ir ir
MOSCAHSKA
iTOFIMOiT
GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE" POLJE
LET0 III.	MAJ 1962	St. 5
Tovariš TITO, še na mnoga leta!
ui..nc 25. maja je naš voditelj in tjvl. 1 tovariš Tito praznoval svoj obl J.cn''s*l * * *i jubilej — sedemdeseto iesfiii CO r°istva. Brezštevilnim Tit«, •kam’ J**1 i1' sprejel tovariš Oe • 'Z Vsc*1 krajev naše domovi-drii-*n 'z inozemstva, se pri-lUu I*"? ^u,i' naše uredništvo in Varlina >»noKa leta, to-Pisar r'^)' ^“ti •> "Titu pomeni nam, najnovejšo zgodovino naših osCbii?V’ 'vaitl tovariš Tito je po-ci« .ivnost naših zmag v revolu-Po^ f? J^vobodilnem boju. On je ni „ j, °st naših zmag v povojna j "Vi lepše prihodnosti vseh °Sobl" bodočih rodov. On je po-nja ' tnos| našega trdnega zaupa-<lo»hov S<>Clalistle,u> ure^it«v naše '''P; v enakopravnost jugo-enotnnK?1" nilroti<>v, v bratstvo in sUa jnsl‘ ic in narod in voj-
*zRradnii VSc! Z njinl v 1>oju’ v Povsod' « V ^"‘ializmu, z njim letu : ' , Titom v maju, v celem tu ( . etlotjih ... Pisati o Ti-dovin0 'n*1, 0'satl najnovejšo zgo-sati n-ii asil1 nar<,<lov. pomeni pl-
r|.vy	-*»»»
dovina { ZKO,lovino. Toda ta zgo-TrvL.a *	Haniv.tn t	{n
trp
'vi se bo nadaljevalo pre-
rojstv« V' na*,isana. To je naše traja in !r.plTenje, življenje, ki še
l'0vina 'ul*1 .ro<i°v. To je naša zgo-
riš 'Titi) , J« le začel pisati tova-
V,,n Vod.r, ki smo Jo P°d n1ego-
oostvom Izpopolnjevali mi.
Kljub temu pa, da je ta zgodovina že napisana, bomo vendar iz nje priklcali v spomin nekaj dejstev, ki govore o Titu, o njegovem boju, njegovem trpljenju, o njegovi vztrajnosti in zmagi...
Bilo je pred sedemdesetimi leti — 25. maja 1892. leta — v vasici Kumrovec v Hrvatskem Zagorju v bližini slovenske meje. V malo-kmečki družini Broz se je rodil nov član družine — Josip. Hitro je doraščal in po končanem četrtem razredu osnovne šole je prvič spoznal Slovenijo. Prišel je v Podsredo, kjer je obiskoval peti razred ljudske šole. Nato so leta minevala čedalje hitreje. Leta 1911 ga je pot za kruhom pripeljala v tovarno Titan v Kamniku. Nekaj časa je delal v strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Pred tem pa je bi v Sisku, kjer se je izučil ključavničarske obrti; bil pa je tudi v zamejstvu. Kot delavec — kovinar je začel že pred prvo svetovno vojno delovati v revolucionarnem delavskem gibanju. Ob koncu prve svetovne vojne je postal član KPJ ter organizator partijskih organizacij po raznih mestih in industrijskih središčih Hr-vatske. Nato se je njegova revolucionarna pot naglo dvigala, kajti njegovo odločno stališče v boju proti frakclonaštvu in nenarodne-
mil režimu ga je kmalu pripeljalo do tega, da je postal namestnik organizacijskega sekretarja CK KPJ. Zaradi revolucionarnega delovanja je bil oktobra 1927 v Ogulinu obsojen na 7 mesecev zapora, leto dni kasneje pa na pet let ječe. Kazen je prestal 1. 1934. Nato ga je polieja konfinirala v Kumrovcu. Kmalu zatem je zapusti svoj rojstni kraj ter živel ilegalno v Samoboru. Po sklepu PK KPJ za Ilrvatsko je odšel na Dunaj, od koder pa se je vrnil že avgusta istega leta. Bil je namreč kooptiran za člana Politbiroja CK KPJ; tu ga je čakalo važno partijsko delo. Srečujemo ga tudi v Sloveniji, kjer pomaga pri partijskem delu. Septembra 1934 se je v Goričanih udeležil pokrajinske partijske konference. Na tej konferenci so bili sprejeti pomembni sklepi za širjen,je revolucionarnega gibanja. Oktobra istega leta je bil prisoten na sestanku, na katerem je bil Ivan Ma-čck-Matija izbran za sekretarja pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Ta sestanek je bil v Ljubljani.
V dneh 24. in 25. decembra leta 1934 je bil navzoč na IV. državni konferenci KPJ, na kateri je bil sprejet sklep o ustanovitvi KP Slovenije in KP Hrvatskc. Prav v času najhujšega protikomunističnega terorja nenarodne vlade leta 1934 in 1935 je živel tovariš Tito v ilegali v Ljubljani — stanoval je pri raznh tovariših (Ziherl, Leskovšek in drugi). Preko Podsrede, kjer je živela njegova teta Ana Kolarjeva, je vzdrževal stike z zagrebško organizacijo in KP za Slovenijo. Mnogi važni sestanki in konference so bili na domačiji njegove tete ali pa kje v bližini. V aprilu leta 1938 je bila v Šent-pavlu konferenca KPS, na kateri
je tovariš Tito poudaril važnost vodilne vloge partije v boju proletariata in demokratičnih ljudskih množic za njihovo nacionalno in socialno osvoboditev. Istega leta je tovariš Tito prisostvoval tudi partijskem sestanku pri Šcnt-lenartu nad Trbovljami ter partijskemu posvetovanju v Tacnu pod Šmarno goro. Leta 1940 je tov. Tito prisostvoval partijskim konferencam v Leskovcu pri Krškem ter v Voglah nad Vinjem pri Lazah. Pred to konferenco pa so se tovariši Tito, Kardelj, Kidrič in Šušteršič sestali v gozdu v bližini vasi Ježa ob Savi. Na nekatere teh sestankov in konferenc je tovariš Tito prihajal kot ilega-galec naravnost iz tujine.
Leta 1937 je tovariš Tito prevzel vodstvo Komunistične partije Jugoslavije. Do pričetka napada fašistične zveri na Jugoslavijo — leta 1941 — se je po njegovi zaslugi partija organizacijsko močno utrdila, njene vrste pa so se strnile v enotno in neomajno celoto. Dvignila se je tudi idejna raven vsega članstva. S pravilno partijsko politiko je naša partija dobro pripravljena dočakala dogodke leta 1941. S tem letom je tovariš Tito zapustil ilegalno delo in stopil v ospredje prizorišča odločnega in brezkompromisnega boja za dokončno revolucionarno in narodnoosvobodilno zmago.
To je nekaj skopih besed, nekaj drobcev iz bogatega revolucionarnega dela in boja našega voditelja in učitelja, nekaj drobcev iz neposrednih predvojnih srečanj slovenskih komunistov s Titom na ozemlju Slovenije. Teh srečanj pa je bilo še precej tudi v drugih krajih naše ožje in širše domovine.
Pisati zgodovino ni lahka stvar. Tudi o tovarišu Titu ni mogoče povedati vsega v nekaj skopih besedah. Teh nekaj vrstic pa naj bo naš skromen prispevek za tako visok življenjski jubilej najimenitnejše osebnosti našega časa.
Seja ljudskega odbora!
V petek, 25. maja so bile v sejni dvorani ObLO Moste-Polje tri seje: III. redna seja občinskega zbora, X. redna seja zbora proiz-vajavcev ter XIII. redna skupna seja obeh zborov. Na prvih dveh sejah so razpravljali o poročilu mandatno-imunitetne komisije ter o nadomestnih volitvah odbornikov za okrajni ljudski odbor in mestni svet Ljubljana. Na skupni seji obeh zborov je bilo več točk dnevnega reda, in sicer: razprava o predlogu odloka o ustanovitvi sklada za plačevanje odškodnine za tuberkulozne živali, odlok o ustanovitvi sklada za umetno osemenjevanje govejih plemcnic na področju naše občine, odlok o spremembah odloka o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in o
kilometrini za uslužbence občinskega ljudskega odbora naše občine ter občinskih zavodov in organizacij; nadalje je odlok o občinskem prometnem davku na žagani les, predlog pravil sklada za šolstvo ter odlok o potrditvi zaključnih računov — proračuna ObLO, stanovanjskega, komunalnega in šolskega sklada ObLO. Odborniki so razpravljali tudi o poročilu komisije za narodno obrambo, o poročilu inšpekcijskih služb — veterinarske, sanitarne in tržne ter o nekaterih gospodarskih in personalnih zadevali.
V tej številki objavljamo nekatere važne odloke, v prihodnji pa bomo objavili še nekaj pod lahnosti iz že omenjenih inšpekcijskih služb.
Otrok in družina - naša
Svet za varstvo družine pri občinskem ljudskem odboru se je lotil koristne obravnave problemov družine in zaposlenih staršev oziroma problema varstva otrok v občini.Skupaj z občinskim sindikalnim svetom je ustanovil komisijo, ki je obiskala nekatere gospodarske organizacije in v njih proučevala problem zaposlenih staršev .Na osnovi ugotovitev te komisije kakor tudi na podlagi obstoječih statističnih podatkov in stanja otroških varstvenih ustanov je svet sestavil dokaj obširno in dokumentirano poročilo o problemih varstva otrok v naši občini. Prav iz tega poročila smo povzeli nekaj značilnih podatkov, s katerimi želimo seznaniti naše bravce.
Najprej nekaj številk. V naši občini je 32.198 stalnih prebivalcev; med njimi je 19.337 ali okoli 60 % aktivnih, preostali del 12.861 ali 40 odstotkov prebivavcev pa je vzdrževano prebivavstvo — od tega je 7437 otrok in mladine do 15. leta starosti. Na območju naše občine imamo '10.443 družin; nad 6000 od njih je takih s tremi ali več člani. Nekaj nad pet tisoč poročenih žena je zaposlenih. To števlo zaposlenih žena je zaskrbljujoče z dveh strani. Prvč so zaposlene žene povečale število otrok, ki jim je treba zagotoviti varstvo, in drugič, vsaka druga poročena žena bi se še lahko zaposlila in s tem povečala število otrok, ki bi jim bilo treba zagotoviti varstvo. Mimogrede omenjeno, če bi se zaposlile doslej še nezaposlene poročene žene, bi ta rezervna delovna sila prislužila za družinsko in družbeno skupnost večje dohodke in tako vplivala na porast življenjske ravni.
Najtežje je varstvo otrok do 3. leta starosti. Zaposlene matere rešujejo varstvo svojih malih otrok na različne načine: s skrajšanim delovnim časom, z varstvom pri znancih in sorodnikih — rejnikih, pri starih starših, otroških varstvenih ustanovah ipd. Zal ne razpolagamo s podatki, koliko je otrok do 3. leta starosti in koliko je sploh otrok, katerim je potrebno varstvo v kakršnikoli obliki. Zgoraj omenjena komsija je sicer nameravala zbrati tudi te podatke, vendar je pri tem naletela na nerazumevanje. Omeniti je treba, da je v naši občini precej zaposlenih, ki žive v drugih občinah in imajo ali pa nimajo urejenega otroškega varstva. Podobno je tudi za našimi občani, ki delajo v drugih občinah. Prav zaradi tega bi kazalo zbrati podatke za ozemlje naše občine, torej za pre-bivavce naše občine ne glede na to, kje so starši zaposleni. V drugih občinah pa bi morali zbrati podobne podatke in tako bi dobili popolnejši pregled nad številom otrok, ki jim je treba nuditi varstvo.
