Kopru odprta vsebna razstava slikarskih del Rudolfa Saksida. — A'a sliki »Terase«. zns ° Bi V nedeljo 16. t. m. je SICUD Se-mič-Daki iz Postojne uprizoril Funt-kovo igro »Tekma«. Predstava je bila v okviru tekmovanj ljudsko-pro-svcimc dejavnosti. »Tekmo« je reži-ral tovariš Leo Lukež. Prizadevanja, ki jih kaže SKUD Postojna, nikakor ne gre 'podcenjevali!, čeprav so včasih zdi človeku, da ni pravega sistematičnega dela, niti širše požrtvovalnosti. Največ uspeha kažejo brez dvoma moški in mešani pevski zbor, godlja na pihala (tu je resno vprašanje mlajšega kadra), požrtvovalne so tudi deklice pri baletu, le škoda, da je javnost zaenkrat še prikrajšana pri njihovem delu. Dramatika je tista zvrst prosvetnega in kulturnega udejstvovanja, ki je ljudem najbližja in ki ima pri vzgoji največ uspeha. Če velja pravilo, da je treba pri vsem kullurno-pro-■ vetnem delu . tržili k temu, da se upošteva vsa napredna kulturna dediščina preteklosti, da je treba na drugi strani podčrtavali naš razvoj v socializem, velja lo še posebno za dramatiko delo. Če smo odkriti, ne nioremo reči, da v tem pogledu SKUD Postojna v celoti zadovoljuje. Dramatski odsek je lansko sezono uprizoril burko »Veseli Bombck« (Radikalna kura), s katero jc uspel v finančnem pogledu, pa tudi v tem, da je zaposlil precejšnje število svojega članstva. Toda burka je burka. Potem je SKUD uprizoril Golarjevo veseloigro »Vdovo Rošlinko«. Tudi pri »Vdovi Rošiluiki« je režija stremela za tem, da se da poudarek na komične situacije in tako je spel vsa stvar izpadla kot burka. Takšno stališče do burk se je kritiziralo. Tovariš Lukež je ikot močan protiutež pripravil Kmitlovo igro »Via mala«. Žal do premiere ni prišlo, ker je ena glavnih i«ralk težko zbolela. »Vi a mala« pride letos na program. Sezono ie dramski odsek otvoril s Funt-kovo »Tekmo«. V »Tekmi« je prikazana borba med starimi, priznanimi in v družbi zasidranimi upodabljajočimi umetniki in mladimi umetniki, ki že dosegajo prve uspehe. V »Tekmi« jc Prizor iz ameriškega umetniškega filma »Zmaga nad temo« Kim an se Kas prikazan močan vzpon mlade umetniške sile, ki nikakor ne gre. za tem, da zabriše dela tistih, ki stopajo v večer svojega umetniškega izražanja. Stari mojstri so ljubosumni na mlado rast in se boje, da bi nova umetniška ustvarjanja zasenčila njihova dela. Tu ie seveda še ljubezen med hčerjo starega umetnika Lesovina in mladim umetnikom Danejem, ki daje delu življenjski pečat. Osnovni motiv igre, so ob uprizoritvi prikazali precej dobro in je prišel do izraza. Lesovina, raSnatelja Umetnostne akademije, jc igral tov. Hledc Tone, ki je bil prav zadovoljiv. Prav tako je zelo simpatično podajala njegovo hčerko Stano tov. Lonček Minka. Tov. Burger A. kot kipar Danej je bil dober, le da včasih ni ujel skladnosti- z ostalimi igralci. Tovariš Lukež Leo. ki je iizro, -kol že omenjeno zgoraj, režiral, je igral Grušča, p rofe.-i .rj a-u met ni k a. z njemu lastno sigurnostjo, Tov. Luke« ža naš; ljudje poznajo kot komika in tako se mu smejejo, četudi jo njegova kreacija čisto resnega značaja. Ostale manjše vloge so se kar lepo skladale s celoto. Nastopila sta še to-varišica Štefančičeva kol sestra Lesovina in tovariš Ri.uk kot sluga. Med gledalci, tudi strožjimi po oceni in zahtevali, vlada mnenje, da je igra uspela in je zazaiamovati lep uspeh. Seveda pa je igra precej zahtevna: polna je dolgih dialogov, ti pa so zelo nevarni, da pri nespretni režij i postanejo dolgočasni. Uprizoritvi se je poznalo, da je prišla na oder premalo pripravljena, posamezno situacije niso bile zadosti preštudirane. Zdi se mi. da vloge igralcem niso ležalo. ¡Morda jc bilo prav to krivo, da ni bil potek igre živalinej-ši. Prvi dve dejanji sta bili boljši kot zadnje. S tem, če se je SKUD Postojna kritiziralo, da je šlo preveč za burkami in premalo za resnimi deli, ni nikakor rečeno, da se mora sedaj izogibati veselih dol. Vesela igra je lahko zelo pozitivna, toda v vsebini mora biti skril napreden zaključek. Zelo lepo in dobro je. da je tudi Gledališče Slovenskega Pri morja, ki ima v Postojni začasni sedež, pokazalo zanimanje za uprizoritev. Pri sami predstavi so pomagali tov. Tone