Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 14. julija 1957 Štev. 157. Leto XI. fXV!SM MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredil. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. st. 11.409 JUTRA Aktualne Dolitiine zadeve v V Beogradu se živahnost političnega ž-vljenja stopnjuje, čimbolj s« bliža obravnava konkordata v narodnem predstavništvu. -Včeraj je 'razpravljal o konkordatu skupščinski konkordatni odbor. Na seji, ki ji je prisostvoval tud: predsednik vlade, je bilo prečitanih 221 vlog, ki so jih poslale cerkvene občine in razne ustanove, da bi se konkordat odklonil. Proti konkordatu je govoril narodni Poslanec dr. Kosta Kumanudi. Odklonjen je bil z večino glasov predlog odborovega člana Milana Baniča, da se razprava o konkordatu odgodi do ozdravitve Nj. Svet. patriarha Varnave. Narodna skupščina pa je razpravljala o zakonu o ribarstvu v sladkih vodah, ki ga je skupščina sprejela v načelu in podrobnostih s 167 proti 17 glasovom. Živahno pozornost je zbudila interpelacija narodnega poslanca Milana Mravlje t a na predsednika vlade glede cenzurne prakse v Ljubljani. Zahteval je za svojo interpelacijo nujnost, ki jo je skupščina priznala. I udi senat se je sestal včeraj po par-dnevnem odmoru k svoji seji, na kateri se je izvolil poseben odbor za proučitev zakona o prekrških. V odboru sta mec drugim senatorja dr. Albert Kramer m dr. Marušič. Senatni finančni od hor je razpravljal o zakonskem predlogu o kovanju novega denarja. Senator dr. Albert Kramer je izrazil svoje mnenje, da ni zamenjava kovanega drobiža z najmanjšim novcem za 50 para nikakšna srečna rešitev. Dejal je, da je naš kovani drobiž pretežak in da nima primerne oblike. Razpiše naj se natečaj ter se naj k sodelovanju pritegnejo naši umetniki. Uporaba dobička 200 milijonov dinarjev, ki nastane radi kovanja novega drobiža, naj se stavi pod kontrolo skupščinskega in senatnega finančnega °dbora. Ob zaključku svojih tehtnih izvajanj je senator dr. Kramer izjavil v imenu svojih tovarišev, da bo glasoval Proti zakonskemu predlogu. Vladna večina je po govoru senatorja dr. Frange^ ža in pojasnilih finančnega ministra odobrila zakonski predlog. Politično zanimanje pa se mimo zasedanja nar. predstavništva in mimo konkordata osredotoča tudi na razne pojave v zvezi z najnovejšimi dogodki v vrstah združene Opozicije, ko so se davidovi-čevci z znano resolucijo in vendar brez konkretnih odmevov iz Zagreba izrekli proti načelu enotne države ter za sestavljeno državo, ko sta se zeniljoradniška prvaka Joca Jovanovič in dr. Milan Ga-vrilovič v posebnem načrtu izrekla za Mačkovo tezo o prvenstvu procedure, to je o potrebi nove konstituante. kjer bi naj ne bilo majorizacije in kjer naj bi ne bila nobena pokrajina preglasovana, in ko se o staroradikalih okoli Ace Stanojeviča nič kaj točno ne ve, kako se bodo v tej poplavi ter zmešnjavi pojmov orientirali. Ti dogodki so namreč povzročili v Beogradu in Srbiji pravcato poplavo letakov zelo zanimive in poučne vsebine. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« sc skoro v vsaki številki peča s kakšnim takšnim tajinstvenim letakom. Zelo veliko zanimanje se vrši za letak s podpisom »Jugoslovenski rodoljubi«, katerega avtorstvo pa nj' ugotovljeno. Zagrebški »Obzor« meni, da ta letak »hujska srbsko javnost proti sporazumu« in da vsebuje razne netočnosti gle^e pogajanj med beograjsko in zagrebško združeno opozicijo. »Samouprava« se še ni pečala s tem letakom, pač pa navaja neki drugi letak, ki je bojda izšel s podr pisom »radikalna omladina« in ki hudo S¥:l Kitajska druga Mandžurija? Krvav spopad motorizira nih divizij pred Peipmgom TOKIO, 14. julija. Havas poroča: Neki japonski list povdarja pripravljenost poveljnika japonskih odredov v severni Kitajski generala Kucukija, da želi Japonska prijateljsko rešiti vse spore s Kitajsko, da pa je sedaj primorana, da prekine svoj molk in da zapove svojim četam, da kaznujejo krivce in da zaščitijo interese Japoncev, ki živijo v Kitajski. General Kucukj povdarja nadalje, da bodo japonske sile napredovale po določenem načrtu. Japonska vojska pričakuje od japonskega naroda, da bo z največje pažnjo spremljal operacije japonske vojske. Navedeni list povdarja, kolik ugled uživa general Ku-cuki kot vojni strokovnjak, ki se ni nikdar mešal v politiko. LONDON, 14. julija. Reuter poroča iz Pejpinga: Prvi spopad je nastal na način, da je 500 japonskih vojakov, podprtih po tankih in blindiranih avtomobilih, izvršilo napad na kitajske čete vzdolž železnice Pejping—Fengajt. Borba se je razširila do mosta blizu južnih vrat Pejpinga. Japonska kvantunška vojska je v zori po popolni obkolitvi Pejpinga izvršila prvi veliki napad proti 37. kitajski diviziji, in sicer v bližini mesta Nanyuana, kjer pa je Japonce čakal odred kitajskih motoriziranih čet. Razvila se ie strahovita bitka med dvema motoriziranima divizijama, v kateri so zmagale kitajske motorizirane edi-nice in so se Japonci morali radi zelo srdite akcije protitankovskih topov umakniti. Vse to okolje zgodovinskega kitajskega zida je kakor poplavljeno s krvjo. Kitajci so bili v veliki premoči in so po dveurni bitki prisilil; japonsko vojsko k umiku proti reki Yungtin, ki se je izvršil v popolnem redu. Pred Nanyuanom je ostalo več razbitih japonskih tankov. ivesio6a {kaMo&ke m jp$Gd&v. Majske PARIZ, 14. julija. Ob obisku načelnika našega generalnega štaba Nediča v Parizu se je v napitnicah in govorih manifestirala trajna, čvrsta skupnost interesov ter zavezništva med Jugoslavijo in Francijo. Do toplega izraza so prišla vsa čustva ljubezni, tradicionalnega prijateljstva in zvestobe, ki jih goji do francoske vojske in Francije naša jugosloven-ska vojska. Poseben pomen pa je zado-bila ta manifestacija zavezništva z istočasno navzočnostjo šefa romunskega ge- neralnega štaba Sikituja ter s skupnim obiskom obeh šefov jugosl. in rom. gen. štaba ,pri francoskem vojnem ministru Daladieru. Pomembnost obiska se še stopnjuje ob istočasnem obisku romunskega kralja Karla v Parizu, ki se je sestal z ministrskim predsednikom Chau-tempsom, vojnim ministrom Daladierom, zunanjim ministrom Delbosom in francoskim delegatom pri Društvu narodov Paul Boncourjem. V vročih dnevih te osvežuje! Bilo kod povsod! pjsojifo mfL peteate}. dmSše zen. f muca PARIZ, 14. julija. Tukaj se mnogo komentirajo vesti o posojilu, ki naj bi ga dala neka angleška petrolejska