Omenili smo že, da je v naši občin 7.437 otrok in mladine do 15. leta starosti. Šoloobvezni otroci so pod nadzorstvom učnega osebja. Ce se to nadzorstvo ujema s časom zaposlitve staršev (n. pr. ista izmena v šoli in na delu), potem je skoraj vsaka skrb odveč. Vendar tega ni povsod. Varstvo pri znancih, sorodnikih, starih starših in rejnikih pa je čestokrat zvezano s številnimi težavami in nevšečnostmi, zlasti kar se tiče vzgoje otrok pri čedalje večjih zahtevah po sodobnejšem načinu vzgoje otroka v zdravega,
zavednega in socialistični družbi predanega mladega občana. Precej pa je tudi otrok, ki so brez kakršnegakoli nadzorstva ali varstva in je zato njihova vzgoja praktično ogrožena v kar največji meri.
Kaže torej, da potrebe po otroškem varstvu nenehno rastejo, zmogljvosti otroških varstvenih ustanov pa ne rastejo skladno z naraščanjem teh potreb. V naši občni je devet otroških varstve-nh ustanov z zmogljivostjo 582 mest; letos je bilo vanje sprejetih 721 otrok — torej je pod varstvenim nadzorstvom komaj 10 odstotkov vseh otrok naše občine! Kar vsiljujejo se nam torej vprašanja, kolikšne so potrebe, kdo je vse sprejet v varstvene ustanove, kateri so pogoji za sprejem vanje itd.
Letos bo urejena otroška varstvena ustanova v Jaršah, ki bo lahko sprejela 80 otrok; povečana bo zmogljivost take ustanove v Vevčah, otroška ustanova Angelce Ocepkove pa bo v glavnem dograjena do konca tekočega leta. Zmogljivost se bo torej povečala — z njo pa tudi številne druge skrbi, ki tarejo naše otroške varstvene ustanove, tako organizaci-
skupna skrb
ja, upravljanje, sodelovanje koristnikov oz. staršev, zlasti pa finančne skrbi.
Načela o financiranju otroških varstvenih ustanov so že sprejeta in določajo, da se vse oblike otroškega varstva finansirajo iz prispevkov državljanov, iz družbenih skladov ter iz skladov občine in gospodarskih organzacij. Skladno s potrebami se vsiljuje tudi ekonomska cena za koristnike ustanove otroškega varstva, a temu takoj sledi vprašanje, kdo od koristnikov je dolžan plačati polno oskrbnino in kdo naj bi bil oproščen plačevanja dela oziroma celotne oskrbnine. To je tudi eno izmen bolečih vprašanj, kajti niso redki primeri, da se prav starši, ki bi bili zmožni plačati celotno oskrbnino, najpogosteje potegujejo za znižanje te oskrbnine, najpogosteje potegujejo za znižanje te oskrbnine, češ družba je dolžna oskrbovati otroka! Kje pa je njihova roditeljska dolžnost in odgovornost? Otroška varstvena ustanova pomaga staršem z dobro nego in oskrbo otrok med odsotnostjo staršev, vendar ne more biti hkrati tudi popolnoma social-no-skrbstvena ustanova ter ustanova za pomoč družini, kjer sta
zaposlena oba zakonca. Dostop v ustanovo naj bo omogočen vsem, plačevanje oskrbnine pa naj se vskladi s socialnimi položajem staršev. Splošna družbena potreba je, da se naš naraščaj vzgaja v zdrave in napredne državljane v duhu socialističnega patriotizma. Splošno družbena korist je tudi, da sta oba starša zaposlena, ker tako dvigujeta gmotne razmere v družini in prispevata svoj delež k dvigu splošne življenjske ravni-Potreba in korist pa narekujeta smotrno organizacijo vzgoje i11 pomoči — vzgoje otrok in pomoči družni. Prav zato ne bi smel obstajati problem varstva otrok " to bi moralo biti jasno vsem!
Za vzgojno delo v že obstoječih in v novih otroških varstvenih ustanovah je letos potrebno 23 milijonov, za namenske investicije pa 136 milijonov. Vzgojno delo bo financiral ObLO, investicije pa so za letošnje leto razdeljene tako ,da bo OLO doti ral 50, naš« občina 40 in republiški sklad ^ milijonov — vse za otroško ustanovo Angelce Ocepkove — medtem ko je treba razliko 16 m ih' jonov poiskati v naši občini- f-vzdrževanje oziroma za oS'<r.': bodo delno prispevali starši, m pa izključeni tudi drugi viri d hodkov. Takšno je torej stanj ■ takšni so problemi otroških va stvenih ustanov v naši občini.
Nove naloge
šole za voznike motornih vozil pri avto-moto društvu Moste
V zvezi z vse večjim zanimanjem prebivalstva — posebno še mladine — za avtomobilizem stoje avto-moto šole pred zelo odgovorno nalogo; še posebno zato ker je leta 1962 pričakovati na tem področju temeljitih sprememb, napovedanih z novim pravilnikom o
voznikih motornih vozil. Po teh predpisih bo moral vsakdo, ki bo hotel opravljati izpit pred komisijo tajništva za notranje zadeve, pokazati potrdilo, da je posečal tečaj za voznike motornih vozil pri določenem avto-moto društvu.
Društva in organizacije, ki na-
meravajo ustanoviti take Šole tečaje, morajo imeti zato P°^rt' ne šolske pripomočke — tako P _ štor za učilnico s sodobnim učn inventarjčm in primerna 010 je na vozila za praktično poučev:). kandidatov kakor tudi stroko sposoben inštruktorski kader, mora imeti predpisano dovolj6
mora imeti predpisano za poučevanje praktične
vežni«-
poučevanje praicucne	^
Z uvedbo tega režima k°d0 eni strani odpadle divje u^ntL0£jo-nje in nestrokovno šolanje b čih voznikov, po drugi st',a^!.vc-lahko pričakujemo občutno čan naval na tečaje, ki jih 0 nizirajo avto-moto društva.	,e
Avto-moto društvo Moste ^ na nove naloge avto-moto »c ^ povsem pripravilo in bo lahko j zahtevam, ki jih predvideva 0
pravilnik. Društvo ima že J0t>-opremljeno predavalnico s so ^ nimi šolskimi pripomočki, namerava še izpopolniti; v sv voznem parku ima dva novo ^ tomobila Fiat-600, namerav nabaviti še enega iste zna na Tudi inštruktorski kader J zadovoljivi višini.	. rakti'
Društvo je že do sedaj P -jk« ciralo ,da je kandidat za v^'sVo-motornega vozila opravil P 1 jfi jem društvu izpit iz teOIjbliŽh° praktične vožnje po P,r 01{0' istem sistemu kot pred izP1 ^g-misijo tajništva za notram deve.	.	, jov-
Ne glede nato, da je bi ‘ ponosi že večkrat seznanjena
blematiko tečajev avto-mo V<)Z-štva Moste za usposabljanj vgZji, nikov amaterjev motorni .j ^ bi vendarle ponovno P°" ‘ ‘jn ga' meljno razliko med redn* te(aie ............ - • Redne ^ p
runcijskitn tečajem. Rea* j, posečajo predvsem držav • se hočejo izučiti opravlja J .jj vo-tornim vozilom na drusri ,{j0ioče'
Na posnetku vidimo preizkusni izpit pri društveni komisiji
zilih in zato plačujejo (po v0fp)e ni tarifi) vsako učno ur" ^' p» posebej. V garancijski trapi) (Nadaljevanje na 7. ■
MoŠčani ^p^a&ulema in adg^auaifama
Kdo skrbi za naš oddih?
Kmalu bodo prišli dnevi, ko se bomo odpravljali na redne letne dopuste. Kar samo se vsiljuje vprašanje: kam?
Vsekakor so se mnogi naši občani že odločili. Morda pojdejo v isti kraj, v katerem so že lani preživeli prijetne počitnice; morda pa so poiskali nov kraj, spremembe, ki jim bo vsestransko ugajala. No, upamo, da so se naši občani že odločili. Prav je tako. Vse je treba pravočasno urediti, da ne bo odvečnih skrbi.
V tem prispevku ne nameravamo seznanjati našega delovnega človeka o vseh možnostih, kam naj bi šel na počitnice, pač pa bi radi seznanili naše bravce s tem, kdo vse skrbi za oddih naših občanov.
Pri občnskem sindikalnem sve-u °bstaja odbor počitniške skup-osti, ki vsako leto organizira le-ovanja v počitniških domovih, in
sicer
za vse člane sindikata iz na-
* občine in za člane njihovih uzin. Počitniška skupnost ima a voljo šest počitniških domov, Slcer štiri obmorska in dva vi-I ns- • ^oroova; Portorož, Veliki Crikvenica, Baška (otok I Bohinj in na Rovtarici (Je-'ica). Domovi so odprti v glav-^ rn od i. maja db 10. oktobra.
obratovalnem času, cenah Vp^Vne8a penziona v glavni in izl n sezone ter o drugih nadrob-činA*1 SO '•'an* sindikata naše ob-ticif Pravočasno obveščeni preko
oskane-
oega obvestila.
Radine obstaja komisija za leto-Ja. Njena naloga je organizi-
občinski zvezi prijateljev
je ,, V e povuiuce za cimvec-ŠokJfu^l0 šoloobveznih in pred-lastrv otro,t- Komisija ima dve tiii obmorski bazi: v Zambra-nad Savudriji in v Pacugu eni • trunianom in je v obeh v
*iŠČ v*Jni.na volj° kar 150 le* je šoli v Polhovem Gradcu
rni-j. nska baza, v kateri ima ko-ttilJf oziroma zveza prijateljev ra 7 'ne ^aslno opremo in prosto-vSeh'a	otrok v eni izmeni. V
hien' treh kra'lh je torej v eni iz-izm ! na Vol:io 240 ležišč, v štirih WCpa se 'abko zvrsti v njih °trok t Solariev ir* predšolskih vilo . Vsekakor ni majhno šte-se(j ’ spi predstavlja to vsakega šoKi,eRa šoloobveznega ali predlo	olro*13 č^e pa upošteva-
rala Kr°. komisije, da bi organizi-za ^ pr'j°tno počitnice predvsem nvlaT*11'0 šibkejše otroke in za insen'1!? l5- leta starosti, je to sija „5i°)<az’ da izpolnjuje komi-
do nekateri najmlajši občani iz naše občine letovali v Angliji, Italiji in Avstriji. Ce k tem oblikam dodamo še vrsto otroških igrišč, ki dnevno sprejemajo veli-
skem merilu Ferialni savez ali Počitniška zveza z organizacijami po republikah, okrajih in občinah. Tudi v naši občini je bila na začetku lani ustanovljena počitniška •zveza, ki sicer še ne kaže kakih vidnejših uspehov, vendar pa se že čuti njen obstoj. Počitniška zveza ima namreč nalogo organizirati ustrezne baze, v katerih lahko preživi prijetne počitnice mladina oziroma vsi člani počitniške zveze; člani so dolžni plačevati letno članarino zvezi, ta pa jim nudi po ugodnih cenah prijetne počitnice v raznih krajih naše domovine. Počitniške baze so raztresene po raznih krajih Jugoslavije — od višinskih do obmorskih — in so na voljo stalnim in pre-
'h zri e *ko Poslanstvo pri vzgoji ->bčanaVStVeni krt'Pitvi najmlajših otroCjOV ’n	Sredo nekateri
ng rfgin.a Počitnice k sorodnikom PreCpi'e °’ Toda kljub temu je še 0ra0J.otrok- ki bi jim bilo treba čitni-^a X glavnih šolskih po-cij0 . n PrUeten oddih in rekrea-Stranst preskrbeti za njihovo vse-java0s.° vzS°jo. Za tovrstno de-kar Pa bo v pomoč tudi prav-'etovmfno.v'jcna baza za dnevno tem z h ^a <-'maini P°d Golov-rokov Snevnp kapaciteto 300 ob-host in UZa ima 2 ^bi za dejav-hienu n^ZVedril° ob slabem vre-brave' ?°krito lopo, sanitarne na-'grače- \r hrambo za orodje in sto igris^110'11'^ Pa b<xio z vr-razvori-,, ^ športno delovanje in bazena0 otrok ter z majhnim ,tr°ba m--.28 koPanie. V to bazo je vanja	niti na <incvna Icto-
'^‘ihic-ia otroke, ki bodo o ?e’ da turi . oma- Omeninjo naj *eU>vanin ' ‘Menjujemo otroke za J v inozemstvu; letos bo-
Topla in slana morska voda, žgoče sonce, smeh, igra in veselje razigranih otrok — to so značilnosti počitnic, to je odraz skrbi številnih organizacij, ki sc ukvarjajo z organizacijo počitnic zlasti za
naše najinlajše
ko število otrok, dobimo dokaj zaokroženo podobo o letovanju in rekreaciji šolskih in predšolskih otrok.