Polušek, bivši član mariborske Drame, tehniki in upravnik. V Postojni pa je še neka reč. ki hromi kulturno delo na sploh. To je neprimerna, mrzla in nes,Impalična dvorana in šo bolj neprimeren oder, na katerega ne moreš postaviti zahtevnejše igre. Danes imamo z dograditvijo zadružnih domov na podeželju mnogo lepše in k.uilturnejše dvorane. Pravijo, da Poštojnecni nočejo priti na predstave. Se čudite? Toda gledalec sedi vsaj v plašču, če ne gre drugače; igralce pa mora dostikrat igrali v sami srajci. S primerno adaptacijo bi se dala dvorana preurediti, oder pa povečati. Prvo, kar ho treba popraviti, jc pokvarjena napeljava in peč centralne kurjave. Na to, da dobi Postojna kot veliko gospoda,rs,ko središče kulturno dvorano, bodo morali misliti nv-itui očetje. R. II. S 555555555555055H555555555 tfiJRili ^ mSm m ff Wmbm •:'r%*4o%:- •••':• • -i r''* . ililiiSS m m WmM m liiPSSi H - '' 5 Kriva »Dečke.«, last lov. Stanka Slerleta iz Igavasi, ki je dobila na razstavi prvo nagrado j ima mnogo zas '.r.; za a v. g žlvin.ire-je. Lepa telice s ■> imel: na ; -iz=!n-vi še Domin Tu.k, Alojz Sterl-i in Ana Drobnič. Pod okriljem kmečke zadcuge je ustanovljena pUm r.ilna po:,laja v v Starem .trgu, ki je razstavljala pet bikov. Najlepša sita bila Svarun in I-Iaris, ki ©ta bila otlenjena v L b kategorijo. Tako živi.norcjci v?do, da bo njihova živina v bodi.če še lepša in boljša. Popoldne je bil sejem plemnske živine, na katere/m je bilo sklenjenih precej 'kupčij. Pokazalo se je, da ima dobra plemenska živina veliko višjo ceno kot nerodovniška. Nato so bile razdeljene najboljšim živinorejcem denarne nagrade v skupnem znesku 273.000 din. Ob tej razstavi so si živinor?jci zadali nalogo nabaviti še v=.d dobrih bikov in začeti s točno ko.itoro-lo molznosti krav. niko Pravilno obrezovanje vinske trte vpliva na pridelek grozdja, zato spada to delo k najvažnejšemu o-praviiu, ki ga lahko opravi le izkušen viiicgcadnik. Lega. podnebje in sestava zemlje vplivajo «ta vzgojo vinogradnikov. Obrezovanje pa se pri teh pogojih prav malo spremeni, ker vodijo rez vedno isti ciflji. naj bo tnta nizka ali visoka. S pravilnim obrezovanjem ne vplivamo samo na rodovitnost, ampak tiuidli na kvaliteto, zoritev in višino siiadkorja, Predno začnemo z obrezovanjem, moramo presodil', i staro-,t vinograda, rast enoletnih poganjkov in drugo. Vedle t i moramo tudi kdaj; kako in s kakšnim gnojilom je bila dolična parcela vinograda gnojena in še kakšno rez prenaša posamezna sorta. Sele ko smo vse to ugotovili, začnemo z o- Š> Kmalu bo pri kraju z jesenskim obrezovanjem vinograda brezovanj-em. Obrezovati moramo iako', da nle .tipi rast na račun rodovitnosti in ne kakovost na 'množino. Dobeu- vinogradnik mara dobro poznati rodni in nerodni les. Sam mora ugotoviti koliko nape.njavcev (•šparonov) je treba in kako dolgo bo vzdnžala posamezna trta. Rodni jooganjki so le na dveletnem lesu. to je tisti, ki so zrasli na lanskem lesu. Te samo narežemo in jih tako pripravimo za pridelek. Poganjki, ki so pognali iz starega lesa, so veliko manj rodovitni, nekateri pa popolnoma nerodovitni. Te o.tj •režemo iako, da iz n j tli vzgojimo za prihodnje leto rodni les ali novi del trte. Včasih se nerodovitnega lesa poslužujemo tako, da skrajšamo trto, Večkratni poskusi so dokazali. \J7 da rezniki na starem lesu rotiš komaj dobro četrtino od rožnikov na dveletfcnem leuu z istim številom očes. Zato obrezujemo neredne poganjke vedno na kratke čepe ali reznike z dve,mi očesi. Veliko je vinogradnikov, ki pri obrezovanju ne upoštevajo navedenih izkušenj in trte preofoložijo. Te potiem v nekaj lotih propadejo in se izrodijo. .Tak vinograd moramo dobro in vsestransko gnojiti. Nekateri vinogradirjilki tudi ne razločujejo rodovitnega cd nerodovitnega lesa in istega narežejo na daljše rožnike ali locnie ter tako slabijo trte v rasti in zmanjšujejo pridelek. Sorte, ki veliko rede, abrežemo kratko. To je treba upoštevati pri sortah, ki pozno zorijo, kar bi se z močno obložitvijo zakasnila zoritev in bi trpela kakovost vina. Sprte, ki manj rodijo, ebrežemo na daijše •rožnike, 5 do l> očes', ali ločne n r 8 do 10 očes. To, da dobimo ravno-» vesje mod rastjo in