skupina vladi generala Franca. Vest o tem posojilu se v tukajšnjih krogih tolmači tako, da računa Anglija z zmago generala Franca in da želi osigurati britanske interese v Španiji. Francova vlada v Sa-lamanci je dobila posojilo 40 milijonov funtov, sedaj pa se vodijo pogajanja o posojilu 50 milijonov funtov za nabavo sirovin in vojnega materiala. Zatrjuje sc, da je dobila britanska vlada od generala Franca jamstvo, da se bodo po njegovi zmagi odstranile težke baterije, ki so nameščene v Algicirasu in da ce bodo porušile utrdbe, ki so tamkaj zgrajene. Ni pa še službeno potrjeno, če je Franco sprejel ponudbo navedenega posojila. IttdeMifagtadiM Madeid-Stai&itija MADRID, 14. julija. Ker je dosedanja i nova železniška proga, ki naj bo v teku železniška zveza Valencija—Madrid enega meseca dograjena. Več kilometrov ogrožena se je pričela graditi med obe- proge je že dograjenih in tudi tračnice ma mestoma na podlagi starih načrtov‘so deloma že postavljene. Kdo je kriv smrti dr. Jegliča? »Slov. Beseda« poroča: »Slovenec« z dne 3. julija t. 1. poroča iz najkompetent-nejšega vira o smrti nadškofa dr. Jegliča sledeče: Zvesti dolgoletni strežnik Jegličev. Jože, je silno potrt na prošnjo povedal to-le: »Zjutraj sem jih našel na tleh mrtve. Preveč so jih gonili sem in tja (Groblje, Celje itd. — op. ur.), preveč. Škof so bili stari in jih je to utrudilo. Pa ljudem ni bilo mogoče dopovedati. Še enkrat niso prav domov prišli, pa so jih že drugam vlekli. Pravil sem jim, da jih bodo ljudje sfentali, ko jim ne dajo miru. Pa kaj, ko me nič niso ubogali. Sedaj pa imamo.« Ironija »Naša misel« piše v štev. 18: »Iz Laškega nam poročajo: »Višek ironije, ki si ga more kdo zamisliti, se je zgodil pri nas. Pomislite, Deželak Ivan, nepomirljivi avtonomist je v funkciji branilca državne zastave pred Sokoli! Baje mu bo uspelo razpustiti »protidržavnega« Sokola. Roke si že mane. No, kakor vse kaže, ne bo iz tega nič, ker tudi najboljšemu lovcu se lahko zgodi, da ustreli mesto zajca — človeka. — Sapienti sat!« Quod licet . . . V ljubljanskem »Pohodu« v št. 27 beremo: »Pri »Figovcu« sedita v resnem razgovoru dva možaka. Eden od njih ima vabilo za sodišče, ker je nekaj preveč govoril. Boji se kazni in sprašuje svojega prijatelja, kako naj se zagovarja. »Rekel sem. kaznovan pa ne bi bil rad.« Pa vzame njegov prijatelj v roke zadnjo številko »Slovenca« in mu da svet: »Pre čitaj »Slovenca«, pa boš videl, kako se zagovarjaj. Sem rekel, pa ne tako, ee sem pa rekel tako, sem mislil drugače, če sem pa tudi mislil tako, so pa temu krivi drugi!« Par dni pozneje se dobita oba prijatelja zopet pri »Figovcu«. Ves žalosten pripoveduje oni s predolgim jezikom, da mu zagovor ni pomagal, ker mu je sodnik odgovoril, da velja tak zagovor samo za katoliški tisk. ne pa za »špetirciiner«. napada sedanjo vlado. »Samouprava« obsoja ob tej priliki vse anonimne letake ter zahteva od avtorjev korajžo, da svojo letake podpišejo. Poseben odtenek v tem prerivanju in miselnem kresanju pa predstavlja dr. Ku-kovčevo »gibanje«. Kakor znano in kakor smo že poročali so socialisti odpovedali lanski sporazum s skupino dr. Kukovec-dr. Dobovišek-dr. Lončar, češ, da te skupine ni več, odkar sta se Lončar in Dobovišek popolnoma priključila Zagrebu in odkar je bil dr. Vekoslav Kukovec iz te sredine dejansko izločen. Dr. Kukovec se je radi objave zadevnega komentarja v »Delavski politiki«, o katerem smo poročali, očividno čutil razžaljenega in je poslal vodstvoma združene opozicije v Beogradu in Zagrebu posebno »opozorilo«, v katerem pravi, da je socialistična stranka v trenutku, ko so se opozicijske sile v državi kon- centrirale za delo, zapustila vrste združene opozicije ter izdala fronto demokracije. V današnji »Delavski politiki« pa beremo, med drugim sledeča vprašanja, oziroma ugotovitve na naslov g. dr. V. Kukovca: »Če bi se Vi, gospod šef, vsaj malo povpraševali o vsem tem, namesto, da ste poslali v ogenj svoje vojskovodje, bi si prihranili, da Vam moramo pred vso slovensko javnostjo pojasniti, kdo je koga »odtrgal« od centralizma in unitarizma In kako prihajate do tega, da baš Vi hočete drugim naprtiti centralizem in jih soditi, dočim sebe proglašate za odrešenika Slovencev, ko pa je znano: .1. da ste Vi glasovali za centralistično vidovdansko ustavo in jo kot minister tudi podpirali; 2. da ste Vi pozdravljali sodelovanje slovenskega »plemena« pri zgrad-nji centralistične ustave; 3. da ste Vi sprejeli in lastnoročno podpisali zakon o in končala, zaščiti države; 4. da ste Vi sodelovali pri dnevniku »Jugoslovan«; 5. da ste Vi s svojim podpisom odobravali pisavo in delo tega »Jugoslovana«; 6. da ste leta 1930. pozdravili v Mariboru Živko-vičeve ministre, Srskiča in druge, jim priporočali, naj podpro »Narodno Odbrano«, in se udeležili z njimi banketa pri »Orlu«. Spričo tega Vam nikakor ne pri-stoja, da hočete biti sodnik nad socialisti in si upate izreci vrhu vsega še krivično sodbo. Ko že pišete opozorila bivšim strankam združene opozicije glede bas socialistov, boste storili prav. ako obenem pošljete na isti naslov tudi teh par naših ugotovitev. Pridržujemo si, da bomo ob svojem času/ako bo potreba, napisali še kaj na naslov Vašega štaba.« Radovedni smo, kako se bo ta polemična pravda med sicer malopomemb-nima političnima skupinama1 nadaljevala Krik malega človeka po zaščiti -niih treh letih 29% zvišanje cen V za d- Naš mali človek se izživlja v boju za •,vojo skromno eksistenco, ki naj bi mu omogočila, da si uredi svoje življenje tako, da bo uravnovešeno razmerje med višino njegovega zaslužka in izdatki, ki so nujni za hrano, obleko, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo njegovega bivališča. Neuravnovešeno stanje zaslužka in stroškov za stvarne potrebe je neposredni vzrok takozvanega stanovsko strokovnega, socialnega gibanja, ki ga vodijo posamezne delavske in druge stanovske organizacije. Medtem ko na eni strani stalno narašča draginja, nimamo na drugi strani do danes prepotrebnega uradno določenega stroškovnika, ki naj bi osvetil v žarki luči sodobno stanje že na minimum okrnjenih delavskih in nameščenskih plač, ki širšim slojem našega naroda onemogočajo, da bi naš mali človek mogel misliti na izdatke za zabavo in razvedrilo. Večina plač malega človeka je takih, da niti za naj-stvarnejše in najnujnejše potrebe ne zadoščajo, kaj šele da bi mislil na svoje duševne potrebe, ko