Precej je organizacij, ki skrbijo za oddih naših delovnih ljudi, najmlajših občanov in mladine. Doslej smo omenili počitniško skupnost, ki organizira oddih za člane sindikata iz naše občine in seveda ža člane njihovih družin, ter komisijo pri občinski zvezi prijateljev mladine; med te organizacije pa je šteti tudi počitniško zvezo pri občinskem komiteju ljudske mladine, telesno-vzgojne organzacije. Rdeči križ in tabornike. Občani pa odhajajo na oddih tudi po lastni želji ne glede na vse zgoraj omenjene možnosti.
POČITNIŠKA ZVEZA,
TABORNIKI...
2e več let deluje v jugoslovan-
•ir v- 'V
hodnim gostom — članom počitniške zveze.
2e v letu 19(11 so mnogi naši občani izkoristili ugodno priložnost in preko počitniške zveze odšli na prijeten oddih. Ker pa tedaj še nismo imeli svoje občinske organizacije počitniške zveze, je težko ugotoviti, koliko naših mladih občanov je izkoristilo ugodno priložnost za odhod na počitnice preko počitniške zveze; posamez-
niki so se namreč kar sami odločali in prijavljali na okrajni zvezi. V letošnjem letu pa bo naša občinska počitniška zveza sprejemala prijave in bomo lahko zvedeli tudi za število mladincev in mladink, ki bodo odšli na počitnice preko počitniške zveze. Po mnenju vodstva'zveze naše občine je pričakovati, da se bo njih število gibalo od 50 do 100 članov, ker je vsekakor lepo in prav.
Kaj naj rečemo za tabornike? V naši občini deluje taborniški odred Cmi mrav, ki je doslej prikazal vidne uspehe pri organizacij taborjenj, združenih s številnimi prijetnimi in koristnimi akcijami.
Ne smemo pozabiti tudi telesno-kulturnih organizacij, ki tudi same organizirajo v glavnem strokovna taborjenja, združena s prijetnimi počitnicami. Teh taborjenj je čedalje več, organizirajo pa jih šolska športna društva (zlasti v zimskem času — smučarski tečaji), društva Partizan pa tudi ostala športna društva in klubi.
2e na začetku smo omenili, da občinska zveza prijateljev mladine izbira otroke, ki jih pošilja.na počitnice v svoje baze. Za te otroke je treba plačevati le minimalno oskrbnino, ker želi družba na ta način tako pomagati staršem kot nuditi socialno šibkejšim otrokom obilo veselja in radosti v počitniških mesecih; s tem pa opravlja tudi delo, ki je tesno povezano s splošnimi zdravstvenimi in ostalimi interesi naše družbe. Ostali korstniki plačujejo oskrbnino po stroškovniku^ ponekod pa prispevajo svoj delež tudi sindikalne organizacije. Ugodnosti za počitnice so torej tu, občani pa naj izbirajo, kdaj, kje in kako jih bodo izkoristili.
Ko smo že pri financah, naj omenimo, da vlaga družba precejšnja sredstva za vzdrževanje in izpopolnitev posameznih počitniških domov ali baz. Kot primer naj navedemo da smo v minulem letu vložili samo za dve bazi — Zambratijo in Pacug nad 46 milijonov dinarjev za nakup, investicije in nabavo opreme! Glede na število tistih, ki letujejo v počitniških bazah in domovih, je treba organizirati tudi primerno zdravstveno in drugo službo, da bi se letoviščarji na počitnicah res udobno počutili. Kajti sprememba podnebja kaj hitro vpliva na zdravje, zlasti otrok. Te bolezni so (v glavnem temperatura) sicer kratkotrajne, terjajo pa skrbno organizacijo zdravstvene zaščite.
Kljub temu, da želimo na počitnicah kar najmanj razburjanj, vendar organizatorji skrbijo tudi za kulturno-žabavno življenje v bazah in počitniških domovih. Za otroke so to taborni ognji, obiski iz sosednjih baz in pionirskih odredov, pri odraslih pa skrbe za •-razburjanje« ustrezne organzacije iz krajev, kjer so domovi; niso pa redke niti interne zabave.
Toliko to pot o organizaciji počitnic za našega delovnega človeka in člane njihove družine. Našteli smo številne zveze, komisije in društva, ki se ukvarjajo z organizacijo počitnic. Za razliko od prej pa tokrat nismo navedli imen tistih tovarišic in tovarišev, s katerimi smo se pogovarjali in smo od njih dobili številne podatke, čeprav bi zaslužili največje priznanje za svoja prizadevanja. Njihova zasluga je namreč, da se na počitnicah prijetno počutimo in da že vnaprej vemo, kje lahko letujemo prihodnje leto. Skrbna organizacija deluje v korist delovnega človeka in naj velja vsem, ki delajo v teh organzacijah, iskrena čestitka in hvala za njihovo nesebično prizadevanje.
Sestanek v tovarni
Delovni kolektiv podjetja Teol-Oljarna je želel, da bi napisali nekaj vrstic o njihovem podjetju in tako seznanili naše bravce in občane o njihovih prizadevanjih, uspehih, načrtih in težavah. Delavci so nas povabili v svoje podjetje, da nam razkrijejo številne podatke, o katerih želijo, da jih zvedo vsi naši občani. Sestali smo se. Bilo nas je... — sicer pa ni važno. Na tem sestanku, lahko bi rekli tudi »ustnem časopisu«, so nas tovariši in tovarišice seznanjali s številnimi in tehtnimi podatki o njihovem podjetju. Skoraj dve uri je trajalo in sedaj ne vem, ali naj bi to bila reportaža ali pogovor v podjetju ali kaj drugega. Sicer pa naziv ni odločilen. Važno je, da so bili vsi — od delavca izza stroja, iz pisarne ali vodilnega iz podjetja — enotni, glede vprašanj. Vsi so se zvrstili v svoji pripovedi. Ko smo končali s pogovorom in zapisovanjem podatkov, se mi je zdelo, da sem si zelo malo napisal. Kazalo je, da vse premalo poznam naša podjetja, da premalo poznam vse mehanizme in činitelje, ki vplivajo na razmah dejavnosti in bal sem se, da bom v svojem zapisu izpustil morda najznačilnejša dejstva. V naglici zapisovanja sem morda preslišal marsikateri važen podatek? Kljub temu sem začel pisati. In — vtisov je bilo na pretek. Kje naj začnem? Morda pri številu zaposlenih, pri bruto produktu ali pri čem drugem?
Podjetje Teol je bilo ustanovljeno šele po zadnji vojni. Stari Moščani se verjetno še spominjajo, da je bila v današnjih prostorih Teola usnjarna. Po vojni so prostore adaptirali in začeli proizvajati tekstilna in usnjarska pomožna sredstva. Leta 1959 pa je prišlo do združitve Teola z Oljarno. Danes imajo štiri ekonomske enote in sicer: obrata Teol in Oljarne, obrat za vzdrževanje in upravo z labor. skladišči in transportom. Zaposlujejo okoli 240 delavcev, od katerih je 10 odstotkov visoko kvalificiranega kadra. Bruto produkt se giblje okoli poldruge milijarde, čisti dohodek pa okoli 230 milijonov. Proizvajajo okoli 80 različnih proizvodov. Nekatere tudi izvažajo. In to naj bi bilo vse? Da, to je v kratkih stavkih brez razlage in brez ostalih podatkov — vse. Toda treba je pisati tudi o drugih stvareh, kajti podjetje je aktivno na vseh področjih in zasluži ne samo nekaj skopih besed, marveč pisanje o nadrobnostih, ki v vsakem primeru izpopolnjujejo vtise in nudijo popolnejši pregled.
drobnosti pojasnili na konkretnem primeru. Kemikalije opleme-njujejo tekstil in usnje. Ti proizvodi se s pomožnimi sredstvi prirejajo tako, da so trajnejši in uporabnejši. Na primer: znano C vlakno je trdo, se mečka, umazano je. S pomočjo pomožnih sredstev ga priredimo, oziroma bolje rečeno oplemenitimo tako, da postane čisto, ne prepušča vode, umazanija se odbija, se ne mečka itd. Skratka C vlakno prisiljujemo s pomočjo tekstilnih pomožnih sredstev, da se prilagodi potrebam potrošnika, ki ga kupuje v obliki tekstilnih izdelkov. Podobno je tudi z drugimi pomožnimi sredstvi. Ta sredstva smo uvažali celih deset let. V Teolu proizvajajo med drugim tudi specialna sredstva za ga-sivce. Menda ni med nami nobenega občana, ki ne bi videl protipožarnih jeklenk, ki visijo na dostopnih mestih v podjetjih in drugih objektih, celo v tovornih avtomobilih in avtobusih! V teh jeklenkah je tekočina oz. pena, ki jo uporabljamo za gašenje požara. Teol je edino podjetje v Jugoslaviji, ki proizvaja peno za
Močan laboratorij jc osnova dejavnosti in ustvarjalnosti v podjetji'
izolirana. Minulo jesen postavljeni obrat za proizvodnjo etoksi-liranih produktov dela s polno zmogljivostjo. Letna proizvodnja znaša skupaj 300 ton in ta količina zadostuje za naše tržišče. V tem obratu delajo le trije delavci. Kaj pa so to etoksilirani produkti? Vsaka gospodinja uporablja tako ali drugače razne detergente za pranje perila — de-
Vodstvo podjetja in vodilni delavci sc pogostokrat sestajajo. Razpravljajo in sklepajo o tein, kako izboljšati vsesplošno stanje v tovarni. Njihova prizadevanja se odražajo v doseženih proizvodih in
ostalih uspehih
Torej — še enkrat od začetka.
Svoje proizvode so v Teol-Ol-jarne razdelili v 4 sorodne skupine, in sicer: proizvodnja pomožnih tekstilnih sredstev, usnjarskih in čevljarskih pomožnih sredstev, milarskih sredstev in ostala proizvodnja.
Da bi lažje dejali, kaj so to tekstilna sredstva, so to do po-
gašenje požara, še na enem področju proizvodnje je Teol edini v Jugoslaviji. To so etoksilirani produkti. Te proizvodnje ni bilo pri nas zato, ker je zelo zapletena in nevarna. Osnovna surovina je izredno zahtevna: podvržena je eksploziji, je strupena, brez vonja in okusa. Prav zaradi teh nevarnosti mora biti proizvodnja
tergente pa delajo z uporabo eto-ksiliranih sresdtev.