pridelkom. Pri kratki rezi puščamo le do 4 očesa. Ce bi v obeh primerih uporabljali šablonsko obrezovanje, bi v prvem primeru dosegli velik prid -lek na račun kakovosti in rasti trte, v drugem pa nizki pridtekk. Trta bi se prebehotno razvijala.'Ce bi obrcizal.i na veliko rodovitnost pobilo zoreče soite, bi v deževnih letih dobili kisla vina. Vsi navedeni iprim'eri veljajo z.i starejše nasade, kjer so trte žj vzgojene in 'bedo take ostale. Popolnoma drugače obrezujemo mlade nasade, kjer trte šele vzgajamo. Tudi pri trtah, ki jih je toča poškodovala ali pa so trpele zaradi zimskega mraza, se teh pravil ne moremo držati. Pri teti primerih obrezujemo čim krajše, da se trte opomorejo. Pii vinogradih, ki jih nameravamo v bližnji bodočnosti obnoviti, uporabimo obrezovanje na •izrod (na smrt), da jih lahko v poslednjih ledih dokončno izkoristimo. Važno je tudi, da istočasno z o-brezevanjem odstranjujemo stari lub, ki je zavetišče številnih trtinih škodljivcev. Z odstranitvijo lubn bomo prišli do živega vsem in jih tako lahko uničili. T. G. Pomenljivi stari rehi Novembrsko grmenjo — slabo znamenje. Vsi svet je — spravite, kmetje! Ce v novembru zarja nebo pordeči —- bo deževalo več dni. Dobro orodje delo skrajša in olajša. Viuce je fantovska kri —- za stare ljudi. Ob 25. obletnici ustanovitve selek-c.ijske zadnuge in 20-letnfci delovanja kmeitijske zadruge v Starem trgu, so prejšnjo nedeljo priredili napredni živinorejci raastavo plemenske ž'vine. Ze dva trdna prej so ko miirij.e odibirale najlepšo živino po d'.iiin.i in je bila izbrana res samo lepa živina. Kmetje Loške doline se zj.v-.daj i, da je edino zdrava in lopa živ na podlaga za napredno gosip d;.-s vo, ki je poleg gozdov glavni vir dohodkov. Zjutraj je bila povorka vse razstavljane živine, .razporejene po vaseh. Da iana reja plemenske živine v Loški dolini že stsire tradicije. je bilo dokaz 100 krav in telic in šest tliikov. Organizacija prlpeljave, razp.ro-diiive in ocenjevainja je bila brezhibna. Zanimanje d imačinov, tuj-ceV .iz Primorake, Dobrepoljo in o-stale Notranjske pa zelo veliko. Vsak je ocenjeval in iskal na razstavljenih govedih odlik, ki jih druga živina nima. Najboljše krave so prignali: Stanko Strle iz Igavaisi, Prane Kan-dare iz Dan nT Pire iz Pudoba. Krava »Dečka«, last Stanka S,tri: t a je dobila, vene; in simboličen zvonec, ki si ga je že leta 19-10 pridobila selekcijska postaja v Starem trgu koit najvestnejša v tedanji Sloveniji. Kct najlepša je prejela venec telica last Franca Kvateiriika, vzornega živinorejca iz Smarate, ki 7PC! ni poukroipimo s kako dišečo tekočin:«. na primer z meliso. Jaz sem večkrat opravi. to delo z ditnom tako. da sem po združenju dobro na-kaijf.l s kadilnikom. Poudariti moram, da je k ibrezmatični di-užini pridružita ono z matico. V naših krajih je do sredine a-prila redkokdaj izdatna paša, ker po navadi vetrovno, deževno in hladno vreme zadržuje in ovira čebele. Zato moramo pustiti vsaki čebelni dnužini najmanj od 9 do 10 kg zimske zaloge. V severnih krajih pa še celo do 12 kg. Kticrr je to delo tzamuriil. naj nemurioaija; pregleda čebelne družine iin ugotovi, če imajo -dtiv-.Vj zaloge za- zimo. Ce jiim manjka, jim je treba t.kcj d dati. Ako ni medu, j.e treba vzeti sla:ii'cor, ki. ga vzamemo .on k,g na en liiteu- vods. Tudi med r.azredči-mo s četrt Hitra mlačne vo.ds na en kg in pokladamo zvečer, čs je u-godno vreme. Nekateri vešči čebelarji in tudi anani izumitelj »našega panja« Anton Znidarš.ič so trdili, da čebele bolje prezimijo na sladkorju kot na medu, zlasti če je ta grozdni. Sladkor je zanesljivo sredstvo iprof.i griži. Kdor se Odloči za sladkor in po klada družinam v decembru. ko je že skoro prekasno, naj ne položi več kc.t 2 1/2 kg. Po izkušnjah zaldosiiuje čebelni dr.už'ni po 1 kg mesečno. Ko malica začne polagati zalego, kar je navadno v začetku febuua.ija, nečnejo čebele me.-Vno zalogo. Na pragu zime smo, zato naj bo f.kiib veakieiga naprednega čebelarja. da so vrli plemeuij-.ki v redni, V tem me.jsjciu čaka čebelarja najvažnejše opravilo, čebele dobri vztol.L To j: najtežje čebelarsko opravilo in jo o.l njega i.dvisno u-spršno či'beh'.i:jenje. Navadno se vis; Ik:crsu ,č:fce',aiijiu pri tem opravilu mUo s!ari pri srcu. Za vc.