pomenijo zanj v današnjih prilikah pravi »luksuz«. Mali človek, ki predstavlja takozvano najširšo plast našega naroda, združuje državnega uradnika, avtonomnega in zasebnega nameščenca, malega obrtnika, malega kmeta in našega delavca vseh branž v borbi proti naraščajoči dra ginji tako dolgo, dokler ne bo tu doseženo razmerje, ki bo omogočilo tudi njemu premišljene in realne načrte o ureditvi /e itak skromnega življenja. Naš mali človek se združuje v obrambo svojih življenskih pravic in zahteva zaščite proti neupravičenemu in brezobzirnemu pojavu višanja cen na našem živilskem trgu. Ob boju za skromen košček kruha izrablja danes naš mali človek vso svojo energijo in vse svoje življenske sposobnosti, da se prerine skozi »življenje«, ki pomeni zanj samo borbo za življenske potrebščine, katerih cene pa navijajo brezvestni navijalci cen, ne ozirajoč se pri tem na razmere in okoliščine malega človeka, ki stoji v tem boju osamljen in ne ve za svojo usodo od danes na jutri. Cene se dvigajo. V zadnjih treh letih smo doživeli 29*/o povišanje cen življen-skim potrebščinam, ki je šlo mimo nas kakor nekaj, kar mora biti in kar je v skladu s produktivno gospodarsko politiko. Medtem, ko se cene stalno dvigajo, pa opažamo na mezdnem trgu stalno se porajajočo tendenco padanja zaslužkov, ki so, kakor se vse zdi, dosegli svoj skrajni minimum. Najširše plasti našega naroda trpe pod težo nenehnega naraščanja cen in obstoja nevarnost, da jih bo val draginje popolnoma upropastil, če ne bo vsaj ob 12. uri pomoči. Konzumenta je treba zaščititi. Njegov krik po zaščiti je tako upravičen, da bi bilo odveč utemeljevati ga s katerimikoli tabelami ali podkrepitvami. Delavska stanovska organizacija NSZ. je sestavila in objavila iz stvarnih podatkov sodobnega stanja našega malega človeka posebne tabele, ki nam prikazujejo minimalni strošek za življenske potrebščine tako za odraslega delavca-samca, kakor za delavske družine z dodatnimi tabelami, ki kažejo potrošnjo za oblačilo, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Po teh sestavih je izračunana potrošnja samo za najvažnejše in najnujnejše izdatke v zadnjih treh letih. Skupni stroški tega »neuradnega« tro-škovnika nam kažejo naslednjo sliko: odrasel delavec-samec je z ozirom na takratne tržne cene rabil v letu 1935 za svoje vzdrževanje mesečno Din 743.57, v letu 1936 Din 751.82, lela 1937 pa že Din 799.92. Na delavca s 4-člansko družino bi prišlo po isti osnovi mesečno v letu 1935 Din 1633.23, leta 1935 1656.36 in v letu 1937 1784.92 Din. Ce primerjamo te številke s faktičnimi zaslužki posameznikov, si lahko napravimo porazno sliko današnje socialne bede najširšega dela našega naroda, našega delovnega malega človeka. Tabela nam kaže potrebščine, ki bi jih vsak delovni mali človek moral imeti za dostojno preživljanje. Iz tabele same pa lahko tudi povzemamo neobhodno potrebo po regulaciji delavskih in nameščenskih mezd, ki postajajo akutno življensko vprašanje ne samo poedinca, temveč precejšnjega dela našega v svojem bistvu zdravega naroda, ki bi imel dovolj odporne sile proti vsemu, kar nam streže po naši samostojni narodni in gospodarski sa^ mobitnosti. Uradno določeni stroškovnik potroš' nje malega t roškovnika, ki naj ga oblasti s sodelovanjem naših stanovskih or ganizacij ter preprečenje brezobzirnega in neopravičenega navijanja cen na našem živilskem trgu, sta trenutno najbolj pereča problema, ki čakata rešitve. Zdrava gospodarska in socialna politika zahteva uravnovešenje višine plač in mezd s cenami vseh produktov, ki so za našega malega človeka neobhodno in nujno potrebni. »Pozvani smo, da očuvamo svoj narod v oni vsestranski čilosti, trajni in silni moči, v telesnem, duhovnem in nravnem zdravju, ki ne dopušča, da bi se pojavila, kaka izkvarjenost in s tem kak zastoj, kak nazadek. ta najtežji, da. smrtonosen zločin nad narodom.« Dr. Miroslav Tyrš, 1871. v kateri se med drugim ugotavlja: l. da je materialni položaj našega učiteljstva tako težak, da zahteva nujno zvišanje prejemkov. 2. Narodna šola je zašla radi neprestanega premeščanja učiteljstva in občutka nesigurnosti ter ogroženosti, v katerem danes učitelj deluje, v najtežji položaj. Radi tega naj se za učiteljstvo uzakoni stalnost v službi in na službenem mestu. 3. Celibat za učiteljice, ki zbuja občutek ponižanja, ne bo v ničemer mogel prispevati k zmanjšanju brezposelnosti med učiteljskim naraščajem. Radi tega naj se določbe o celibatu ne izvajajo in naj se ob prvi priliki ukinejo. S stanovske ftctde Naše uiitelistvo se žilam bori za svoie pravice m časi! Dostojno in resnobno je potekla 7. banovinska skupščina JUU, sekcije za dravsko banovino. V poročilih in sklepih se odražajo vsi aktualni vzgojni problemi in življenjske stiske, v katerih se nahaja naše učiteljstvo, ki vrši marljivo ter vzorno svoje odgovornosti polno delo. Danes je položaj takšen, da čaka v naši banovini na službo 719 učiteljskih abiturientov ii» da je nad 250 razredov brez učitelja. V zadnjih sedmih letih jc naraslo število brezposelnih abiturientov na 881. Zelo živahna debata se je razvila o žalostnem poglavju raznih ovadb. Skupščina je s posebnim navdušenjem izrekla priznanje predsedniku Ivanu Dimniku, obžalujoč hkrati izpremem-bo pri osnovno šolskem učiteljskem zastopstvu v glavnem prosvetnem odboru. Obravnavala se je tudi zakulisna go- nja proti slovenskemu mladinskemu tisku, ki ga izdaja »Mladinska matica«. Skupščina je izvolila g. Mirka Vaudo od Sv. Marjete ob Pesnici za stalnega referenta za manjšinsko šolstvo. Predsednik Dimnik, ki je bil med letom po službeni potrebi premeščen v Beograd, je izročil predsedniške funkcije v roke delegaciji. Upravni odbor se bo na prvi prihodnji seji sam konstituiral, dotlej pa bo upravljala vodstvene posle prva podpredsednica ga. Franca Završan o v a. G. Dimniku so priredili delegati tople ovacije in se je sprožil predlog, da se g- Dimnika v znak zaslug izvoli za sekcijskega častnega člana. Ob zaključku lepo uspele skupščine, ki je nudila sliko tople stanovske zavesti, vzajemnosti ter složnosti našega učiteljstva, se je soglasno sprejela resolucija, Učiteljstvu v vednost Nabava šolskih potrebščin. Ministrstvu prosvete je objavilo dne 15. junija t. 1. pod O. n. br. 40.553 nastopno: Po čl. 22. pravilnika za izvrševanje uredbe o vzdrževanju narodnih šol O. N. br. 13:255/37 je predvideno, da lahko izvrše banske uprave nabave poedinih