MOČAN LABORATORIJ
Glene na število proizvodov in na uporabnost teh produktov v določenih vejah naše industrije kakor tudi glede na dejstvo, da gre za razne kemične produkte,
je razumljivo, da imajo Pr* .^k; olu izredno močan laboratorij, ^ je med najmočnejšimi v Slov ■ niji. V njem opravljajo razn analize, ustvarjajo nove proizv de, skratka — laboratorij Je melj podjetja. V njem je zaposie nih 14 visoko kvalificiranih k mikov-inženirjev, ki dnevno sledujejo dosežke pri nas in v ^ jini, hkrati pa sami ustvarjajo-laboratoriju in ostalih ol3ratj,rlJv 30 odstotkov tehničnih kadr ’ kar je že evropsko povpr® Tako pride v podjetju na vsa 10 delavcev po en inženir.
DELOVNI POGOJI
V Teolu so močno ute.snj®ra-Delovni pogoji so težavni za di pomanjkanja prostorov utesnjenost celo podražuje P r vodnjo, kajti blago morajo ,n dvakrat iz skladišča v o'31*, .ugi iz obrata v skladišče na ^ strani ceste. Načrtovali so, zgradili predor pod c.est0„ptldar ko olajšali prekladanje, v * n(l načrt ni rentabilen, ker ni ,e. sedanjem kraju obrat čf sPek' de razširjenosti nobene P "gjca-tive. Perspektivo pa ima ogo kor obrat Oljarne, kjer je 1	0.
več prostora. Toda za jh jn-slopje ni dovolj razpoložij vesticijskih sredstev.	0te-
Kljub vsem težavam Pa ^ p0 ka realizacija proizvodni^ Je predvidenem načrtu. ,0Hiije, padec pri količini Pr01' ^jnek medtem ko je finančni u,e. presežen. To izhaja iz SP iajo ne proizvodnje, ker pr p' pek' visokovredno proizvode. v0(j-tive so dobre, količina 1 j:nllnC nje in višina realizacij čelnih sredstev pa sta od ^
(Nadaljevanje na 5- s
nr!*'*a<!,a*,’cvan'c s 4- strani)
‘jo tudi od razpoložljivih deviz-h,^. sredstev. Podjetje proizvaja inrilekatere proizvode, ki smo hn doslej uvažali. Kljub temu, a podjetje uvaža surovine za Ib i° Proizvodnjo, pa je vendar-‘ O,aosežen ugoden devizni uči-Je Prihranijo okoli 60 od-*r;tK?v deviz, ker ne uvažajo več Kotovih proizvodov. Obstaja pa
menijo pa, da je to pereče vprašanje treba reševati tudi na druge, prikladne j še načine, kot je n. pr. postavitev montažnih stanovanjskih enot. Ta problem bi morali reševati skupno z ostalimi podjetji in v sodelovanju s pristojnim organom ObLO. Gre predvsem za lokacijo prostora za postavitev montažnih stanovanjskih enot. Montažni sistem
Jveč težav v obratu Teol imajo s prevozom surovin in izgotovljena ri,z^e,*tov* kajti skladišče ni v sklopu obrata, temveč se nahaja (jl drugi strani izredno prometne Zaloške ceste. Zaradi tega je tu-Proizvodnja dražja, nevarnost za promet pa se iz dneva v dan stopnjuje, kar se nazorno vidi na našem posnetku
ddi konkurenčni boj z domači-vaiaul ^ujimi Podjetji, ki proiz-je J J° lste produkte. Zanimivo stiln 3 -Se nekatera podjetja teklo r v>ln- Usnjarske stroke upira-hiniB-v i domače proizvode po-usnio sredstev za tekstilno in Dani ,ko industrijo. Kadri v teh na industrije so navajeni se 7p'l0žena Pomožna sredstva in prnr,,, upirajo uporabi domačih dukti ov' K1iub temu pa pro-proi 1 Pomožnih sredstev domače domJ^nje krepko prodirajo na šCaint trB in vse Polj nadome-Itovncf)!6’ ker se v bistvu po ka-nih tr ne razlikujejo od uvože-■Prori«,w emu prodiranju svojih Pa ip Kt0.v na domačem tržišču satu« PrisPevalo bistven delež stro!: podjetje, ki je z lastnimi Varng, vojaki organiziralo po to-uPorau steXilne demonstracije o t>oma*nosti svojih proizvodov, je ho]:? Podjetja so uvidela, da rhožnaJ e kuP°vati potrebna po-/a din-,Sredstva iste kakovosti p°drai,^e.ln ne za devize, ki jim
Pri Ti0 Proizvodnjo.
!Zvoz u lucli izvažajo. Letni iev, D..„sfga okoli 96 tisoč dolar-°d UsDet^,nie pa jr' odvisno tudi jitli, v .Sne servisne službe v tu-kalaloeoa namen so izdali razne irebi	ua i^j® kupce, po po-
sttie	,°do pošiljali tudi la-
tovarng^ovnjeke v inozemske Pporahn cia bodo demonstrirali Svojih proizvodov.
OmeSTALNORT DELAVCEV ietju ” b smo že, da je v pod-s°ko kv-?r'f^eno veliko število vi-^itno gfubciranih kadrov. Ste-, lUktuLdfbJ® v vrstah delavcev
tdavn(>T>i a) j® neznatno in se beiranimi Pojavlja med nekvali-n°ko kvaliffP/avci’ Srednje in vi-b°Ve moir Clrani kadri so stalni, ^bbiranjLPb Pridobivajo s šti-jmecinjih g"? ‘^iudentov na raznih >Ci Plah in na univerzi, ^tna Ia’ Pa čeprav je takone-h^bibania ^dvisna tudi od P°-skrb1,nn?anj' V Podali'1 Ue Jevanio c! ° za nakup in do-tanovanj zaposlenim,
je namreč cenejši in se tako hitreje rešuje problem pomanjkanja stanovanj. Večina delavcev, ki delajo v obratu Oljarne, se vozi z Dolenjske. Zaradi razmeroma težkih delovnih pogojev je treba stalno bedeti nad zdravjem zaposlenih. Enkrat letno je zato obvezen zdravniški pregled za vse zaposlene, obolele pošiljajo tudi na okrevanja, imajo pa organizirano tudi interno zdravstveno kontrolo. Za vse delavce so uredili topli obrok hrane, ki ga dovažajo iz Emone iz Zaloga. Za ta obrok prispeva podjetje 50 odstotkov, ostalih 35 din pa delavec sam. Delo v podjetju je težko normirati, vendar je normirano, kjer se le da. Participacijo opravljajo s pravilniki, o delitvi osebnih dohodkov. Podjetje in posamezniki sodelujejo z raznimi zavodi, ki proučujejo in svetujejo primernejšo notranjo organizacijo proizvodnje, kar naj bi pozitivno vplivalo na povečanje produkcije in racionalno Izkoriščanje osnovnih sredstev.
DELO OSTALIH ORGANIZACIJ
Kot v vseh drugih podjetjih delajo tudi v podjetju Teol: Oljarne sindikalna, mladinska in partijska organizacija. Sindikalna podružnica izvršuje številne naloge, ki si jih postavlja sama. Delo je v glavnem prepleteno z delom ostalih družbenopolitičnih organizacij. Preko široke obveščevalne mreže se seznanjajo vsi člani sindikata s sklepi organov družb, samoupravljanja; sindikat skrbi za organizacijo počitnic za svoje člane in za njihovo kulturno in telesnokulturno življenje. Tako je n. pr. aboniranih 40 članov njihovega sindikata na vse letne predstave v Mestnem gledališču. športno dejavnost pa so za sedaj usmerili na črno-bela šahovska polja in na nogomet.
V podjetju je tudi 63 mladincev, ki so vsi včlanjeni v mladinsko organizacijo. Tudi-mladinska
organizacija skrbi za vzgojo svojih članov na vseh področjih.
Obe organizaciji — sindikalna podružnica in mladinski aktiv LMS — organizirata številne prireditve v podjetju in izven njega. Podjetje ima patronat nad šolo Ketteja in Murna, botrovalo pa bo tudi pri razvitju prapora ZB Kodeljevo.
Redno pa organizira sindikalna organizacija prireditve za Dan žena in Prvi maj, obdari otroke za Dedka Mraza, omogoča izvedbo programa pionirjev, izlet v Logarsko dolino itd. Tudi razna poučna predavanja niso redkost, zlasti seveda o zaščitnih sredstvih in-o preventivi. Sindikalna podružnica skrbi tudi za organizacijo tečajev za pridobitev določenih stopenj kvalifikacije. Zaposleni se učijo tujih jezikov, administracije, stenografije itd. Zanimanje je izredno veliko. Zato v tem podjetju skoroda nimajo nekvalificiranih delavcev. Ko sprejmejo v delovno razmerje nekvalificiranega delavca, ostane ta nekvalificiran le nekaj mesecev, nato pa je dolžan poskrbeti za svojo kvalifikacijo preko tečajev v podjetju. Na delovnem mestu se delavec najprej priuči, nato pa stremi za nazivom polkvalifi-ciranega itn. delavca.
ORGANI SAMOUPRAVLJANJA
Mimo osrednjega delavskega sveta imajo v podjetju še štiri obratne delavske svete in upravni odbor. Od 240 zaposlenih je v vseh organih samoupravljanja izvoljenih 70 delavcev in delavk. Vsi člani DS se izredno zanimajo in sodelujejo pri delu svetov. Delo je konstruktivno s poudarkom na nenehnem napredku. O spremembah v našem gospodarskem sistemu pa predavajo predavatelji ljudske univerze in tako sproti obveščajo člane kolektiva o nastalih spremem-
be j, in sicer o količini proizvodnje, o zaključnem računu (za nazaj), o inventuri (po potrebi . Upravni odbor je po operativnosti gibčen.
OBRATNE NESREČE
Obratnih nesreč ni veliko v primerjavi s številom zaposlenih. Na nesreče vplivajo predvsem subjektivni činitelji. Gre predvsem za uporabo in zanemarja nje zaščitnih sredstev. Zato je potrebna posebna preventivna vzgoja, in sicer predvsem mlajših kadrov, ki se nehote ali iz podcenjevanja izogibljejo obvezni uporabi zaščitnih sredstev. Da bi odpravili osamljene primere subjektivnega gledanja na zaščitna sredstva, so v podjetju začeli izvajati določene ukrepe, ki bodo prav gotovo v svarilo vsem posameznikom, ki zanemarjajo uporabo zaščitnih sredstev.
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK
V podjetju imajo tudi osnovno organizacijo ZK, ki šteje 25 članov. Organizacija se redno sestaja, vendar je torišče dela članov ZK povsod tam, kjer delajo in tako lahko pozitivno vplivajo na napredek proizvodnje, varčevanje, skrbno gospodarjenje, vzgojo kadrov in številna druga področja, ki so tesno povezana z življenjem in napredkom podjetja v celoti.