č mesecev f.icc.r: za vsako vsajeno breskvo (cepljeno) din 70, oljko 60, hruško 30. češnjo 50, češ pij o ali slivo 40, mandilj ali oreh 10 in za jabljano din 30. Pravico do denarne pomoči pri sajenju sadnega drevja, in sicer breskev, oljk in hrušk bodo imeli lc tisti, ki bodo nasadili čistosorton in strnjen nasad in to najmanj 3000 in2. Ostalo sadno drevje zadružniki lahko sadijo tudi raztreseno, toda najmanj 25 komadov. Pravico do denarnega prispevka imajo samo člani splošnih kmetijskih zadrug. Okrajna komisija za obnovo vinogradništva in sadjarstva bo imela tehničen pregled nad vso obnovo, ¡¿md&i/alci dafričufte- ha v.oso sUan bo prekinjena njegova najnedolž-nejš.^, in|'Juc"i: najljubša zabava. Vsak skrben čebelar je že odibral pjeme-rajake za preailmovanje, slabiče združil, zamenjal stare matice, od-sttranil pokvarjene satnike in končal zasilnio pitanje. Od sedij naprej ne bo več treba odpirati pa--njav, premikati satnikov in tako ; vznemiilili čeibel. ki .so že pripravljene za zimski poči.rk. Edina nadt loga so še .zapornice, ki pa močnim družinam, katerim smo zožili žrela, ne rrsen i;o šik dovcci. Čaka pa še eno de",-.: penije t»:pl,o edenemo. V tem pa ;:ie ne bcnn p: encglili. Po- ' se 'blado čebele o.isnile v zimsko čcka.ii bemo, da pii 'sne mraz i:i gmsčo. Nekateri čebelavj i-znanst ven.ki trdijo, da so čebile pri ti stopinjah toplote najmirnejiše. Kolikor več je mraza, toliko več použijejo medu, da s.i delajo go.koto. Ce pn je;.to-, ■plejše, se vznemirjajo, ker jih žeja in toplota silita iz panja. Večkrat se čebelarji vprašuj-jo, ali je bolje, da so čebelo na mrzlem, ali na top'em. Večina jih je za na toplem. Trdijo, da čebela ne o-■tiipne kakor asa ali sršen, ki p cspita ve.o zimo, ne da bi kaj užiki. V zadnjem času pa sc prijavljajo glasi .vi, da čebele ob nižji toploti p .u-žijojo manj tm.du kot ob viš.uh in da jim zaradi tega toplo odeja bolj šk.ediuje ko', koristi. Nekateri čsbe-' larji to celo potrjujejo, te,da zadeva še ni dokazana. Počakati bomo morali. kaj bodo prinesle boel čo izkušnjo. Važno je pri verm tem, da imamo panje tako urejene, da jih zgo-daj p mladi toplo odenemo. Takrar namreč začne matica polagati jajčeca. zato morajo bili panji brezpogojno trpin odeti, ker potrebujejo veliko toplote, Ivan Sabadin čebelar Zaprosili smo izkušenega in dolgoletiiega čeVelarja lov. Ivana Sa-badina iz VangarMa, da bi za naše bralce kmetijske strani napisal nekaj iz svojih praktičnih izkušenj. Smo mnenja, da bi v tem posnemali Sabadina tudi drugi praktični kmetje in nam kaj poslali iz svojih dolgoletnih izkušenj. Tako bi prišla na dan marsikatera izkušnja, ki bi jo s pridom uporabili vsi kmetje. Po izkušnjah čebelarskih strokovnjakov in teoretikov, se po čebelni jesenlski paši končuje čebelarsko lelto .i'n se začenja novo. To se zgodi nekako v začetku oktobra. Takrat je treba pregledati medišča. Dva do tri najbolj obložene sate pust.ihlo za rezervo, ko ibcmo pregledovali plo-diiiče, druge iztočimo in jih vrnemo v mediišče, da jih čebele esuše. Ko smo uredili pledišče, t.u kaj dodali, tam kaj zamenjali in obenem 'ugotovili stanje četoelne družine, bomo to zapisali. Ce nam ostane kaj medenih satov, jih shranimo za nu-jno potrebo, ostale pa iztrči-mo. Redkokdaj je čabelaiijem sreča itako naklonjena, da bi itrčali dvakrat. Čebelarju, ki je vajen združevanja slabičev in brezmatičnih družin v navadnih kronjičih, bo združevanje v panjih s p,r,-.tnakljiivim satjem prava igrača. To opravilo čaka vsakega čebelarja, tudi najboljšega, ker oslabljenje plemenjakov ne povzroči le sam iz nevednosti, temveč tuldt nesreče, slaibo v.reme, bolezen in zlobnost. Naj bo vzrok katerikoli, tu je trefoa pomagati, ker od slabičev in brezmatičnih družin ne bomo imeli koristi, temveč le sitncsr.i in izgubo. Slabiče lahko združujemo vsako letno clobo razen v zimskem počitku, ko so če-bele stisnjene v gručo in vlada mir. Največkrat pa jih združujemo pomladi. ali pa v jeseni po končani paši pred vzim/jenjetm čebel. Dan preid združitvijo odvzamemo matico, ki jo moramo uničiti. To zaradi starosti ali ne rodovitnosti. Ce pa je maiLica še dobra, jo damo v kak drug panj, ki ima slabšo. Obe za združitev namenjeni čebelni druži- Tov. Iran Sabadin iz Vanganela, pisec članka pred svojim čebelnjakom vinogradništva in sadjarstva na Koprskem Svet za gospodarstvo pri okrajnem LO v Kopru je za gospodarsko leto 1952/53 razpisal osem nagrad za obnovo vinogradov. Nagrade so na- menjene tistim vinogradnikom, ki bodo nasadili strnjene vinograde v površini od 3000 m2 ilo 10.000 m5. Nagrade so naslednje: za 3000 ni2 glrnjeno nasajen e.ga vinograda din 13.500,— za •1000 ,, M „ 19.000.