L. A.: Njega listek, 431 vijala v duhu narodnem. Kadar bodo na oder zagrebškega gledališča spravili domače opere in takšne tuje, ki jih bodo mogli pevati sami domači umetniki, takrat bodemo zopet imeli stalno opero in ne bode se nam bati zanjo, da nam jo popari »deficit« ali kaka druga slana. Gojimo cvetke, ki jih moremo vzgojiti na domačih gredicah, ali ne zasajajmo vanje gizdavih tujih rastlin, katerim ne služi niti podnebje niti zemlja naša. Govorili smo danes le o dramatiški in glasbeni umetnosti ; ali kar smo tu povedali, velja zvečine tudi o ostalih umetnostih, o katerih morebiti ob drugi priliki izpregovorimo kako besedo. A kako je z umetnostjo in umetniki v nas Slovencih? Narod slovenski je od nekdaj rad prepeval; on je zmeraj ljubil slike in podobe; cenil je lepe cerkve, ubrano zvonenje, in druzega več, kar mu vzpodbuja dušo in blaži srce. Kaj se je v novejši dobi narodnega prebujenja storilo, da se mu oplemeni in razvije ta urojeni nagon za lepim in vzvišenim ? Njega listek. Ii istek deklica je brala, »Oj, gorje", deklina, meni: Oj, od njega ji poslan, Grešne zveze imaš ti — Zadaj mati se prikrala, V ogenj pre"cej list zaženi, Skrivno zrla v list droban. Da ga ljut upepeli!« Da jo ljubi koprneče, Presenečena otrla Pisal ji je iz tujin, Z lic je hčerka s51zni sleVl, Ona da mu vzor je sreče, Milo v mater se ozrla, Sladka radost nje spomin. Vstavila ji srd besed: Od veselja hčerka zala »Grešna zveza ni to, mati: Porosila je solzd; Cist je moj ljubezni žar, Listek pa je mati brala, Lepši nego sen krilati, Iiče"r pokarala ostrd: Nego solnčni zlati čar! Kaj, če tudi plamen jezni Listek mi v pepel sežge? Saj iskrene te ljubezni V srci nikdo ne zatre'« L. A.