PERSPEKTIVA PODJETJA
Osnovni dejavnosti obeh proizvodov obratov se bistveno razlikujeta. Medtem ko Teol opravlja kemično organsko predelavo na industrijski način, je za obrat Oljarne tipična proizvodnja z navadnim stiskanjem semen. Tako različna je tudi surovinska baza za oba obrata. Po združitvi so si zadali nalogo, da v obratu Oljarne preidejo od stiskanja semen
Novi obrat etoksiliranih produktov proizvaja okoli 300 ton etoksili-ranih sredstev letno. Delo v obratu je izredno nevarno, delo pa opravljajo le trije delavci
bah. V osrednjem DS je izvoljenih 18 delavcev in trije uslužbenci, v obratu Teol 6 delavcev, 1 uslužbenec, v obratu vzdrževanja 7 delavcev, v Oljarni 7 delavcev ter v upravi 4 delavci in 5 uslužbencev. V upravnem odboru je 5 delavcev in 2 uslužbenca. V vseh delavskih svetih je izvoljenih sedem žensk in sedem mladincev. Delavski sveti razpravljajo v sklopu svojih pristojnosti, medtem ko upravni odbor razpravlja o operativnem načrtu za vsak prihodnji mesec pose-
na kemično obdelavo ricinovet '. olja. S tem v zvezi je začrtana tudi perspektiva podjetja in zato predvidevajo selitev. Težijo za tem, da se postopoma preseli obrat Teol na lokacijo Oljarne, v prvi fazi se postavlja na tem teritoriju obrati za izdelke, kot so lepila, praškasta proizvodnja in naslednja sintetska strojila. Da bi rešili tej naloge, so organizirali manjši projektivni biro, ki v sodelovanju z združenjem Operativcev in projektantov analizi-(Nadaljevanje na 6. strani)
— IZ KAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL — —,
linmmmm, ................—...-....—mm....—....T
TV sprejemnik na Lipoglai/u - okno i svet
Spet se oglašamo. O našem kraju smo že pisali. Kje je naš Lipoglav, koliko je oddaljen od Ljubljane, to že veste. Naša starejša generacija je pretežno kme-tovavska, mlajši pa so tudi delavci, ki hodijo na dek> v Ljubljano in okolico.
Letošnje leto lahko vpišemo z velkimi črkami v knjigo spominov. Naši mladi organizatorji, predvsem predstavnika KUD tov. Milan Marolt in LU Moste-Polje,
tudi to pot. Prišel je težko priča-kovni petek. Predčasno smo se najprej iz radovednosti zbrali pionirji, za tem pa še odrasli. Na otvoritev so prišli predsednik DS kemične tovarne tovariš Elsner, predsednik SZDL občine Moste-Polje tov. Žunko in tov. Kepa. Ob 20.30 nam je tov. Elsner v imenu delavskega sveta KT slavnostno zročil TV sprejemnik. Ne morem opisati, kako sem bila srečna. Šopek, s katerim naj bi
Mm •*’
\
v
ki nas redno obiskuje s predavanji in filmi. Mi pa smo želeli vedeti vedno več, predvsem aktualnosti. Vsi odrasli vaščani, kakor tudi pionirji smo si želeli — televizijo. Pionirji smo se že dolgo pogovarjali, kako in koliko bi nam pomagala povsod, tudi pri pouku. Ogledali bi si lahko kraje, ki jih drugače ne bi mogli obiskati. Koristil pa ne bi samo pionirje mv šoli, saj je v njenem programu mnogo zanimivega tudi za odrasle.
Nekega dne nam je tov. Ljuba Kerin sporočila veselo novico, da bomo v kratkem dobili TV sprejemnik. Skoraj nismo verjeli! Toda, ker nas ni tov. učiteljica še nikoli razočarala, smo ji verjeli
se zahvalila, se mi je v rokah tresel. Ko bi ga morala izročiti, sem v trenutku pozabila vse, kar sem želela povedati, niti vstati nisem mogla. No, potem sem se zbrala in šlo je. Prvič sem gledali oddajo Spoznavajmo svet in domovino. Ker smo redni poslu-šavci teh oddaj, smo jo že poprej težko pričakovali pri radijskih sprejemnikih. Sedaj pa smo jo prvič tudi gledali. Celo pot domov smo se pogovarjali o napredku našega kraja.
Organizirali bomo redno gledanje televizije, tov. učiteljica pa nam je obljubila razlago pri oddajah, kj bi jo potrebovali. V imenu PO Pugled in vseh vaščanov se še enkrat prav lepo zahva-
Sestanek v tovarni
(Nadaljevanje s 5. strani) ra ter sestavlja predloge o projektu za preselitev podjetja. V novih pogojih bi nato modernizirali in mehanizirali proizvodnjo in jo tako pocenili.
To je — upamo — v glavnem vse, kar smo bistvenega slišali v razgovoru z delavci v podjetju. Seveda smo slišali še mnogo več o stvareh, ki jih je treba izboljšati, vskladiti, preusmeriti ali pa kako drugače rešiti, da bi proizvodnja dosegla še popolnejše uspehe. Toda v podjetju Teol-Ol-jarne niso za nami zaklenili vrat, niso na mrekli: Na svidenje za vselej. Cez čas jih bomo ponovno obiskali ter se pozanimali za življenje v podjetju in tako ponovno postavili neposredno stike med bravci in občani s tem podjetjem. Morda bomo ob po-
novnem snidenju slišali še kaj zanimivejšega, in sicer z vseh področij njihove dejavnosti. Tudi zaradi tega je v tem prispevku marsikaj izostalo.
Podjetje Teol-Oljarne je v rokah dobrih in preudarnih gospodarjev. Zato tudi doseženi uspehi niso majhni, saj se proizvodnja iz dneva v dan množi z novimi proizvodi in je vedno večji tudi finančni dotok. Ce pa bi v tem podjetju imeli še boljše delovne pogoje glede prostorov, bi v tem podjetju imeli še boljše delovne pogoje glede prostorov, bi nedvomno. dejavnost še močno razširili. Ko bodo tudi na tem področju dosegli začrtani cilj, bodo skrbni gospodarji v podjetju Teol-Oljarne dosegli še večje uspehe in tako bogatili narodni dohodek.
ljujem za tako razumevanje DS Kemične tovarne in vsem, ki so pomagali, da smo dobili TV sprejemnik. Želim, da bi tudi druga podjetja imela tak odnos in razumevanje do bolj zaostalih, oddaljenih krajev, kot ga je pokazala kemična tovarna v Mostah.
Fani Sivec, učenka VIII. razreda osnovne šole Lipoglav
Cenjene bravce obveščamo, da bodo lahko odslej kupovali Meščansko skupnost tudi v trafikah pri tržnici, na Zaloški cesti in na Pokopališki cesti 14 pri Kemični tovarni
UREDNIŠTVO
Živahnejša dejavnost mladine iz Most in Polja
Občinski komite LMS je na svoji seji sekretariata v petek, 11 maja ugotovil velik napredek glede aktivizacije in vzgoje kadrov in je sedaj v sekretaratu že več zelo dobrih aktivistov, ki bodo zmožni voditi mladinsko organizacijo v občinskem merilu.
Na zadnji seji so sestavili komisije, ki se bodo seznanile z vprašanji s področja delavskega samoupravljanja, političnih predavanj in zabavnega življenja. V sproščenem razgovoru s sekretariati aktivov bodo dobile tako pogled v delo mladine v občini. Ko bodo komisije zbrale vse gradivo,
bo sekretariat na 1. plenarni sej^ razpravljal — predvsem in najprej o delu mladine v gospodarskih organizacijah.
Na eni izmed naslednjih sej. bodo obravnavali tudi občinski družbeni načrt. 24. maja namerav Občinski komite LMS sklicati aktiv mladih komunistov, kjer naj bi obravnavali naloge mladinsK organizacije v luči pisma CK ZK •
Na seji je bila poudarjena ve* ja povezava s počitniško zvezo, d' bi bili izleti bolj množični in 11 bi že sedaj začeli misliti na lc* vanje mladine.
M. P-
Najmlajši pri šahu
Da predstavlja šah naši šolski mladini najprivlačnejši duševni šport, ki pa je hkrati tudi odlično sredstvo za medsebojno spoznavanje, zbliževanje in plemenito tekmovanje, smo se mogli ponovno prepričati na občinskem šahovskem prvenstvu pionirjev in mladincev (obojega spola) občine Mo-ste-Polje 15. aprila t. 1. v Polju.
Lepo je bilo videti 124-člansko družino mladih, vedro razpoloženih tekmovavcev, zbranih z 11 šol in razdeljenih v 31 ekip.
Vide Pregarčeve (4 ekipe) " , točk in zmago starejših pi°nirrn Ketteja in Murna (6 ekip) točk in zmago mlajših pionir) Jarše (2 ekipi) - 18 točk: Prežganje (2 ekipi) — 15	, j«
Javor (1 ekipa) — 9 točk zmago mladink;
Zalog (1 ekipa) — 8 točk; Janče (1 ekipa) — 3,5 točke, Hrušica (1 ekipa) - 2 točki: Besnica (1 ekipa) — 0,5	8
Vse ekipe, ki so zasedle P , mesta, so se uvrstile v medobt
V prijateljskem srečanju, ki je veljal počastitvi 20-lctnice pionirske organizacije v okviru jugoslovanskih pionirskih iger, so v 5 ur trajajočem “-boju« dosegle posamezne šole naslednje rezultate: Polje (6 ekip) 70 točk in zmago starejših pionirjev,
Sostro (6 ekip) — 67,5 točke in zmago mlajših pionirjev ter mladincev;
sko — sektorsko tekmovanj®*^^))
srCčan|a
večje vrednosti pa je bil Pri\'L,
športni odnos do tega med samimi šahisti:
mea samimi samsu. JlfzaVl-vega postavljanja, mrfnjc vesti, le polno srce nescblc "jtUpii> sel ja ob skupnem delu za. napredek. In tega smo »e ejjpe veselili vsi, ki smo kot. ,,jjtvl-prisostvovali tej lepi Prir j i„
Uredništvo Moščanske skupnosti potrebuje V EC RAZNASAVCEV in prodajavcev lista za predele Most, Zelene jame in Kodeljevega	laiihd
Reflektanti naj se zglase v prostorih uredništva ob Ljub j®
I. nadstropje	„.	Z
Za dobro naloženo investicijo gre
Telesnokulturno življenje v na-. občini je doseglo širok razmah ln uspešno opravlja svoje izredno Pomembno poslanstvo med naši-JPi občani. V različnih telesno-tornih društvih, klubih in sek-cijah je vključenih 3.000 občanov, JPod katerimi je kar največ mla-ome. Mimo registriranega članstva pa je še precej mladine, ki s« aktivno ukvarja s to ali ono ojo telesne vzgoje, ne da bi se Posebej priglasila v posamezna lustva. Tako delovanje je mož-.0’ saj so obstoječi objekti na vo-Oo vsej mladini — kot odraslim — to skoraj ob vsakem času. t)a bi laže spoznali gibanje in Potrebe telesne kulture v naši ob-'m, bomo navedli nekaj organi-■Pcijskih in drugih podatkov, ki "am bodo pojasnili, kako je orga-1Zlrana telesnokulturna dejav-°st, kdo jo vodi, finansira itd. ri ObLO obstoja svet za telesno vzgojo. To je družbeni organ, 1 skrbi predvsem za idejno in ipn Etatistični ureditvi prilago-* jP smer telesne vzgoje, kakor a’ za materialno in tehnično at razvoja telesne vzgoje. Svet ^Posredna vez med ObLO in alimj organizacijami, ki se uk-stjr]ai° s telesnoVzgojno dejavno-ob? ^im° sveta pa imamo še ki ^S*t0 zvezo za telesno kulturo, ni zdrP^uje nad 20 osnovnih orga-2a acij- Večina osnovnih organi-*u,1i 80 društva; ta zopet zdru-enrf - lube aii sekcije, ki gojijo n izmed panog športa in teles-turi VZf?0ie' Seveda pa so razlike dvo* Iine<^ društvi. Delimo jiji na se "tfpinl, in sicer na tista, ki Val . Vartaio pretežno s tekmo-n'tP športom in pa druga, ki so Plošila svojo dejavnost. Posa-knj ne sekcije in Klubi so verti-0kr ? Povezani še z ustreznimi nim 'lri'rni’ t^Pobliškimi in zvez-in Vi s[tx>tcovnimi organi. Društva biki UlDe vodii° '^voljeni odbor-io s^ro)<0vne p>osle pa opravlja-in vaditelji. Kot vsako na So tudi letos imela posamezna tva sv<>je letne skupščine, sedan'r^ so ^bini pregledali do-dei'nje delo in sprejeli naloge za lewV,tekočem letu. Svojo redno isinsk SkuP^'no je imela tudi ob-V j a» ZVeza za telesno kulturo, 'jeni s lvene uPrave 80 bili izvo-
bf>rniv-.lni novi de'a vo'inl od_ hom Kl’ k* bodo dosedanjim uspe-Povn PosaP1eznih društev dodali Svet SVe^*ne in novih uspehov. Obir?3 te'esno kulturo je poročal Preji- 0, SVoi* dejavnosti ter pa do i-u??. nekatere ukrep«, ki bo-lovani '^3" dosedanji način de-cij ni3 lelesnovzgojnih organiza-Področju naše občine, lahko x. H.PjPomembnejše ukrep« Pega cvi erno ustanovitev p>oseb-ture v a<^a 23 razvoj telesne kul-skrbeti naS' oblini, je nujno pre-stva o ^slrezna finančna sred-nem’otenknteiirn* bomo zagotovili 0sPovniK° pos'°vanje px)sameznih Varno h* °r8anizacU- Ce up«šte-PM težnf Srno *e doslej z veliki-Pih 3 ooft X1?1' oskrbovali omenje-Po, da i «an°v, potem p« je jas-stalnp J- b^° Potrebno zagotoviti štev j.a dotoka finančnih sred-večje„' “Omoteno oskrbovanje še Zaieti v ! ,la občanov, ki bodo *elesnokulturho življenje. * * *	>b
sklada'ryL SVeia jo bil, da se iz P°samezne gospx>darske or-
ganizacije vplača v sklad za razvoj telesne kulture po 3.000 din na zaposlenega delavca; to bi tvorilo osnovo tega sklada. Vanj pa bi vključili še razne dotacije, najemnine, sredstva iz protialkoholnega sklada itd. S tako zbranimi sredstvi bi lahko v naši občini močno poživili telesnokulturno dejavnost, zlasti še kar se tiče množičnosti. Akcija pa ni piovsem uspešno zaključena. Medtem ko je večina delovnih kolektivov pravilno razumela namen ustvarjanja sklada, so bili pri osamljenih delovnih kolektivih drugačna mnenja, češ da je vloga za razvoj telesne kulture stran vržen denar. Toda dokazano je, da je investicija v telesno kulturo najbolj obrestovana investicija: to še posebej zato, ker gre v konkretnem primeru za dolgoročno in temeljito investicijo na področju množičnosti, na piodroč-ju krepitve fizične moči, zdravstvene preventive, razvedrila itd. Delavski sveti imajo sicer pravico, odločiti se za ali proti ustanovitvi sklada za razvoj telesne kulture. Toda istočasno se postavlja vprašanje, ali je življenje članov delovnih kolektivov in njihovih družin vezano izključno na osemurni delavnik v tovarni! Mar v konkretnem primeru ne gre za skupne interese, za krepitev moči in zdravja zlasti doraščajoče mladine, naših najmlajših občanov?