- za 5000 „ 5, „ 25.000.— za 6000 ,, ,, 1, « „ 31.000,— za 7000 !, H 38.500. - za 8000 i, S, n « „ 46.000,— za 9000 15 ,» i» 51,000.— za 10000 D n « ?? 62.500.— Ijnje pov ršine nad en ha se prispevek poviša za 50 ocLlotkov se znesek izračuna na podlagi prispevka površine. 'Za ročno rigolanje Prav tako je določena denarna pomoč za nasade sadnih dreves in »Da, kar se odhoda tiče,« Howard je povzel misel zopet lam, kjer jo je pri kratkem popoldanskem pogovoru prekinil. Namesto »odhod« jo rekel »kirnpež«, toda njegov govOT»mor,-imo pripovedovali že v taki obliki, da ga bodo raziuncVi tudi toi, ki ne sodijo v bratovščino. »Da, kar se odhoda tiče, je to prav preklela zadeva. Seveda bomo odšli in ludi potovali bomo. Čemu pa ne? Toda če imaš vse skupaj že lepo na varnem, 71a vendar še «imaš imovine spravljene v banki. Ali sta že slišala zgodbo o Donji Calilini Mariji de Rodriquciz? Gotovo še ne. Tudii p.ri njej ¡ni šlo za zlato in srebro, temveč em, kako 'skrbimo za otroke. Tudi nedokončani mali park čez cesto, ob najbolj prometnem križišču, tujčevega vtisa ne ublaži, Al i v stisnjenem Kopru res nimamo nobenega primarnega prostora, kjer bi lahko uredili otrokom primerno igrišče? Pač — samo zaprli so nam ga. In prav zato sem prijela v roko pero namesto kuhalnice, ker mislim, da se ne oglašam samo v svojem imenu. Se nis te nikoli zaželeli zelje, ko ste hodili po Belvederu, da bi kot velikan v pravljici odpihnili tis e grde strehe in razno ropotijo pod cesto. Pa kaj hočemo, skladišča so tu in sedaj jih ne moremo prestaviti kot hišice iz kock. Na s e-čo pa le ni zazidana vsa obala. Od skladišča do pomola je prostora še kar lep kos, ki spada deloma v kopališčni prostor. Res ni navada, da bi bila letna kopališča pozimi javnosti dostopna. Toda v Kopru, v mestu, ki ga obliva morje od treh strani, j,e to edini košček proste in nezazidane obale. Prostor je lep, že deloma poraščen s travo, sončen, v zcvetju in dokaj dobro zaščitbsn prei ces'nim prahom. Ob taki izfem-'i stiski za prostore, ki bi bili primerni za o-troška igrišča, kot je to v Kopru, res ni prav, da so nam ga zaprli. Ugovor, da bi nepoklicani uničevali kopa'iščne naprave, ne drži. Manjši otroci bi prihajali sem i-tak v spremstvu odraslih. Ce se zdi mestnim očetom, ur. ni mogoče zaupati koprski mladini in da j > ni mogoče disciplinirati s primernimi napisi ali kakorkoli, da bi čuva'a svojo lastnino, potem b! se pač morala najti Icnkci druga rešitev. Mogoče bi bil pripravlja> nadzorovati igrišče ob sončnih popoldnevih kak upokojenec za majhno nagrado? Morebitne škodljivce bi odpodili, po sončnem z -tonu pa bi vrata zaKlen'1. M. S. ,Nak', sem rc-kc-l, .okoili živine pa ne bom hodil več!' In potem sem se neko zimsko jutro — v prvih ponedeljkovih urah — vrnil iz oslarije domov in sem našel hišna vrata zaprta in sem bil ves krmežljav in sem se tudi kc-sal svojega krokanja in sem se spomnil tedaj očetovih naukov, da se moram zemlje držati, če hočem dobro živeli, pa sem sklenil še lo »prevnra-ti«. Zadaj za hišo je trata in tam sem se trdno oprijel največje krtiue in sem si rekel: ,Zdaj bomo pa videli, kako je človeku, ki se zemlje drži!' Li sem se je držal do devete ure in sem skoro zmrznil in sem se prehladil in dobil oslovski kašelj in potem še pljučnico in vneLje slepiča in sem bil potem bolan tri mesece drijoman in sem rekel očetu: .Nikoli več se ne bom zemlje držal!" xxx Pred pol stoleLja je tržaški Škrat povedal lole pobožno zgodbico: Velik grešnik kleči pred okencem spovcdnice in našteva svoje lopovščine. Našteva jih lepo po vrsti, toda našteva jih na nov in nezaslišan način: »Malo sem klel in malo sem molil — pa sva zbot; malo sem kradel in malo sem ubožcem dajal — pa sva zbot; malo sem se lagal in malo sem po resnici povedal — pa sva zbot; enega sem ubil in enega sem na svet pripravil — pa sva zbot.