ZA VAS ZE11 LEI POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STIMNI
sumu m
I N T E R MARKETING
$ suzuki Odar
P/-d'a'J 13 D L) j D D D3W
Posebej za prejemnike Zasavca SUZUKI SW1FT že od 1.346.630!r
'ii ii;\ 'J: 2x oirbag, cent. zaklepanje, elek. pomik stekel in ogledal, imobilizator.
jii
jjj ■].'-]
jJj1 ^j	4-3»
r	:J J J 7 S :J
d a jj jJ jj d j 7 j J a
BALSiJO

sSM
j-rMfj v /] y/D	OltAiJD ‘/2'1‘Ž.ItA -'1 WD
♦suzukiOdar	'^■KSffaa^,Tut‘,^
OSREDNJA XNJJŽNICA OELJE—
JANKO OBREZA " Č I V K O "
VSE NAJBOLJŠE ZA TVOJ
28. ROJSTNI DAN TI ŽELI EKIPA ZASAVCA.
PODPIS {
Spoštovane Zagorjanke/Zagorjani! Dediščina Zagorja na pragu lil. tisočletja
Poletje seje poslovilo, zima bo kmalu tu... In zakaj bi čakali na zadnje dni v letu, ko se življenjski utrip močno poveča. Takrat običajno nimamo časa, da bi postali na trenutek, se uzrli nazaj in naredili načrte za prihodnost. In komaj smo se odpočili od tempa dogodkov, ki so si hitro sledili ob menjavi tisočletja...
ZAGORJANKE in ZAGORJANI ste II. tisočletje zaključili uspešno: zgradili novo telovadnico OŠ Ivan Skvarča, odprli IOC v Kisovcu, nova pošta na Izlakah, vežica v Čemšeniku, nova odrska razsvetljava v Delavskem domu, novo semaforizirano križišče,...
Tudi za novo tisočletje so vaše želje velike, načrti ambiciozni: IOC Toplice v Zagorju, stanovanjska gradnja v Kisovcu, nova pošta v Zagorju, restavracija hitre prehrane McDonalds, gradnja ceste od Toplic do središča mesta,...
Ob vstopu v novo tisočletje bi bilo zagotovo primerno, da se s tem pismom tudi javno zahvalimo društvu Poet iz Ljubljane za pomoč pri izvedbi in založbi projekta ZAGORSKA DOLINA.
Vsebinsko bogat in lepo izdelan umetniški koledar bo lahko vsem služil kot npr. lepo darilo prijateljem, sorodnikom in znancem ali pa kot poklon direktorjev podjetij svojim zaposlenim sodelavcem oz. kot darilo poslovnim partnerjem in podobno.
Društvo Poet je sicer društvo prijateljev pristne slovenske literature in tako s svojo založniško dejavnostjo pomaga maloštevilnemu narodu Slovencev pri širjenju pravilne in pristne pisane slovenske besede. Ob vključevanju v Evropo bo v prihodnje skrb za naš materin jezik vsekakor zelo pomembna in jo moramo vsi spoštovati in spodbujati.
Prav gotovo, drage Zagorjanke in Zagorjani, boste tudi v III. tisočletju nadaljevali po poti uspehov.
Pozdravljam Vas,
predstavnik društva POET za Zasavje Damjan Gorenc
pet
Društvo prijateljev pristne slovenske literature p.p. 5736 1001 Ljubljana

NAROČILNICA ZAGORSKA DOLINA 2001 - dvanajstlistni stenski koledar
podatke Vpišite čitljivo z velikimi tiskanimi črkami, naročilnico izrežite ali fotokopirajte ter nam jo pošljite na naslov: društvo POET, p.p. 5736,1001 Ljubljana ali na fax: 01/438 56 54.
Podjetje (za pravne osebe): ------------------------------------------- Število izvodov:-----------
Ime in priimek:--------------------—— --------------------------------- Način plačila (označite):
Ulica in hišna številka: --------------------------------------------- O predračun (velja za pravne osebe)
Poštna številka in kraj. --------------------------------------------- O po povzetju (odprema po pošti)
Telefon/FAX: —________________________________________________________
Datum:________________________________________________________________ O kupnino bom poravnal s kartico (označite):	O EUROCARD O LB KARANTA
Podpis:_______________________________________________________________
številka kartice (celotna): 1 I I—I—I	I—I—I—I—1 I—I—I—I—I I—^—I—I—1
Cena: 990.00 SIT/kos
Cena za prednaročila in plačila do 10. decembra (-15%): 850.00 SIT/kos velia d°:--------------------------------------------------:-------------------------------------
Koledar ZAGORSKA DOLINA izide predvidoma 15. decembra 2000.
Navedene cene vključujejo DDV in veljajo za naročila in plačila do 20. decembra 2000. Kupec je dolžan morebitno reklamacijo sporočiti v 8 dneh po prejemu.
Analitika prodaje: -
(izpolni POET)
V primeru naročila in plačila koledarjev po povzetju oz. s kartico, krije stroške dostave blaga kupec. Za pravne osebe (količina nad 20 kosov), veljajo cene fco. kupec.
Kupec lahko odstopi od naročila najkasneje v osmih dneh od prejema blaga. V takem primeru prodajalec vrne kupnino, vendar le, če kupec prodajalcu vrne že prejeto blago v brezhibnem stanju. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot podlaga za pripravo ustreznega predračuna ali odpreme in plačila koledarjev po povzetju ali s plačilno kartico.
Prodajalec naročene koledarje odpremi na kupčev naslov na podlagi obvestila o izvršenem plačilu.
Društvo poet je projekt koledarja Zagorska dolina 2001 pripravilo v sodelovanju z Reklamno Agencijo G iz Ljubljane, Linhartova 40, tel.: 01438 56 50.
f
30. LISTOPADA 2000
Jr.?; Zf:J a
Nekaj iz vsebine
POMEMBNEJŠE lELEFOrfŠlfvIlKE: POEICIJSKE POSTAJE ZAGORJE: 03/50-01-002 IRBOVEJE: 03/56-21-10Z HRASTNIK: 03/5G-41-B02 RADEČE: 03/56-81-002 LITIJA: 01/88-83-142 PROMETNE INF0RMACIJE:03/56-64-420 TAKI: 0608/61-63-40 >	0603/63-31-07
I ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SEOŽRE): ZD RADEČE: 03/56-80-207 ZD HRASTNIK: 03/56-44-006 ZDTRBOVUE: 03/56-26-322 |ZD ZAGORJE: 03/56-55-000 uD EITIJA: 01183-81-83
Ger/fe nas, naslednjič izidemo
IH.
UVODNIK
Neverjetno ignorantstvo si privošči vlada in se pri tem igra z zdravjem državljanov, ne nazadnje tudi s prosperiteto kmetijstva, ko še vedno trdi, da pri nas ni nevarnosti bolezni "norih krav".
.Kaže se norost na drugi strani, z norimi kadrovskimi spremembami, pa marsikje še z nelegalnimi, ukrepi zaradi ukrepov...
Sitni novinarji so že uspeli ugotoviti, da tudi pri nas veselo "futramo" piščance in svinje s kostno moko iz zunaj kupljenih živali in doma predelanimi v moko...
Kot smo sicerza Evropo, smo k sreči tudi tu, tako primera "norih krav" ŠE nismo imeli, (kaj drugega pa!)
Seveda pa se vlada za pametne pozive kaj veliko ni nikoli menila in verjetno prepovedi krmljenja s kostno moko še ne bo tako hitro...
Zgodil pa se nam bo, kot sem napovedal na uredniškem odboru prejšnji ponedeljek, naknadni referendum. Namesto da bi Janša-Bajukova opozicija delovala kot poštena in huda opozicija nastajajoči se koaliciji, se gre spet igrice, ki ji bodo v bodoče verjetno prinesle še zmanjšanje moči. Qospoda bi se končno lahko zavedla, da so v zboru zato, da državi in državljanom dobro delajo in naj raje naredijo končno kaj, da bomo imeli opozicijo kot se sika in naj jih torej v odborih kontrolirajo, ne pa da se užaljeno umikajo i dela! Ali si upate vi, dragi bralci, ne iti na "šiht", če ga še imate, I ;eveda!
	PREŠERNO LETO 2000
<£	"KOMUNALNE ZADEVE"
	KŠEFTI
<8>	50 LET GLASRENE ŠOLE RADEČE
#	SVET DUŠANA JESENŠKA
v1	OBISKALI SMO RA0I0GE0SS
m	TRIDESET LET OBRTNE ZBORNICE TRBOVLJE
<8>	MALONOGOMETNA SEZONA V ŠTEVILKAH
#	SMOČALI BOMO
Naslovnica:
VKEŠttNO
LETO
SUKA KIPA. KI &AJ£ LETA 1898 IZDELAL ALOJZ C-ANOL

ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20.'julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, IV. tromesečje 1.701, 00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
2(2)00
Prešerno teto
p^spodAe/O/ c3P'te&&vnAA/
Pri Ribičevih v Vrbi
Ribičevina je bila ob pesnikovem rojstvu po velikosti tretja kmetija v Vrbi. Posestvo je merilo skoraj trinajst hektarov. Dva velika sadovnjaka in sorazmerno obsežne njive so poleg drugega pričali o naprednem gospodarju.
Domačija je stala sredi vasice z devetnajstimi hišami. V prostorno zidano, s slamo krito hišo so vodile z vaške poti stopnice do vhoda v vežo, iz veže na levo so bila vrata v hišo s kamro, kjer so se rodili vsi Ribičevi otroci, potem v črno kuhinjo, na dvorišče, v shrambo za jedila, na podstrešje z majhno sobico in nazadnje v žitnico na levo ob glavnih hišnih vratih. Prvotno zunanjo podobo in notranjo ureditev prostorov je hiša ohranila vse do leta 1939, ko sojo na novo preuredili in prekrili s cementno opeko. Okrog dvorišča za hišo so bila lesena in tudi s slamo krita gospodarska poslopja..
Vrba je bila v času pesnikove mladosti še izrazito poljedelska in pastirska, vendar premožna in lepa vas. Ubrano vaško podobo sta dopolnjevali prastara lipa s kmečkimi kamni in srednjeveška cerkvica sv.Marka s sliko sv.Krištofa na zunanji južni steni. Okrog mogočne lipe je imelo svoj določeni kamen za posvetovanje vaške srenje ob lepih poletnih dneh šestnajst vrbenskih posestnikov, namreč štirinajst s celo in dva s polovično srenjsko pravico. Med prvimi so bili tudi Ribičevi. Bližnji sosed sv.Marko pa naj bi varoval vaščane pred ognjem in točo. Čeprav seje France Prešeren zelo malo mudil doma, je Vrba z okolico ostala v njegovi zavesti kot podoba izgubljenega raja.
Iz knjige IMušiča izbrala Fanči Moljk
Fanči Moljk
MOJE DROBNE POEZIJE
Z Ribičevim Francetom se poznava skoraj petdeset let. V drugem razredu mi je namreč oče podaril drobno knjižico njegovih Poezij in preprosto povedal, da je bil Prešeren velik mož. Verjela sem mu na besedo. Miniaturna zbirka pesmi mi je prirasla k srcu in ohranila se mi je vse do danes. Čeprav se mi je nabralo v tem času najmanj deset različnih izdaj Prešernovih Poezij, mi je ta med najljubšimi. Takrat še nisem vedela, da me bo naš pesniški genij spremljal skozi življenje tudi poklicno. Da ga bom kot slavistka skušala približati mnogim osnovnošolskim otrokom. Sama sem imela do njega pozitiven odnos v osnovni in srednji šoli, saj sem ga nekajkrat opisovala kot svojega vzornika. Tudi diplomska naloga na PA je nosila njegovo ime... Kljub temu kasneje nisem spadala med tiste, o katerih pravijo: "Kadar obravnava Prešerna, vedno joka..." Nekateri nadebudneži so pokazali že v začetku obravnave odklonilen odnos do poezije. Vedno se je našel kdo, ki seje hotel pred sošolci postaviti z vprašanjem: "Kaj je Prešeren res pil?" In ker sem takšne podvige pričakovala, sem mirno odgovorila: "Res. In to je tudi vse, kar nekateri vedo o našem pesniku..." Potem smo ugotavljali, da so se včasih ljudje največ družili v gostilnah, kjer so premlevali dogodke in modrovali. Še danes, v informacijski dobi, mnogi trdijo, da po gostilnah izvejo marsikaj zanimivega. Ugotavljali smo tudi, da smo skoraj vsi ljudje s čim zasvojeni in zato nima smisla obsojati drugih. In daje še najmanj škodljiva zasvojenost s športom... Potem smo se lotili posameznih pesmi. Že pri prvem branju sem jih skušala pritegniti, ko sem se na primer pri Povodnem možu priklonila pred najhujšim antipoetom ob verzu "...zagleda pri mizi rumeni junaka..." Nekateri so mi kasneje zaupali, da so šele ob Prešernu začutili, kaj je to poezija. "V eni sami pesmi je toliko povedal, kot bi prebrala cel roman...," je ugotovila bodoča novinarka. Prijetno je bilo tudi ob 175-letnici Prešernovega rojstva, ko smo poslali uglednim Slovencem vprašanje, kaj jim pomeni Prešeren... Z navdušenjem smo prebirali odgovore znanih športnikov, pisateljev, igralcev... Enega izmed njih imamo danes kot faksimile, tu, zraven, saj je bil med najlepšimi zapisi...
Zabavna je bila tudi anketa za učence, ki je med drugimi vsebovala vprašanje, koliko pesniških zbirk je izdal Prešeren. "Sto!" so nekateri odgovarjali prepričljivo. Kar je pomenilo, da so se o njem veliko učili, edino zbirko Poezij pa niso imeli v rokah, da bi si jo zapomnili. No, lepo bi bilo, če bi imeli Prešernove poezije tudi doma na svoji knjižni polici...
Ob letošnji 200-letnici rojstva posvečamo Slovenci svojemu geniju pozornost skozi vse leto. Brez velikega pompa. Njegovemu imenu so posvečene radijske igre, baletne predstave, nove uglasbene pesmi, obeta se nam TV nadaljevanka... Mogoče pa ob tem le premalo poudarjamo tudi 450-letnico prve slovenske knjige? Z njo je Primož Trubar zanetil iskrico slovenstva, Prešeren pa je lahko jezik oplemenitil in ga dvignil na evropske razsežnosti.
^	J ■
J, N JlrT l r Ti- J . T>
STATUT OBČINE LITIJA PO ENEM LETU SPREJET
Konec prejšnjega tedna seje litijski občinski svet sestal na 18. redni seji. Na dnevnem redu je bilo drugo branje Statuta občine Litija in prvo branje zaključnega računa za leto 1999, ki bi moral biti sprejet že v marcu letos, a ga je predsedujoči, kot že večkrat doslej, tudi tokrat umaknil iz dnevnega reda.
Statut občine Litija, ki je prišel po letu dni zopet na svetniške klopi (toliko časa je namreč minilo od prvega do drugega branja). Tokrat s samim sprejemanjem, kot najpomembnejšim občinskim aktom ni bilo nobenih zapletov, saj je bil že predhodno usklajen med strankami zastopane v občinskem svetu. Na seji so bili vloženi trije amandmaji, od katerih sta bila samo dva sprejeta, prvi za popravilo napake in drugi, »za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana«.
Razprava o statutu j e bila zelo kratka. Omenim naj samo svetnik Marka Juvančiča (SLS SKD Slovenska ljudska stranka), ki seje dotaknil 3. člena statuta, v katerem je zapisano, da občina in republika zagotavljata pogoje za ustanovitev pokrajine na njenem območju, tej pokrajini pa se lahko pridružujejo tudi sosednje občine.
Marjan Šušteršič
IZ 14.SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE
Zagorski svetniki so se v četrtek zbrali na 14.seji. Čakal jih je obsežen dnevni red. Pa pojdipo vrsti. Vesna Cvetic (LDS) je izrazila nestrinjanje z odgovorom na njeno vprašanje, postavljeno na zadnj i sej i in sicer, kdo ureja park v Toplicah. Meni, da je vzdrževanje parka s strani Vrtovi Taškar slabo. Svetniki so na občinske službe naslovili tudi nekaj novih vprašanj in pobud. Izvzemimo dve. Antona Kobana (SDS) je zanimalo, kdaj bo (končno) končan vpis lastnikov etažnih stanovanj v zemljiško knjigo, Emil Štern (ZLSD) pa je službe opozoril, da so nekatere ceste v Zagorju v zelo slabem stanju in so potrebne obnove. V nadaljevanju so svetniki s štirimi glasovi proti, podprli župana v nameri, da zaradi kršitve Uredbe o ustanovitvi družbe Rudnik v zapiranju (pri imenovanju novega nadzornega sveta), na Vrhovno sodišče vloži tožbo proti Bajukovi vladi. Z njo naj bi sodišče izdalo začasno odredbo, s katero bi zadržali sklep o imenovanju novega nadzornega sveta omenjene družbe. Andrej Dolšina (NSi) je v razpravi menil, da se mu zdi nesmiselno vlagati tožbe proti odhajajoči vladi, saj bo tako prišla nova (Drnovškova), ki bo stvari postavila v prvotno stanje. Dalj časa so se svetniki mudili pri
sprejemanju drugega rebalansa proračuna v letošnjem letu. Za bralce je mogoče zanimiv podatek, da so se sredstva za občinske (novoletne) prireditve povečale za 4 mio tolarjev ter da so se svetniki odločili, da se lahko začne postopek za odprodajo skoraj 1500 delnic LB Banke Zasavje s katerimi razpolaga občina. V razpravi okoli občinskih praznovanj je Anica Lile Maček (LDS) predlagala, da naj bi imeli prednost domači gostinski ponudniki. Svetniki so v nadaljevanju le z glasom Dragice Jazbec (SDS) proti, sprejeli Pravilnik o prodaji, oddaji za gradnjo, menjavi in najemu stavbnih zemljišč v lasti občine. Jazbečeva, ki je sprejemu pravilnika nasprotovala, je povedala, da se ji nekateri deli pravilnika zdijo kot skrivalnica njej neznanih interesov. Predvsem v tistem delu, da lahko občina odda ali proda stavbno zemljišče za gradnjo brez javnega razpisa, tudi če je izpolnjen pogoj, da gre za gradnjo na zemljišču, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom predvideno za določenega investitorja. Spraševala seje, kdo je ta »določeni« investitor, če so vsi drugi omenjeni v prejšnjih sklepih oz.alinejah (npr. za potrebe obrambe, objektov javne infrastrukture, itd.).
Nadalje so svetniki soglasno sprejeli še sklep o javni razgrnitvi odloka o varstvu pitne vode v Zagorju. Na predlog Janeza Grobol jška (LDS) so se strinjali, da naj javna obravnava osnutka traja nekoliko dlje časa (do 1.3.2001) in naj bo opravljena tudi po KS. Pred zaključkom seje je svetnike čakal še sprejem Pravilnika o merilih za določanje dežurnih prodajaln v Zagorju, v katerem so opisana tudi merila za določitev dežurnih prodajaln z živili. Teh bo po novem v KS Jože Marn tri, v KS Izlake, Kisovec-Loke po dve, na področju drugih KS pa lahko kot dežurna prodajalna posluje le po ena.
IgorGošte
NOVICE S HRASTNIŠKIHCEST
Sredi novembra so v Hrastniku končali z urejanjem nekaterih cest, ki so bile v letošnjem programu. Tako so končali 400 meterski odcep Vovčko v Prapretnem, ki bo stal 5,5 milijona tolarjev. Za urejanje 300 meterskega odcepa Špacapan-Predovnik-Šmuc na Dolu bo treba odšteti 10 milijonov tolarjev, za zaključna dela na 320 metrov dolgem odcepu Tomažič v KS Turje-Gore pa 5,5 milijona tolarjev. Končujejo tudi posodabljanje ceste preko Prtiče v KS Steklarna, kjer bo delež občine znašal 10 milijonov tolarjev, ostala sredstva pa bodo prispevali plinaši. Na Dolu nameravajo končati do konca novembra še ureditev ulice Emila Hameršaka.
Razkopana je tudi regionalna cesta na Dolu v smeri Rimske Toplice, kjer že nekaj tednov
delavci Cestnega podjetja Ljubljana urejujejo cestišče od trgovine Majcen do avtobusne postaje v Črdencu. Izrezali so asfalt in se lotili zamenjave vsega zgornjega ustroja. Kjer seje pojavljala talna voda, so uredili novo drenažo. Odvodnjavanje bodo urejali tudi s kanaletami. Na dveh mestih so uredili nova prepusta čez cestišče. Delavcem nagaja dež, vendar upajo, da bodo cesto preplastili do začetka decembra Direkcija za ceste RS bo odštela za obnovitvena dela 46 milijonov tolarjev.
Ob tem pa zanima predvsem prebivalceulice VDV brigade - od Majcena do centra Dola - kdaj se bodo lotili še tega dela regionalne ceste. Stresi, kijih povzročajo številni težki tovornjaki, ki vozijo po cestnih razpokah, povzročajo razpoke tudi na hišah.
Besedilo Fanči Moljk, slikal PRAV
BO ZAŽIVEL ZASAVSKI POSLANSKI KLUB?