Telesnokulturna dejavnost je px>mebna družbena služba. Njeno piomembno poslanstvo ji ne more nihče op>orekati. Vendar ji ne gre oporekati niti pravice do ustreznih družbenih sredstev, še posebej zato, ker ne gre izključno za 'kakovost, temveč v prvi vrsti tudi za množičnost. Medtem ko smo že našli najbolj primerne oblike delovanja telesno kulturnih organizacij, je način finansiranja te dejavnosti zaostal za družbenim razvojem. In namen ustanovitve sklada je, tudi tudi finansiranje telesne kulture prilagoditi družbenemu razvoju. Prav zato je pričakovati, da se bo tudi to vprašanje ugodno rešilo.
Športni delavci, ki delajo v osnovnih organizacijah, izgubljajo zaupanje v lastne sposobnosti. Nasršeni kritiki uporabljajo vse mogoče — dovoljene in nedovoljene bodice, da bi dejavnost posameznih odbornikov prikazali kot škodljivo, češ denar se razmetava. ni družbene kontrole, uvesti je strogo kontrolo nad uporabo družbenih sredstev za potrebe tc-lesnokulturne dejavnosti... Itd.
In rodila se je misel! Enkrat za vselej bomo odpravili številne nepravilnosti pri trošenju sredstev za potrebe telesnokulturne dejavnosti. Ustvarili bomo sklad za tc namene, kontrolirali pa osnovne organizacije, ki bodo dobile ta sredstva v uporabo! Skratka — na mah bomo ubili nekaj muh! Prvič:	osnovnim organizacijam
bomo zagotovili določena sredstva, s katerimi bodo samostojno razpolagale in na katera bodo lahko že na začetku leta računale; drugič: uvedli bomo strogo družbeno kontrolo nad porabo teh sredstev, da jih posamezni odborniki ne bi trošili tudi izpod mize:
tretjč: odborniki se bodo lahko posvetili vzgoji športnikov, kar pa je prav v zadnjem času precej boleča točka; četrtič preprečili bomo prosjačenje po podjetjih, ki se ne vidijo več izza kupa prošenj za dodelitev finančnih sredstev v obliki reklamnega oglasa ali kako drugače; petič: mar je potrebno še naprej naštevati?
Naj bo tako ali drugače, reševanje financiranja telesne kulture še zadaleč ne bo rešeno s proračunom občinskega ljudskega odbora. Čedalje večje so potrebe, proračunska sredstva pa so dokaj omejena. Pot decentralizacije gre navzdol, do komune. Tudi v financiranju. Dobili smo dokaj razumljivo tolmačenje (TEMPO): V tistih komunah, v katerih bodo imele gospodarske organzacije dovolj razumevanja za razvoj telesne kulture, se bo le-ta razvila do največje mogoče meje! Kratko in jasno. In sedaj smo tam! Pred
očmi imamo vse tisto, kar smo našteli kot negativen pojav v fi-naciranju, v trošenju in razsipanju finančnih sredstev. V mislih imamo tudi prizadevnost nekaterih odbornikov,, ki v nobenem primeru ne delajo le zaradi svojega osebnega užitka, megalomanije ali grandomanstva, marveč in predvsem zaradi družbene odgovornosti, občutka dolžnosti in delavnosti. In takih ljudi je čedalje manj, potrebe po teh kadrih pa so čedalje večje. Ce naši najvišji partijski in ostali forumi poudarjajo, da je treba telesno kulturo širiti in množiti, če se strinjamo, da je treba uvesti kontrolo in omogočiti odbornikom nemoteno delo, potem je odveč zagovarjati drugačna stališča oziroma ob enem samem izrazu v nekem aktu iskati kamen spotike, češ da se nekaj nekomu vsiljuje. Nujno je rešiti eno samo vprašanje, ki ga rešujemo že vrsto let: način rednega financiranja telesnokulturne dejavnosti! Zato naj pri reševanju tega vprašanja sodelujejo vsi, že v kali pa naj v sebi zatrejo morda prirojeno demagogijo in stvar se bo premaknila za nekaj milimetrov — ali pa kilometrov
naprej.
Šolska športna društva do kvalitete
— pot
nas
nekaj let je, odkar smo pri začeli ustanavljati šolska športna društva. Ta v začetku niso uspevala predvsem zato, ker je bil to nekak tretji tir. Ko so bile ukinjene pionirske ekipe, se je stanje trenutno še poslabšalo, ker šole niso bile sposobne nuditi izvenšolske telesne vzgoje v tolikih disciplinah in tolikem številu — to pa predvsem zaradi pomanjkanja vaditeljev. Ta problem se sicer še ni bistveno zboljšal, vendar so šolska društva s pravilnimi organizacijskimi prijemi že postala središča razvnovrstne športne dejavnosti pionirjev.
Nova športna društva sc od prejšnjih razlikujejo predvsem po množičnosti. Tako imajo SŠD prednost že v tem, da predavatelj telesne vzgoje pozna vsakega učenca oziroma njegove sposobnosti in ga lahko usmeri v disciplino, ki najbolj ustreza njegovim zmožnostim. Tako pa je preko kvantitete zagotovljen tudi širok kvaliteten razvoj .
Da je tako delo najboljše, so že zdavnaj odkrili tako v Ameriki kot v SZ, ki sta danes vodilni sili v športu in splošni telesni vzgoji. V obeh državah imajo sila razvejana, kvalitetna in razgibana tekmovanja, ki so jim podlaga kar najbolj množična športna tekmovanja, ki so jim podlaga kar najbolj množična športna društva po vseh šolah. Oboji imajo tudi mnogo kvalitetnega vaditeljskega kadra, posebno v SZ pa imajo poleg tega še izredno veliko odlične in neverjetno poceni literature, kar je za športne delavce največje važnosti (pri nas je pomanjkanje dobre strokovne literature — poleg kadrov in financ — največji problem). V takih pogojih pač ni tako težko vzgajati svetovnih prvakov in kar je še važnejše, zdra-vik in odpornih ljudi. Seveda pa je v vse to vloženih ogromno finančnih sredstev in se društvom, predvsem pa šolam, zanje ni treba boriti.
Delo ŠSD sicer pii nas ne poje-jema — čeprav najbrž še ne bomo kmalu dosegli sovjetskih ali ameriških pogojev in uspehov; vendar je stanje glede na pogoje, v katerih delajo naša društva,
predvsem pa šole, še kar zadovoljivo. Treba pa je opozoriti na:
1.	pomanjkanje sredstev, 2. s tem zvezano pomanjkanje objektov in 3. pomanjkanje kadrov.
Prvi problem je sicer eden od osnovnih, vendar bi kazalo tu predvsem podčrtati, da bi morale imeti vsaj vse novozgrajene šole telovadnice. Tako pa sta brez njih celo dve šoli z največjim številom otrok v občini: osnovna šola Vide Pregarčeve in osnovna šola Polje. Problem kadrov kaže rešiti skupaj s športnimi društvi; ta so zainteresirana na kvalitetnih igrav-cih, zato pa naj tudi prispevajo svoj delež pri njihovi vzgoji. V naši občini imamo primer takega delnega sodelovanja na šoli Ketteja in Murna.
V naši občini sicer stopamo na zdravo pot in so naša šolska športna društva ena od najboljših. Vendar nima niti ena ekipa svojih dresov, da o hlačkah in copatih ter o rekvizitih ne govorimo.
Kako delujejo ŠŠD v naši občini, kakšni problemi jih tarejo in kako jih rešujejo, o tem pa drugič.	Janez Virk,
osn. šola Ketteja in Murna
NOVE NALOGE
(Nadaljevan z 2. strani)
lahko stopijo tečajniki, ki imajo lastna vozila, ter plačajo določeno vsoto za teoretični in praktični del pouka, ne glede na število prevoženih Ur. Važen element garancijskega tečaja pa je tudi ta, da društvo kandidatu, ki poseča ta tečaj, garantira, da bo uspešno opravil izpit tudi pred redno komisijo vsaj po treh poiskusih in to ne glede na število porabljenih učnih ur. H garancijskim tečajem se je društvo zateklo predvsem zato, ker ne razpolaga z zadostnim številom motornih vozil za praktične vožnje in zato želi vsem zainteresiranim na čim cenejši način nuditi možnost, opraviti izpit pred komisijo tajništva za notranje zadeve.	B.