« Takrat je spovednika pograbila sveta jeza in je za vpil na nemarnega grešnika: »Bog te je dal in liudič te bo vzel, pa bosta tudi »zbot!« V mrzlih zimskih dneh bodo volne ne stvari, ki so jih spletle pridne roke, dobro grele naše ljubljenčke. SPINACA ZA ZIMO Osnaži špinačo, odtrgaj ji vsa sitebla in debelo srednjo žilico. O-peri jo in skuhaj v slani vodi nepokrito. Skuhano odcedi, prevrzi v lončen lonec in polij jo z mrzlo vodo .in ohladi. Potem jo dobro ože-to zreži kot za prikuho in jo mešaj še četrt ¡ure s soljo, kolikor jo špi-nača potrebuje, kadar jo pripraviš za oblad. Toda soli raje več kot manj. Ta špinačav sir napolni v kozarce, prav dobro jih natlači, zavezi s pergamentnitm papirjem, za-maškom ali steklenim vijakom ter kuhaj isadje še četrt ure v vreli vedi. To je n&kaiko tak postopek, kakor če kuhaš sadje v sopari. Spi-nača ise tako ohrani več let. Za zimo imaš najboljšo prikuho. Preden jo rabiš, jo namoči nekaj ur v vodi. To zmes lahko rabimo tudi za .palačinke namesto marmelade. ZELJNATE GLAVE ZA ZIMO Belo in plavo zlelje (ka.pus) se bolje ohrani, če ga ne njeseš takoj s polja v klet. Kolikor časa le. mo- reš, ga imej na suhem in zračnetm ' prostoru v hiši. V kleti pa naj bo položeno prosto na deski in nte nakopičeno na tleh. - ( KOLERABA ZA ZIMO Proiti mrazu je zelo občutljiva in rada pozebe. Odstrani ji perje in zasuj glavice na sredi kleti koit en-divijo ali petteršilj. Stebla gledajo iz ze|mlje kot peteršiljevo zelenje. V hudem mraizu pakrij kolerabice malo s slamo. Paziti moramo, da stebelca niso pokrita z zemljo, sicer bi kolbraba gnila in izgubila dober okus, iniiiniiiiiiuinininiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiniii Ureja uredniški odbor: - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadrana v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopin 657-009-171. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. Telovadba in šali v Loški dolini Člani telovadnega društva Partizan v Starem itrgu so ob pomoči Telovadne zveze Slovenije in s prostovoljnim delom povečali telovadnico in položili nov parket. 7. decembra bo otvoritev prenovljenega doma. Ob tej priložnosti bodo organizirali tudi akademijo. Pied kratkim so šahisti Loške doline organizirali množični brzotur-nii', katerega se je udeležilo 46 članov šahovskega društva in 56 pio-nirj. v. Med člani sita si deli ia prvo in drugo nagrado Toni Vinko in Jenko Metod, med pionirji! pa je bit PiVi Kovač Miha. Telovadnice a Tolminskem Gradbena komisija Zveze društev za telesno vzgojo LRS Partizan si je prejšnji teden ogledala nekatere telovadnice na Tolminskem z namenom, da bi jih v prihodnje preuredili. Komisija je bila v Tolminu, Bovcu in v Kobaridu ter sklenila, da bodo v Tolminu in v Kobaridu preuredili po eno zgradbo za telovadnico, Člani Partizana v Bovcu pa bodo za sedaj šc vadili v telovadnici gimnazije. Jesenski del silovensko-hrvatsk.e nogometne lige je tik pred zaključkom. Prvo ,mesto je sigurno osvojil Proleiter iz Osijeka, medtem ko se bodo za drugo mesto borili mariborski Branik, ljubljanski Odred in varaždiniski Tekstilac. V nedeljo se v zadnjem kolu srečajo vsa štiri vodilna moštva in sicer v Ljubljani Odred in Tetostilac in v Osijeku Proleter iin Branik. Tudi v državnem nogometnem prvenstvu je mesto jesenskega pr-faka takcirekoč že odidano, kajti beograjski Partizan vodi s tremi točkami naskoka ter ima do konca prvenstva lažje nasprotnike od svojih konkurentov. V letošnjem prvenstvu sta poskrbela za največja presenečenja beogajska Orvena zvezda, ki se nahaja šele ¡na šestem mestu in zagrebški Dinamo, ki je na devetem. Neprijetno presenečenje letošnjega tekmovanja za vodil- Simultanka na Nižji gozdarski šoli v Idriji s; Id I kratkim smo poročali, da so . . en.,i Nižje gozdarske šole v i z velikim veseljem oprijeli ,vok: igre. Da bi lahko preisku-i/ jo moč, je eden najboljših .11 kih š.hisitov tov. Treba Tone i 1 z njimi