Bodo zasavski poslanci v državnem zboru zmogli premagati strankarsko zaplankanost in se združiti v klub? Vsekakor, kost je bila vržena -namreč poslanec Bogdan Barovič je pozval kolege poslance iz Zasavja, da organizirajo dobrodelno prireditev v Zasavju, katere izkupiček bi namenili prizadetim v Logu pod Mangrtom. Nastopajoči bi bili donatorji in bi se odpovedali plačilu za nastop. Povabili naj bi vse glasbenike iz Zasavja v novo športno dvorano v Trbovljah, medijski donatorji pa bi bili Radio Trbovlje, TV Center in Zasavc in dopisniki nacionalnih elektronskih in časopisnih hiš iz Zasavja. Predlaga, da bi bil koncert v prvi polovici letošnjega decembra, (mm)
NOVOLfTNE
PRIREDITVE
Tudi letos bodo v Zagorju pripravili novoletne prireditve pod šotorom. Pričele se bodo 25.decembra in končale na potrjenki 1 .januarja 2001. Sedaj v občini zbirajo najbolj ugodne ponudbe za gostinsko dejavnost oziroma organizacijo teh prireditev. V občini so pričeli že tudi z okrasitvijo naselij. Lučke bodo prižgali 5.decembra, ko se obeta že tradicionalni Miklavžev sprevod (Vir: Bilten)
. ‘ v TV u n n.
30. LISTOPADA 2000
Blagovna menjava zasavske regije s tujino
PRI UVOZU SKORAJDA NEODLOČENO
Območna zbornica Zasavje pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravila podatke blagovne menjave zasavske regije s tujino za obdobje januar-avgust 2000. Iz podatkov je razvidno, da so največ (to postaja že običaj) izvozili v Zagorju, kjer so tudi največ uvozili.
Poslovni čas poslovalnice je v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 8. in 1 l.uro ter med 14. in 17.uro, v sredo pa med 8. in 11.uro ter 15. in 18.uro. Stranke lahko 24 ur na dan opravljajo preproste bančne storitve preko dveh bankomatov v predprostoru poslovalnice er preko sosodbnih načinov poslovanja z banko, kot so Klik NLB, Proklik NLB, Teledom... (slikal MM)
N0VMANDAT GENERALNEGA DIREKTORJA ETIJA
JANUAR-AVGUST 2000 Izvoz Uvoz Delež v izvozu/uvozu regije
Hrastnik
Trbovlje
Zagorje
Regija
21.274 8.068 9.001 14.440 28.914 15.081 59.189 37.589
35,9/21,5%
15,2/38,4%
48,9/40,1%
100/100%
JANUAR-AVGUST 2000 Izvoz Hrastnik	25.340	8.526
Trbovlje	7.787	11.974
Zagorje	24.335	15.199
Regija	57.462	35.699
Uvoz
Pripravil P.M.
LJUBLJANSKI VELETEKSTIL V TRBOVLJAH
Dne 20.novembra so v zgornjih prostorih Blagovnice na Ulici 1 .junija v Trbovljah odprli poslovalnico trgovskega podjetjaVeletekstil iz Ljubljane. V teh poslovalnicah je možno kupiti konfekcijo, metražno blago, posteljnino, brisače in podobno. Prostore je v najem odstopilo Trgovsko podjetje Tehnohit Trbovlje.
T.L.
PRENOVLJENA POSLOVALNICA NLB LITIJA
Stranke Nove Ljubljanske banke lahko po novem opravljajo bančne storitve v večji, prenovljeni poslovalnici Litija. Poslovalnica je univerzitetnega tipa, saj ponuja bančne storitve tako pravnim osebam kot
občanom. Posebno mesto je namenjeno tudi plačilnepiu prometu za podjetja.
Pri urejanju sodobnih in funkcionalnih prostorov so prisluhnili potrebam in zahtevam strank, ki bodo lahko prejele celovito informacijo o bančnih storitvah in tudi sklenile pogodbe. Več prostora je namenjenega svetovanju strankam. S prenosom plačilnega prometa v banke je posebno mesto v poslovalnici namenjeno prav slednjemu. "S prenovo smo v Poslovalnici Litija poskrbeli tudi za zasebnike in podjetnike, saj smo skladno s prihodom plačilnega prometa zanje organizirali posebno bančno okence, ločeno od drugih," poudarja Milena Hribar, direktorica Podružnice Moste Nove Ljubljanske banke. V poslovalnici je nameščen tudi dodatni bankomat, ki je prilagojn potrebam invalidov.
Nadzorni svet delniške družbe ETI Elektroelement d.d. Izlake je 17.novembra 2000 za generalnega direktorja družbe imenoval Jožeta Smrkolja, ki družbo ETI uspešno vodi že od leta 1995, zato mu je nadzorni svet, ki ga vodi Marjan Kramar, zaupal nov petletni mandat. V tem obdobju naj bi družba ETI Elektroelement in poslovni sistem ETI uresničila ambiciozni strateški plan: utrdila vodilni tržni položaj v programu električnih varovalk in zaščitnih stikal, s programom tehnične keramike in orodij vstopila tudi na druga industrijska področja, z visoko kakovostjo in odnosom do okolja še nadgrajevala pozitivno podobo podjetja, ustvarjala primeren dobiček in poslovne rezultate, ki bodo primerljivi z evropskimi povprečji v tej dejavnosti.
Maja Rakič
DESET LET TRGOVINE EUR0TRADE
Te dni praznuje trgovina Eurotrade iz Zagorja deset let svojega obstoja. Zato so ponudili svojim kupcem deset dni prazničnih cen na avdio in video izdelke od 27.novembra do 7.decembra. Nakup izdelkov nad 10.000 SIT pa bo z 10% popustom. Podelili so tudi lepe nagrade, ki sojih žrebali v restavraciji Point21 v Hrastniku.
V Pointu 21 je organiziral Eurotrade tudi praznični večer, ki je potekal v četrtek,
23.novembra v prijetnem vzdušju.
Praznovali so namreč tudi v restavraciji, saj so v zadnjem času svoj zimski vrt temeljito obnovili. Presenetili so s fotelji za večjo intimnost, prebarvali stene, obesili umetniške slike Zorana Pozniča in še kaj. Kot vemo, je restavracija Point 21 ena redkih v Hrastniku, ki nudi svojim gostom tudi hrano, zato bodo obnovitvena dela privabila še več obiskovalcev.
Besedilo Fanči Moljk, slikal U.M.
POZIV
Zagorski župan Matjaž Š vagan je pozval javne zavode, društva, krajevne skupnosti in posameznike s sedežem oziroma bivališčem na območju občine Zagorje, da občini posredujejo programe za leto 2001, ki so zanimivi in sprejemljivi z vidika^romocije občine Zagorje, so v javnem interesu občine in širše skupnosti, so tradicipnalni ali novi ali inovativni. Torej vse akcije, obletnice, prireditve, izdaje promocijskih materialov ter drugi programi s področja športa, kulture, turizma, gasilstva, vzgoje in izobraževanja ter drugih področij in niso predmet razpisov, ki jih je za leto 2001 objavila občina (šport in ljubiteljska kultura).
Občina se bo na podlagi programov odločila za sofinanciranje prijavljenih projektov. Poziv je vsekakor zanimiva novost, ki naj bi v okviru proračunskih sredstev uredila tudi financiranje promocijskih akcij v zagorski dolini.
(Vir: Bilten)
30. LISTOPADA 2000
j 77.|j j.J (Sj 77 ri
Rosana Jakšič
Gibke note polstoletne melodije
Diplomirala je iz glasbene pedagogike, sedaj pa je zapovrstjo že četrta ravnateljica Glasbene šole Radeče, kjer letos obeležujejo petdesetletnico delovanja. Pri tridesetih je gotovo med najmlajšimi ravnatelji, družinski vrvež pa ji že popestrita Dominik in Regina. Sicer pa je po Vidi Krisper za kratek čas ravnateljevanje radeške glasbene šole prevzela Lidija Miiller-Petrič, potem pa je bila petindvajset let ravnateljica Jadrenka Štovičej. Jubilej pa bodo svečano obeležili s koncertom 1. decembra, za slavnostno vzdušje pa bo poskrbela tudi Podružnična glasbena šola Laško, ki praznuje 25-letnico delovanja. Kot je poudarila, si želijo še veliko glasbene vneme tudi za nadaljnje delovanje pihalnih orkestrov, ki so že nekaka tradicija in znajo soustvarjati utrip kraja.
Kaj bi povedali o razmahu glasbene dejavnosti v zadnjih petdesetih letih, kot se odraža na Glasbeni šoli Radeče?
Zgodovina Glasbene šole Radeče je zabeležena od prvega marca 1950 dalje, ko je bila ustanovljena in pričela delovati kot podružnica Glasbene šole Trbovlje. S tridesetimi učenci je pouk violine in klavirja organizirala takratna upraviteljica oziroma ravnateljica Vida Krisper. Na razmah glasbene dejavnosti je vplivalo širjenje zanimanja kot tudi pridobivanje novih inštrumentov in kmalu seje pouk iz zasebnega stanovanja preselil v nove učne prostore za potrebe glasbene šole. Ker je šel razvoj naprej, število mladih glasbenikov pa se je večalo, so v šolskem letu 1963/64 na občinski skupščini v Laškem sprejeli odločbo o ustanovitvi Glasbene šole Radeče. Prostori radeške glasbene šole so sicer v stavbi, kjer poteka pouk Osnovne šole Marjana Nemca Radeče, v čemer so tudi določene prednosti. K sedanji radeški glasbeni šoli spada še podružnična glasbena šola v Laškem z dislociranima oddelkoma v Rimskim Toplicah in v Zidanem mostu.
In jubilejnih petdeset let boste skupno proslavili tudi z laško glasbeno šolo?
Da, vendar je glasbena šola v Laškem delovala s presledki, in čeprav njihovi začetki segajo že v leto 1926, so se venomer formirali le za kakšnih par let in potlej prenehali z dejavnostjo. Šele pred
petindvajsetimi leti so imeli ustreznejše pogoje za delovanje. Tako Podružnična glasbena šola Laško torej praznuje jubilejnih petindvajset let. V Laškem pouk glasbene šole poteka v Kulturnem centru Laško, kjer imamo lastne prostore, v Glasbeni šoli Radeče pa bi se razveselili še dveh kabinetov.
Kateri so bili vseskozi prednostni inštrumenti, za katere je še sedaj največ zanimanja?
V Glasbeni šoli Radeče so zastopani vsi inštrumenti, vsega petnajst različnih oddelkov je, vključno s poukom nauka o glasbi. Prednostni inštrumenti so morda pihala in trobila, ker spodbujamo delovanje pihalnega orkestra. Saj izhajamo iz okolja, kjer z velikim uspehom delujejo pihalni orkestri. Učenci pa se lahko vpišejo že v predšolsko glasbeno vzgojo. Pozornost pa namenjamo temu, da pihalni orkester rabi podmladek in po možnosti usmerjamo učence v pihala, trobila, tolkala.
Kako pa ste zadovoljni s pedagoško zasedbo na šoli in ali ste imeli kdaj težave pri pridobivanju ustreznih glasbenih pedagogov?
Mislim, da pomanjkanje kadra ni samo težava radeške glasbene šole, ampak je verjetno težava v vseh glasbenih šolah. Toda glasbene šole povečini bazirajo na pogodbeno zaposlenih, tretjinsko zaposlenih, nekaj pajih je redno zaposlenih in tako je tudi pri nas. Težavo pa bi rešili z vzgajanjem svojega lastnega kadra, v čemer je tudi
perspektiva. Kajti nekdo, ki dokonča akademski študij glasbe ter izhaja iz domačega kraja, je boljša naložba za prihodnjo zaposlitev, kot pa zaposliti nekoga, ki izhaja iz dosti oddaljenejšega kraja.
Na kak način najpogosteje ugotavljate interes učencev za vpis v glasbeno šolo?
Tovrstno navdu-ševanje za inštrumente se začne že s prešolskimi otroki, ko po vrtcih organiziramo razne predstavitvene urice inštrumentov oziroma mini-koncerte za najmlajše. Podobne koncerte pa pripravimo tudi po osnovnih šolah, po svoje pa se popularizira tudi pihalni orkester, da najmlajše privabi k igranju in učenju za tovrstna glasbila.
Ali veliko pomena dajete tako imenovani pravilni odločitvi za inštrument ali ne?
V predšolski glasbeni vzgoji predstavimo najmlajšim razne inštrumente, potlej pa se na podlagi tega otroci odločijo. Malce jim že pomagamo skupno s starši in se z njimi pogovorimo, inštrument pa izberejo sami. Če se slučajno pokaže, da je bila odločitev prezgodnja in napačno naravnana, je še vedno možno kaj spremeniti, v kolikor ima otrok interes. Največkrat si pa otroci že izberejo svoj inštrument in dokler vztrajajo, pač vztrajajo. Ko se enkrat otrok odloči za inštrument, pa nikakor še dodatno ne preverjamo, če se je pravilno odločil. Kajti otroci dovolj zgodaj pokažejo zanimanje in če je interes, največkrat najdaljujejo z igranjem in učenjem inštrumenta, če pa ni interesa, pajih je brez pomena siliti k igranju.
Ste imeli doslej dovolj koncertov, s katerimi je Glasbena
šola Radeče svojo dejavnost pokazala tudi navzven?
Dejavnost radeške glasbene šole je obsežna, ker sodelujemo tudi z drugimi javnimi zavodi kot tudi z drugimi glasbenimi šolami v Zasavju, udeležujemo se različnih baletnih in inštrumentalnih revij. Skozi vse šolsko leto pa pripravljamo tudi razne javne nastope kot tudi interne produkcije za starše, povabimo pa tudi bivše učence glasbene šole, da pripravljajo koncerte. Poskrbimo tudi, da so koncerti pestri in nastopajo tudi učenci iz drugih glasbenih šol ali gostujoči glasbeni umetniki. Prirejamo skupne koncerte glasbenih šol in skušamo dejavnost široko zastaviti, če le naletimo na posluh in zanimanje. Poleg tega pa se udeležujemo tudi tekmovanj -regijskih, republiških, tudi na mednarodnem pianističnem tekmovanju v Zagrebu smo bili udeleženi, dobre rezultate imamo tudi s tekmovanj dr. Romana Klasinca v Mariboru. V tekmovanjih, ki so se zvrstili, sta naši učenki Tatjana Brinovec in Katarina Lipovšek - vsaka v svoji kategoriji in inštrumentu - prejeli 1. nagrado na državnem tekmovanju mladih glasbenikov R Slovenije in
30. LISTOPADA 2000
j T7.| j J J (S J J7
igrali na zaključni prireditvi tekmovanja v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Veseli smo za vsakega učenca, ki se udeleži tekmovanja. Saj že to, da gre učenec na tekmovanje, pomeni, da se je maksimalno pripravil v vseh svojih sposobnostih, kar jih ima. Tudi pohvala je zelo spodbudna, lepa nagrada.
Kaj vam nasplošno pomeni glasba?
V tem hitrem tempu, ki nas sedaj obdaja, je še kako pomembno, da se znamo poglobiti v glasbo in se ob glasbi tudi sprostiti, razmišljati in najti samega sebe. Tako da je glasba spremljevalka človeka od rojstva do smrti, ob vseh pomembnejših odločitvah, kot tudi ob raznih slavjih.
Bi rekli, da je glasba enako pomembna tudi za tiste, ki pravijo, da so brez posluha?
Na Akademiji za glasbo so nas učili, da ima vsakdo posluh. Najsi je to posluh za ritem, posluh za melodijo, posluh za poslušanje glasbe, skratka, raznovrstni posluhi obstojijo. In mislim, da ima vsak otrok posluh, treba ga je le razvijati. Če posluh ne razvijaš, uvene tako kot roža. Saj se zgodi, da tudi starši včasih rečejo, češ, da otroci nimajo posluha. Vendar pogosto gledam otroke, kako so veseli, ko primejo za inštrumente, ko igrajo in kako so navdušeni, ker že znajo kakšno skladbico. Zato včasih tudi posluh ni vse in marsikaj pomeni tudi vztrajnost, pridnost. Kot kaže, imajo nekateri zelo radi tudi poslušanje glasbe in uživajo, ko poslušajo glasbo, ampak so malo manj nadarjeni za izvajanje glasbe. Vsekakor znanje, ki si ga pridobijo v glasbeni šoli, koristi tudi takim, saj pridobijo splošno znanje, da bodo znali vrednotiti glasbo.
In kakšna glasba vam jc še posebej všeč?
Vsak človek ima rad neko svojo zvrst glasbe. Nikogar ne moreš prisiliti, da posluša glasbo, ki mu ni všeč. Pri srcu mi je klasična glasba, ne odrekam pa se tudi zabavne glasbe, kije popularna. Glasba nas pomiri, vsakdo se po svoje odziva na glasbo. Nekaterim pa uspeva, da se skoz glasbo tudi izražajo.
Alije nabava inštrumentov za učence nujen in drag strošek?
Kaj pa, ko si kupujemo obleko in gremo v trgovino ter prav tako rabimo denar za nakup? In če hočemo jesti, rabimo jedilni pribor. Če hočemo igrati, pa rabimo inštrument. V glasbeni šoli imamo na voljo tudi inštrumente za izposojo. Sicer pa zelo priporočamo staršem, da je za učence glasbene šole dobro, če imajo lasten inštrument, saj je to zanje velika motivacija.
Se veliko učencev GS Radeče odloča za nadaljnji študij glasbe, oziroma če jim je glasba ali petje še naprej prijeten hobi?
Vpis učencev v radeško glasbeno šolo je vseskozi zadovoljiv in kot ponavadi je tudi v letošnjem šolskem letu vpisanih prek tristo učencev. Vseskozi se tudi kakšen odloči, da bo šolanje nadaljeval na srednji glasbeni šoli. Lani pa je bilo teh kar sedem, ki so se sicer učili različnih inštrumentov. To je kar precejšen uspeh, saj so sprejemne izpite uspešno opravili ter so bili dovolj vztrajni in zagnani. Predvsem pa je pomembno tudi sodelovanje s starši, da podprejo mladega glasbenika, ki stopa v svet glasbe. Potrebno pa je tudi sodelovanje s srednjimi glasbenimi šolami, da učence uspešno pripravimo na sprejemne izpite. Eni se potlej odločijo za umetniško smer in se bolj posvetijo igranju, drugi pa se usmerijo za glasbene učitelje.
Bi rekli, da gre pri učenju inštrumenta vedno vse zlahka?
Pri vsakem učencu, ki se uči igranja na inštrument, kdaj nastopi kriza in le redki so, ki takšne krize ne poznajo. In včasih tudi zaradi tega, ker je treba veliko vaditi tudi na račun prostega časa, tistemu začetnemu zanimanju in navdušenju sledi moment naveličanja. Brez vztrajnosti in kakšne vzpodbude s strani staršev pač ne gre, tudi za učenje inštrumenta seje treba včasih potruditi.
Ste mnenja, da rutinerstvo slabšalno vpliva na pedagoško delo?
Vsak učenec je nekaj drugega in za vsakega posebej se je treba pripraviti in v vsakem najti in razvijati naprej bodisi pomanjkljivost, ki mu dela težave, bodisi tisto, kar je najboljše v njem, daje torej dejaven zgolj na področju.
na katerem je uspešen. Učitelj je torej motivator in vedeti mora, kaj naj pri kakšnem učencu razvija. Mogoče je z individualnim poukom v glasbenih šolah to malce lažje, kot pa pri skupinskem pouku.
Kako pa ste zadovoljni s publiko, ki spremlja koncerte radeške glasbene šole in ali menite, da bi bilo zanimanja lahko še več?
Naša publika so predvsem starši, z vabili in obveščanjem pa pridobimo tudi druge, da prisluhnejo našim koncertom. Gotovo je, da so koncerti dobro pripravljeni in jih je vredno ter prijetno slišati. Čas sije dobro vzeti tudi za kakšen koncert.
In kako boste obeležili petdesetletnico delovanja?
Ob jubileju radeške glasbene šole smo pripravili slavnostni koncert, ki ga bomo obeležili v Radečah in v Laškem. V Laškem bo to že 28.novembra, v Radečah pa v petek, 1.decembra ob 18. uri v Domu
Pihalnega orkestra Radeče. Zanimivost obeh koncertov je mogoče to, da smo pripravili skupni koncert s Podružnično glasbeno šolo Laško in nastopilo bo veliko komornih zasedb - od trobilnega ansambla, kvinteta kitar, kvarteta in ansambla klarinetov, godalnega orkestra, predstavili se bodo plesalci in plesalke. Skupaj bosta nastopila tudi Pihalni orkester GŠ Radeče, katerega dirigent je Boštjan Župevc in Pihalni orkester PGŠ Laško, katerega dirigent je Ivan Medved. Na radeški glasbeni šoli nimamo pevskega zbora, so pa zelo dejavni
učenci in učenke baleta, kijih vodi Ciril Jagrič, in ki za jubilej pripravljajo baletno predstavo: Čarobna piščal W. A.Mozarta in jo bodo uprizorili marca prihodnje leto. Jubilejno smo izdali tudi brošuro, v kateri smo zajeli zgodovinske podatke iz kronike obeh glasbenih šol, navedeni so učitelji, ki so poučevali, kot tudi tekmovalci, ki so iz raznih inštrumentov dosegli kakšne nagrade. Brošuro smo popestrili z odgovori učencev, ki so bili pripravljeni odgovoriti na nekaj vprašanj.
Ali s kolektivom dostikrat izmenjate mnenje?