Prireditev v tednu mladosti
»Pesem in beseda nas združujeta«, je bilo geslo, pod katerim so mladinci iz naše občine organizirali prireditev, ki je bila 23. maja v dvorani kina Triglav. Na tej prireditvi so se mladinci in mladinke pomerili v preizkušnji poznavanja življenja in dela tovariša Tita, o zgodovini SKOJ, o pravicah mladih državljanov itd. Ni manjkalo niti recitacij in petja, spominska prireditev pa je izredno uspela, saj je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. V času tedna mladosti je bilo mimo te prireditve še vrsta drugih, s katerimi so naši mladi občani počastili 70. rojstni dan tovariša Tita
Pionirji na odru
Že nekaj mesecev je dramski krožek osnovne šole Vide Pregarčeve pridno pri delu. V režiji učiteljic Rezke Strle in Dinc Zor so na'11' reč prpiravljali predstavo pravljične igrico »Pehta«. Na pomoč j*11’ je prišel še tov. More od Svobode Moste. V Soboto, 12. maja so »as na premieri zelo presenetili. Pristno doživetje vlog, vtgranost, leP® petje in prisrčnost igravcev je vse presenetilo. Učenec VIH. a ra*' reda Rok Lasan, nam je predstavil Kekca tako originalno in Prl' srčno, da bo ostal nepozaben.
Vsem igravcem, ki so se lepo potrudili, so mladi gledavci nadvs' hvaležni in bodo še radi obiskovali to lepo otroško igrico.
Pričetek počitnic
Dne 27. maja je odšla v Zambratijo prva skupina otrok na
sko letovanje. V tej skupini je skupaj 8fi otrok, ki bodo ostali morski obali do 17. junija. Prvim mladim obmorskim letoviščari s iz naše občine bo verjetno tudi vreme naklonjeno, kar pa boo pridom izkoristili za kopanje
Dirke okoli skladišča
Tudi letos je AMD Moste priredilo moto dirke okoli Javnih skladišč. Prireditev 'je, kljub slabemu vremenu privabila precej gledavccv, ki so z zanimanjem spremljali potek dirk. Doseženi rezultati so bili nadpovprečni
Izdaja ObO S/IDI, Ljubljana Moste-Poljc. — List izhaja mesečno. — Odgovorni urednik S. Trobiš. — Tiska »CZP Kočevski tisk«, Kočevj*
J
PrilOdd »Moščanske skupnosti«
MAJ 1962
Objave Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Moste - Polje
Podlagi 106. in 107. člena Z^.na o proračunih in finansi-samostojnih zavodov (Ur. n7 rT1*'1, št- 52/59. 23/61), 6. čle-l, /Odloka o izkoreninjenju tu: čin t 20 S°V£d na območju Ob-nit fdubljana Moste-Polje (Glas-st. 58/61) ter 2. točke 25. čle-C^statuta Občine Moste-Polje, je cinski ljudski odbor Ljubljana zl-H>	Polje na	Občinskega
en,	'n na seji zbora proizvajal-
cev 16. 4. 1962 sprejel
ODLOK
sklada za plačeva-odskodnin z<v tuberkulozne živali
za tuberkulozne živali Občine Ljubljana
1.	člen
50 sklad za plačevanje OOriin Za tnh^rkulrvvn** 7ivuli
odlw^>dstvi sklada se plačujejo klam« lne za ^‘vali' ki bodo za-beri<ui0^ra<ii izkoreninjenja tu-
jeiv,r<^siev. ki se v ta namen da-z sklada, ni treba vračati.
Sklad
°seba
2.	člen samostojna
pravna
Ustariovtt>el<jZnOSti sklada jamfi
3.	člen
^ *ad PPravlja upravni odb kateroav.nj °dbor šteje štiri člai stv0 in lrricnuje Svet za krnel 1iutkk,J°zda'rstvo P1-* občinsk< Poljo 111 edboru Ljubljana Mot
lika*^^1^ odbor izbere preds« ‘zmed sebe.
4.	člen
V sk lad
s^eg;M?ra1<"anska dotacija občin-
a) n-/- 50 stekajo:
, e8a L, o , sKa dotacija občin ^Psto-p i ■ eea odbora Ljubljani “a predi oV viSini> ki se dodel Gozdarstvo ^VCta za kmetijstvo in
j? PreiL^^te za tuberkulinizaci-Odlokf^nih živali po 5. členu !°Ze ‘zkoreninjenju tuberku-kjubli;,_ “o Pa območju občine ^.elsS1 Moste-Polje.
'i3lne os^Iedstev z sklada pav-^iučno^teonjevainine, ki po za-“■ 1<‘"> 1“'
1 vse stroške oseme-
f‘vo te?!!>eVel{ 1 din od kilogram; „uPi ali rfOVej° živine, ki jo od Ra Ljubil^3 Kmetijska zadru jana-Poije>
’ CIen
hn^lja iSj5at,i.vne zadeve l^tevn, kmetijstvo p: ^Polj^ ObLO Lji
«• člen
»kl«da ^ :
našle«
Ta odlok
7- flen
VeUa od dneva obja-
ve v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 402-35/65-3/1.
Datum: 23. 5. 1962.
Predsednik ObLO: Ciril Fain
Na podlagi II. točke dela V tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 19/61, 27/61, 31/61, 45/61 in 6/62) in 25. člena statuta Obč. ljudskega odbora Ljubljana Moste-Polje je občinski ljudski odbor Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajavcev 25. 5. 1962 sprejel
ODLOK
o uvedbi dopolnilne stopnje občinskega prometnega davka na žagan les, ki ga dajejo v promet zasebniki
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se plačuje občinski prometni davek po dopolnilni stopnji 25 % od davčne osnove, ki se uporablja za izračun zveznega prometnega davka. Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje od žaganega lesa vseh vrst hlodovine razen bukve, kadar ga dajejo v promet zasebniki.
2.	člen
Za izvrševanje tega odloka skrbi upravni organ občanskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance,
3.	člen
Uredba o prometnem davku (Uradni Isit FLRJ, št. 19/61 in 6/62) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. Uredba o prisilni izterjavi davkov (Uradni list FLRJ, št. 33/53 in 25/57), Uredba o kazenskih obrestih od nepravočasno vplačanih dohodkov proračunov in skladov (Uradni list FLRJ, št. 41/59) veljajo smiselno tudi glede občinskega prometnega davka po tem odloku.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 421-16/62-1.
Datum: 25. 5. 1962.
Predsednik ObLO: Ciril Fain
ODLOK
o ustanovitvi sklada za umetno osemenjevanje govejih plemenic na področju občine Ljubljana Mo-ste-Poljc
1.	člen
Ustanovi se sklad z imenom Sklad za umetno osemenjevanje govejih plemenic na področju Občine Ljubljana Moste-Polje.
Sklad ni pravna oseba.
Sklad upravlja Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana Moste-Polje.
Sklad ima pravila, ki jih podpiše Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora.
Administrativne zadeve sklada opravlja za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
2.	člen
Sklad za osemenjevanje je namenjen za kritje stroškov osemenjevanja živine in za pospešitev živinoreje.
3.	člen
Viri sklada so:
1.	pavšalna skočnina,
2.	dotacije političnih teritorialnih enot, ustanov in gospodarskih organizacij,
3.	razni drugi dohodki.
4.	člen
Sredstev, ki se dajejo iz sklada ni treba vračati, razen v primerih, kako Svet za kmetijstvo in gozdarstvo sklene, da se dajo v obliki kredita.
5.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom sklada.
Finančni načrt sklada mora biti praviloma sprejet pred začetkom leta, za katero naj velja. Na koncu leta se sestavi zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta sklada.
Predlog zaključnega računa sestavi za finance pristojni upravni organ občanskega ljudskega odbora, sprejme in potrdi pa ga Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora.
Neporabljena sredstva sklada se prenesejo v naslednje leto in se morajo v finančnem načrtu posebej izkazati.
6.	člen
Odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 16. aprila 1962.
Stevlka: 402-34/62-3/1.
Datum. 25. 5. 1962.
Predsednik ObLO: Ciril Fain
Na podlagi 106. in 107. člena Zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52/59, 23/6D ter 2. točke 25. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajavcev dne 16. 4. 1962 sprejel
Na podlagi 168. člena Zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59) ter 25. člena Statuta Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Moste-Polje izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana
Moste-Polje na seji Občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 25. V. 1962
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna Občinskega ljudskega od bora Ljubljana Moste-Polje za leto 1961
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna Obč. ljudskega odbora Ljubljana Moste-Polje za leto 1961, ki obsega:
1.	Zaključni račun Občinskega proračuna
z dohodki	364,834.272	din
z izdatki	364,834.272	din
nad izdatki
blok. delom doh. 15,201.428 din
2.	Zaključni račun proračunskega sklada
z dohodkom	42,844.555	din
z izdatki	42,844.555	din
in blok. delom doh. 31,908.000 din
3.	Zaključni račun sklada z dohodki z izdatki
ter presežkom doh. nad zdatki in blok. delom doh.
stalnega rez.
3,539.375 din 353.938 din
3,185.437 din 353.938 din
4.	Zaključni račun proračunske rezerve
z dohodki	18,842.821 din
ter presežkom doh.
nad izdatki	18,842.821 din
2.	člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Moste-Polje za leto 1961 z zaključnim računom proračunskega sklada, zaključnim računom stalnega rez. sklada ter zaključnim računom proračunske rezerve za leto 1961 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Blokirani del dohodkov občinskega ljudskega odbora v znesku 15,201.428 din se v celoti prenese na proračunske dohodke Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Moste-Polje za leto 1962.
4.	člen
Blokirani del dohodkov prorač. sklade v znesku 31,908.287 din se prenese kot dohodek sklada v leto 1962.
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdat!« stalnega rezervnega sklada v znesku 3,185.437 .din ter blokiranim delom dohodkov 353.938 din se v celoti prenese kot dohodek sklada v leto 1962.
6.	člen
Presežek nad izdatki proračunske rezerve v znesku 18,842.821 din se prenese kot dohodek proračunske rezerve v leto 1962.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLG Ljubljana.
Predsednik ObLO:
Ciril Fain
OBJAVE II
Kaj je »Debeli
Kratka informacija o obmorskem zdravilišču RKS Debeli rtič v Slovenskem primorju.
Organizacija RK smatra kot izrazita humanitarna organizacija za svojo dolžnost, da posveča vso pozornost in skrb mlademu rodu — bodočim občanom proizvajavcem in upravljavcem. Zato je Glavni odbor RKS že tako] po osvoboditvi organizirat v Savudriji okrevališče za otroke, katerih zdravstveno s tar je je bilo zaradi vojne močno zrahljano. Posledice vojnih grozot se niso kazale samo v zrahljanem telesnem zdravstvenem stanju, podhranjenosti, tem.več tudi v nevrotizaciji in čustveni prizadetosti otrok.
Ko smo pred nekaj leti prenesli svoje takratno okrevališče v Savudriji na Debeli rtič, smo začeli poglabljati in izpopolnjevati metode obravnavanja otrok predvsem na osnovah sodobnega pojmovanja zdravja.
Zdravje, še posebno velja to za otroka, ki je mnogo manj odporen in bolj občutljiv za razne vplive, v največji meri zavisi od vpliva fizičnega okolja, še bolj pa od družbe, družine, šole in medsebojnih odnosov na sploh, če namreč okolje ni uravnovešeno, nujno pride do nevrotizacije človeka, zlasti pa še otroka. Neprimerni vzgojni prijemi, ki lomijo karakter mladega bitja, je v formiranju, pospešujejo komplekse in izzivajo otrokov protest v ožjem okolju, kasneje celo proti družbi v celoti. Na drugi strani pa tudi motnje v funkcioniranju organizma izzivajo v telesnem razvoju zelo pogoste ta-kozvane organonevroze, t. j.: organske bolezni živčnega oz. psihičnega izvora. Take bolezni so: astme, koprivnica, vrste kožnih bolezni, močenje postelje, motnje v prebavi itd. Vse to vpliva na telesni, duševni in intelektualni razvoj otroka. Prav tako pa nekatere organske bolezni vplivajo na otrokovo psihično stanje ter telesni, psihični in intelektualni razvoj.