potrebščin za vse šole v banovini. S tem se je mislilo prvenstveno na učila, katerih ni mogoče nabaviti v manjših mestih, dočim za ostale potrebe, katere je mogoče nabaviti v manjših krajih, lahko te nabavke izvrše šole same. Nekatere banske uprave nameravajo nabaviti v mestu, na sedežu banovine, učne knjige in ostale potrebščine. radi česar bi ostale knjigarne v manjših krajih brez glavnega posla in bi bil ogrožen njihov obstanek. Savez knji-garniških organizacij Jugoslavije je predložil ministrstvu prosvete pod br. 893 z dne 8. junija 1937 spotnenioo, v kateri navaja škodo, ki bi jo utrpeli z navedenimi nabavkami knjigarnarji po naših krajih v posameznih banovinah. Minister prosvete naroča pažnjo na zle posledico in naroča banskim upravam, naj postopajo po svoji uvidevnosti in prevdarku in pazijo na interes trgovcev po manjših krajih. Po tej naredbi ministra prosvete ni izključeno od nabavk nobeno podjetje, ki prodaja šolske potrebščine in lahko naročajo šolska upraviteljstva vse potrebščine tam, kjer jim je najbolj priročno in kjer dobe pravo blago po primernih cenah. Utrinek. Deklice, ki imajo veliko čcstilcev, imajo navadno malo časti. ta se veikeat %$odi Volodka Zavituškin se je bil malce prenaglil. To bi mu skoraj lahko šteli v greh. Volodka si svoje neveste takorekoč niti pošteno ogledal ni. Po pravici povedano je brez klobuka in brez plašča nikoli ni videl. Videl je pa zato ni, ker so se bili glavni dogodki odigrali na ulici. Tik pred poroko je prišel Volodka Zavituškin s svojo nevesto k njeni materi predstavit se. In predstavil se je, ne da bi bil odložil suknjo in klobuk, kar v pred sobi, takorekoč mimogrede. S svojo nevesto se je bil pa seznanil v tramvaju. Pet dni pred poroko. Sedel je v tramvaju in naenkrat je opazil, da stoji pred njim gospodična. Nič posebnega se mu ni zdela. Bila je v zimskem plašču. Stala je pred njim v svojem zimskem plašču in se držala z roko za jermen, da bi je potniki ne podrli. Z drugo roko je pa tiščala na prsi zavitek. V tramvaju je bila seveda gneča. Ljudje so se prerivali. Stati je bilo težko. Volodki se je gospodična smilila. In dejal ji je: — Sedite na moja kolena. Tako se boste lažje peljali. — Ne, — je odgovorila gospodična, — hvala lepa’ — No, če že nočete sesti, — je menil Volodka, — pa mi vsaj dajte zavitek. Položite mi ga na kolena, nikar se ne sramujte, lažje boste stali. Ne, tudi zavitka ni odložila. Morda iz strahu ne, da bi je z njim ne popihal. Morda je pa bilo pri tem še kaj drugega. Volodka Zavituškin se je še enkrat ozrl na gospodično in bil je naravnost omamljen. Pomislil je: Bože moj, tako dražestne gospodične se vozijo v tramvaju! Tako sta se peljala dve postaji. Tri. štiri. Končno je Zavituškin videl, kako se gospodična preriva k izhodu. Tudi Volodka je vstal. Tam pri vhodu je zvedel, da se je spredlo med njima poznanstvo. Seznanila sta se. Skupaj sta krenila po bližnji ulici in tako se je vse med njima razvilo hitro, brez vsakih stroškov, da jo je čez dva dni Volodka Zavituškin že zasnubil. Naj si je gospodična pritrdila takoj ali ne, tretjega dne sta odšla v občinski urad in se dala zaregistrirati. Po civilni poroki so se pa razvili glavni dogodki. Iz občinskega urada sta odšla mlada na materin dom. Tam je vladala seveda popolna zmeda. Pogrnili so mizo. Gostov je bilo mnogo, čakalo je zlasti mnogo sorodstva. Po sobi so se prerivale razne gospodične in kavalirji, pokali so zamaški, po mizi so razvrščali jedilni pribor. Volodka Zavituškin je pa že v predsobi izgubil svojo mlado ženico iz vida. Takoj so ga obkolile razne mamice in sorodniki, jeli so mu čestitati in odvedli so ga v sobo. Med živahnim pogovorom, vprašanji in stiskanjem rok so ga privedli v sobo. Tam se je jel Volodka ozirati po svoji mladi ženi. Deklet je bilo v sobi mnogo. Vse so se sukale in prerivale, prihajale so naravnost z . ulice in razločevati jih nikakor ni mogel. — Križ božji, — je pomislil Volodka, — kaj takega se mi pa še nikoli ni pripetilo. Katera izmed njih je moja mlada žena? Volodka je jel hoditi po sobi med dekleti, zdaj se je sklonil k eni, zdaj k drugi, toda nobena se mu ni nasmehnla. Nobena ni bila vesela, da jo je pogledal. Tedaj se je Volodka resnično prestrašil. Kam šeni pa prišel? — je pomislil, — da niti svoje žene ne morem najti. Povrhu so ga pa jeli sorodniki gledati po strani, češ, kaj pa hodi ta fantič, kakor da se mu je zmešalo, kaj neki sili v vsa dekleta? In stopir je Volodka k vratom in čakal ves obupan. Pomislil je sam pri sebi: — No, pa naj bo, počakati bo treba, da sedejo za mizo, potem se bo stvar že kako pojasnila. Tista, ki sede k meni, bo moja žena. Da bi le bila ta svetlolaska. Bojim se pa, da bi ml ne podtaknili takole kakšne stare koklje, potem pa živi z njo. Tisti hip so jeli 'gostje posedati za mizo. Mamica jih je rotila, naj še malo počakajo, toda gostje se niso dali zadržati, da bi ne planili po jedi in pijači. fn Volodko Zavituškina so posadili na častno mesto. Kraj njega pa dekleta. Volodka se je ozrl na dekle in srce mu je zastalo. In pomislil je Volodka: Pa poglejmo, kakšna je. Ni napačna. Brez klobuka je še lepša. Ves v ognju je Volodka Zavituškin natočil dva kozarca ter se pripravil k zdravici in poljubu. Tedaj so se pa razvili glavni dogodki. Začeli so se razlegati različni klici in psovke. Slišali so se glasovi: Kakšen prismuknjenec pa je ta falot? V vsa dekleta sili. Mlada žena še ni prišla k mizi, oblači se, on pa že tišči v drugo. Potem je nastala popolna zmeda ir že se je razvila bitka. Volodka bi bil lahko vse obrnil v šalo. Toda on se je zelo ustrašil. V splošni zme di ga je neki sorodnik kresnil s steklenico po tilniku. Volodka je zakričal — Vrag vas vzemi 1 Posade mi sem polno dražestnih deklet, jaz pa naj si iiberem pravo. Tedaj se je pojavila v sobi nevesta v beli poročni obleki, tudi rože je imela za pasom. „ Ah, tako! — so zaklicali svatje, zdaj bomo pa videli, kaj bo Iz tega. In zopet psovke, kriki in zmeda. Sorodniki so jeli Volodko poditi iz hiše. Volodka je pa kričal: — Dovolite mt vsaj najesti se! 2e od jutra nisem ničesar zavžil po taki sopari. Toda sorodniki se niso zmenili za njegovo prošnjo, postavili so ga pod kap. Drugi dan je prišel Volodka Zavituškin po delu v občinski urad in se dal ločiti od žene. V uradu se temu niso čudili. To se večkrat zgodi, — so mu dejali. Tn ločili so ju. BgiLWii.ww.ui>.