Zelo veliko se pogovarjamo, želim slišati tudi njihova mnenja, ideje in pobude. Če je sodelovanje v kolektivu uspešno, se lažje pogovarjamo o pedagoškem delu kot tudi o nastopih.
Kaj pa je najbolj pomembno za kvalitetno glasbeno dejavnost?
Tudi glasbena dejavnost je uspešnejša, če ima omogočene
materialne in prostorske pogoje ter vsaj solidne inštrumente za pouk. Važen je tudi posluh okolja in občine, za kar lahko rečem, da smo v dobrih odnosih.
Smatrate, da so jubileji tudi trenutek, ko se oceni preteklo delo in načrtuje za vnaprej?
Vsekakor, tudi ko je nastajala brošura, smo obujali spomine. Za vnaprej pa so zmeraj novi cilji, ki se ob vsem nanašajo tudi na dobre in strpne medsebojne odnose ter na dobro sodelovanje tudi z okolico in s starši.
Besedilo In sliki: Petro Radovič
Najstniki pred poklicnimi odločitvami
Med odločitvami, ki se zdijo težje, je gotovo izbira poklica. V osnovnih šolah učenci precej težko ugledajo svoje želje, interese in sposobnosti za določeno dejavnost. V srednji šoli pa tudi čim boljše ocene odločajo - če in kako bo možno nadaljevati šolanje. Čar razpotja, na katerega poklicna odločitev postavlja slehernega, ki bi rad svoje delo opravljal z veseljem in s kančkom ustvarjalnosti, je le v tem, da je že mogoče izbirati med pestro paleto raznih poklicnih usmeritev, da - razen na gimnazijah - vsakdo lahko z dve-, tri- ali štiriletnim šolanjem pridobi določen poklic. T\idi v Zasavju se izobražuje veliko število dijakinj in dijakov, predvsem ne le Zasavčanov, marveč kot kažejo podatki, so tudi iz Celja, Sevnice, Ljubljane. Glede na to, da bodo že v februarju in marcu informativni dnevi za vpis v srednje šole in na fakultete, bi moral že vsakdo skorajda natančno vedeti, kaj ga veseli in za kateri poklic bi se rad izučil. In za kakšne poklice pravzaprav izobražujejo zasavske srednje šole?
Mogoče bo še kdo postal učitelj...
ČE RAD POSTREŽEŠ, BOŠ NATAKAR
Na Srednji šoli Zagorje si tudi učenci in učenke, ki v osnovni šoli niso pokazali pretirane ambicioznosti ali takorekoč študioz-nosti, najdejo poklic, ki ga bodo opravljali z veseljem, verjetno pa tudi vestno in natančno. Kot je povedala ravnateljica Srednje šole Zagorje Anica Ule-Maček, dejansko dajejo tudi poudarek vzgojnemu momentu, ki pa večidel temelji na prijaznosti. "Če si natakar ali prodajalec, moraš biti prijazen," je dejala, "kajti gost ali kupec ima vedno prav. Gre tudi za bonton -biti prijazen do gosta. Natakar mora znati ponuditi in prodajalec mora znati prodati svoje storitve." Na Srednji šoli Zagorje izobražujejo za naslednje poklice: dvoletni program za pomočnika gospodinje-oskrbnice ali za oskrbnico/
oskrbnika, triletne programe za poklice natakarja, kuharja in prodajalca ter štiriletni program za ekonomsko-komercialnega tehnika in tehnika gospodinjskih storitev. Anica Ule-Maček je povedala, da so na šoli zelo naklonjeni tudi preusmeritvam - bodisi iz višjih v nižje programe ali obratno. V prihodnjem šolskem letu pa bodo uvedli še novo smer izobraževanja in sicer za poklic gostinsko-turističnega tehnika. Kot kažejo rezultati, so na šoli zelo angažirani, udeležujejo se in dosegajo nagrade na raznih gostinskih tekmovanjih. Toda čeravno vpisni pogoji za srednje šole sicer zahtevajo zgolj uspešno opravljeno osnovno šolo, zadnja leta podatki kažejo, da se večina tistih, ki so osnovno šolo zaključili z odličnim uspehom, odloča za gimnazije. V povprečju se vsaj trideset odstotkov učencev
vsako šolsko leto vpiše v gimnazije. Nekaterim se zdi ta odstotek previsok, češ, da bi tudi odličnjaki lahko izbrali vsaj tehniško, če ne kdaj tudi poklicno usmeritev, nekateri pa menijo, da gimnazije dajejo še najboljše splošno znanje za nadaljnji študij na fakulteti.
MANJ KOT PRIČAKUJEŠ, VEČ DOBIŠ?
Večina se strinja, da bi bilo dobro, če bi pri učencih že v osnovnih šolah razvijali in spodbujali njihove sposobnosti, češ, da je vsakdo v določenih stvareh uspešnejši in se jih rajši ter z večjim uspehom loteva. Vendar po besedah Cirila Vertota, ravnatelja OŠ Gabrovka, nekateri učenci poznajo svoje veselje, nekateri pa ne. "Eni si izberejo poklic," je dejal, "ki ga opravljajo vse življenje, drugi pa menjajo. V devetletki, kjer so v višjih razredih izbirni predmeti, se že lahko vidi, kaj koga veseli, druga stvar so pa svetli vzori, kar jih motivira. Tretjina vseh učencev se vsako leto odloči za gimnazijo, sicer je pa res, da se le z znanjem lahko kaj naredi." Pri marsikakšnih učencih pa razočaranje nastopi tudi zato, ker so si poklic drugače predstavljali in ne toliko zato, ker so srednje šole količinsko zahtevnejše za učenje. Ravnatelj OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku Ludvik Toplak je omenil, da osmošolcem že z začetkom šolskega leta začnejo predstavljati poklice, jih seznanjati s čim širšim spektrom poklicev. "Bolj kot ne, imajo učenci slabe
predstave o poklicih in se tudi bolj malo zanimajo za razne poklice," je omenil Toplak, "zato poskrbimo, da se s kakšnimi poklici učenci pobliže seznanijo, te predstavitve so zmeraj koristne in lahko poskrbijo, da se kdo za kakšen poklic navduši. Saj bolj kot poznajo poklice, lažje se odločajo." Morda tudi takorekoč pretirana oddaljenost srednjih šol poskrbi, da se za določene šole učenci manj odločajo ali tudi niso dovolj informirani o obsežni izbiri med srednjimi šolami ter zato takorekoč ne poznajo naprimer kmetijsko-živilskih, kozmetičnih ali še kakšnih poklicev.
Tudi po natakarjih spoznaš gostilno, pravijo.
A bi radi postali manekenki?
?5 tti n
Za risanje je treba že zgodaj pokazati smisel in talent.
IMA VSAK VRTNAR RAD OPRAVKA Z ROŽAMI?
"Še zmeraj so ocene tiste, ki odločajo o tem, za katero srednjo šolo se učenci odločijo," je dejala psihologinja na OŠ Trbovlje Irena Roglič, "kot kažejo podatki, pa se mnogi odločajo tudi na podlagi trenutno popularnih poklicev, včasih pa prevaga tudi veselje do kakšne dejavnosti." Zatrdila pa je, da zdajšnji učenci ne povprašujejo po poklicih, katerih ne čislajo prijatelji, domači ali okolica, ter da si bolj želijo štiriletnih kot pa triletnih poklicnih programov. Oziroma da vsaj poskusijo na štiriletnih izobraževalnih programih in se magari potlej preusmerijo. "Važne so tudi delovne, učne navade,” je dejala Rogličeva, "pokazatelj dejavnosti pa je tudi uspeh." Kljub temu, da petnajstletniku izbira poklica dela težava, pa k dobri odločitvi lahko pripomorejo tudi učitelji, ki marsikdaj ne prezrejo, v katerih stvareh je učenec boljši in tudi bolj zagnan. Sicer pa, kot je omenila Rogličeva, so vseskozi možnosti šolanja in izobraževanja, če se kdo pozneje zažene v uk in delo. In potemtakem bi sleherni vrtnar, če že ne prej, pa mogoče z delom dobil veselje za rože.
KAJ BI DAL, ZA POKLIC VEDER IN LAHAK!
Včasih se zdi, da s poklicnimi odločitvami preveč hitijo ah pa zadovoljstvo vidijo le v poklicu, ki jim ni najbolj pisan na kožo. Poklic pilota gotovo ne velja za nekoga, ki se boji višine, in tudi za ekonomista se je treba še malce spoznati na matematiko. Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje pa izobražujejo za poklice, bolj praktične in tehnične sorte in imajo možnost tudi nadaljevanja študija. Kot pravi ravnateljica Marjetka Bizjak, se dijaki v dveinpolletnem izobraževanju lahko usposobijo za poklic obdelovalca kovin, v triletnem oziroma poklicnem izobraževanju pa je na voljo več programov in sicer v programu strojništvo za poklice oblikovalca kovin: strugar, rezalec, brusilec in orodjar. Ter za poklice preoblikovalca in spajalca kovin: konstrukcijski ključavničar, varilec, klepar, avtoklepar in avtomehanik.
V programu elektrikarjev pa v triletnem izobraževanju pridobijo poklic elektrikar-elektronik. Lahko pa dokončajo tudi srednje-tehniški program za poklica strojni tehnik ali elektrotehnik-elektronik. Ob zaključku šolanja na poklicnih in tehničnih smereh opravljajo zaključni izpit, v izobraževalnih programih gimnazij pa opravljajo maturo. Marjetka Bizjak je povedala, da pouk poteka v dveh stavbah. Dijaki tehniških programov in gimnazijci imajo pouk v novi zgradbi v Trbovljah, dijaki Poklicne šole pa večinoma na Novem domu v Trbovljah, kjer so tudi strojniške in elektro delavnice, v katerih poteka praktični pouk za celo šolo. V višjih letnikih imajo nekateri dijaki praktični pouk tudi v podjetjih. Ker dijaki dosegajo lepe rezultate na tekmovanjih, se zdi, da v dejavnosti najdejo zadosti vedrine in tudi interes.
KAJ SO IZBRALI IN KAJ BI MORALI IZBRATI
"Šel bi na ekonomsko šolo, a nisem izpolnjeval pogojev," je dejal eden od dijakov, nekdo drug pa je povedal, da si je vseskozi želel postati prodajalec in da bo skušal imeti tudi lastno trgovino. "Če si zadovoljen s službo, da imaš rad svoje delo, je to največ," pa je dejala Sabina. Ravnateljica Gimnazije in srednje ekonomske šole Trbovlje Darka Lipičnik pa pravi, da je petnajstletnik še premlad, da bi se z gotovostjo odločil za svoj bodoči poklic. "Razen nekateri," je še dodala, "ki zelo kmalu začutijo, kaj jim dobro gre." Povedala je, da v gimnazijskem programu dijaki in
dijakinje ne pridobijo nobenega poklica, toda če je kdo mnenja, da je narobe izbral ah če je neuspešen, so možne tudi preusmeritve. V programu ekonomske smeri pa pridobijo poklic ekonomskega tehnika, z možnostjo nadaljnjega izobraževanja. "Če je dijak uspešen," pravi Darka Lipičnik, "bo vztrajal naprej, toda brez pomena je dijaku vsiljevati program, v katerem ni uspešen." Dobra poklicna odločitev je potemtakem zmes
zanimanja, sposobnosti ter malce tudi vzpodbude domačih ah tudi učiteljev.
DRUŽBOSLOVCEV ŠE PREVEČ, ZA NARAVOSLOVJE JIH NE MIKA?
Tudi ravnatelj Gimnazije Lilija Vinko Logaj je povedal, da dijaki in dijakinje ponavadi rečejo, da so si z gimnazijo pustih še štiri leta možnosti, da se dokončno odločijo in torej želijo šolanje nadaljevati na fakulteti. "Druga stvar je pa to," je
dejal, "da mora imeti človek že v sebi neko afiniteto do določenega poklica." Ter da bolj kot znajo že v šoli poskrbeti za dobre medsebojne stike in zadovoljivo vzdušje, več verjetnosti je, da tudi v službi s tem ne bodo imeli težav. Kar pa zadeva poklice, ki so bolj ah ki so manj "klasični", več ah manj pomeni daljše obdobje, ki ga zaznamuje popularnost zgolj določenih poklicev. Tako so se dijaki v zadnjih nekaj letih povečini odločali predvsem za študij družboslovnih smeri in nekako zanemarjali oziroma niso pokazali pretiranega zanimanja za vpisovanje na naravoslovne fakultete. Mogoče se zategadelj tovrstni poklici zdijo manj "klasični", čeravno se jim mogoče zgolj zdijo nekako manj obetavni. Ali kot je še dejal Vinko Logaj: "Morda sta fizika in kemija manj ekstremna poklica, dejansko pa je izbira poklica dostikrat povezana tudi s potrebami. Vendar se dijaki v 3. letniku že precej zanimajo, sprašujejo, preverjajo svoje želje glede poklica'ali nadaljnjega študija. Sicer pa ima vsak poklic svoj čar.
kot tudi svojo lepo in slabo stran." Z malce ambicioznosti ter usklajevanja želja in spretnosti je torej možno kar z veliko žlico zajeti tudi tako imenovano poklicno odločitev. Čeprav pravijo, da se vse življenje učimo in da se za malo truda še nikoli ni dobilo veliko. Trgovci bi za nakup tovrstnih sanj v smislu, ko bom velik, bom... gotovo zaračunali tudi delovno vnemo in učinkovitost.
Besedilo in slike: Petro Radovič
Ali poznate poklic glasbenega pedagoga?
30. LISTOPADA 2000
p. rr
<5^ Domišljija za poklicno rabo
Ste kdaj sanjali, da ste za drag denar kupili prekrasno blago v trgovini, potlej pa drveč pozvonili pri nekom, za katerega ste menili, da je krojač? No, nič takega, kajne? Vendar ko ste obleko dobili sešito, ste ugotovili, da bi jo še soseda naredila boljše, čeprav šiva le za hobi. Takšne sanje niso prijetne, še vseeno pa je boljše, da so to le sanje, saj bi sicer slednje izzvalo vsaj kakšen prepirček, če že ne "orkamalorabentenje". Seveda bi kakšen čas jadikovali za krasnim umetelnim vzorcem, ki ga ne bi prezrl niti vaš dragi, čeravno še opazi ne vaših oblek, četudi so nove. Toda kolikokrat se zgodi, da stopite v trgovino, pa prodajalka že z osornim pogledom pove, da ste naredili napako. Saj ne, da je kaj narobe, ampak takorekoč ni razpoložena za delo v trgovini. Pomislite, da je morda nezadovoljna, ker jo je prevaral mož, ali ker ima slabo plačo, ter pripomnite, da bo že jutri bolje. Vseeno pa verjetno sleherni pričakuje, da mu bo ravno krojač svetoval, kakšen kroj naj izbere, ali da bo trgovec presrečen, če bo lahko stranko navdušil za kak izdelek. Poleg priučene veščine, namreč vsakega razvedri še malce 'smisla', če že ne kar talenta, ki ga nekdo kaže za dejavnost, katero opravlja. Resda je značilno, da si mogoče osmošolci povečini želijo postati piloti, astronavti, manekeni ali manekenke, tudi zvezdniki bi bili, če je le mogoče. S službo pa prevagajo bodisi finančne zahteve, večina se jih ozira kar za ponudbo in pri poklicni odločitvi ne komplicirajo kaj dosti. In kakšen je sanjski poklic? Enim je važnejši kolektiv, kjer delajo, ali tudi veliko denarja, drugi bi vse storili, da bi lahko delali z otroki, nekaterim pa je prava muka delati z ljudmi, kajpak pa mnogi trdijo, da je tudi v menedžerstvu prihodnost. Toda saj bi še presenečenja izgubila svoj čar, če ne bi tudi kdo, ki načelno niti s čopičem ne zna ravnati, ob kakšnem slavju presenetil s sliko, ki jo je ustvaril, ali magari s pesmico, ki je popisala papir. In morda komu do božiča še potica porata, čeprav se mu o kuhi in peki ne sanja dosti.
Besedilo in slike: Petra Radovič
Glorija Kališnik, maserka, iz Hrastnika:
"Sanjski poklic je takšen, da zaslužiš veliko denarja in ti za to ni treba veliko delati. Vsakdo sanja o službi, ki bi mu omogočila, da bi lahko lagodno živel in si privoščil, kar si želi. Če imaš sanje, jih skušaš uresničiti, če se le da, in poskušaš doseči tisto, kar si zastaviš, vendar se s tem nikakor ne obremenjujem."
Slavko Kovač, upokojenec, iz
Hrastnika:
"Če sem kdaj sanjaril o kakšnem poklicu? Delal sem kot rudar, čeprav sem se izučil za mizarja. Sanjari pa vsakdo bolj
o tem, da bi imel čimveč denarja, ki bi ga na lahek način zaslužil."
Hedvika Šmuc, učiteljica, z Dola pri Hrastniku: "Zmeraj mi je bil všeč poklic turističnega vodiča, ker lahko potuješ po svetu in si ogleduješ
znamenitosti. Rada potujem, toda takrat, ko se odločaš o poklicu, še niti ne sanjaš, kaj bi rad delal."

Amir Jesikovič, učenec, z Dola pri Hrastniku: "Rajši kot zvezdnik, bi bil športnik, da bi igral nogomet. Bolj kot to, da se dogajajo fajn stvari, me navdušijo zmeraj nove tekme."
Tina Grobljar, dijakinja, iz Trbovelj:
"Astronavt je sanjski poklic, ker odkrivaš nova vesolja.
Dobro bi bilo, če bi lahko vsakdo že vse znal in ne bi bilo treba hoditi
v šolo ter bi imel službo, kjer bi zaslužil ogromno denarja."
Dalib Škrinar, dijak, iz Trbovelj: "Ker sem bolj len, bi me zanimalo donosno in atraktivno delo, kjer uspeš na lahek način. Sanjski poklic je zame tudi tak, kjer se lahko veliko pogovarjaš, kot je recimo poklic pravnika."
Darjo Simičič, dijak, iz Kotredeža:
"Bolj realen sem in bi rad čimprej dobil službo, si ustvaril družino in imel veliko denarja.
Mogoče je bolj sanjsko to, da
bi imel toliko denarja, da bi se lahko oblačil po najnovejši modi in si privoščil super zabave."
nTfiTin;! 3 hrt na
30. LISTOPADA 2000
Petra Lipec
TISTI, KI SPREJME KONKUREHCO, JE TISTI, KI SE NIMA NIČESAR BATI.
Konkurenca zagotavlja napredek in izboljšave. Je konkurenca tudi egoistični poriv, da bomo boljši ali da ne bo mogel biti nihče tako dober kot mi? Da ni konkurenca le drug izraz za strah? Strah, da nismo dovolj dobri, da bo kdo boljši od nas? Da ga bodo imeli rajši? Zakaj bi se konkurenca razumela in razlagala le kot pozitivna sila, kot motiv, kot združevalna sila, spodbujevalec?
V času, ko odraščam, včasih hitreje, včasih počasneje, odvisno tudi od okoliščin, vendar pa v vsakem primeru vztrajno in vedno, se mi vse bolj zdi, da je konkurenca razumljena kot nekaj, kar preprečuje in ruši. Vse bolj se mi zdi, da je konkurenca le drug izraz za strah in da so konkurenti Usti, ki se jih bojimo. Bojimo se, da bodo boljši (kar sploh ni nujno). Bojimo se, da bodo odkrili vse naše napake in porušili vse tisto, kar smo gradili. Kjerkoli. Naj si bo v službi, v medsocialnih odnosih, šoli, na fakulteti. Vse bolj dvomim, da srno sposobni prisluhniti in sprejeti konkurente kot tiste, ki nam bodo povedali kaj novega in se stvari lotili s svojega Zornega kota in doprinesli kaj novega. Ne, tega, mislim, da nismo sposobni. Vse preveč se oklepamo starega, pa naj si bodi dobro ali slabo. Samo, da je. Vsaj nekaj je. Z novim pridejo spremembe. Ne, sprememb si pa vendar ne želimo. In zakaj bi sploh hoteli razumeti konkurente kot nekaj dobrega? Raje se zapiramo globoko vase in varno pred svetom. Varno pred spremembami. Nam je tako lepo? Dvomim. Vendar je težko zbrati pogum in se soočiti z novim. Pa naj bo še tako dobro. In ker nas je tako strah, sploh ne poslušamo. Oziroma sploh nočemo slišati. Zakaj? Če nam je pa tako ali tako že dobro! Oziroma ni nam dobro, vendar je strah pred novim in pred tveganjem, da bi nam bilo lahko še slabše, prevelik. In zato bomo naje ostali pred zaprtimi vrati! In tvegali. Naj nam bo raje slabo, da nam slučajno ne bo slabše. Če pa bi lahko bilo boljše... Pa pač ne bo! Saj v Zasavju smo vsi itak vedno bili navajeni, da ni najboljše. Če nismo nikoli tvegali in nam je bilo vedno vse dobro - to je druga stvar. Važno, da je vse Po starem. Da ni konkurence. Vsaj ne takšne, ki bi nam lahko konkurirale. Vsaj ne tiste, ki kaj ve in ki kaj zna. Takšne ne rabimo. Takšna lahko, bog ne daj, kaj poboljša. Spremeni. Potem bomo mogoče morali celo kaj narediti drugače. Se česa novega naučiti. Tega pa ne rabimo. Sploh ne. Nam je tako dobro. Čeprav ni najboljše in bi lahko bilo boljše. Vendar je tako vseeno boljše, kot da bi se kaj spremenilo. Ne, mi se ne damo in mi smo na to ponosni.