Iz tega sledi, da človeka, še posebno pa otroka, ni mogoče obravnavati samo z vidika njegovega telesnega zdravstvenega stanja, marveč kot telesno-duševno celoto, ki je ne moremo ločiti od okolja, v katerem živimo. In če hočemo doseči uspehe pri zdravljenju, je treba poiskati vzroke bolezenskih pojavov v otrokovem okolju, pomagati to okolje sanirati, otroka pa zdraviti tudi s primernimi psihološkimi in pedagoškimi prijemi.
Na Debelem rtiču smo te principe v praksi ustvarili. Zato obravnava otroka grupa strokovnjakov: zdravstveni delavec, socialni delavec, psiholog in pedagog. Vsak od teh dela z otrokom najprej individualno, vendar končno grupa kot celota ugotavlja stanje, vzroke in potrebne ukrepe za časa bivanja na Debelem rtiču. Ob odhodu otroka pa obvesti uprava Debelega rtiča o teh ugotovitvah in potrebnih nadaljnjih ukrepih starše, pedagoge v šoli, v nekaj primerih pa socialni delavec intervenira tudi pri organih socialnega varstva.
Da pa je tak način dela z otroki možen, zahtevamo ob prijavi otroka poleg opisa zdravstvenega stanja tudi podatke o družini, njeno socialno stanje, opa-
žanja pedagoda-otrokovega učitelja in druge važnejše podatke. Ti napotki se smatrajo kot zaupni in se hranijo v otrokovi mapi, kjer so vpisane tudi ugotovitve vseh preiskav, potek zdravljenja itd.
Kljub ogromnim potrebam po takem načinu zdravljenja in v obmorski klimi — po nepopolnih podatkih je takih otrok v Sloveniji blizu 20.000 — je pa Sedaj bivanje otrok na Debelem rtiču omejeno na 3 tedne. To je seveda vse prekratek čas, česar se mi tudi zavedamo. Z izgradnjo paviljonov pa bomo lah-merjanje časa zdravljenja na Debelem rtiču, kot ga pač zahtevajo za uspešno ozdravitev posamezne bolezni. Hkrati pa bo mogel Debeli rtič sprejemati tudi predšolske otroke, zdravilišče sa-leto.
Glede na tak način dela nastn-mo pa bo obratovalo lahko celo ja na Debelem rtiču poseben tip zdravilišča za otroke, z določenimi vrstami bolezni, za katere je bivanje v obmorski klimi in-dicirano.
Poleg izbora otrok po medicinskih vidikih pa izbiramo otroke tudi po socialnih, ker so socialno ogroženi, če že ne bolni.
številni ,tako bolni otroci, niso za hdšpitalno zdravljenje, t. j. za zdravljenje v bolnicah, temveč se zdravijo ambulantno, ali pa sploh ne. Pa tudi ambulantno zdravljenje ne more roditi uspeha, ker ne more otroka sistematično obravnavati in ne odstraniti škodljivega okolja, ki kvarno vpliva na otrokovo zdravje. Pa tudi otroci, ki so se zdravili v bolnici, pridobijo v poštev za zdravljenje na Debelem rtiču.
Izbor bolezni za zdravljenje na Debelem rtiču se ravna z vidika ugodnega vpliva obmorske klime in umerjenega sončenja ter kopanja v morski vodi. Tu pridejo v poštev predvsem: kronična vnetja ušes, obnosnih in čelnih votlin, astme na vsakovrstne faktorje okolja psihične in fizične narave, prebolen rahitis, neakut-ne revmatoze itd. Pri tem računamo tudi z dejstvom, da tudi pri nas, kot drugod na svetu, narašča število stanj preobčutljivosti organizma t. j. takozvane aler-goze, zlasti živčnega izvora, pa še posebno astme.
Hrana je v zdravilišču urejena po sodobnih načelih in visoke biološke vrednosti, kalorično pa prirejena za pasamezne starostne grupe. Pri tem ni cilj, da se otroci ob tej hrani zredijo, ampak je prvenstveni smoter utrditi njegovo odpornost in izboljšati njihove kondicije.
Življenje otrok na Rtiču je usmerjeno tako, da so otroci zaposleni s primernimi igrami in zabavo. Sončenje in kopanje je omejeno, po potrebi tudi individualno, da se tako prepreči kvarni vpliv prekomernega sončenja in kopanja. Posledica tega je — po opažanjih zdravstvene službe, da taki otroci v zimskem času mnogo redkeje obolevajo.
Iz vsega omenjenega jasno izhaja, da je zelo zgrešeno mnenje tistih ljudi, ki smatrajo Debeli rtič za kolonijo. To izvira morda iz tega, da so v dosedanjih pogojih otroci bivali v šotorih. Z
izgradnjo paviljonov se bo to bistveno spremenilo. Vendar pa mislimo tudi v bodoče obdržati nekaj šotorišč za večje otroke in za nekatere bolezni.
Za otroke, ki bodo dlje časa bivali na Debelem rtiču bomo organizirali tudi primeren način šolanja, da ne bodo zaostali v svojem intelektualnem razvoju.
Zdravilišče je treba čimprej dograditi, da bo možno celoletno obratovanje in še nadalje izboljšati sistem dela, kar terjajo velike potrebe in pa principi ekonomičnega gospodarjenja, ker bodo vse kapacitete polno izkoriščene. Dograjene so že vse komunalne naprave: vodovod, kanalizacija, električno omrežje, komunikacije, obala, kopališča, kopališčni objekti s sanitarijami, prhami, dalje jedilnice, kopalnice, kanitarije in šotorišča, moderna mehanizirana kuhinja s kapaciteto ca 600 obrokov. V gradnji je prvi paviljon za bivanje 72 otrok. Zgraditi pa bo tre-
ba še dva paviljona, stanovanj sko stavbo, ambulanto z ekspek tanco in bolniškimi prostori. 3 lem bodo dani vsi pogoji, da se mladinsko zdravilišče Debeli rtn osamosvoji kot samostojni zdravstveni zavod po načelih družbenega samoupravljanja.
Ves čas obstoja na Debelera rtiču že organ družbenega uPraV,: Ijanja, lani pa smo formirali tud organe delavskega samoupravljanja. Pripravljajo se tudi začasna pravila zavoda in posebni pravilniki, kar bo omogočilo dosledno izvajanje načel družbenega samoupravljanja.
V doslej zgrajene objekte y naprave smo ivnestirali že ca eD milijonov dinarjev, od akcije pa
pričakujemo toliko sredstev, a
bo Debeli rtič dograjen do tisi faze, ko se bo mogel sam r<V'' vijati. Z dograditvijo Debele^_ rtiča kot obmorskega mladinska ga zdravilišča bo skupnost pna bila moderno otroško ustanovo najsodobnejšimi principi obrd navanja otrok.	,n
Želja RK Slovenije je, da b°" omenjene faze Debeli rtič doQ' jen že v prihodnjem letu t. j-le stoletnico svojega obstoja.
Iz Zadobrove
Člani gasilskega društva so se pred nedavnim zbrali na letni konferenci in poročali o svojem delu v preteklem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo društvo precej aktivno in doseglo lepe uspehe.
Tov. Cernak, dolgoletni predsednik društva (16 let), se je v svojem poročilu zahvalil za sodelovanje in pomoč članom in vsemu prebivavstvu ter zaprosil za še nadaljnjo pomoč novemu upravnemu odboru. Poudaril je, naj si jemljemo za zgled našega voditelja maršala Tita, ki neumorno dela za blaginjo naših narodov in vseh ljudi na svetu. Prav tako moramo biti tudi mi vedno budni in pripravljeni čuvati našo imovino in vzgajati nove člane v tej panogi, da bomo kos nalogam, ki se bodo pojavile.
V preteklem letu so se za vedno poslovalili od nas tov. Franc Hlebš, ustanovni član društva in dve podporni članici; spomin nanje smo počastili z enominutnim molkom. Tov. Čemak se je še enkrat zahvalil za sodelovanje in pozval novi upravni odbor, naj krepko popelje društvo v novo delovno leto. Sam ne more biti več predsednik društva, ker je bil že lani izvoljen za častnega pred-sednika. Obljubil pa je, da bo še vedno rade volje pomagal v dru-čtvo s svojimi dolgoletnimi izkušnjami.
Člani gasilskega društva so v preteklem letu sodelovali pri šestih proslavah. Imeli so deset suhih in 6 mokrah vaj, z eno vajo po so gostovali v Trnovem. Gasili so pri štirih požarih, od katerih sta bila dva v njihovem, dva pa izven njihovega območja.
Dne 5. 7. 1961 je udarila strela pri Francu Hlepšu v Sneberjih; gasili so sami domači gasilci. Delo je trajalo polnih deset ur. Ker je bil poveljnik odsoten, je vse delo vodil tov. Jernej Snoj. Poveljnik ga je za to javno pohvalil.
Za uspešno sodelovanje so bili pohvaljeni tudi Jože Rahne, Žane Zajc, Andrej Zajc, Ivan Dovč, Miro Keber, Stane Štrukelj, Jakob Avšič, Janez Peternelj, Andrej Primar, Jože Ilovar, Franc Pibernik ml., Franci Perme in Lojze Dimnik.
Dne 18. 10. 1961 je grozila vek] ka nevarnost Agrokombinatu radi narasle Save in 16 članov dežuralo 9 ur do pol štirih zjut
V društvu imajo tudi pionir8^ gasilsko desetino, ki je ime ^ati suhih in 4 mokre vaje. Na voj , je sodelovalo 10—12 pi®n.. ^ skupno okoli 480 ur. Pionirji bili za svoje delo pohvaljeni-sebej je bil pohvaljen tudi Vili Flisek, ki je mnogo^ sol k uspehu veselic, katerih 1 ^ dobiček je porabilo društvo ^ izpopolnjevanje gasilske opi - ,e ker v tem letu ni dobilo dotac^ Za dolgoletno in vzorno delo ^ bila predlagana za denarno grado tovariša Janez Cerna*^ Anton Gregorc, oba pa sta jo je rovala društvu, za kar se livjLgic, lepo zahvalil tudi tov. , ' a, predsednik delovnega predse -	^
Konferenco so pozdravili zastopniki družbenih organi ji želeli mnogo uspehov in /'^vii-bili, da bodo pomagali dru Nato so pozdravili konferen .(j zastopniki občine tovariš ' Jrčze Maček, zastopnik gas|dsl*c®h„iisKe tov. Skubic in zastopnik čete Litostroja tov. Gomba •
Ker je bilo v poročilih kotJ^jj,
v razpravi ugotovljeno, „njK' v društvu zelo slabo in Pl>rj‘,žnik Ijivo opremo (ni šlemov, jaje plaščev, špornjev in da bl j ga] izpolnjevali svojo nalogo P .,
da
izpolnjevan svojo naioe^ ■ .j o* šenju, je tov. Maček P°ia;sk srcd' občina sicer nima na Pr .nf0rm*' štev, mora pa biti točno i rani, kakšne so potrebe . , jVrio, štvu In koliko je društvo ‘ *njrn> ker je treba štediti s hn‘ sredstvi.	%c se
Zastopnik obč. gasilske^'-' poje zahvalil za lepa in i"1 f . j ra2' ročila ter posebej po/.dr ^ . pri' veseljiv napredek pionin 'va t pomnil pa je, da je P°v®^ibf občinsko gasilsko zvezo P neK' in da bi bilo zaželeno, da ^uP' do sodeloval pri Moščans* su7r,s' nosti; tako da bi bili vl^ . flle^ njeni s problemi na tere • spr<r dotacij je pojasnil, da J h mj ] jet proračun v višin1'1 __ (>n m1* jonov, prejeli pa so sam jon.
Stefan Irt8*1*0