simultaniko' na 1C ,.:k h, ki je po dobrih dveh urah d' ia prav dober rezultat: Tro-dob 1 11 par ij, izgubil pa 5, j se že pripravljajo na moštve-■ veroboj z idrijskimi enotami. L. S. Prizor iz košarkaške tekme med Crveno zvezdo in italijanskim prvakom Darlettijem v Beogradu. ne kluibe pa je nedvomno subo.tiški Sparitak, ki trenutno del'i s Hajdukom drugo in tretje mesto. Na veliki mednarodni kolesarski dirki »Po Sredozemlju« je sigurno zmagal Fausto Coppi, ki mu je t.o že tretja zaporedna letošnja zmaga. # Na skupščini Nogometne zveze Jugoslavije so sklenili, da bo štela prihodnje leto zvezna liga zopet samo 12 članov. Vse kaže, da se nekateri vodilni nogometni klubi zavzemajo za čim manjše število nogometnih kluibov v zvezni ligi le zaito, ida bi si pridobili čim več terminov za gostovanje v inozemstvu. Neki angleški statistik je izračunal, da preteče v normalni igri no-. gometaš povprečno .po 3344 metrov. Največ poti pretečejo zveze in sicer okrog 6 km. * < V Kulimu na Gornjem Štajerskem so izgradili skakalnico za smučarske« polete, ki bo za Obenstdoriom druga največja na svetu. Na njej bodo možni skoki do 139 metrov. O-tvorilvenih skokov se bo udeležilo 50 tekmovalcev iz 10 držav med njimi tudi zastopniki Jugoslavije. Svetovnega prvenstva v umetnem drsanju, ki bo 14. in 15. ie-bruarja v Helsinkih, se bo udeležila tudi Sovjetska zveza. To tekono-vanje pričakujejo športni krogi še s posebnim zanimanjem, kajiti So-vjeti so lani trdili, da so dosegli mjiihovi tekmovalci doma rezultate, ki so daleč boljši od obstoječih svetovnih rekordov. Znani italijanski kolesar Gino Barta.i je tekmoval s konjem in ga na 1000 metrov dolgi progi premagal s časom 1:15.0, medtem ko je konj Egon Hannover potreboval za to progo 1:16.4. »Če se te mi lotimo, niti arigelci na sodni dan ne zberejo vseh koščkov tvojega telesa. Kdo.te bo branil? Mi pa te lahko branimo. Kaj bosta onadva!« Krčinar je nalil vrče, gost v na pol viteški opravi pa je pihal od jeze. »Žolne ste, to vidim,« je dejal. »Vsaka žolna ima svoj kljun,« je razlagal Štefan, ki je po postavi prav slutil, koga skriva maska. »Ne le zato, da luka vino, temveč tudi zato, da kljuje, če je treba. Poskusi!« »Ali bi natočil ta vre njihove krvi?« je na pol vitez vprašal tovariša. »Čakaj, da izpijemo!« je rekel vitez in pil z globokimi požirki. Debeli vojak pa je vprašal Štefana: »Ali ju poznaš?« In Štefan mu je odgovoril: »Razbojnika sta, stavim glavo, drugo glavo bi stavil, da ju poznam tudi po imenu. Eden je gastaldo Feliks iz Tolmina, Plemiča sta.« »Kaj, če se motiš?« je skomizgnil vojak. »Ne motim se. Hočete zaslužiti deset cekinov?« »Pol ti, pol mi.« je predlagal vojak. »Vse vam,« je dejal Štefan, »meni nič.« Vojak je tlesknil s prsti. »Hej!« se je Štefan ozrl na kmete, ki so mirno sedeli, gledali in poslušali, a bi se bili najrajši neopazno izmuznili. »Vi imate suha grla, da niti zraka ne morete več požirati. Ali bi pili?« Kmetje niso vedeli, ali se Štefan norčuje ali misli resno, zato so molčali. Štefan pa je vpil: »Dam vam za vino, le eno mi morate obljubiti, da boste tulili z volkovi. Ali boste?« Kmetje so prikimali. »Krčmar!« je vpil Štefan birtu, ki je pravkar prišel od konjev in znova zaprl vrata. »Krčmar, prinesi tem žolnam vina,, da si zmočijo kljune.« »Zakaj pa žolne?« so vprašali kmetje nekoliko užaljeni. »Ker ste žejni. Tiho bodite in tulite z nami, ko z nami pijete! Odkod pa ste?« »Iz cetljanske doline,« so odgovorili in pili z debelimi požirki. »Na, krčmar!« je vrgel Štefan denar na mizo. »Vse sproti ti plačam!« Krčmar je štel; obraz se mu je svetil. »Pijte, tovariši!« je vzkliknil debeli vojak. »Še bomo pili. Deset zlatih bomo to noč zaslužili.« »Deset cekinov!« se je na pol vitez zavzel in se krohotal. »Kako — deset cekinov?« »Ne veš? Patrijarh je razpisal po pet zlatnikov na vsakega vrabca. Če imamo dva vrabca, znese deset cekinov.« »Kje pa imate ta dva vrabca?« »Sta že v kletki,« se je debeli vojak upogibal od smeha, pijan od vina in od zadovoljstva. Moža s krinkami sta se spogledala. »Če pijete na račun kože medveda, ki je še v brlogu, dobro vam, a slabo krčmarju.