- -t .atmmshw HUujJotskt in ožfef Moviti, ŠOLSKI SVETNIK FRANC JEROVŠEK Nestor mariborskih profesorjev je umrl. Franc Jerovšek, o čigar nenadni oslabelosti smo pred dnevi poročali, je omahnil v častitljivi starosti 83 let. Bil ic markantna osebnost, ki je vzgojil številne generacije na tukajšnji klasični gimnaziji. Še nedavno smo ga videli, kako ic čvrsto, mladostno prožno korakal od Vetrinjske ulice, kjer je stanoval, preko Glavnega trga do Garnbrina, kjer je bil na hrani. Od onemoglosti, ki se ga je lotila pred dnevi, se ni več okrepil. Navzlic trenutni izboljšanosti v njegovem zdravstvenem stanju, se je njegovo počutje nenadno poslabšalo in vodilo v katastrofo. Oseba nestorja mariborskih profesorjev bo živo in trajno zapisana pri vseh, Jtclj in vzgojitelj mnogih generacij in jo ki jih jc s toliko ljubeznijo in očetovsko Xl~'~1 skrbjo, četudi na zunaj raskavo odeto, vodil skozi gimnazijska leta do vstopa v življenje. Nešteto anekdot, ki krožijo v sveži z njegovim vzgojiteljskim delova- novan za suplenta na kn. škof. privatni gimnaziji v Gradcu. Od 16. sept. 1886 vse do 31. avgusta 1891 jc bil suplent na mariborski gimnaziji, kjer je postal s 1. septembrom 1891 definitiven. V Mariboru je vršil službo profesorja vse do oktobra leta 1918, to je do svoje vpokojitve. Stal je za katedrom mariborske gimnazije dolgih 32 let in vzgojil več generacij naše inteligence. V Mariboru, je ostal še po svoji upokojitvi in je dne 23. februarja 1921 prevzel polno učno obveznost po obolelem profesorju N. Žagarju. 1. maja 1924 je bil postavljen za honorar, profesorja in ostal v tem svojstvu do 17. dec. 1927. Poučeval je torej še kot vpokojc-nec skoro 7 let in je bil na ta način uči- ELIDA radi blagega učinka prava polepševalna sredstva m........ ELIDA MILOčfavorg Ze deset tet ljubljenec vsake lepe žene MILA Obiščite od 31. julija do 8. avgusta 1937 njem, stalna obujanja spominov v krogih njegovih nekdanjih učencev na Ijubljene-*ar in simpatičnega »Ceuza«, neverjetna ■'danost številnih generacij temu velmožu duha in živemu leksikonu, ki jc vsakogar vedel poučiti, kdorkoli se je nanj obrnil, •vse to in drugo priča, kako globoke sledove je ta močna vzgojiteljska osebnost zapustila v vrstah njegovih nekdanjih gojencev in dijakov ter v zgodovini mariborske klasične gimnazije. Vpokojeni profesor Franc Jerovšek se je narodi! 9. januarja 1854 na Tepanjskem vrhu pri Slov. Konjicah. Po dovršnii ljudski šoli je študiral na celjski gimnaziji. kjer je i. 1874 maturiral. Odtod ga !c N°dila pot na graško univerzo, ki jo Jc obiskoval v letih 1875—1879. Leta 1883 Je položil v Gradcu profesorski izpit iz staroklasične filologije, ki ga je v letu 1886 izpopolnil s stenografijo in leta 1889 s riovenščino kot glavnim predmetom. Po svojih visokošolskih študijih jc služboval v šol. letu 1883/84 na I. drž. gimnaziji v Gradcu, v letih 1884-86 pa je bil ime- (50 % popusta na železnicah od 29. lullla do 10. avgusta 1937) bil za svoje številne zasluge odlikovan 1. 1924 z redom sv. Save 4. stopnje. 40 let profesorske dobe je imel za seboj. Izpolnil je svojo žitvljenjsko pot, potem ko je narodu in mladini dal, kar je VELIKA GOlPODARfKA mogel. Ni ga odlikovalo samo plemenito srce, ogromen obseg znanja, širokogrudna svobodoumnost, ampak tudi neverjetna in v dbi težkih preizkušenj redka nacionalna zavest ter pogum, ki so ga njegovi dijaki neredkokrat občudovali. Bilo je njemu kakor šala zabrusiti kakšnemu fanatičnemu tujcu par poštenih in krepkih v obraz. To je moralo iniponirati mladini, ki jo je vzgajal in učil, da je v svojem srcu našla veliko prostora za občudovanje in češčenjc tega odličnega narodnjaka in te markantne osebnosti, ki jetna in v dobi težkih preizkušenj redka ostala vedno v zatišju znanosti ter odlikam uma in srca posvečenega življenja. Mnoge generacije, ki so šle skozi njegove oblikovalne roke v življenje, bodo tega velmoža duha in vzornika ohranile v trajnem, svetlem spominu. Maribor pa bo tega odličnega meščana skupno z neštetimi čcstilci nepozabnega pokojnika pospremil jutri popoldne na njegovi poslednji poti na pobrežko pokopališče. IN KULTURNA REVIJA! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina -Kmetijska razstava - Prva fitopatoložka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Modna revija AA Akvaristična Kuncerejska - Golobarska razstava -Razstava malih živali - Kongresi -Koncerti - Gledališke predstave na prostem t Šport - Veselični park na razstavišču Kaj bo nudil VI. Mariborski teden 1. Letošnji VI. Mariborski teden od 31. • ulija do 8. avgusta bo nudil popolno sli- gospodarskega j n kulturnega življenja ll:‘sega severnega obzorja, zlasti pa Ma-rioora in njegovega zaledja. 2. Mnogo koristnega v obliki številnih 1 uzstav, pa tudi mnogo zabavnega, saj Pripravljajo prireditelji najrazličnejše atrakcije, med njimi tudi take. ki jih v Mariboru še nismo videli. 3. Popolno industrijsko in gospodarsko obiležje, ki ga bosta pokazali splošna industrijska in posebna tekstilna razstava. 4- Veliko obrtno revijo, ki bo našim vrlim obrtnikom dala možnost, da se uveljavijo kot povsod priznani in odlični delavci. o. Fitopatološko razstavo in razstavo »godovinskih predmetov, kj ju pripravlja priznani nu-iborski arhivar g. prof. Baš. Zanimiva bo zlasti kmečka soba z v; d 3vinsko opravo. 6. Tujskoprometno razstavo z lepimi diagrami solnčnih Slovenskih goric, zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka. Pokrajinske lepote naše ožje domovine nam bodo nazornp prikazovali krasni fotografski posnetki. 7. Vinsko razstavo s pokušnjo, ki bo Uidi onkraj meja še bolj utrdila sloves n-š’h svetovno znanih vin. 8. Pestro grafično razstavo mariborskih grafičnih podjetij in akvaristično razstavo, ki jo pripravlja ob sodelovanju Gradčanov mariborski klub akvaristov. 9. Modno revijo naših obrtnikov, ki jo že nestrpno pričakuje naš ženski svet, saj pa bo tudi zelo zanimiva in zabavna, ker bodo modo razkazovale lepe manekenke za razvedrilo pa bo skrbel zabavni Vonforensijc. 10. Številne turnirje, športne prireditve in kongrese Tako je zlasti športni brogram letos izredno pester, ker bodo sodelovale vse športne panoge z repre- zentanti tujih in naših mest. Privlačnost bo tudi mednarodni plesni turnir in pa uprizoritev Shakespearovega dela »Sen kresne noči« v parku. Z vrtnarskimi izdelki nas bo seznanila velika vrtnarska razstava, saj nameravajo naši vrtnarji spremeniti Vi. Mariborski teden v cvetoči vrt. Za časa VI. Mariborskega tedna je dovoljen 50% popust na železnicah od 29 julija do 10. avgusta. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji - Zeleno, romantično Pohorje - Gostoljubni, lepi Maribor Na mariborskem delovnem trgu. Tukajšnja Borza dela išče za takojšnjo zaposlitev dve kuharici, in sicer eno restavracijsko ter eno z znanjem nemščine, nadalje še 1 natakarico ter 1 tesarja. Promet na glavnem mostu. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Svoječasno. do vojne in par let po osvoboditvi, je naš glavni most odgovarjal svoji nalogi. Z razvojom mesta na splošno in zlasti čez desni breg pa jc njegova naloga leto za letom težja, ter je na njem vedno večji promet. Koliko ljudi z enega in drugega brega ga dnevno prehodi! Zlasti se ga poslužujejo desnobrežani; pred vsem delavstvo, kmetstvo, vrtnarji, uradništvo, vsi dnevno zaposleni na levem bregu. Mogoče zveni kot pretiranost, a bo vendar res, če računamo, da doseže dnevni promet čez leto povprečno na dan vsaj število prebivalstva našega mesta, to jc 35.000 ljudi. Dnevno pa ga prevozi okrog 2000 voz. Straža ima ob njegovih ustjih največ posla in odgovorno službo, zlasti ko morajo mnogi pešci radi cestnega reda preskočiti cestno progo. Nedvomno bo morala mestna občina prej ali slej razmišljati in rešiti vprašanje razbremenitve te tako obtežene cestne žile. VAS VABIJO! Bolečine pika čebel, komarjev itd. Vam odvzame Tschamba-Fii. Glavno zastopstvo drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Odlikovani gasilci. Od gasilske zajed niče dravske banovine so bili na predlog gasilske župe Maribor levi breg odlikovani naslednji zaslužni gasilci: Vavpotič Franjo, član župne uprave in predsednik čete Zg. Sv. Kungota, Kostajnšek Janko, član žup. uprave in predsednik nadzornega odbora čete Sv. Martin pri Vurber-gu, Jagrič Ferdo, član župne uprave in predsednik čete Selnica. Ambrožič Albin, župni tajnik, Hrastnik Anton, predsednik čete Sv. Barbara v Slov. gor., Toplak Gregor, predsednik čete Sv. Martin pod Vurbergom, Sabler Franc, poveljnik čete Kamnica, Pernek Peter, podpoveljnik čete Sv. Lenart v Slov. gor., lob Konrad, podpoveljnik čete Sv. Trojica. Odlikovancem so bila odlikovanja izročena na svečan način. Odlikovani so bili z zlato kolajno za gasilske zasluge. Odlikovancem je župno starešinstvo z župnim starešino g. ^Srečkom Krajncem na čelu izreklo prisrčne čestitke z vzpodbudo za .' rfalifnje požrtvovalno in nesebično delo tako na gasilskem, kakor tudi na nacionalnem polju, ki je posebno ob naši severni meji tako zelo potrebno. Iz poštne službe. V višjo položajno skupino je napredoval Radovan Klopčič, višji poštni kontrolor pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Ob ugodnem vremenu jutri v četrtek, 15. t. m. v mestnem parku večerni promenadni koncert od 20.30 do 22. ure. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana Josipa Jiraneka. Maribor brez muzike. Mariborski go stilničarji in kavarnarji bodo z jutrišnjim dnem odpovedali vse godbe in radijske aparate in sicer v znak protesta proti novi uredbi o avtorskih tantijemah. Tako bo Maribor od 1. avgusta t, 1. naprej ostal brez glasbe v javnih lokalih. Nočno lekarniško službo imata ta teden Minafikova in Remsova lekarna. Ustanovni občni zbor. Društvo imejite-Ijev hišic v »Delavski koloniji v Mariboru« sklicuje pripravljalni odbor za 26. julija 1937 ob 19. (7. uri zvečer) v go-stlhii »Turist« na Betnavski cesti. Radi važnosti je v interesu vsakega posameznega im ejitel ja hišice, da se sigurno udeleži. — Tajništvo. Kolesarsko društvo »Poštela« priredi 18. t. m. medklubsko dirko na progi Maribor—Ptuj—Sv. Lenart—Maribor. Kolesarji športnega društva vljudno vabljeni. Občni zbor zadruge »Pohorska železnica« se vrši v torek, dne 20. julija 1937 ob 19.30. uri v restavraciji »Novi svet« v Jurčičevi ulici v Mariboru. Dnevni red: 1- Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. odobritev računskega zaključka za leto 1936, 3. nadomestne volitve, 4. slučajnosti. Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki sklepa veljavno. ne glede na število navzočih članov. V ribnik v mestnem parku je skočila Amalija R. iz Krčevine. Pasantje so jo nezavestno potegnili iz ribnika, reševalci pa so jo prepeljali v splošno bolnišnico. Vzrok skoka v ribnik ni znan. Smrtna kosa. V Dravski ulici 6 je umrl 50. letu starosti višji stražnik Mihael Lutman. Bil je mož dobričina in poštenjak ter zaveden narodnjak. — V Radvanjski ulici 28 je premini! v 55. letu sthrosti strojevodja Franc Požavko. Žalujočim naše toplo sočutje! Policijska naredba za čas naborov. Na osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih izdaja sledeča naredba: V času ko trajajo nabori, je imetnikom gostilniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te na-redbe se bodo kaznovali po členu 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 Din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni, ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njih spremljevalci. Naredba stopi v veljavo dne 20. julija 1937 in velja za časa od 20.—28. julija 1937. — Predstojnik mestne policije dr. Trstenjak s. r. Šmarnica — ne zabodljaj!? Kakor smo včeraj poročali, je v Ruperčah v Slovenskih goricah padel kot žrtev alkohola prekupčevalec z živino Josip Trunk, ki je bil zaposlen pri nekem mariborskem mesarju. Včeraj popoldne se je vršil krajevni ogled in obdukcija trupla pokojnega Trunka, ki se je vršila v mrtvašnici na pokopališču pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V sodni komisiji, ki je vršila obdukcijo, so bili sodni zdravnik dr. Zorjan, prvi državni tožilec dr. Zorjan ter preiskovalni sodnik dr. Travner. Omenjena komisija je ugotovila naslednje: pokojni Trunk, ki so ga našli v senu v gospodarskem poslopju, je imel na glavi zevajočo rano, ki izvira od zabodljaja z nožem. Poškodba sama na sebi je bila sicer težka, vendar pa i>i pokojnik umrl radi teh poškodb. Ugotovilo se je. da ima ruplo mrtvaške pege po vsem telesu, ki so pa bile svetlordeče barve, namesto običajnih temno višnjevih. Tudi kri >e bila svetlordeče barve. Domnevno je T^runk umrl na posledicah zastruplje-nja z mentilnim alkoholom (šmarnica) ali z ogljikovim monoksidom. V svrho toč-nejše ugotovitve so se poslali posamezni deli trupla (možgani, želodec, ledvice in kri) fiziološkemu institutu v Ljubljani v svrho podrobnejše