Vendar pa je vsaka konkurenca dobra. Vsaka nosi neko kvaliteto. In od vsakega konkurenta se lahko nekaj naučimo. Vedno. Vsak nosi nekaj dobrega. Ne le konkurent. Človek. Vsak. Pa naj je na prvi pogled še tako slab. In vsaka konkurenca nosi neke spremembe. In spremembe so vedno dobre. Ene zato, ker so enostavno boljše. In druge zato, da vidimo, da je bilo prej boljše. In če ne poizkusimo, ne moremo nikoli vedeti, ali bi bilo lahko boljše ali ne. In če ne vemo, dragi bralci, cenjene bralke, ne bomo 'nogli nikoli živeti boljše. In nikoli ne bomo vedeli, da je lahko tudi boljše. Pogum je odpreti oči. In samo pogumni si širijo obzorje. Samo pogumni vidijo tudi čez Kum ali dlje od trboveljskega in zagorskega mostu. In Pogumni vedo, da konkurent ni nujno nekaj slabega in ni tisti, ki bo rušil vse mostove in si postavljal svoje spomenike. Pogumni vedo, da spremembe spreminjajo svet in da priložnost pokaže rezultate. Soditi brez dokazov je težko. Zato ne bodite takšni sodniki. Sodite namreč v lastno škodo.
Boštjan Grošelj
POKLIC ALI RUTINA?
Vsako delo še ni poklic. Vsaka zaposlitev še ni poklic. Delo in zaposlitev lahko postaneta rutinski opravili, namenjeni preživljanju sebe in družine. Če nekaj počnemo Zgolj zaradi zaslužka, se omejimo te na ta cilj, s tem pa zavržemo globlji pomen poklica, čeprav se želja po uresničitvi celostne poklicne vizije včasih še pojavi. Celostna poklicna vizija namreč ne vključuje samo denarne plati, ampak je usmerjena tudi k resnični sreči.
Denar je res nujen, vendar sam po sebi ne prinaša sreče. Kaj pomaga človeku, ki v pehanju za zaslužkom uničuje svoje zdravje? Kaj pomaga človeku, ki v vrtincu zaslužkarske mrzlice pozabi na življenje in se odtuji od sebe in svojih bližnjih? Nič, ker je tudi pri delu treba upoštevati pravo mero. Delo, za katerega se čutimo poklicani, nas bo uresničevalo, z njim bomo lahko izražali svoje talente in ustvarjalnost. Pri takem delu je potrebni zaslužek samo logična posledica, saj je delo, ki ga opravljamo z veseljem in navdušenjem, že vnaprej zaznamovano za uspeh.
Prav delo, ki nas izpolnjuje in žene naprej, je poklic v izvirnem pomenu besede. Če opravljamo enolično delo, pri katerem se dolgočasimo, delo postane rutina. Utirimo se v privajeno delovanje za zaslužek, izgubimo otroško radovednost in življenje beži mimo nas kot slike na filmskem platnu. Nekoč je veljalo, da delo naredi človeka. Če to drži, potem še veliko bolj drži trditev, da človek naredi delo. Morda se sliši čudno, a dejstvo je, da človek zaznamuje delo. Ne obstaja delo samo po sebi - pomen mu vdihne šele človek.
Kaj to pomeni? Vzemimo preprosta primera iz vsakdanjika; prvi se nanaša na fizično, drugi pa na umsko delo. Prvi primer: delavca kopljeta jarek. Prvi se nenehno pritožuje nad vročim vremenom, preklinja trdo kamenje in šefa. Delo se mu zdi nemogoče težko in odveč, vendar vztraja, saj mu prinaša plačo. Plačo prinaša tudi drugemu delavcu, a ta pristopa k delu sproščeno in radovedno. Veseli se ga kljub težkim razmeram, saj ga ne motijo. Kvečjemu mu pomagajo, da se v njih telesno okrepi, izkušnja pa jekleni tudi njegovega duha. S takšnim pristopom se lažje sooča z življenjskimi preizkušnjami, ki so zanj izzivi. Isto delo torej, a dva povsem nasprotna pristopa. Tudi delo, ki je na prvi pogled rutinsko, lahko torej osrečuje, če ga človek doživlja kot poklic.
Drugi primer: poučevanje v šoli. Prvi učitelj stresa jezo na učence, ker ima družinske težave, ni se pripravljen vživeti v učenčevo dojemanje snovi, podcenjuje zmožnosti učencev in zato ima njegov razred slabši uspeh, kot je pričakoval. Koga krivi za neuspeh? Učence, jasno, čeprav je zanj s svojim pristopom 'poskrbel' sam. To ga vodi v novo jezo in nezadovoljstvo, s tem pa v začarani krog neuspešnega poučevanja. Če vztraja, vztraja samo zaradi plače. Drugi učitelj ravna drugače. Prepričan je, da se v vsakem učencu skriva zaklad številnih zmožnosti, zato jim skuša pomagati, da jih čimbolj razvijejo. Pozorno jih posluša, zato se zna vživeti v njihovo dojemanje snovi. Zaveda se pomembne vzgojne vloge učitelja, zato svoje delo opravlja predano. Posledica zavesti o poklicanosti pa je tudi uspešnost njegovega razreda.
Oba primera nazorno kažeta, kaj je zgolj rutinski, površni pristop k delu, kaj pa delovanje iz občutka poklicanosti. Jasno je, da samo uresničevanje globljega pomena poklica prispeva k boljšemu svetu. Prizadevanje za boljši, prijaznejši jutri pa je tisto, k čemur smo poklicani vsi, ne glede na osebno poklicno usmeritev.
Dušan Jesenšek:
Neizmerljivo mnogo misli vsak dan spreleti človekove možgane. Mnoge od njih se nikoli več ne vrnejo, mnoge ostanejo, zgodi pa se, da se ena sama vztrajno vrača. Dušanu Jesenšku seje vračala misel, da bo napisal knjigo. Taka misel je kar malce drzna za navadnega zemljana, če pa poleg tega še ne vidi, potem je to čista avantura. Nekako pred petimi leti je prišla prvič. Odhajala je, se vračala, zorela in dozorela. Izšla je prva Dušanova knjiga z naslovom Moja pot do svetlobe. Danes je Dušan srečen in zadovoljen, ko v rokah drži sad svojega trdega in vztrajnega dela. Napisal je knjigo, ki je ne more videti in je ne more prebrati. Napisal jo je sam, za vse tiste, ki vidijo, pa ne vidijo, da bi spregledali. On sam ima samo še ne odstotek vida in vendar je spregledal in njegova želja je, da pri tem pomaga tudi drugim.
Samo želja, da bi pisali knjigo, še ni napisana knjiga...
Bil sem na obisku pri prijatelju čebelarju Tonetu Fabjanu v Seči na Kočevskem. Želel sem si izpolniti željo, ki sem jo že dalj časa nosil v sebi, namreč sesti v čebelnjak in se prepustiti...Čudovito je bilo! V trenutku, ko sem stopil iz čebelnjaka, sem bil prepričan, da bom naredil vse, da bo nastala knjiga. Vedel sem, da bom naredil tipkopis od začetka do konca, da ga bom nekomu pokazal, takrat sem že vedel komu, in če bo stvar zanimiva zanj in za širši krog ljudi, bo nastala knjiga. Natančno in jasno sem imel začrtano vsebino knjige in naslove poglavij... Takrat pa je v moje misli prišlo sporočilo, da moram najprej zaključiti eno stvar in potem šele začeti drugo. Tista prva stvar je bil zaključni izpit na ekonomski šoli. Dolg iz najstniških let, ki je ves čas visel nad mano. Kar nekaj mesecev sem moral čakati na razpis. Negotovost je bila velika. Na izpit sem se moral dobro pripraviti in znanje obnavljati. Mnogo časa je preteklo od mojih srednješolskih let...V trenutku, ko sem izvedel, kdaj bodo izpiti, pa sem
šel že povprašat, koliko strani mora imeti knjiga. Takoj po nadvse uspešno opravljenih izpitih, sem začel pisati.
Kako pa je to izglodalo, glede na to, da ne vidite?
Ves čas sem bil prepričan, da mojo življenjsko zgodbo ne bo težko napisati. "Najprej bom pripovedovanje posnel na trak, potem pa natipkal na pisalni stroj," sem si mislil. Ko sem se zares spravil na delo, sem ugotovil, kako sem udaril mimo. Poleg vseh tehničnih težav, ko ne vidiš, kaj je na listu, ko moraš gledati na besede, na vrstni red, vejice, pike, kje si končal...Vse sem moral imeti v glavi, celotno sliko. Seveda sem jo na trenutke tudi izgubil, ker mi je prišla na misel odlična ideja, ki pa jo je bilo treba še izoblikovati. To se je dogajalo v glavi. Najprej bolj na široko, potem malo ožje pa še malo in na koncu sem že točno vedel, kaj in kako bom napisal. Takrat pa seje zgodilo. Pozabil sem, kje sem ostal, oziroma končal. In potem sta bili dve možnosti: ali da se spomnim, kje sem ostal ali pa, da vse začenem znova...in listje običajno romal v
peč - pa ne enkrat. Moram reči, da sem pisal z veseljem. To mi je bil nekakšen izziv. Bilo pa je včasih tako naporno, da sem se resnično spraševal, ali bom zmogel, ali bom imel toliko moči, da bom dejansko celo stvar pripeljal od začetka do konca. Ves čas pa sem nekako čutil, ne vem od kje, ne vem zakaj, kateri angel mi je to prišepnil, ali kakorkoli naj temu rečem, čutil sem, da moram začeto delo končati. Ko bo knjiga zunaj, bo delo opravljeno, sem si mislil.
Knjiga je "zunaj", torej ste prišli do cilja?
V tem smislu, da. Natisnjenih je petsto izvodov, ki čakajo bralce. Zdaj sem pa izvedel, da se pravo delo šele začne s predstavitvami knjige. Ampak tisto, "ta glavno", da izdelek lahko primem v roke, je pa za mano. Bom zmogel, ne bom zmogel? Poleg vseh tistih bolečin v križu, krčev v nogah, ko sem marsikdaj celo noč sedel na klopi in pisal in vse meje bolelo, pa sem se spomnil, da sem šele na strani trideset, kje je še stopetdeset, ko sem se spraševal, kako bom to izpeljal in potem, ko se vse ustavi na nekem delu, na nekem
poglavju,...vse to je zdaj spomin. Naj večja težava, s katero sem se srečal, je bilo to, da sem mislil, da sem na kasete posnel dovolj gradiva. Ko sem začel pisati, sem zelo hitro ugotovil, da imam pripovedi komaj za osemdeset strani, kar je pomenilo malce več kot polovico knjige. Če bi ponovno snemal pripovedovanje od začetka, mi lahko verjamete, da knjige danes še ne bi bilo. Zato sem vse potem počel sproti.
Kako dolgo?
Snemanje in pisanje je trajalo dobro leto. To je bilo hitro za moje pojme. Lahko bi trajalo precej dlje, če ne bi, moram priznati, kdaj pa kdaj tudi pretiraval in pisal po celo noč, namesto, da bi šel spat. Nekje na polovici prvega tipkopisa, ki sem ga zaključil v dobrih štirih mesecih, se mi je zgodilo, da sem imel izjemno ploden teden. Tri ali štiri cele noči sem delal, potem pa nenadoma nič, tema, mrk. Par dni sploh nisem vstal iz postelje. To je bilo opozorilo, da moram tempo upočasniti.
Ko dosežemo cilj, se rado zgodi, da nastane nenadoma neka nerazložljiva praznina, ko mine navdušenje nad uspehom...
Mislim, da se mi ni imelo časa tokrat to dogoditi, ker je v zvezi s knjigo še toliko stvari, dajih komaj dohajam. Moram pa reči, da sem to, sicer za kratek čas, doživel po zaključnem izpitu. Na moje presenečenje, za kak dan ali dva se mi je to dogodilo, ko je po tolikih letih breme padlo z mene. Najprej sem bil pol metra nad tlemi, ko sem dobil podatke, da sem bil izjemno uspešen. Bolj, kot sem pričakoval. Čez kakšen dan pa je zares prišla
L7l t» Ti Tl?,] 11

neka praznina, ki je sicer hitro izginila, ker jo je zapolnila misel na knjigo. Najprej sem imel po izpitu namen nekaj časa počivati, ampak pred očmi so se mi začele kazati črke. To je prav poseben občutek. Včasih se mi pokaže kak obraz, kakšne podobe, slike...ampak v času, ko seje pojavila praznina, so se začele kazati črke. Nič razločnega, kar bi se dalo prebrati, le nekakšne vrstice nekega besedila. To je bil zame znak, da so vsi dvomi odveč in da moram napisati, kar sem se namenil. Po izidu knjige ni bilo te praznine, vsaj do tega trenutka ne. Upam, daje tudi v prihodnje ne bo, ker se stvari tako hitro dogajajo in srečujem tako zanimive ljudi na predstavitvah, po telefonu, na televiziji...To so enkratna doživetja, ki me tako bogatijo, da ni prostora za praznino. Enostavno čutim, da stvari tečejo, da moram s tokom naprej in slej ko prej se bo pokazalo, katera je moja naslednja naloga v življenju.
Ob vsem tem dogajanju zagotovo niste osamljeni. Kaj pa včasih? Občutek osamljenosti verjetno poznate?
Zdaj tega občutka ni več. Lahko da še pride kdaj, v kakšnem trenutku, ko se vprašam, če ni že čas za kakšno ljubezen in partnerko, v trenutku, ko zahrepenim po človeku poleg sebe, po njegovi toplini in bližini, da bi nekoga imel...Ne, ne morem reči, daje to osamljenost. Ne čutim osamljenosti, ker se počutim povezanega z naravo, s stvarstvom, z višjimi energijami in marsikaj se mi dogaja, kar mi zelo pomaga. Včasih pa le še pride kakšna misel, kije čisto človeška. Takrat se nočem pretvarjati in bežati pred njo. Ko pride, jo enostavno sprejmem in vzamem stvar takšno, kot v tistem trenutku je in pričakujem, da bo čas pokazal svoje...
Tudi veter je lahko dober Prijatelj, mar ne?
Tudi! Zelo rad imam veter, ker mi vzbuja prav posebne občutke in
pogosto odpodi mračne misli. Uživam tudi v krajših in daljših sprehodih, na katerih se ne zgodi nič posebnega. Včasih slišim le ptičje petje, včasih doživim kakšne pripetljaje z živalmi, spet drugič pa koga srečam, ki kaj zanimivega pove. To so sprehodi, ki me tako napolnijo z energijo, da občutki malodušja enostavno izginejo.
S tem sva se že dotaknila vaše velike ljubezni do narave.
Ta me že od malega zelo privlači. Verjetno bi seji že prej bolj odprl in približal, vendar so bili strahovi tisti, ki so mi to preprečevali in me
Dušan Jesenšek na literarnem večeru v litijski knjižnici (slika M.Š.)
odvračali. V veliko veselje mi je bilo, če sem šel v naravo, ne glede na težave z vidom, vendar je bil vselej prisoten strah pred psi in čebelami. Zaradi tega si dolga leta nisem upal na kakšen daljši sprehod. V moji glavi se je naslikala "ena mrcina" in mene je bilo strah. Kako sem opravil s temi strahovi, sem opisal v knjigi. Zdaj izredno uživam v naravi.
Kaj pravite na misel, da: "Bog naloži breme tistemu, za katerega ve, da bo zmogel."
O teh rečeh velikokrat razmišljam. Vsakdo se v življenju sreča s preizkušnjami. Jih bo zmogel, jih premagal, se z njimi spopadel...? Na nek način se s to mislijo strinjam. Pravim pa, da smo ljudje tako različni in da se včasih
pojavijo tako različne situacije, da je po mojem za vsakega izmed nas rešitev in prava pot to, da delamo na sebi. Se pravi, da skušamo biti v ravnovesju s seboj in z okolico, da skušamo sebe čim bolj spoznati, spoštovati druge, začutiti ljubezen do vsega živega, imeti pozitiven odnos do vsega.
Lahko breme kdaj postane tudi užitek?
No, ne bi rekel, da postane užitek. Lahko pa postane izziv. Človek namesto strahu in prepadenosti, ki se v prvem trenutku vedno pojavi, ko pride do težav v odnosih, bolečin ali česarkoli, lahko pride do ugotoviteve, da ima vsak dogodek nek namen. Če začutiš izziv, daje problem postavljen pred te zato, da se na pravi način spopadeš z njim in začneš iskati rešitev, postaneš radoveden in se pojavi tista vztrajnost, volja in iskanje raznih načinov, kako bi se izkopal, potem se pot odpre in vse je bistveno lažje. Tako postane problem učna snov, ki nam je za nekaj koristna in potrebna. Vendar pa je treba tukaj reči, da kadar ni kakšnih posebnih problemov, je prijetno o teh rečeh govoriti, se pogovarjati, kadar pa si v problemu in iščeš pot iz njega in še ne veš, če boš sploh zmogel, je vse veliko težje. Takrat odkrit pogovor z osebo, ki ji zaupaš, lahko ogromno pomeni. Vse to vem iz lastnih izkušenj.
Za vse to je potreben čas, ki pa včasih prehitro mineva, včasih se pa nikamor ne premakne. Kakšen je vaš odnos do časa?
Ja, čas je ena taka zanimiva reč. Velikokrat ugotavljam, da se vedno, ko nekaj čakam, grozno vleče, ko se mudi, pa beži. Nekako sem se naučil v tem obdobju, da skušam poslušati notranji glas in ko se mi najbolj mudi, se avtomatsko ustavim in rečem:"Zdaj pa dovolj! Bolj počasi!" To meje že marsikdaj rešilo na mojih poteh z avtobusi in vlaki, saj se takrat, ko se mudi, zgodi največ nesreč in
neprijetnosti.
S kakšnim namenom ste pisali knjigo?
V svoji knjigi sem skušal^ posredovati ljudem dober namen in z dobro energijo, kije vložena vanjo, pomagati. Če vsaj malo tega začutijo, naj se zamislijo... Marsikaj podobnega v svojem življenju lahko najdejo.
Kako pa naprej?
Zelo me veseli delo z ljudmi v težavah, ki jim sami niso kos. Konkretno me privlači problem alkoholizma. Kakšnih določenih korakov v tej smeri še nisem naredil, saj me v tem trenutku zaposlujejo predstavitve knjige. S tem, ko je knjiga napisana in izdana, delo še zdaleč ni končano. Treba jo je predstaviti bralcem, približati in ponuditi ljudem na različne načine, saj smo tudi ljudje različni. Na teh poteh bom mogoče srečal človeka, ki mi bo pokazal pravo smer za nadaljnjo pot.
Do sedaj vas je življenje kar precej preizkušalo.
Življenje meje učilo in naučilo, da mora človek najprej sprejeti sebe in svoje življenje. Danes ne skrivam več, tako kot šem mnogo let, da ne vidim, danes sem pripravljen o tem pripovedovati in odgovoriti na kakršno koli vprašanje v zvezi s tem. Tako lahko pomagam drugim, da bodo lažje premagovali svoje težave. Sprej*l sem sebe in svoje življenje in pred menoj so še mnogi izzivi...
Dušan Jesenšek je zelo prijeten sogovornik, marsikaj zanimivega je še povedal, predvsem pa mi bo ostal v spominu topel stisk njegove roke. Za vse to pa ni treba imeti oči, ampak široko in toplo srce. On gleda s srcem, prav kakor uči Mali Princ.
Knjigo Dušana Jesenška MOJA POT DO SVETLOBE lahko
naročite pri avtorju po telefonu 035628519.
Marta Hrušovar
Novosti v Avtohiši Malgaj
/ ' O Obveščamo Vas, da so po novem vrata SERVISA in PRODAJE NADOMESTNIH DELOV odprta: ponedeljek in petek od 7.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 13.00 ure tel.SERVIS 03/56 33 120
tel.PRODAJA NADOMESTNIH DELOV 03/56 33 125
Zvozimo to zimo! Do 12% popusta ob nakupu 4 zimskih pnevmatik!
RENAULT
Servis in prodaja
SlFkffiP
*'■ k) Potrebujete varen, zanesljiv, varčen in udoben prevoz? Želite varčevati? Veseli nas, da Vam lahko ^	v mesecu decembru ponudimo super ugodne cene za vozila RENAULT.