« »Saj ti pravim,« je kričal vojak, »da šta vrabca že v kletki. Tovariši, pijte! V eno roko vrč, a v drugo ljubico helebardo; meč naj bo ob strani.« Vitez se je posvetoval s tovarišem, kaj naj storita. »Vrabec čivka!« je vrgel debeli vojak. Vojaki so govorili in se smejali, kmetje so pili, krčmar se je tresel od strahu, Štefan je razmišljal. Pozabil je, da je nedavno klečal v čedadski cerkvi. Jeza in maščevanje sta kuhala v njem. Kako lepo mu je slučaj ta dva človeka prinesel na krožniku, da se z njima poigra, a nato ju uniči. Temu se ni mogel ustavljati. Nenadoma je udaril po mizi, da so odskočili vrči, in zarjul: »Krinke dol! Krinke dol, da vidimo, kdo sta, ali sta razbojnika ali romarja, poštenjaka ali potepuha?« Vojaki so se spogledali in začeli vpiti za njim: »Krinke dol!« Kmet je so se spomnili, da pijejo tuje vino in da morajo tuliti z volkovi, zato so začeli tudi oni: »Krinke dol!« Na pol vitez je planil in izdrl meč, tovariš pa ga je potegnil za roko, zakaj tudi vojaki so bili že na nogah in so popadli za sulice, meče in helebarde. »Pusti jih!« je dejal. »Sicer ne ubeživa.« Bilo ju je sram, da bi pobegnila, zato sta sklenila, da bosta pomagala uganjati burke, dokler se jima ne ponudi ugodna prilika. Vojaki so znova posedli. »Ali nas ta dva pritcpenca ne bosta ubogala?« je vprašal Štefan. »Krinke dol!« je za vpil. Štefan je spoznal, da so vojaki in kmetje v njegovih rokah in pojdejo z njim skozi ogenj, zato je začel razbijati s svojim vrčem po mizi: »Krinke dol! Krinke dol! Kmetje, ali nista bila ta dva poleg, ko so vas oropali? Krinke dol!« In kmetje so divjali, ko so se spomnili na prazne žepe, ki so bili še zjutraj polni ter so pritrkavali z nogami in rokami, da je vse bobnelo: »Krinke dol!« »Rdeče krinke boste dobili!« je dejal na pol vitez škrtaje z zobmi. oKožo vam potegnem z glave!« »Drži me!« je na pol vitez vpil tovarišu. »Moje roke lomi krč!« »Vojaki, ali vam ne žvenklja nekaj v žepu?« je podžigal Štefan. »Ali niso to beneški cekini?« »So,« so odgovarjali vojaki. »Slišimo njih nebeško godbo, vino nam curlja cel teden po grlu, za cekine kupljeno.« »O, slast!« so vzdihnili nekateri že pijani. »Krinke dol!« »Ne pozabite na svoje sulice in bradače! Držite jih krepko! Še jih boste potrebovali. Krinke dol!« Vitez, ki se je zbal vedno bolj grozečih oči vojakov in kmetov, si je strgal krinko z obraza, da bi jih tako ukrotil. Pred njimi sc je prikazal plemič Villalta in se ošabno oziral okrog. »Saj sem dejal,« je rekel Štefan, »da je vreden pet cekinov, več pa ne. Mrtev ali živ. Živega je nerodno vlačiti okrog, ubili ga bomo! Krinko dol!« Krinka, ki je ostala, se je oglasila: »Ali si lakomen denarja? Ko te ubijem, ti ga natlačim poln gobec, potem te zakopljem!« »Krink dol!« je vpil Štefan, ki mu je bilo že več kot jasno, kdo se skriva pod njo. »Če bi bil lakomen denarja, bi ti ne metal srebrnikov. Na!« mu je zagnal enega v obraz, da je udaril ob mizo in scvenketal na tla. »Ali imaš še mnogo takih?« je vprašala krinka. »Še, štiri. Na!« Zagnal mu je novega. »Zdaj imam še tri izmed tistih, ki si mi jih ti fpoložil na mizo, ko sem ležal na trebuhu zaradi palic, ki si mi jih dal našteti. Na! Zdaj imam še dva.« Vojaki so vpili od veselja in prešenosti, zakaj igra je bila nad vse zanimiva: »Krink- dol!« »Konja si mi bil splašil,«je dejala krinka, Štefan pa se mu je za-kroliotal: »Izdal si se! Ti si tolminski gastaldo Feliks, ponoči razbojnik, pet cekinov za tvoje telo,- dušo pa vragu. Na!« In je ostala dva srebrnika zalučal vanj. Gastaldo si je strgal masko in planila, da ga Villalta ni mogel zadržati, skočil od mize, vojaki pa so mu nastavili sulice in helebarde na prsi. Nato je hotel pobegniti skozi vrata, Štefan pa ga je zadržal z besedo: »Bežiš, razbojnik? Bojiš se računov z menoj. Danes sem jaz grof, ti si pa moj podložnik.« »Kakšen grof si?« se je gastaldo penil od jeze in sedel nazaj k Vil-latu, kmetje pa so se divje krohotali. »Tolminski grof sem!« Kmetje so se znova zakrohotali. »Pa kakšne račune imava?« je vprašal gastaldo s posmehom. »Za ženo si mi usilil dekle, ki si jo bil zapeljal,« je dejal Štefan. »Dal si me pretepsti. Ubili ste mi brata.« »In kaj še?« .llllllhlllllll.llllll.lllllllulllUlHllllll.