preiskave. Obdukcija je nadalje ugotovila, da je bil pokojni Trunk udan alkoholu in da je pred svojo smrtjo popil velike količine šmarnice. Svet je kakor knjiga — kdor ostane doma, čita samo eno stran Že radi globine tega izreka samega, ki ga najdeš v kanadskem paviljonu na svetovni razstavi v Parizu, bi se izplačala pot. Pred dnevi so poročali časopisi o poti in o krajih, ki so jih videli udeleženci Putnikovega izleta z avtokarom iz Maribora v Pariz. Zato bi bilo ponavljanje odveč. Nepotrebno bi bilo naštevati in opisovati gornjeitalijanska, srednjeveška mesta in njih znamenitosti, nemogoče je predočiti posebnosti visoke kulture gor-njeitalijanskih polj, monumentalnosti Genove, prekrasne, ca. 500 km dolge poti ob ažurni obali obeh rivijer, skozi najznamenitejša svetovna kopališča do mesta najtužnejšega spomina za vsako ju-goslovensko srce — do Marseilla. Pa zopet plodovita, valovita francoska polja na potu v Pariz. In ko je bil Pariz za nami, smo z nekako tesnobo v srcu prekoračili za svetovno zgodovino tako pomembno reko Marno, se vozili skozi Vogeze. Po gornje renski dolini prispemo v Švico. Kako si oddahneš, kako se čutiš svobodnega in kako ti je njen severni del domač, saj misliš, da se voziš po našem zelenem Spodnjem Štajerju. V Nemčiji zopet občudujemo grandiozno tehniko — visoke tirolske gore pa zbujajo v naših pevcih ono staro . . . »Jaz pa pojdem . . .« Ob izviru Drave, po tužnem Korotanu smo že doma, čeravno še ne v svobodni, pa vendar v zemlji slovanski. Kakor vse to pa je važnejše za one< ki se morda pripravljajo na pot, vprašanje, kako smo potovali. Na to je lahek in kratek odgovor: udobno in sigurno. Udobno in prijetno za to, ker je mariborski Putnik po našem spremljevalcu g. Hugo Weissu skušal in skoraj vedno zadovoljil ne samo celoto kot tako, temveč tudi vsakega posameznika. To slednje je včasih res mojstrovina, ki jo za-morejo le redki, med njimi naš potni maršal g. H. WeiB. Prehrana in stanovanje je bila za časa vsega potovanja — razen v dveh slučajih — res izborna. Pa tudi ta dva izjemna slučaja nista bila po krivdi prirediteljev, temveč radi posebnih prilik odnosno prenapolnjenosti, tako da boljše res ni bilo mogoče. Toda tudi najlepši avto ni brez šoferja nič. V tem pogledu se je postavil g. Vinko Grgič. Vso dolgo in mestoma radi popravila ceste na gorskih tirolskih prehodih res opasno pot je prevozil s precizno sigurnostjo. V enem smo si bili vsi potniki edini, da je g, Grgič odličen kot šofer in človek, J. Z. Badftje idefonune vesti Japonci so pustili na bojišču 1600 mrtvih in več sto ranjenih PEJPING, 14. julija. Po poročilih inozemskih opazovalcev je bila kitajsko-ja-ponska bitka pri Pejpingu ena najbolj krvavih bitk obeh zadnjih let na kitajskih tleh. Japonci so nameravali obkoliti kitajsko prestolico in niso niti iz daleka pričakovali takšnega odpora, ki so ga sedaj nudili Kitajci. Kitajci so zelo dobro oboroženi in so se postavili Japoncem po robu s svojimi motoriziranimi oddelki, na kar se je razvila strahovita borba, ki je trajala preko dve uri. Japonci so pustili na bojišču 1600 mrtvecev in več sto ranjencev ter veliko topov, tankov in mu-nicije. Japonci so bili zelo presenečeni radi kitajskega odpora, ker se je pokazalo, da so kitajski oddelki opremljeni z najmodernejšim orožjem nemškega ter češkoslovaškega izvora iii so izdatno preskrbljeni z ruskimi letali. Pogajanja za li- kvidacijo konflikta so dokončno propadla. Japonci in Kitajci se pripravljajo na veliki obračun. PEJPING, 14. julija. Ob priliki včerajšnjih borb so se Japonci prvokrat poslu-žili svojih bombnikov. Pet večmotornih bombnikov se je dvignilo v zrak in obsulo kitajski štab v Maniuanu z bombami. Okoli sto kitajskih vojakov je bilo ubitih in tudi škoda je zelo velika. Anglija, Francija ter USA skušajo posredovati LONDON, 14. julija. Zunanji minister Eden je imel včeraj daljše razgovore z japonskim in kitajskim poslanikom. Kakor se doznava, bodo Anglija, Francija in USA napravile poskus, da posredujejo med Japonsko in Kitajsko. Blumov sijajni absolutori; 4593:10 MARSEJ, 14. julija. V poslednjem nočnem zasedanju kongresa francoske socialistične stranke je bilo glasovanje glede predloženih resolucij. Strankin predsednik in vladni podpredsednik Leon B 1 u m je dobil sijajen absolutorij 4539 proti 10 glasovom, dočim se je 828 delegatov vzdr žr*o glasovanja. Kongres je zatem sprejel resolucijo, ki odobrava vztrajanje socialistov v Chautempsovem kabinetu s 3484 proti 1866 glasovom, dočim se je 43 delegatov vzdržalo glasovanja. Pri poglavju o »splošni politiki vlade levičarske koalicije« so bili predloženi trije resolu-cijski predlogi. Za resolucijo Leon Blum-Paul Faure je glasovalo 2^49 delegatov. Z resolucijo Bračke 1545, za resolucijo Abrahamovec. V krogu svojih številnih prijateljev in znancev praznuje danes 50Ietnico svojega rojstva g. Igor B a lob, trgovec z galanterijo na Aleksandrovi cesti. Pet križev je prišlo na njegova ramena, da niti sam ne ve, kako, Znašel se je v Abrahamovem objemu še mladostno svež in čil. Z ozirom na svoje plodonosno delo tako v gospodarskem kakor tudi narodnostnem pogledu lahko zre s samozavestjo na preteklo življenj sko dobo. V predvojni dobi se je živahno udejstvoval pri mariborskem Sokolu in Slovanski čitaJlnicl, kjer je bil dolga leta diletant gledališkega odseka, pa tudi v StPD, kjer je bil skozi vsa leta agilen odbornik, blagajnik in gospodar. Znano je tudi njegovo udejstvovanje pri mariborskih športnih društvih. Danes praznuje Abrahamovo star Mariborčan, mož dela, priljubljenosti in splošnega udejstvovanja na trgovskem in društvenem področju. Našemu Abrabamovcu, ki je sicer tudi odličen družabnik, želimo tudi mi še mnogo takšnih »križev« in še veliko uspehov pri nadaljnjem delovanju! Vlomilci v Balonov! gostila!. Danes ponoči so se doslej še neznani storilci splazili v gostilniške prostore ge. Jožefe Balonove na Pobrežju ter odnesli mec drugim 25 porcelanastih krožnikov, prte cigarete in druge predmete v skupni vrednosti okoli 2000 dinarjev. Storilci, ki so prišli v notranjost gostilne s pomočjo v-etrihov, so zaenkrat izginili brez sledu Gori! V Spodnji Polskavi je uniči ogenj gospodarsko poslopje posestnika Piver pa 894. Kongres je sklenil, da se nadaljuje politika levičarske vlade, pri čemer naj se izvede cela vrsta reform, r " ' drugim nadzorstvo nad bančnimi kre diti, socializacija poljedeljstva in mono-polizaclja velikih podjetij (železnice, elektrarne, zavarovalnice). Nadalje se sedanja vlada poziva, da prepreči konflikt med 3oslaniško zbornico in senatom ter da uveljavi nov volilni red za senat. Pri obravnavanju poglavja o mednarodni poli-litiki je izrazil kongres zahtevo, da na] postane člen 16 pakta Društva narodov dostopen vsem državam. Francija mora v svoji zunanji politiki zvesto služiti Društvu narodov, kolektivni varnosti ter raz-oroževanju. Ivana Ludviga, ki trpi radi požara nad 16.000 dinarjev škode. Kako je ogenj nastal, se ne ve, domnevajo pa, da ga je zanetila zlobna roka. Strahovalci Ptujskega polja obsojeni. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je morala zagovarjati skupina posestniških in viničarskih sinov, ki so letos po zimi strahovali Ptujsko polje ter izvršili nič manj kakor 19 vlomov in tatvin, in sicer večinoma v Moškanjcih in okoliških vaseh. Ob takšnih tatinskih pohodih so vselej pokradli vse, kar jim je prišlo pod roko. ukradene predmete so potem prodali, izkupiček pa zapravili. Pri razpravi so očitane jim grehe večinoma priznali ter so bili obsojeni: 211etni posestniški sin Stanko Tivadar na 2 leti strogega zapora, 221etni viničarski sin Jožef Debe-jak na 15 mesecev strogega zapora, 23-letni posestniški sin Franc Hoinik na leto dni strogega zapora. 33Ietni posestniški ■in Jakob Vesenjak na 5 mesecev strogega zapora, vsi na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, nada-je 21Ietni posestniški sin Ferdinand Sam boleč na 4 mesece strogega zapora ter 50Ietna posestnica Marija Tivadarjeva na leto dni strogega zapora, ker je dajala svojemu sinu potuho. Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da je včeraj v Gospodu preminul naš nad vse ljubljeni soprog in oče, gospod MIHAEL LUTMAN višji stražnik v pokoju. Pogreb drageKs pokojnika bo v petek, 16. julija, ob 16. uri na magdaten-skem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 17. julija ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Žalujoča soproga Marija, sinova Zvonko in Branko ter ostalo sorodstvo. Maribor, dne 14. julija 1937. IFOTO AMATERJlji KUPUJTE izrecno vodno samo {| IS O C H R O M ali:: jr ISOPAN Filme!;: Filmi za vsaki čas in vsako vreme! < | Razvijanje, kopiranje in povečanje pri nas strokovno Foto-kemikalije Ivan Pečar, Gosposka ulica H* < > P W gkB in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših } I E Pl lliE stanovanjih uničuje Deslnsekdjski odd. H P Orožnova ul. 2/1, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 | • 1 Razno TAPETNIŠKA DELA predelave, prešite odeje in odeje iz puha po zelo nizkih cenah pri Kočijaš-u, Slovenska ul- 24. Pridem na dom. 3850 Prodam PARCELE lepa lega. na prodaj m2 2,— do 4.— Din. Vprašati Smolej. Zg. Radvanje, Hostejeva 2. 3858 Kupim GOSTILNIŠKO TOČILNO MIZO z umivalnikom kupim- Naslov v upravi. 3857 Službo dobi OSEBA s osebno pravico sc išče za malo podjetje. Naslov v upravi. 3856 TAPETNIŠKEGA NIKA sprejmem takoj, upravi. POMOČ- Naslov v W855 Samostojnega MIZARSKEGA POMOČNIKA iščem za takoj. Mizarstvo Unterlechner, Vojašniška 12-3848 , 386! SLUŽKINJO pridno in pošteno, k družini dveh oseb sprejmem. Le one, ki znajo samostojno kuhati, naj se oglasijo v trgovini Kravos, Aleksandrova c. 13-3852 Za Mariborski teden iščemo POMOŽNE NATAKARJE IN NATAKARICE Predstaviti se v pisarni Graj skega kina, dnevno od 11-— 12. ure. 3851 Sobo odda LEPO OPREMLJENI SOBI, velika in mala. v mirnem delu mesta, sončni, oddam takoj, odu. s 15. julijem. — Kopalnica. Naslov v upravi. 3611 LEPO OPREMLJENO SOBO z osebno pravico sc išče za Frankopanov« 14-1, 6. 3860 Stanovanie STANOVANJE sobo in kuhinjo iščem v sre dišču mesta. Naslov v upravi. 3849 STANOVANJE v vili oddam, dve sobi, kabinet, kopalnica, cena Din 750-—- Naslov v upravi. 3947 Oglašujte v ,, Veterniku cc Od Severnega morja do A D R I J E zmaguje KODAKFILM dtogetiia tk. Hom, fkatifot Gosposka ul. 33 Prvovrstni izdelek! SpodM pfanje Zanimiv teniški turnir bo prihodnjo nedeljo na igriščih ISSK Maribora. Sestaneta se teniški ekipi SK Čakovca in SSK Maribora. Odigranih bo šest moških in dvoje damskih iger posamezno ter nekaj moških in mešanih iger v dvoje. Pričetek ob S. uri. Pjutoikove Movite Informativno potovanje Putnikovega uradništva v Savinjsko in Logarsko dolino. Da seznani uradništvo svoji1’ 8 propagandnih in informativnih poslovalnic v večjih mestih, zdraviliščih in na glavnih obmejnih prehodih na področju svojega delokroga s tujskoprometnimi razmerami v posameznih važnejših turističnih krajih, je Tujskoprometna zveza v Mariboru preteklo nedeljo priredila prvo informativno potovanje svojega celotnega uradništva v celjski srez s Savinjsko in Logarsko dolino. Udeleženci izleta so obiskali predvsem celjsko okolico, Sv. Pavel pri Preboldu, Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ratnirje, Ljubno, Luče, Solčavo in Logarsko dolino ter si povsod ogledali hotele, penzione, kopališke naprave, krajevne zanimivosti, stanje cest, izletne možnosti, skratka vse, kar rabi uradništvo, ki je v stalnih stikih s potujočim občinstvom, za dajanje podrobnih informacij o naših turističnih krajih. Lepo solnčno vreme jo pripomoglo k temu, da jc izlet v vsakem oziru kar najbolje uspel. Tujskoprometna zveza v Mariboru pripravlja v najkrajšem času še -dva slična izleta, da seznani svoje uradništvo s tujskoprometnimi prilikami ostalih predelov Zvezinega področja, to je^predela okrog Pohorja z Dravsko, Mežiško in Dravinjsko -dolino ter predela ptujskega okraja s Slovenskimi goricami in Halozami. Nameravani Putnikov izlet v Maria-Zell od 17.—18. jc preložen na datum 24.-25. julija. Prijave se še sprejemajo. Kdor potuje, ta uživa! Sijajen izlet z luksuznim avtokarom v kraljestvo gorskih velikanov: Grosglockner - Zeli am See - Salzburg - St. Wolfgang od 18. do 21. julija 1937. Cena popolnega aranž-mana le Din 1000.—. Informacije, prospekti in prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Posetite Graz dne 21. julija (sreda) ob priliki »Putnikovega« avtokarskega izleta. Cena vožnje vključno vizum le Din 100. Prijave je neodložno od*M: »Putniku« Maribor-Celje-Ptiu- HUMnletslce novUe Na inšpekcijskem potovanju se jc te dni mudil na meji marenberškega voda granične trupe komandant celjskega pod odseka podpolkovnik g. Miladin Gajič. 3746 Ne pozabi naročnine! Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.