Novi TVVINGO že od 1.572.000 SIT
CLIO že od 1.630.000 SIT, CLIO KOMPAS pa že za neverjetnih 1.669.000 SIT
MEGANE - za omejeno količino vozil iz zaloge popust 300.000 SIT ali kredit z obrestno mero TOM+0% SCENIC + PRIHRANEK + GRATIS UTA PLATIŠČA +
RADIOKASETOFON SONY Z ZVOČNIKI = SCENIC CONCORDE že od 3.089.000 SIT LAGUNA CONCORDE že od 3.580.000 SIT P odjetniki, zahtevajte POSEBNO PONUDBO za SCENIC BUSINESS in LAGUNO BUSINESS
či Želite več informacij?Obiščite nas ali pokličite naše prodajalce: 03/56 33 110 g.Viljem Medvešek 03/56 33 111 g Janez Pikelj 03/56 33 112 g.Dejan Štruc
da Vam predstavijo ponudbo, ki VAM najbolj ustreza.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 03 5671 427, tel./fax. 03 5671 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 01 8983 158
-	laminati
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2,3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev -šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina ^«ISi2^»lv Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah T do 13“
^ A-S DOMŽALE
oni >/\ " m	' ■ ii
Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 _________la* 01/562 37-05__
TOURING
GL 1500 SE Gold VVing ST 1100 Pan European
ŠPORT- touring
CBR 1100 XX Super Blackbird CB 1100 SF (X-11)
VFR 800 F1
CB 600 F Hornet
CB 600 S Hornet (poloklep)
ŠPORT
VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 F NSR125R
CHOOPER
GL 1500 C Valkyrie VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv
ENDURO
XL 1000 VVaradero XRV 750 V AfricaTvvin XL 600 V Translap XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R
CROSS
CR 250 R CR 125 R CR 80 RD
SKUTER
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA
	
moč (kW/KM)	MFC
74/100	3.689.000
74/100	2.655.000
121/164	2.489.000
103/140	2.289.000
81/110	2.412.000
71/97	1.634.000
71/97	1.719.000
100/136	2.749.000
81/110	2.137.000
112/152	2.366.000
81/110	1.889.000
11/15	869.000
74/100	2.724.000
64/87	1.928.000
32/44	1.719.000
32/44	1.622.000
29/39	1.510.000
11/15	1.078.000
70/95	2.251.000
44/60	1.899.000
41/55	1.400.000
45/61	1.581.000
32/44	1.114.000
17/23	1.211.000
8/11	959.000
43/58	1.199.000
30/41	1.183.000
20/27	759.000
4/5.5	444.000
4/5.5	444.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 10.1.2000.
tl a atvialvTi
30. LISTOPADA 2000
RADIO GEOSS ZE TRI LETA MED NAMI!
Tri leta pravzaprav ni nikakršna doba; otrok še poštenega sprehoda ne zmore pri teh letih! Pa vendar -za radio Geoss lahko rečemo, daje v tem času vsaj dodobra shodil, če ne že poletel na frekvenci 89,9 MHz. Tega seveda ne bi bilo brez
Da so dobre volje, vedo dobro poslušalci radia Geoss, spoznali pa smo tudi mi, ko smo jih obiskali. Resnično so krasen kolektiv in vsi do zadnjega uživajo v svojem delu.
Tanjo Korimšek poznajo poslušalci predvsem po oddaji "Pod
Geossovim kozolcem", ki jo skupaj s Petrom Pircem oblikujeta in v eter spuščata ob nedeljah. Sicer pa je študentka četrtega letnika visoke poslovne šole na ER
Heleno Lovše poznamo še kot POP TV-jevko. sedaj pa je dva
meseca na radiu redno zaposlena in soji poleg vodenja oddaj zaupali še vlogo programske direktorice. Razumljivo, da smo jo vprašali, kako, da je zamenjala najatraktivnejši medij (vsaj v Zasavju je do nedavnega tako
Tanja
mladih, poleta polnih sodelavcev,
naj bo to voditeljic, voditeljev
*
programa ali pa tehnikov.
Tokrat predstavljamo vaše kramljalce v sliki, v besedi jih tako že dobro poznate. Pozabili nismo na tehnike, ravno tako pomembnega člena v produkciji, pa tudi ne na "sivo eminenco" vodstva radia Jožeta Mahkovca in komercialna sodelavca Mišo Alešovec in Bojana Učakarja.
Geossovci pravijo, da so se njihova dobra volja, trud in vztrajnost po treh letih le obrnili v plus.
Helena
Boštjan
Tadeja
veljalo) za radio. Pravi, daje sicer sodelavka radia skoraj od začetka, in da pravzaprav z njim ni nikoli čisto prekinila, naveličala pa seje voditi igrice na televiziji, tako ji predstavlja delo na radiu, naj bo kot voditeljica oddaj ali kot programska direktorica, velik izziv. Vsekakor razmišlja, da bodo kot radio morali slej ko prej na teren, se od tam oglašati in aktualizirati program. Trenutno je to še skoraj nemogoče, ker jih ni dovolj.
Boštjan Poglajen bil ob našem obisku odsoten, so pa dekleta zatrdila, daje "svojevrsten v samo njemu lastnem elegantnem nastopu..."
Tadeja Pregelj je na radiu bolj nova in neznansko uživa v delu, rada ima ekipo, si pa želi v bodočnosti imeti svojo oddajo.
Rok Stopar je že star tehniški maček in skrbi za vso tehniko, naj bo za čisto vzdrževanje ali pa je zraven pri snemanjih, odajanju v živo...
Matej Mitoni ima najkrajši staž na radiu, pa mu vseeno zaupajo vso tehnično plat pri oddajah.
Jože
Miša
Bojan
Besedilo MM, slikal M.Š.
j j r: ,| c- 41.
4
K \' rt
G rrcrrrrr ^ frrrrrf
Listopadna drevesna vrsta, ki zraste v mogočno drevo. Pravi mali ekosistem, saj na hrastu domuje ogromno število živalskih in rastlinskih vrst, ter ga tako uvrščajo med drevesa, ki imajo izredni pomen v naravi. Skoraj vsakdo se je že srečal s tem drevesom, z gotovostjo lahko trdim, da nas spremlja od rojstva do smrti, ko smo kot otroci ustvarjali podobe iz želodov, pa do uporabe v pohištvu, ko nas lepota njegovega lesa, ter vrednost le tega marsikdaj pošteno preseneti. Pri nas raste sedem vrst hrastov in so skoraj vsi listopadni, če pa vas bo pot zanesla v toplejši del Slovenije, takrat boste mogoče naleteli na črniko, hrast, ki ne odvrže listov. Je sredozemska vrsta, ki zraste do 20 metrov in doseže debelino 2 metrov. Listi so enostavni dolgi od 3 do 8 cm.
Vsekakor pa vsakdo dobro pozna dob, kateri je najznačilnejši predstavnik te drevesne vrste. Mogočno drevo, zraste iz majnega želoda, ki so v jesenskem času glavna hrana gozdnim živalim. Ko plodovi popadajo s drevesa, jih kmalu zatem prekrije hrastovo listje, s valovitim robom. Spomladi iz plodov požene množica mladih rastlin, katerih glavna naloga je oblikovanje močne glavne korenine, ki hrastu prinese njegovo dostojanstvenost, saj kot osamelec lahko kljubuje
marsikateremu viharju. Komaj dober meter velika rastlina ima lahko v zemlji že skoraj tri metre globoko korenino. Rastlina sprva raste hitro , potem se rast upočasni. Doseže starost 500 do 1000 let in spada s tiso med drevesa z najvišjo starostjo v Evropi. Rodnost doseže v sestoju po 80. letu, na samem po 50. in kot drevo iz panja po 20. letu. (drevo iz panja pomeni mlado drevo, katero je ponovno pognalo iz predhodno podrtega hrasta).
Les hrastovine ima izredne tehnične lastnosti: je zelo trden, žilav, trajen in ima visoko kurilno vrednost je zelo trd in težak. Uporabljajo ga v gradbeništvu in ladjedelništvu, sodarstvu, mizarstvu, za izdelavo pohištva, rudniških
podpornikov, želežniških pragov, parketa, furnirja, za kurjavo in pridobivanje oglja. Hrasti so eni najpomembnejših virov čreslovin. Prav šiške, bolezenske izrastline, ki nastanejo na listih, popkih ali cvetovih po vbodu žuželk šiškaric, kijih zaradi velike količine čreslovin uporabljajo v strojarstvu in zdravilstvu. Pri uporabi lesa kot podporniki v rudnikih, so hrast cenili, ker so tramovi pred zasutjem rova nenavadno močno pokali, kar je dalo vedeti rudarjem , da morajo zapustiti rov. V hrastovih sodih dozorevajo rum, konjak in whisky, pri čemer pod vplivom čreslovin dobijo prijetno aromo in barvo.
Hrastje tudi zdravilen. Lubje, liste in plodove so uporabljali v zdravilne namerne že od davnine, ter je tako igral pomembno vlogo v religiji, magiji in simboliki.
Ker so hrasti večinoma velika drevesa, so primerni le za parke in večje nasade. Manjše dimenzije dosegajo nekatere severnoameriške vrste. Tako se pri nas uveljavljajo močvirski hrast in rdeči hrast, ki mu v jeseni listi pordečijo. Obstaja pa še cela množica kultivarjev. Kot primer je hrast na sliki, ki bi imel v barvni grafiki popolnoma rumene liste. Za manjše vrove priporočam pokončni hrast, ki ne preseže dimenzije dveh metrov, in raste izredno vertikalno. (Quercus robur 'Fastigiata').
Slika in besedilo: Taškar Sašo
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
-	obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
-	izdelava vodnih objektov
ZDRAVILNE RASTLINE
MORAČNIK ali KONJSKA GRIVA
Pri nas, predvsem ob gorskih potokih, skalah, pašnikih in na mokrem svetu, je zelo razširjena trajnica, ki zraste do 170 cm visoko. Ima pokončno razvejano rdečkasto steblo. Cvete julija in avgusta. V zdravilstvu uporabljamo zel in korenino. Sodi med rastline z veliko grenčin.
Pravijo, da čaj pripravljen iz te zeli pomaga pri notranjih poškodbah, zlasti ob avtomobilskih nesrečah. Priporočljiv je tudi pri motnjah v jetrih, vranici in žolčniku. Je dober diuretik, saj žene na vodo in pospešuje potenje. Uporaben je tudi pri obolenju dihal in pri začetni gripi in nahodu. Dobro je vedeti, da korenina moračnika deluje močnejše kot zel. Sok iz nje preganja gliste, zunanje pa se kot mazilo dobro obnese pri luskavici. Kopeli nam pomagajo poleg luskavice še pri ekcemih, tvorih in lišajih.
PIRNICA
To trajnico poznamo predvsem kot nadležen plevel, ker segajo korenine zelo globoko. Raste po poljih, vrtovih in ob poteh. Steblo je visoko tudi do 80 cm. Cvete od junija do avgusta. V zdravilstvu se uporablja korenika, ki jo izkopavamo marca, aprila, septembra in oktobra. Vsebuje veliko zdravilnih snovi. V marsičem deluje podobno kot njivska preslica. Čaj predvsem dobro čisti kri. Po Ašiču se še bolj obnese mešanica iz pirnice, listov črnega bezga, bršljanaste grenkulji-ce in velike koprive. Sok iz svežih korenin je učinkovit pri boleznih, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja rudnin in vitaminov. Torej pri boleznih bronhijev, oteklih bezgavk, rahitisa, belem toku, pljučnici, kadar se zapira voda, dobro se obnese pri protinu, revmi, bolezni jeter in žolca, hemoroidih. Predolgo in v prevelikih količinah pa te zeli ne smemo uživati, saj bi lahko škodovala ledvicam.
BOLEČINE V UŠESIH
Velikokrat se dogodi, da imamo boleče uho, ki so zelo neprijetno. Bolečine si lahko odpravimo, če iz čebule iztisnemo sok, ki ga vmešamo v enaki količini olivnega olja. Pet kapljic te mešanice si kanemo v boleče uho, ki ga nato začepimo z vato, napojeno v tej mešanici. Postopek ponovimo dvakrat dnevno.
V Padarskih bukvah lahko preberemo še, da pomaga tudi, če stisnemo sveže liste netreska iz katerih iztisnemo deset kapljic soka neposredno v uho. Uho začepimo z vato. Postopek ponovimo trikrat dnevno.
Pomaga tudi, če v decilitru olivnega olja namočimo tri velike žlice kamiličnih cvetov in pustimo stati preko noči. Pripravek potem iztisnemo v steklenico, namočimo vato in si z njo začepimo uho. Čep menjamo petkrat dnevno.
Čudežno naj bi nam ušesne bolečine pregnale kapljice mandljevega olja, kijih kanemo v uho. Pomaga tudi, če v sok zelene namočimo vato in začepimo uho. Pomaga tudi pri zobobolu.
Pripravil Igor Goste
CCN?
f
P-U)B3CW
BOROVNIŠKO NASELJE 7,1412 KISOVEC, SLOVENIJA,TEL.: 03 56 72 301, FAX: 03 56 33-826 E-mail: avtohisa.kisovecgsiol.net, http://www.ahk.si
SPREJEMAMO NAROČILA TA \0HLA 206 00
30. LISTOPADA 2000
En.rfi” fi77jr
Si
ul&bslgo 7
KARLA KADRI JEVIČ
Glasba jo je že kmalu začela zanimati, malce navdušenja je dobila tudi ob očetu, ki se je ljubiteljsko ukvarjal z glasbo. Pri šestih letih je pričela igrati klavir, zdaj pa bo že trideset let, kar klavir tudi poučuje. Ker je iz Hrastnika, je sprva deset let učila v Glasbeni šoli Hrastnik, dobro pa se je ujela tudi s kolektivom Glasbene šole Trbovlje, kjer sedaj dela. Pravi sicer, da je včasih preveč 'direktna', ampak iskrenost ima tudi od drugih rada in jo kar nekako pričakuje, čeravno ni zmeraj rožnata.
Povedala je, da koncerte raje posluša, in se za koncertiranje ni vnemala. Dosti bolj jo je zanimalo pedagoško delo in pravi, da tudi z leti, ko poučuješ, obogatiš znanje še s kakšnimi načini uspešnega motiviranja učencev, čeravno se o teh vseskozi tudi izobražujejo in izmenjujejo mnenja v kolektivu. Rada vidi, če imajo učenci radi glasbo in v zadnjem času na trboveljski glasbeni šoli precejšen interes kažejo za igranje violine in kitare. Poudarja, da je pri učenju inštrumenta pomembna tehnika, ki omogoči večjo izurjenost pri igranju in interpretaciji skladb. Mnenja je, daje tudi za učenje klavirja potrebno imeti posluh, saj se ta pri vsakem inštrumentu drugače odrazi. Sintetična glasba ji ni povšeči, ker pravi, da: "Ni tistega komuniciranja z dušo, ki ga sicer rad slišiš na glasbenih koncertih. Tudi tem boljši je koncert, če začutiš, da kdo igra z dušo." Toda všeč soji razne zvrsti glasbe, odvisno od razpoloženja. Dejala je, daje svojčas več spremljala koncerte vrhunskih glasbenikov, četudi so bili v Ljubljani ali Zagrebu. Pravi, da koncert ni le lepa obleka, ampak tudi užitek, ki ga poslušalcu daje kvalitetna in všečna glasba.
Pedagoško delo pa je tudi naporno, saj zahteva, da zainteresirani učenci dosežejo dobre rezultate še na kakšnih tekmovanjih. In ugotovila je, da marsikakšnega učenca tekmovanja spodbudijo, da se inštrumentu bolj posveti. V zadoščenje pa ji je, če kakšen doseže dober rezultat, kot naprimer leta 1993, ko je Trboveljčan Vito Logar zasavsko regijo obogatil za nagrado iz pianističnega tekmovanja. Za dober uspeh so potrebne tudi delovne navade glede učenja inštrumenta. Čeprav seji zdi, daje do znancev včasih kritična in zahtevna, pa to s pridom uporablja pri poučevanju, saj dostikrat ravno učiteljeva zagnanost pripomore, da si učenec vzame več časa za vadenje inštrumenta. V vsakdanjiku pa skuša spregledati stvari, do katerih ni vmesno biti kritičen.
Mnogo časa nameni tudi družini, ki jo popestrita že dva vnuka. Med tremi otroki ji ni bilo dolgčas, rada tudi kuha, za hobi pa bere knjige in se ukvarja z vrtičkarstvom. O človeku pa ji zgolj prvi vtis ne zadostuje, da bi si o nekom ustvarila mnenje. In dodaja, da nekateri kontakti mogoče terjajo več truda, kot kakšni, kjer se zaupljivost ustvari na prvi pogled. Sp^h pa se ji zdi privlačnost dialoga, da znaš povedati in tudi prisluhniti. Kot ji je povšeči tudi veder in strpen odnos do glasbe.
Besedilo In slika: Petro Rodoviž
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE
(22. del)
ANTON VOVK, nadškof
Na začetku maja 1945 so ljubljanskega škofa Rožmana poklicali v Celovec. Na pot seje odpravil v soglasju s kanoniki. Zaradi konca druge svetovne vojne, odhoda okupatorske vojske, umiku domobrancev, katerim so se na begu pridružili tudi mnogi civilisti, se škof Rožman ni več vrnil v Ljubljano. Vodstvo škofije je prevzel generalni vikar Ignacij Nadrah, ki pa so ga pripadniki Ozne zaprli že po enem mesecu. Breme vodenja škofije je doletelo kanonika Antona Vovka. Na čelu škofije je ostal vse do začetka šestdesetih let.
Anton Vovkje bil pranečak pesnika Prešerna. Rojenje bil leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem v isti hiši kot France Prešeren. V osnovno šolo je začel hoditi v Breznico, toda že po drugem letu so ga poslali v Kranj. Tu seje pripravljal za šolanje na gimnaziji, kamor je vstopil leta 1911.
Solo je obiskoval v burnih časih L svetovne vojne. Leta 1917 je vstopil v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Po končani gimnaziji seje odločil za duhovniški poklic.
Po maturi 1919 je vstopil v veliko semenišče v Ljubljani in postal slušatelj teološke fakultete. Med njegovimi profesorji so bili takrat znani Slovenci: Aleš Ušeničnik, Josip Ujčič, Gregorij Rožman, Stanko Premrl, Franc Grivec... Po končanem študiju leta 1923 je ljubljanski škof Jeglič Vovka posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel v Breznici, blizu svojega doma. Svojo prvo službo je nastopil kot kaplan v Metliki. Bival je v isti sobi, v kateri je nekoč kot kaplan bival tudi misijonski škof Baraga. Kot duhovnikje bil zelo priljubljen, vesele narave in prijazen do vseh. Že leta 1926 je bil premeščen v Tržič. Ko je bil tamkajšnji župnik Matija Škerbec leta 1928 poklican za dekana v Kranj, je Vovk prevzel njegovo mesto.
Časi v tridesetih letih 20. stoletja so bili napeti. Brezposelnost je bila velika, na drugi strani Karavank je Avstrijo podjarmil Hitler.
Leta 1931 je Vovk v Tržiču ustanovil Katoliško akcijo, kije imela pomembno vlogo v verskem in prosvetnem življenju, zlasti po letu 1934, ko je beograjski režim zatrl vsa druga katoliška društva.
v Tržiču so ga imeli zelo radi vsi, delavci in delodajalci, meščani in kmetje. V tej župniji je prebil 14 let. Bil je vedno sredi ljudi in dela, popravljanja, zidanja in preurejanja. Njegova visoka postava je vzbujala spoštovanje. V jeseni 1940je bil poklican v Ljubljano, dobil je imenovanje za stolnega kanonika. Prevzel je še več drugih obveznosti, tako skrb za bogoslovno semenišče, spovedovanje v stolnici, bil je član cerkvenega sodišča, škofijski cenzor in arhidiakon, svetovalec v cerkvenih gospodarskih zadevah...
Že leta 1941 pa so prišla nanj nova bremena. Ljubljano in Dolenjsko so zasedli Italijani, medtem ko sta Gorenjska in Štajerska prišli pod Nemce. V Ljubljano so pribežali mnogi begunci, med katerimi so bili tudi duhovniki. Kanonik Vovkje kot predsednik škofijskega odbora za pomoč pregnanim begunskim duhovnikom naredil vse, da bi jim priskrbel vsaj posteljo in kos kruha. V idejni razdvojenosti, ki seje pojavila z osvobodilnim gibanjem in načrtovano revolucijo (kar je pripeljalo do spopada med partizani in domobranci), se ni javno opredelil. Vendar se ni držal ob strani. Duhovno oskrbo je nudil vsem, ki so to želeli. V začetku leta 1944 je maševal domobrancem, julija istega letaje maševal in pridigal na zlati maši svojega rojaka duhovnika Finžgarja, ki je veljal za naklonjenega partizanom in Osvobodilni fronti. Finžgarje leta 1939 organiziral zbiranje sredstev za odkup Prešernove in Vovkove rojstne hiše za spominski muzej.
Leto 1945 je prineslo zlom okupatorskih sil. Partizani so zasedli Ljubljano, množice domobrancev in civilistov so se umikale proti Koroški-
Nova oblast je bila veri in Cerkvi nenaklonjena, sovražna. Ko so generalnega vikarja Ignacija Nadraha zaprli, gaje v vodstvu škofije zamenjal kanonik Vovk. Nova oblast ga je sprejela, ker je bil rojak in prijatelj duhovnika in pisatelja Finžgarja.
Toda razmere so se spreminjale iz dneva v dan. Del oblasti si je odkrito prizadeval uničiti Cerkve in vero. Sledile so zaplembe premoženja, zapiranje in obsodbe duhovnikov, zasliševanja, oviranje verskih obredov, prepoved verskega tiska. V takšnih razmerah je generalni vikar Anton Vovk skoraj z nadčloveškimi močmi krmaril barko ljubljanske škofije. (nadaljevanje v prihodnji številki Zasavca)
Branko Nimat
o

ono
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	4	*
možnostjo sponzoriranja	(»stanite UtCLn "š
trženje in produkcija za gospodarsko	fL ^
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584
041 765-113
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
atv.signaI@siol.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
http://www. radio-trbovlje.si
30. LISTOPADA 2000
Svfj.jTfiT fj.T7.Jl
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELANI VAS NAGRADIMO
Alojz Bizjak, Golovec 40, Trbovlje je pravilno odgovoril na našo prejšnjo literarno uganko. Ker je imel med množico pravilnih odgovorov, ki se je glasil IGOR TORKAR, še srečo pri žrebu, se bo lahko kratkočasil s knjižno nagrado, ki jo poklanja uredništvo. Nagrada je knjiga Življenjepis lopova, ki jo je napisal Frančiško de Quevedo.
Za vas smo pripravili že novo uganko. S podatki bomo v tej številki bolj skopi. Poleg dela njegove pesmi, vam zaenkrat zaupamo le to, daje bil pesnik 26.oktobra star enainsedemdeset let ter daje pred štiridesetimi leti delal samomor, ki mu na srečo ni uspel. Še to. Njegov intervju si lahko preberete v tretji številki revije Ampak.
Avtor:
Moje ime: Naslov:
BITI KAPLJA Biti kaplja na tvojih prsih, biti svetla čista kaplja na žejni koži, biti nemirna kaplja na vročih prsih,
biti posrkana kaplja na tvojem telesu.
Biti trska v tvojem ognju, biti plameneč ogenj v tvojem ognju, biti velik ogenj, v ognju tvojega življenja,
(se nadaljuje)
Uganko sestavil Igor Golte
ZLATA KLETKA
Stanujem v lepi, zlati kletki. Polna je ljubezni in topline. Vse moje želje se uresničijo, še prej, ko jih izrečem. Sem spoštovana in cenjena. V njej je prostor za prijatelje. Tudi velika knjižnica in kinodvorana sta v njej. In morje in gore. Vse, kar si srce zaželi. Moja kletka je zavisti vredna. A je kljub vsemu - kletka, saj nikoli ne smem odpreti njenih vrat, da bi videla, kakšne barve je mavrica.
Olgo Dežman Dobrnjiž
MIRA MIHELIČ IN URE NJENIH DNI
Pred kratkim je izšel v Ljubljani ponatis knjige Mire Mihelič, slovenske pisateljice, z naslovom Ure mojih dni. Prvič je knjiga izšla leta 1985 še v času njenega življenja. V času svojega življenja je napisala preko 30 del - romanov, dramskih del, mladinskih del in še česa. In zakaj jo omenjamo? Mira Mihelič, rojena* Kramar, poročena Puc in kasneje Mihelič, je dobršen del svojega življenja v mladih letih preživela v Trbovljah. Živela je pri svojem očetu in drugih očetovih sorodnikih v nekdanji Kramarjevi, zadnja desetletja pa v Podlesnikov! hiši, na Trgu Franca Fakina 30. V svojih knjigah je pogosto opisovala Trbovlje in ljudi - občane tega kraja. Pogosto se je spominjala Janka Pusta-Kobaca, ki še živi in se
pisateljice zelo dobro spominja. Del svojega življenja je opisala tudi v svoji zadnji knjigi Ure mojega življenja.
IL
ALI SMO DOČAKALI SVOJEGA GODOTA?
Nekoliko manj ljubiteljev gledališke igre (kot na prvi abonmajski predstavi) seje zbralo v zagorskem hramu kulture na drugi gledališki predstavi sezone 2000-2001. Nekateri so odšli že pred začetkom predstave, ki se je zaradi neljubega zastoja na cesti Litija-Zagorje in v katerem je obtičal tudi igralski ansambel ljubljanske Drame, začela z enourno zamudo. Lahko bi rekli, da tem, ki niso vztrajali do začetka predstave »oproščamo«, nekoliko manj razumemo tiste, ki so odšli kar med samo predstavo, še manj tretje vrste »ljubiteljev« drame, ki so med predstavo veselo dremali in se prebujali le ob malo hrupnejših besedah petčlanskega igralskega ansambla. Ti si za izvrstno odigrano dramo Samuela Becketta Čakajoč Godota tega zagotovo niso zaslužili. Če se še malo poigramo z naslovom igre Čakajoč Godota, bi lahko zapisali, da smo to igro, torej Godota, gledalci pričakali, kar ne moremo trditi za Emeršiča in Bakoviča, ki sta ga na robu sveta vztrajno, a zdolgočaseno
pričakovala iz dneva v dan, iz leta v leto. In čeprav izvemo o samem Godotu zelo malo in nam je torej vse prepuščeno domišljiji, za mnoge »neznanec« pomeni nekaj, kar jih bo ob koncu ali že sedaj odrešilo tegob.
Veliko se lahko naučimo tudi od gospodarja (Šugman mlajši) in hlapca (Sveteta), ki želita biti to kar sta. Gospodar in Hlapec. Po malem smo tako in tako vsi. In hlapci in gospodarji. Le vloge si redkokdaj zamenjamo. Ob koncu le še to, a ni lepše pričakovati nekaj kar ne poznaš in ne veš, ali je dobre ali slabo? Samo preprosto čakaš in upaš, da boš dočakal. Saj na koncu tako in tako vsi nekaj dočakamo, skladno z našim zemeljskim življenjem.
Kakor koli, kljub začetnim nevšečnostim, odhajanjem, dremežu, gre snovalcu abonmajskega programa prof. Nandetu Razboršku vsa pohvala, da nam je z nekoliko zdolgočaseno igro izvrstnega igralskega ansambla pričaral nekaj razmišljajočih popredstavnih dni.
Igor Gošte
lOO-LETNICA ROJSTVA AVGUSTA ŠILIGOJA
Dne 19.novembra letos je minilo 100 let, odkar se je rodil Avgust
KULTURNI
KOLEDAR
20.11.1902 seje v Spodnjih Bitnjah rodil pesnik in pripovednik Ivo Grohar. Delo: Življenje in smrt (izšlo po njegovi smrti).
21.11.1930 seje v Ljubljani rodil pisatelj, dramatik in esejist Marjan Rožanc. Dela: Zračna puška, Hudodelci, Umor.
22.11.1955 se je v Ptuju rodil pesnik in dramaturg Blaž Luka. Dela: Pesem in pesmi, V tihem teku.
27.11.1920 se je v Zg. Kungoti rodil pisatelj Janez Švajcner. Dela: Streli na meji, Moja lepa županja, Bog je odšel.
Pripravil Igor Gošte
Šuligoj, ustanovitelj in pevovodja svetovno znanega predvojnega mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček. Umrl je leta 1984. Za A.Šuligoja je znano, daje bil ob okupaciji leta 1941 izseljen v Srbijo. Po vojni seje za kratek čas znova naselil v Trbovljah in začel z novo generacijo mladih pevcev, potem ko je svoje opravil takoj po končani vojni mladinski pevski zbor Črni pionirji.
Potem je nekaj let vodil mladinski pevski zbor pri Slovenski filharmoniji, bil pa je tudi glasbeni pedagog v raznih srednjih šolah. Že pred nekako tremi leti je nekdanja članica Trboveljskega slavčka in povojna pevka in sodelavka Radia ljubljana, Rezika Koritnik, omenila, da bo pripravila knjigo s spomini na Trboveljskega slavčka in še posebej na Avgusta Šuligoja. Rokopis je sedaj pripravila, kdaj pa bo knjiga izšla pa je težko napovedati, ker je težko najti založnika.
Ob stoletnici rojstva priznanega pevovodje in glasbenega pedagoga je predlagala, da naj bi občina Trbovlje morda le upoštevala, da bi Glasbena šola Trbovlje dobila ime po pokojnem Šuligoju, ki je bil pred zadnjo vojno glavni pobudnik za ustanovitev Glasbene šole v Trbovljah.
IL
Tv-,
M
i

03/56 31 530
Največja ponudba zimskih avto plaščev v Zasavju, vseh priznanih svetovnih proizvajalcev.
Na zalogi tudi obnovljeni avtoplašči M+S
I VAŠE LETNE (ZIMSKE) PNEVMATIKE LAHKO I | SHRANITE V NAŠEM SERVISU DO NASLEDNJE ■
•	LETNE (ZIMSKE) SEZONE	^
OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE!
"PA SREČNO VOŽNJO"
POLNJENJE S PLINOM SECVR PNEUS
■5%
stalni gotovinski popust za vse pnevmatike
DARILO PRI NAKUPU 4 PNEVMATIKE ' 1xpranje ali izpiranje osebnega vozila
DELOVNI ČAS:
SOBOTA
8.“"-I2.“
ŠIVILJA ANA
Oblecite svoje Ideje!
GSM: 041/ 395 301
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar NAROF 32 1411 IZLAKE
Telefon: 03 56-73-615 GSM: 041/405-828
KAMNOSEŠTVO Lovro Mežnar
1230 Domžale. Ihan šolska 8 Telefon: (01) 7211-286 • GSM: 041 409-366
V
17
IZDELAVA SPOMENIKOV, STOPNIC, POLIC, KUHINJSKIH IN KOPALNIŠKIH PULTOV IZ NARAVNEGA MARMORJA IN GRANITA
.INTEGRAL
.INTEGRAL
^L. INTEGRAL

TRBOVLJE
INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem, Zagorje
Informacije in rezervacije: 03/56 55 100, 56 64 443, Najem avtobusov 03/56 64 420 E-mail: integraI.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
bki	mmm
Na vas že čakajo smučarski katalogi!
Tudi letos se boste lahko spustili po belih strminah Slovenije, Italije, Avstrije, Češke, Kanade... Tudi letos bomo organizirali prevoze na smučišča ROGLO, GERLITZEN, ARNOLDSTELN
Egipt ■ Hurgada, Gran Canaria, Mehika
Super last minute: TENERIFE (odhod 7,12.00)
Forni di Sopra, Rimini, Pariz, Praga, Blatno jezero, Budimpešta, Brno (največja diskoteka v Evropi), Dubrovnik, Korčula
Munchen, Dunaj, Salzuburg, Lenty, Pliberk,.,.
Še vedno vam lahko pomagamo pri rezervaciji letalskih, železniških in avtobusnih vozovnic, rezerviramo bivanja v najboljših hotelih, tistim, ki pa ne morejo brez koncertov znanih in manj znanih glasbenih skupin, priskrbimo tudi koncertne vstopnice, lahko pa sklenete tudi zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini in še in še....
SKRATKA POJDITE Z NAMI, KAJTI SPOMNI NA LEPO POTOVANJE OSTANEJO!
1VUOHJJNI "T’
"IVHOHANI^
TVU03JLNITr
Skrčili smo cene
Zdaj je pravi čas za nakup
Lupo
prihranek 167.000 SIT
Polo Limuzina in Variant
prihranek 140.000 SIT
Golf 1.4 in 1.9 SDI
prihranek 140.000 SIT
Passat Limuzina in Variant
prihranek 300.000 SIT
l//) |ytc^c|ci|
Vs—'	VttBOVIL J E ^PdLoTo! I
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/898-44-50
30. LISTOPADA 2000
*
«« *
J j i Ti j. I r r: ^ K
TRIDESET LET ORGANIZIRANEGA DELOVANJA ZASAVSKIH OBRTNIKOV
Območna obrtna zbornica Trbovlje je v dneh od 20. 1 l.do24.12. 2000 z nekaj pomembnimi prireditvami dostojno obeležila trideset let delovanja.
V ponedeljek, 20. novembra je bila v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah tiskovna konferenca, na kateri sta Tine Lenarčič in Tea Urbanija predstavila knjigo z naslovom Obrt in podjetništvo v Trbovljah.
»■ ■Jt/i
OBMOČNA OBRTNA S lORNICA TRBOVLJE
Knjigaje zelo pomembna, saj je v njej opisan in dokumentiran zgodovinski razvoj obrtništva v Trbovljah, ki sega v šestnajsto stoletje, kakor dokazujejo zgodovinski viri, do danes. Tine Lenarčič, kije zbral, uredil in priredil gradivo in bil tudi urednik in korektor, zagotovo ni imel lahkega dela. V zelo kratkem času, nekaj mesecev, je uspel zbrati gradivo in napisati tekst, kar ni bilo enostavno, saj kakršen koli urejen arhiv podatkov in fotografij ne obstaja. Zbirati jih je moral pri različnih še živečih obrtnikih in njihovih potomcih in ni vedno naletel na razumevanje. Kljub težavam in problemom mu je uspelo zbrati ogromno podatkov o najstarejših trboveljskih obrtnikih, malo kasnejših in današnjih. Za opravljeno delo zasluži zagotovo vse priznanje.
V	zadnjem delu knjige je Tea Urbanija, kije bila vodja projekta, navedla vrsto praktičnih napotkov, od tega, kako pridobiti obrtno dovoljenje, do raznih zakonov in odlokov, ki veljajo za obrtnike ter informacije o mojstrskih izpitih.
Skratka, knjigaje zanimiva in uporabna in z veseljem jo bodo vzeli v roke tudi tisti, ki sicer niso obrtniki, se pa še prav dobro spominjajo, kje so stari mami popravljali čevlje in kam jo je stari ata peljal v nedeljo na torte in kje so jima izdelali poročne fotografije. Za mlajši rod bo zanimiv podatek o prvem avtobusu v Trbovljah in o prvem osebnem avtu...
V	torek je bilo v sejni sobi Centra za razvoj podjetništva Trbovlje v Gabrskem predavanje
za vse zainteresirane z naslovom "Kako pridobiti ISO standard?", v sredo so v predavalnici Delavskega doma na okrogli mizi razglabljali o možnostih razvoja podjetništva na podlagi nove zakonodaje o zapiranju rudnika, v petek popoldan pa je bila na Obrtniški cesti v Trbovljah otvoritev novih poslovnih prostorov Območne obrtne zbornice (v prostorih bivše Zavarovalnice).
Zvečer je bila v Delavskem domu slavnostna seja s podelitvijo priznanj. Po uvodnem pozdravnem nagovoru predsednika Območne obrtne zbornice Trbovlje Božidarja Drnovška, je prisotnim obrtnikom čestital tudi predsednik obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. V svojem govoru seje dotaknil zgodovinske pogojenosti razvoja obrti v Sloveniji, Zasavju in v Trbovljah, od takrat, ko je bilo skoraj sramota biti obrtnik pa do danes, ko so obrtniki v Trbovljah "drugo največnje podjetje" in po zaprtju rudnika bodo najverjetneje prvo. V Trbovljah je trenutno tristo obrtnikov, ki jih čaka velika odgovornost in težko delo. Z njihovim razvojem je zelo tesno povezan in pogojen tudi nadaljni razvoj kraja. Upa, da bo nova vlada, ki bo izvoljena, kaj več naredila za njih, še posebej na področju pokojninskega zakona, ker, "stara ni storila čisto nič". Ugotavljal je tudi, da nikoli ni nobeden poskrbel za obrtnika, če to niso storili oni sami.
Tudi župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar, kije ves teden spremljal dogajanja ob jubileju, je nagovoril prisotne. Poleg pozdrava in čestitk je izrazil zavedanje, da takih podjetij, ki bi zaposlovala tisoč in več ljudi, danes ni več in jih v Zasavju tudi nikoli več ne bo, ker zahtevajo poceni delovno silo. Mladi ljudje odhajajo, kot strokovnjaki se ne vračajo v Trbovlje, ker se pravzaprav nimajo kam in zato bo treba poskrbeti za nova delovna mesta, kar še kako zadeva tudi obrtnike. "V slogi je moč in ni hudič, da ne bi kaj ratalo! Začnimo pozitivno misliti in prevzemimo slogan Razvojne koalicije "Trbovlje, moja priložnost", za svojega in vsem nam in tudi zanamcem bo lepše."
Tisti, ki so v zadnjem obdobju naredili največ, so bili deležni posebnih priznanj. Obrtna zbornica Slovenije je za dolgoletno uspešno opravljanje del sekretarke Območne obrtne zbornice Trbovlje podelila priznanje Tei Urbanija, srebrno plaketo za uspešno vodenje je prejel Božidar Drnovšek, zlato plaketo za uspešno delo na področju obrti ob trideset letnici OOZT pa je prejel Franc Malgaj in Območna obrtna zbornica Trbovlje.
Tudi Območna obrtna zbornica Trbovlje je podelila priznanja. Prejeli so jih Mizarstvo Cestnik - Jani Cestnik, Rado Klenovšek, Karel Kozina, Avtohiša Malgaj d.o.o. - Franc Malgaj, Foto Weiss - Stane Weiss, Kamnoseštvo Germadnik- Blaž Žnidaršič, Ivan Dolanc, RSH - Vinko Hrovatič in še Obrtna zbornica Slovenije za dolgoletno uspešno in prijateljsko sodelovanje, kakor tudi Območna obrtna zbornica Hrastnik, Litija in Zagorje.
Za dvig razpoloženja je s krajšim koncertom že takoj na začetku poskrbel New swing Quar-tet, po slavnostni seji pa je bilo v avli družabno srečanje, kjer so za dobro razpoloženje poskrbeli gostinci...
Ob jubileju so se obrtniki odločili, da izdajo tudi knjižico, kjer so navedeni vsi člani OOZT glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Knjižica je namenjena vsem, ki potrebujejo obrtniške usluge kot vodnik, da bodo lažje izbrali ustreznega izvajalca.
V okviru prireditev, ki jih je zbornica pripravila ob počastitvi tridesete obletnice, so pripravili tudi razstavo izdelkov trboveljskih obrtnikov, kije bila na ogled v soboto in nedeljo, 25. in 26. novembra 2000.
Besedilo in slike: Moda Hmšovar
PODEUENE ŠTIPENDIJE
Občinske štipendije so podeljene. Posebna komisija je razdelila 20 štipendij za redni in 5 štipendij za izredni študij. Med rednimi je bil cenzus za štipedijo prihodek 893.000 tolarjev na družinskega člana, pri izrednih pa 1.350.000 tolarjev. Med štipendisti je 10 študentov prvih letnikov (7 rednih, 3 izredni). Štipendija trenutno znaša 15.782 tolarjev, študenti višjih letnikov pa so upravičeni še do dodatka na uspeh. (Vir: Bilten)
Trgovsko podjetje
v •
otrošnja
cVe<> hoJ/ &am<p ti^auina/...
d.d.
--------------------■-
SUZUKI
AVTOHIŠA VESEL s.p.
PRAZNIČNI DECEMBER -
MESEC SUPER UGODNIH NAKUPOV IN BOGATIH NAGRAD V POTROŠNJI d.d., ZAGORJE
SODELUJTE v veliki NACjRAdNi iqm "S SUMO PO VITARO"
KUPONE ste pREjeli n doivi z lerAkoivi, dobiiE pA jilr lAhko rudi V vseli pRodAjAlNAb POTROŠNJE d.d., ZAqORJ-E
ŽREBANJE bo v SREdo 20. decEivibRA 2000 na sedežu CIZ SUMA 2000 v DomžaIaIh
IZKORISTITE PRILOŽNOST, izpolNire NAqRAdNi kupoN !n NAqRAdA je Uh ko z maIo sreče vaša
NAGRADE:
1.	leRENsko vozilo SUZUKI GRAND VITARA
2.	25 parov ALPSKIH SMUČI
5. 100 vsTopi\iic za dve osebi za ZAbAVNO pRiRediiev v ViNAqovi kleii v MARibouR
‘Fortuna
Nasipi 45,1420 Trbovlje
tel.: 03 56 29018,03 56 30980 fax: 03 56 29018
im
■ u


30. LISTOPADA 2000
F. Jf.C4.J F
m
Fredstavita se:
FfUZE-RSTVO
SAŠA...
V bližini Terezija rova v Trbovljah, na križišču, od koder vodijo ceste v štiri smeri, je, še ne tako dolgo tega, zrastla lepa stanovanjska hiša družine Kern, kjer sije Saša Kern uredila
svoj frizerski salon in 2. septembra 1996 stopila na pot samostojne podjetnice.
Pogumno dejanje za mlado frizerko, kije dobro vedela, kaj hoče in tudi, kaj želijo in pričakujejo stranke. Svojo frizersko pot je pričela še v trboveljskih Brivnicah, po dveh letih jo je sprejela na delo Metka Mastnak iz Hrastnika za naslednji dve leti. V tem času seje pokazala prilika za zidanje hiše in tako je pričelo Frizerstvo Saša svojo uspešno pot. Zaposleno ima eno delavko, ena pa se pri njej uči.
Frizirajo moške in ženske, čeprav lastnica pravi, da v njen lokal pridejo le mlajši moški, ki bi bili radi "in", teh paje bolj malo. Menda imajo v zasavskem okolju še vedno težave v šoli in na delovnih mestih, če so malce drugačni v glavo. Ženska populacija je vseh starosti.
Da ostaja v modnih tokovih, obiskuje seminarje, kijih pripravijo domači (ljubljanski) priznani frizerski mojstri, na firzerskem tekmovanju pa bo sodelovala kdaj kasneje, ker se ji to ne zdi tako enostavno. Vse terja svoj čas, rada pa vidi rezultate svojega dela in prizadevanj. To pa je prav gotovo njen okusno, lepo in prijetno urejen salon, v katerem se stranke zagotovo zelo dobro počutijo in pa dober obisk, s katerim j-e tudi zelo zadovoljna. Prijeten in usklajen frizerski team deluje v zadovoljstvo obiskovalk in obiskovalcev frizerskega salona in zagotavlja prijetno počutje, ki je skupaj z lepo frizuro tudi pogoj za lepši videz.
F-RIZE-RSKI SALON MARTA
Ko je bil v naselju Sallaumines v Trbovljah sezidan še zadnji stanovanjski blok, seje Marti Bartolj pokazala prilika, da si v spodnjih prostorih uredi čisto svoj frizerski salon. Od takrat je minilo šestnajst let. Petidvajset let pa je že, odkar seje odločila, da bo postala frizerka in njena frizerska pot seje pričela v Brivnicah Trbovlje, dokler se ni odločila za samostojno pot. Njen salon je že dolgo dobro poznan širokemu krogu Trboveljčank, ki rade zahajajo k njej in so že vrsto let njene stalne stranke.
"Zakaj?" - Na to vprašanje sta odgovorili gospe, ki sta bili takrat v salonu.
"Od prvega dne, ko seje izučila, sledi vsem novitetam. Prvaje bila, kije obvladala striženje s škarjami, prvaje vzela.fen v roke, obiskovala je vse mogoče tečaje doma in v tujini..." Na njunih obrazih je bilo zadovoljstvo.
Pri Marti se frizirajo majcene gospodičnice, mlade damice in gospe vseh starosti tja do prababic. Trudi se izpolniti vse želje svojih strank, ob tem pa skrbno pazi, da si s svojimi pretiranimi željami ne bi poškodovale las in lasišča. Svetujejim kajjim pristoji in kaj je dobro zanjihovo glavo. Vedno je imela tudi občutek za človeka, saj se zaveda, da ji tista, kiji prepusti in zaupa svojo glavo, da pravzaprav "šari" po
njej, zelo zaupa. Pravi, daje zelo pomemben pri njenem delu tudi psihološki vidik, saj je dobro občutiti, kdaj je stranki do pogovora in kdaj ne. Obisk pri njej je pogosto prava družabnost. Spomni se tudi rojstnih dni svojih strank. Nemalokrat si te v pogovoru olajšajo dušo in razkrijejo probleme in težave, kijih tarejo in ona jim rada in z razumevanjem prisluhne. Zelo pomembno je, da strankam ni potrebno čakati, saj so naročene.
Tako kot so stranke zadovoljne s svojo frizerko, tako je tudi ona srečna in zadovoljna, dajih ima in jim je hvaležna za zaupanje.
Besedila in slike: Marto Hrušovar
Trenutni vrstni red:
I.	Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 70 glasov
2.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 43
3.	Mojca Klinc, Salon Cveta, Zagorje - 33
4.	Marta Sivko, Moško in žensko frizerstvo Sivko, Trbovlje - 23
5.	Darja Knez, Frizerski salon Darja, Briše -
21
6.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni, Zagorje -
20
7.Luka Holešek, Salon ML, Trbovlje - 19 S.Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje; Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje; Sonja Zupan, Frizerski salon Zupan, Zagorje; vsi 13 glasov
II.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik, Zagorje; Alis Pufler, Salon Metka, Hrastnik; Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Zagorje; vsi 11 glasov
14.Koni Vran, Frizerski salon Koni, Zagorje; Petra Juvan, Frizerski salon Rajka, Zagorje; obe 10 glasov
16.Renata Lakner, Frizerski salon Kamel, Hrastnik - 8
IT.Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Košir, Izlake - 7
18.Brigita Klarič, Studio Las, Zagorje; Matjaž Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje; oba 6
20.Maja Šmejc, Frizerski salon Mateja, Izlake; Ana Gomboc, Frizerski salon Ana, Hrastnik; oba 5
22.Marta Bartol, Salon Marta, Trbovlje; Saša Kern, Ženski frizerski salon Saša, Trbovlje; Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje; Romana Tabor, Frizerski salon Rok, Dol pri Hrastniku; vsi 4
26.Rajka Lebar, Frizerski salon Rajka, Zagorje; Nina Kajič, Frizerski salon Karnel, Hrastnik; Branka Lamovšek, Frizerski salon Karnel, Kisovec; vsi 3
29.Zala Ljubič, Salon Zali, Trbovlje; Andreja Bremec, Studio Las, Zagorje; Monika Volaj, Moško in žensko frizerstvo Sivko, Trbovlje; Mateja Laznik, Frizerski salon Mateja, Hrastnik; Irena Jere, Studio Las, Zagorje; vsi 2
34Jožica Fijačko, Frizerstvo Joži, Trbovlje; Sara Urnaut, Frizerski salon Metka, Hrastnik; Nadi Perpar, Frizerski salon Nada, Hrastnik; Mira Žibret, Salon Mira, Trbovlje; po en glas
Bralce moramo opozoriti na nepravilnosti, ki se dogajajo pri glasovanju. Nekateri napišete le ime frizerke ali frizerja brez podatka o frizerskem salonu, ali pa naziv frizerskega salona brez imena frizerja ali frizerje, za katerega glasujeta, zato takšnih glasovnic ne moremo upoštevati.
Nagrado frizerskega salona Saša (striženje in frizura) prejme Saša Oblak, Opekarna 7, Trbovlje
Kupon za naj-frizerko je na strani 46
30. LISTOPADA 2000
č Ig {Ir rGlr.G

Bližajo se veseli decembrski dnevi, ko nas bodo kar cel mesec obdajale čudovite dobrote. Tudi naše razpoloženje bo bolj prešerno in veselo.
Predvsem otroci z veseljem pričakujejo prihode treh dobrih mož, ki jih imamo vsi zelo radi. Se še spomnite, kako je bilo to včasih. Katera izmed starejših bralk ali bralcev se bo prav gotovo spomnila, kako zelo prijetno in toplo je bilo na predvečer 6.decembra, pred prihodom Sv. Miklavža. Praznovanje prihoda prvega dobrega moža, ki ga spremljajo tudi vrači, zopet dobiva svoj pravi pomen in prav je tako.
Veselite se praznikov. Naj vam prijetne besede vseh vaših najbližjih in izkazovanje ljubezen! in pozornosti pomeni mnogo več, kot ena tona daril.
Vet>eževAlk<N
NAteŠA
obkrivA
Ampak vam se ni potrebno bati, kajti vedno najdete neko zelo dobro in pametno rešitev.
2. DENAR
Pa dober tek vam želim!
1.	ŠIFRA: BIKICA DATUM:
1.	Moje zdravje
Ne poizkusite narediti iz muhe slona, ker je težko. Vaši zdravstveni problemi pa niso tako zelo veliko, kot je videti na prvi pogled.
Svetujem vam, da malo bolj popazite nase. S tem boste naredila že polovico vsega. Resje, da vam v kartah kaže obisk oz. pogovor z zdravnikom. To pa še ne pomeni, da so težave nerešljive in predvsem neozdravljive.
Pazite na kakšna vnetja ledvic in mehurja.
Po drugi strani pa se malo pomirite in ne vznemirjajte se tako zelo. Potem pa je vse še hujše. Poskrbite predvsem zato, da bo vaš nočni počitek namenjen počivanju in da se boste zjutraj prebudila spočila in ne utrujena, kot je temu mnogokrat tako.
2.	Zdravje hčera (1967,69)
Za zdravje vaših zlatih dveh hčerk seje kar dvakrat odprla karta božjega očesa. Tako, da večjih zdravstvenih težav, predvsem v bližnji prihodnosti ne boste imeli. Je pa res, da ena izmed njih precej nervozne narave in jo občasno že najmanjša malenkost vrže s tira. Ta njena razdražljivost ima ozadje v preveč obveznostih in obremenitvah, ki jim občasno ni kos. Kmalu pa se bodo stvari vendar postavile na svoje in pravo mesto in tudi njeno življenje in počutje se bo počasi umirilo.
Za drugo hčerko pa bi lahko rekli, da večjih težav ne bo imela in bo kar zelo zadovoljna tudi sama s seboj.
3.	Zdravje vnuka
Zdravje vašega vnuka zelo težko napovem, kajti otrokje pravzaprav še dojenček. Pa vendar lahko pričakujete zdravega in razigranega korenjaka, ki bo le redko bolj resno zbolel. Kar dobro se bo v življenju držal. V prvih letih življenja ga bodo sicer napadle določene zdravstvene težave, ki pa sodijo zraven. Toda
to je tudi vse.
Prehladi, vročina, kašelj,... so pa tako in tako sestavni del življenja.
1.	ŠIFRA: MM DATUM:
1.	POSEL
Občasno ste kar preveč zahtevna sama do sebe. Kar previsoka merila si postavite in ker se vam vse želje in cilji ne uresničijo kar takoj, ste seveda slabe volje in užaljeni. Toda na koncu se ponavadi vse dobro konča.
Če malo pogledava kaj se bo dogajajo naslednje leto, letošnjega je namreč že konec.
Obetajo je sem vam prav presenetljive spremembe, ki še sami ne načrtujete. Kar presenetile vas bodo.
Na vso srečo bodo pozitivne, tako da boste z njimi zadovoljni.
S trenutnim stanjem niste preveč zadovoljni. Lahko bi bilo bolje, pravite. Pa se zavedate, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše?
V letošnjem letu ste imeli precej opravka ravno s finančnimi posli in tudi težavami. S spremembami na bolje na poslovnem področju, se bo enako zgodilo tudi z denarjem. Kar bolj boste zadovoljna sama s seboj, kot ste bila do sedaj.
Okoli polovice naslednjega leta lahko pričakujete nekaj stroškov. Lahko da se boste odločala za prenavljanje doma.
Prenavljala boste sicer tudi sama sebe, kot osebnost seveda. Tako da vam v prihajajočem letu 2001 vsekakor ne bo niti za trenutek dolgčas.
3. ZDRAVJE
Pazite se poškodb, nekje do polovice naslednjega leta, da ne boste imela roke v mavcu. Ker si želite biti nenehno v gibanju, potrebujete zdrave roke in noge.
Sicer večjih težav in problemov ne boste imeli, poleg vsega pa še veliko sreče s prehladi, gripami in drugimi vnetji in obolenji.
Vsekakor pa se ne bojte bolezni. Imeli boste dosti energije, da seji boste ubranila.
Zapisala: Natala Sarka
z		VEDEŽEVALKA NATAŠA		N
	Karte, nihalo, razlaga sanj	
V		090/46-89		J
ŠIFRA:__________________
Datum rojstva:__________
Rad a bi izvedel a:_____
V_______________________________________________________I
JPQ
TISKOVNA KONFERENCA V ETIJU
V petek, 24.novembra 2000 je v prostorih družbe Eti Elektroelement Izlake potekala tiskovna konferenca. Na njej so obelodanili podpis nove kolektivne pogodbe med generalnim direkorjem družbe ETI, Jožetom Smrkoljem in predsednikom sindikata kovinske in elektro industrije v družbi, Branetom Medijo. Priloga kolektivne pogodbe, tarifni del, ki opredeljuje plačni sistem in podobno, je bila med obema stranema usklajena že julija letos, splošni del pa je bil usklajen v novembru. Nova kolektivna pogodba v primerjavi s prejšnjo bistveno ne spreminja pravic in obveznosti, uveljavlja pa spremembe in rešitve, ki so jih v zadnjem obdobju sprejele pogajalske strani na državni ravni.
Istega dne sta predsednik sindikata SKEI ETI Brane Medija in predsednik sveta delavcev Viljem Avbelj sklenila dogovor o medsebojnih razmerjih pri uresničevanju interesov delavcev. Delavci bodo tako prek sindikata urejali vsa razmerja z delodajalcem, ki izhajajo iz nasprotujočih si interesov dela in kapitala. Področje dela sindikata je tako delovno-pravna in socialna zakonodaja ter delovno-pravne pogodbe. Preko sveta delavcev pa delavci sodelujejo z delodajalcem takrat, kadar so interesi dela in kapitala skupni. Obe instituciji delujeta skupno, kadar se vprašanja nanašajo na področje standarda delavcev, letovanje, rekreacija in šport, stanovanjska vprašanja in podobno. Pri tem skuša svet delavcemv v dogovoru z delodajalcem zagotoviti potrebna sredstva, sindikat pa te aktivnosti organizira in izvaja.
Sicer pa je bilo nekaj povedano tudi o poslovanju družbe ETI. V desetih mesecih tega leta je družba poslovala uspešno. Prihodki so znašali 7,15 milijarde tolarjev, kar pomeni 27-odstotno rast glede na primerljivo lansko obdobje. Prihodki od poslovanja pomenijo 98 odstotkov vseh prihodkov, prihodki od financiranja slaba dva odstotka, izrednih prihodkov pa je bilo za 18 milijonov tolarjev. Odhodki poslovanja so za četrtino presegli lenskoletne in so znašali 6,63
milijarde tolarjev. Kljub hitri rasti stroškov, predvsem materiala, storitev in energije, je izid poslovanja pozitiven. Družba ETI je tako v desetih mesecih ustvarila 271 milijonov tolarjev bruto dobička, s čimer je lanskoletni desetmesečni rezultat več kot podvojila.
Z izvozom so v družbi ETI ustvarili 55 milijonov nemških mark fakturirane realizacije. Lanskoletni rezultati so preseženi na večini trgov, ob tem pa je realizacija za 15 odstotkov višja od načrtovane. Najpomembnejši trg še naprej ostaja Nemčija, ki ima v strukturi prodaje tretjinski delež. Prodajne načrte so presegli tudi na slovenskem trgu, kjer so realizirali nekaj manj kot 11 milijonov nemških mark. Višja od načrtovane je tudi interna realizacija.
ETI tudi leto namenja veliko sredstev za razvoj, znanje, inovacijsko dejavnost, različne naložbe. Ocenjena skupna vrednost letošnjih investicij znaša 6,7 milijona nemških mark, vrednost investicijskega vzdrževanja pa znaša dodaten poldrug milijon nemških mark. Število zaposlenih je nekoliko višje od načrtovanega: ob koncu leta naj bi bilo v družbi ETI zaposlenih 1038 ljudi. Najmočnejšo skupino predstavljajo zaposleni s srednješolsko izobrazbo oziroma ustrezno kvalifikacijo, 12 odstotkov zaposlenih pa ima najmanj višješolsko izobrazbo.
V ETI-ju so v letošnjem letu izdelali strateški plan poslovanja za obdobje od leta 2001 do 2005. V deklaracijo o namerah so zapisali temeljne cilje družbe. V prihajajočem obdobju bodo utrdili vodilni tržni položaj v programu električnih varovalk, nosilno vlogo pa bo postopoma prevzel program stikalne tehnike. S tehnično keramiko in programom orodij bodo odločneje stolih na druga industrijska področja in nova tržišča. Podjetje bo še bolj prepoznavno po inovacijski spoosobnosti, poslovni odličnosti in odnosu do okolja. Poslovanje bo zagotavljalo primerne dividende in omogočalo usmerjanje visokega deleža dohodka v tehnološki razvoj in znanje. Poslovni rezultati in stopnja dobičkonosnosti bodo na ravni evropskega povprečja v primerljivih dejavnostih.
Če cilje ETI-ja prevedemo v številke... Letni prihodki od prodaje se bodo iz lanskoletnih 35 milijonov evrov povečali na več kot 50 milijonov v letu 2005. Obračanje sredstev bo hitrejše, donosnost prodaje višja. Pomembno se bosta povečali donosnost sredstev in kapitala, ki bosta leta 2005 znašala šest odstotkov oziroma med sedmimi in opsmimi odstotki. Bruto dodana vrednost na zaposlenega se bo iz sedanjih nekaj
manj kot 15 tisoč evrov povišala na skoraj 20 tisoč evrov. Število zaposlenih bo ostalo okrog tisoč. Uprava si bo s politiko dividend in rastjo knjigovodske vrednosti delnice prizadevala, da bodo zaposleni ohranjali večinski lastnški delež.
Družba ETI bo hitro rast dosegala s povečanjem konkurenčne moči podjetja. Ključna področja so hitro prilagajanje izdelkov tržnim potrebam, razvijanje novih izdelkov ter pridobivanje novih trgov in kupcev. Inovacijska intenzivnost v podjetju se bo še povečala, izboljšan bo sistem ravnanja s človeškimi viri. Podjetje bo kot mednarodno konkurenčno, dobičkonosno in razvojno sposobno podjetje vstopalo v strateška zavezništva, s hčerinskimi družbami pa tvorilo uspešno koncernsko povezano Skupino ETI. Sledeč tem cilje bo ETI prihodnje leto ustvarilo 80,5 milijona nemških mark prihodkov od poslovanja, za naložbe pa namenila 9 milijonov mark sredstev, (slikal PRAV)
TLAČNI PREIZKUS
V vodnem zbiralniku in črpališču za vodovodni sistem Vine so v teh dneh izvedli tlačni preizkus. Po uspešno opravljenem klornem šoku in tlačnem preizkusu nameravajo v prihodnjih dneh pričeti s poskusnim obratovanjem vodovodnega sistema. Z njim bodo s kvalitetno vodo oskrbovali naselje Vine, kjer je 9 domačij in kompleks letališča Ruardi. (Vir: Bilten)
ZIMSKA PLAVALNA ŠOLA
Plavalni klub Rudar Cementarna Trbovlje organizira zimsko plavalno šolo za odrasle in mladino. Šola bo potekala od 27.novembra dalje v pokritem bazenu Cementarne Trbovlje ob sodelovaqnju priznanih plavalnih učiteljev. Za odrasle bo šola trajala 20 ur, za mladino pa posebej 10 ur. Prijave sprejema organizator zimske plavalne šole.
IL.
: i: ti tl cV it rs T r.
UPNIKI SO PODPRLI SANACIJO TIKE
V sredo 25. oktobra 2000 je na Okrožnem sodišču v Ljubljani potekal narok za prisilno poravnavo nad dolžnikom Grafično embalažno podjetje TIKA Trbovlje d.d. Za sklenitev prisilne poravnave je glasovalo 91 odstotkov vseh terjatev upnikov in delničarjev, ki so imeli glasovalno pravico. Sklep o potrditvi prisilne poravnave je postal pravnomočen v ponedeljek 20. novembra.
GEP TIKA Trbovlje, katere osnovni proizvodni programje izdelovanje kartonske in transportne embalaže je zašla v težave v začetku devetdesetih let, predvsem zaradi svetovne recesije, izgube jugoslovanskih trgov in zaradi pretirane in premalo kontrolirane nelojalne konkurence v papirno predelovalni panogi.
Zaradi prevelikih obveznosti je bila v letu
1998	že potrjena prisilna poravnava, ki jo je družba začela v letu 1997. Postopek te prisilne poravnave je tekel celo leto, družba pa je imela zaradi negotovosti glede svojega nadaljnega obstoja v tem času velike težave pri zagotavljanju pogojev poslovanja. Po pravnomočno potrjeni prvi prisilni poravnavi, v aprilu 1998, je družba začeta tekoče pozitivno poslovati.V začetku leta 2000 je stopil v veljavo Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ki nalaga upravi družbe analizirati vzroke in sprejeti ukrepe v primerih kapitalske neustreznosti in nelikvidnosti. Tikaje ob koncu poslovnega leta
1999	v bilancah izkazovala minimalni dobiček, vendar je še vedno izkazovala tudi nekrito izgubo iz leta 1997. Ta izguba je predstavljala kar 82,7 odstotka osnovnega kapitala, kar je pomenilo kapitalsko neustreznost družbe. Uprava družbe je bila tako dolžna izdelati načrt možnih ukrepov. Družbaje tudi vse do 02. aprila letos pravočasno izpolnjevala svoje zapadle obveznosti, ko pa so na ta dan zapadle v poplačilo obveznosti sprejete s prvo prisilno Poravnavo, v višini 78 MIO SIT, le-teh ni mogla Poplačati.
Pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega Postopka oziroma postopka prisilne poravnave je morala uprava s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oceniti ali je z ustreznimi metodami finančne reorganizacije v okviru Prisilne poravnave mogoče odpraviti vzroke nelikvidnosti oziroma prezadolženosti družbe (H. člen ZFPPod), Ker je bilo tekoče poslovanje družbe pozitivno, njene težave pa so izvirale še 'z časov pred prisilno poravnavo smo menili, da stečaj družbe v tem trenutku ni primeren.
Nadzorni svet je na svoji 8. redni seji dne 27.03.2000 dal soglasje, da uprava družbe
pristojnemu sodišču takoj predlaga začetek postopka prisilne poravnave.
Dne 12.04.2000 je pooblaščeni odvetnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil Predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave. Dne 21.04.2000je Poravnalni svet Okrožnega sodišča v Ljubljani Sprejel sklep o začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom GEP TIKA d.d. Trbovlje. Za upravitelja prisilne poravnave je bil določen odvetnik Bojan Klenovšek iz Ljubljane. S prisilno poravnavo so se v sanacijo podjetja vključili tudi upniki. Poravnalni svet je imenoval upniški odbor v katerem so bili zastopniki največjih upnikov: BZ d.d. Trbovlje, Valkarton d.d. Logatec, TEWA iz Avstrije, Paloma Prevalje in predstavnik delavcev družbe GEP TIKA d.d.
Na 4. zasedanju skupščine delniške družbe GEP TIKA Trbovlje, kije bila konec avgusta, so delničarji soglasno potrdili vse sklepe, med drugim tudi predlog načrta finančne reorganizacije družbe, ki predvideva tudi povečanje osnovnega kapitala.
Z pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave je logaški Valkarton postal 40 odstotni lastnik družbe. V teh dneh bodo odkupili tudi 18 odstotni delež Banke Zasavje, tako da bo s tem postal lastnik prek polovice premoženja družbe. Med drugim ima Valkarton močan poslovni interes, saj Tika predstavlja naj večjega odjemalca logaških kartonskih plošč.
V	tekočem letu dosega TIKA sorazmerno dobre poslovne rezultate, saj so v prvih desetih mesecih predelali preko 3.000 ton kartona in dosegli kar 20 odstotkov več prihodkov iz poslovanja kot so planirali. V tem obdobju so ustvarili tudi za 12 MIO SIT dobička iz poslovanja, kar jim tudi zagotavlja pravočasno poplačilo obveznosti iz prve prisilne poravnave.
V	TIKI se zavedajo, da so razmere na trgu vedno bolj zahtevne. Dosedanji dosežki na področju zniževanja stroškov, racionalizacije poslovanja in doseganja ustrezne kvalitete, v bodoče ne bodo zadostovale za izpolnitev planiranih poslovnih rezultatov. Takšne razmere terjajo zahtevnejše cilje oziroma naloge po posameznih segmentih poslovanja, jasno opredeljeno odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev ter odločnejše ukrepanje za doseganje le-teh. Vse navedene cilje bodo lahko dosegli samo z usposobljenimi in motiviranimi sodelavci, ki vedo kaj hočejo in znajo tudi sami odločati. Zato bodo med drugim posebno pozornost namenili tudi izobraževanju zaposlenih.
V	prihodnjem letu se bodo v TIKI trudili
izpolniti zastavljene cilje in še bolj utrditi svoj tržni delež. Nameravajo slediti svetovnim trendom in ohranjati konkurenčnost tudi ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost.
GEP TIKA d.d. TRBOVUE, Bogdan SiMERL
SINET IZOBRAŽUJE
Preko 1700 zaposlenih delavcev v zasavskem gospodarstvu je bilo vse do letošnjega oktobra pod okriljem sektorja varstva pri delu hrastniške družbe Sinet usposobljenih za varno delo in varstvo pred požarom. Svoje znanje morajo namreč zaposleni vsaki dve leti obnavljati.
21 ljudi, ki delajo v neposredni proizvodnji in prometu z živili je opravilo obnovitveni tečaj higienskega minimuma, 13. in 14. je potekal še en 10-urni tečaj, 18 oseb pa je opravilo izpit iz osnovnega higienskega minimuma. Tečaje organizira družba Sinet Hrastnik skupaj z zasavsko enoto ljubljanskega Zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstvenim inšpektoratom. 34 delavcev je bilo usposobljenih za voznike viličarjev.
V dneh od 22. do 23.novembra je Sinet skupaj z ljubljanskim izobraževalnim središčem Miklošič organiziral na Izlakah dvodnevno delavnico, ki je namenjena vodstvenim in vodilnim ljudem, vodjem služb varstva pri delu, varnostnim inženirjem in inšpektorjem in seje nanašala na oceno tveganja in izjavo o varnosti. Zaradi velikega števila prijav bo predavanje na isto temo organizirano tudi 7. in 8.decembra.
30.novembra in 1 .decembra bo prav tako v Medijskih Toplicah na Izlakah dvodnevna delavnica za poverjenike civilne zaščite. Usposabljanje bo trajalo 22 pedagoških ur, v goste pa je družba Sinet Hrastnik povabila priznana strokovnjaka in svetovalca za zaščito in reševanje Rajka Simiča im Julija Jeraja.
REVIZIJA
Vse občine v širšem Zasavju so dobile v revizijo projektno dokumentacijo (idejni projekti) za kolektorje in čistilne naprave. Projektno dokumentacijo je izdelal Vodno gospodarski inštitut Ljubljana. Za občino Zagorje so obdelali 3 urbana naselja (Zagorje, Kisovec, Izlake). Projekti predvidevajo samostojno čistilno napravo za potrebe stanovanjskih objektov in industrije za Izlake, za Kisovec pa so obdelani variantni predlogi (samostojna čistilna naprava ali priključitev na čistilno napravo za Zagorje). (Vir: Bilten)
30. LISTOPADA 2000
IP4)
77,n £-i;rErr;
PREJELI SMO
So trenutki v življenju, ko mora človek poiskati pomoč in nasvet za pomembne odločitve. Tak nasvet sem potrebovala tudi jaz, ko sva se z možem po spletu okoliščin odločila za otroka, čeprav seje moja biološka ura že iztekala. Obrnila sem se na svojega dolgoletnega ginekologa dr.Branka VURNEKA iz trboveljske porodnišnice.
Moja nosečnost je bila rizična vse mesece, toda zaupala sem strokovnosti svojega ginekologa, ko je ves čas spremljal moje počutje.
Ko seje bližal porod, je zaradi zdravstvene odsotnosti mojega ginekologa skrb zame prevzel dr.Marko Mlinarič. Tudi on je v vso resnostjo in strokovnostjo bdel nad mano do srečnega konca - rojstva sina.
Težko je z besedami opisati, koliko skrbi in strahu sem v teh mesecih preživela, ampak ob misli, da lahko vsak trenutek pokličem zdravnika, ki mi bo pomagal, je bilo to veliko lažje. Ni mi žal, da sem se za porod odločila v trboveljski porodnišnici, kajti spoznala sem, da so nastopili zelo korektno in strokovno, zato jim izrekam vse priznanje in zahvalo.
Hvaležna mamica Marjeta Pirc
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO!
Ob prebiranju zadnje številke Zasavca se mi je utrnila zamisel in z vašo pomočjo bi jo lahko uresničila.
Lepo bi bilo, da bi v Trbovljah izbirali taksista leta, saj je Taxi služba Kissco v Trbovljah zelo pomemben vir prevoza. Z njimi se vozijo v službe. Iz oddaljenih krajev, kjer je zelo slaba avtobusna povezava, vsi pa tudi nimajo svojega lasnega prevoza. Med njimi je tudi veliko starejših ljudi, ki nimajo nobene avtobusne povezave s središčem mesta.
Zato bi bilo lepo, da bi v Zasavcu objavili slike ter nekaj podatkov o vsakem vozniku taksija ter kupone, s katerimi bi glasovali za najbolj priljubljenega ali prijaznega taksista Trbovelj.
Izbrani šofer pa naj bi dobil nekakšno plaketo, kot darilo priljubljenosti med ljudmi, ki jim zaupajo. Saj vemo, da med vsemi taksi - službami obstaja le Kissco, kot eden najboljših na tem področju.
S tem pa tudi pohvalo celotnemu kolektivu za njihov trud in požrtvovalnost.
Bralka iz Trbovelj (naslov je v uredništvu)
(PRE)ZGODNJE NOVOLETNE SNEŽINKE
Novoletne snežinke so se letos pojavile na obcestnih lučeh že sredi novembra. Saj nam bodo novoletno vzdušje razvrednotili, če se bo začelo že sredi poletja, godrnjajo opazovalci. No, problem je drugje. Odgovorni so se lotili zadeve iz praktičnih razlogov. Mnogo lažje jih je namestiti zdaj, ko še ne zmrzuje. Prižgali pa jih bodo šele v decembru, seveda.
Fanšl Moljk
KOMUNALA TRBOVLJE JE PRIPRAVLJENA NA ZIMO
Javno podjetje Komunala Trbovlje, ki ima na skrbi poleg drugih del tudi pluženje občinskih cest v zimskem času, seje na zimski čas dobro pripravila. Na zalogi imajo zadostne količine peska za posipanje, prav tako tudi soli in drugih podobnih sredstev za preprečevanje poledice in posledic le-te. Pripravljena je tudi potrebna mehanizacija, torej tovornjaki, traktorji, plugi in podobno. V zadnjem času so nabavili še nov tovornjak oziroma vozilo za posipanje cest in s tem dopolnili svoj vozni park, nabavili pa so tudi nov traktor, ki ga potrebujejo za čiščenje in posipanje ožjih cest v naseljih.
IL
DENAR ZA SUŠO
Od torka, 13.novembra, je občina Zagorje omogočila vsem oškodovancem v letošnjem prvem valu suše v juniju, da koristijo sredstva, ki sojih v občini dodelili v skladu z odobritvijo Državne komisije za sanacijo škode. Občina je z KZ Izlake podpisala pogodbo o zagotavljanju reprodukcijskega materiala. Kar 409 oškodovancev bo lahko do 25.novembra v KZ Izlake dvignilo materialv višini sredstev, ki jim
pripadajo. Skupno bodo v občini razdelili med oškodovance za 6,5 milijona tolarjev reprodukcijskega materiala. (Vir: Bilten)
PLAZ NA CESTI TRBOVLJE - HRASTNIK
Tu plazi že dvajset let. Do sedaj še nobeno
podporje ni zaleglo in zaustavilo gmoto plazine. Z drugih logov je slišati, da bi že zdavnaj ugnali plaz, če bi si potek ceste zamislili malo drugače... (slikal PRAV)
RAZPIS ZA UDELEŽBO NA "SALTO VOUTH" USPOSABLJANJIH
V teh dneh je prišel v javnost razpis za "Salto - Youth" usposabljanja v štirih centrih v Londonu, Bruslju, Bonnu in Parizu. V prvi polovici leta 2001 bodo namreč izvedli več tečajev usposabljanja na več tem. Vse dodatne informacije so na voljo na Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi - mag.Natalija Vidergar Gorjup, tel.: 03/56-55-708).
UPRAVNA ENOTA TRBOVLJE NA INTERNETU
Maja letos še pred občinskim praznikom občine
Trbovlje, je Občina Trbovlje pripravila v svojih prostorih javno predstavitev svojih spletnih strani na internetu. Pri predstavitvi je bilo navzočih poleg nekaterih občanov tudi nekaj predstavnikov občine vključno z dvema strokovnima sodelavcema Železnikom in Avsecem, ki sta pripravila dosti gfadiva in ga predstavila tako domači, kakortudi svetovni javnosti o zgodovini občine Trbovlje v vseh njenih segmentih.
Po prvem novembru pa je tudi Upravna enota Trbovlje pripravila svoje spletne strani na internetu in se s tem pridružila tudi nekaterim upravnim enotam v Sloveniji, ko so se na svojih spletnih straneh predstavilajavnosti že nekoliko preje. Ob svojem začetku so začasno uporabljali strežnik trboveljske Gimnazije-ekonomske šole, dokler ne bodo urejene zadeve okoli izdaje dovoljenja s strani vladnih pristojnih služb. Na spletnih straneh se trboveljska upravna enota predstavlja z različnimi podatki o svoji organiziranosti pa tudi delu, ki ga opravlja. Pri tem dajejo koristnikom interneta razna navodila, povezana z delom njihovih služb, vse pa z namenom, da bi občanom čim bolj ustregli in se jim približali. Spletne strani je pripravila posebna skupina sodelavcev, ki jo je vodil Sandi Potrpin. Podatke na spletnih straneh bodo dopolnjevali sprotno.
IL
.kUTicVh st r;
PREDSTAVITVE V VINOTEKI KLOPOTEC SE
NADALJUJEJO
V Vinoteki Klopotec na zagorski tržnici so v zadnjih štirinajstih dneh spet pripravili dve degustaciji vin priznanih proizvajalcev oziroma vinogradnikov.
Tako seje v petek, 17.novembra predstavilo Vinogradništvo Horvat iz Maribora, torej iz štajerskega vinorodnega okoliša, ki so se v Vinoteki Klopotec predstavljali prvič. Andrej Horvat nam je ob tej priložnosti povedal, da ta konec SLovenije potrebuje vina iz vse države in tako tudi iz njihovega
konca ter dodal, da upa, da bodo ljudje čimbolje spoznali njihova vina in jih °b dobri hrani tudi uživali.
Sicer pa so v Klopotcu tokrat predstavili renski rizling polsuh, svojo 2vrst mlade trte, kije sestavljena iz treh sort (renski rizling, sauvignon in laški rizling), chardonay polsladek, chardonay pozna trgatev 97 in renski rizling pozna trgatev 99.
"Letošnja letina bo ena najboljših v nekaj zadnjih 100 letih, tudi po sladkobi in količini. V našem vinogradništvu smo glede na sušo, ki je Prizadela kmetijstvo, načrtovali 25 do 30 odstotkov manj vin količinsko, toda na koncu seje izkazalo, daje bil pridelek celo boljši kot leto poprej," nam je razkril Andrej, ki ni pozabil dodati, daje bila tokratna predstavitev v Zagorju zelo prijetna in da bodo še sodelovali na takšnih degustacijah v Prihodnje.
V petek, 24.novembra pa seje ljubiteljem dobrih vin predstavil Alojz
Gaube iz mariborskega vinorodnega okolja-širše Podravje, točneje iz Večine čisto ob avstrijski meji med mejnim prehodom Šentilj in Jurij.
"Obdelujemo 6,5 ha vinograda, kjer imamo posajenih 90% belih sort in eno rdečo (modri pinot). Z vinogradništvom se ukvarjamo 5 do 6 generacij in cela družina živi od tega. Prodajamo po celi Sloveniji, tako v buteljčni obliki kot v prosti prodaji. Predstavitve imamo po celi Sloveniji, ker vina prodajamo ljudem, ki pridejo v lokale, ki dajo nekaj na boljšo ponudbo vin. Vino mora imeti pravo razlago, zato nisem pristaš lokalov, kjer je vidna samo cena vina, ne pa tudi kvaliteta," pravi Alojz Gaube, kije svoja vina v Vinoteki Klopotec predstavlja drugič.
"Z Vinoteko Klopotec se poznamo slabi dve leti in dobro sodelujemo. Pri delu z vini je pomembno, da so ljudje pravi, da imajo radi vino in ga spoštujejo in tudi zato je lepo sodelovati s to vinoteko," meni Alojz in še nadaljuje: "Degustacija je taka, da so različni ljudje, različno reagirajo, različni okusi, vendar pri naših vini se zmeraj nekaj najde za vsakega."
Alojz gaube seje v Klopotcu predstavljal s polovico svojih vin in sicer rdeči in modri pinot, kerner, zeleni silvanec, rumeni muškat ter pozna trgatev sivega pinota. In kako ocenjuje letošnjo letino? "Letina bo v našem koncu, kjer nismo občutili premočne suše, letnik stoletja. Vina se izredno razvijajo, so dobra in že kar naprej vas povabljam, da jih poizkusite, morda prihodnje leto, ko bo tu spet degustacija naših vin."
RM., slika PRAV
V/-
HOTEL MEDIJSKE TOPLICE D.O.O. MEDIJSKE TOPLICE 1,1411 IZLAKE, SLOVENIJA TEL. +386(0)3/56 74 117, 74 140, FAX. 74 044 E-mail: HOTEL.MEDIJSKE.TOPLICE@SIOL.NET
SILVESTROVANJE2000/2001
Leto se bliža koncu in vstop v prvo leto novegfa tisočletja je pred nami.
Toliko želja imamo!
Naj se izpolni v Hotelu Medijske toplice na Izlakab, kjer bomo skupaj preživeli zadnjo in najdaljšo noč v novem mileniumu.
SILVERSTROVANJE V RESTAVRACIJO IN ZIMSKEM VRTU 12.000,00 SIT
POTRJENKA 1.1.2001
Rezervacije na tel. 03/56 74 117, 56 74 189!
30. LISTOPADA 2000
IP©
j-.— j i j
J 4 . f- 11 Ti j.
Vlaki ICS so prepeljali že 50.000 potnikov
Slovenske železnice se do sedaj držijo svojih obljub, vsaj kar se tiče posodobitve svojih storitev v potniškem prometu. Med Mariborom in Ljubljano so namreč 24.septembra začeli voziti trije nagibni vlaki InterCity Slovenija.Slednji pot med največjima slovenskima mestoma prepeljejo v uri in 45 minutah, ustavljajo pa še v Zidanem Mostu, Celju ter na Pragerskem.Med 24. septembrom in 17. novembrom so novi vlaki prepeljali že več kot 50.000 potnikov. Med Ljubljano in Mariborom od ponedeljka do petka vozi osem vlakov, v obratni smeri pa sedem. Ob sobotah, nedeljah in praznikih vozijo trije pari vlakov ICS. Med tednom se z njimi prepelje povprečno 1.100 potnikov na dan, ob koncu tedna pa okrog 500. Povprečno število potnikov na vlak ICS znaša 78. Slovenske železnice so zadovoljne z zasedenostjo vlakov, saj je njihova povprečna zasedenost na končni postaji celo nekoliko večja kot pri drugih vlakih. Najbolj polni so vlaki, ki v nedeljo popoldne in v ponedeljek zjutraj prispejo v Ljubljano, ter petkovi popoldanski vlaki v obratni smeri. Največ potnikov v enem
dnevu je bilo prepeljanih v petek, 6. oktobra -kar 1.723.Kljub temu da so vlaki ICS še v uvajalni fazi, se lahko pohvalijo s kar precejšnjo točnostjo. Povprečna zamuda na vlak namreč znaša le 1,94 minute.Upajmo pa tudi, da se bodo uresničile tudi želje in hotenja, da bi vlak poleg hitrosti povečal tudi svojo traso oz. podaljšal pot in povezal tudi Koper z Ljubljano in potem naprej z Mariborom. Seveda, pa si navadni smrtniki želimo tudi čimprejšnjo uvedbo t.i. Siemensovih vlakov ,ki bodo nadomestili dotrajane Gomulke in s tem še pripomogle k varnosti in udobnosti voženj z vlakom.
RUDI ŠPAN
DESIRO pričel z vožnjo
V soboto 25. novembra je na postajah od Ljubljane do Logatca gostoval novi primestni vlak DESIRO.V sodelovanju Slovenskih železnic z župani Brezovice, Vrhnike, Borovnice in Logatca je bil vlak na ogled na železniških postajah v vseh spodaj omenjenih krajih, kjer so ob tej priložnosti priredili tudi krajše sprejeme in kulturno zabavne programe. Tako so si vlak lahko ogledali od 8.30 do 8.50 na ljubljanski železniški postaji, na Brezovici je gostoval od 8.57 do 9.25, v Preserju od 9.30 do 9.50, v
Borovnici od 9.55 do 11.30, na Verdu pri Vrhniki od 11.40 do 12.00 in na končni postaji, v Logatcu, od 12.10 do 13.30.S to predstavitvijo želijo Slovenske železnice sedanjim in prihodnjim uporabnikom primestnih vlakov dati priložnost, da si jih pobliže ogledajo v svojem domačem kraju, predstavniki Slovenskih železnic pa so posredovali tiskane in ustne informacije ter pojasnila v zvezi z načrti v primestnem železniškem prometu na tem delu naše države.Kot so ob tem povedali naj bi s petim decembrom letos začel med Ljubljano in Sežano redno voziti prvi od novih elektromotornih vlakov vrste Siemens Desiro, ki je že ob prvi predstavitvi na ljubljanski železniški postaji s svojo živahno rdečo barvo in sodobnim dizajnom vzbudil precejšnjo pozornost javnosti. Vlaki te vrste bodo postopoma zamenjali dotrajane gomulke v primestnem potniškem prometu na slovenskih progah. So veliko bolj udobni, imajo hitre pojemke in pospeške, so manj hrupni, zaradi nizkopodne konstrukcije jih bodo lahko uporabljali tudi invalidi na vozičkih, saj je mogoče vanje zapeljati neposredno z železniških peronov.
RUDI ŠPAN
Barvali, risali in lepili
Z jesensko likovno ustvarjalnico so v četrtek, 16. novembra popestrili druženje malčkov, starih od5do lOlet. "Glede na to, da je jesen," je dejala knjižničarka Romana Bizjak, "smo pač uporabili jesensko listje, na katerega otroci barvajo ali iz različnega listja sestavljajo razne like, živali in drugo." V štirih kotičkih so ustvarjali otroci in še največ se jih je drenjalo pri daljnogledih, ki so z malce domišljije in ustvarjalnosti nastajali iz toaletnih rolic. Kot sta povedali Pia in Lucija, sta imeli že priliko pogledati skozi čisto pravi daljnogled in to se jima je zdelo super. Gašper pa je dejal, da najrajši riše z oranžnimi in črnimi barvicami, da pa se na risalni list najprej podpiše, saj že pozna nekaj črk. Janez pa je pripomnil, da so likovne ustvarjalnice zanimive zato, ker ni treba hiteti z risanjem. V sklopu prireditev "veselega decembra" bodo imeli najmlajši na razpolago še več tovrstnih ustvarjalnih igrarij.
RR.
RAZPIS ZA ŠPORT
V zadnji številki Uradnega vestnika Zasavja je objavljen razpis občine Zagorje za sofinanciranje programov športa v letu 2001. Na razpis se lahko prijavijo izvajalci športnih programov: športna društva in klubi, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane
za opravljanje dejavnosti na področju športa, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in splošno koristne in neprofitne. Prihodnje leto bodo denar namenili za šport otrok in mladine, šport v društvih, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter vzdrževanje športnih objektov. Na občinski upravi so pripravili posebne obrazce, ki bodo kandidatom za sredstva iz razpisa olajšali pripravo posebne dokumentacije. Prijave bodo na občinskem Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo sprejemali do 8.decembra letos. (Vir: Bilten)
ODŠLA NA POHOD, NAŠLA GOBE
Velikani tudi v Peških Kandršah. Orjaka iz Peških gozdov je že oktobra na pohodu Moravče-Kandrše-Peče našla upokojenka Angelca Novak iz Vrhpolja, kije odšla na pohod skupaj z možem Jožetom.
Med hojo po gozdu soje po naključju Angelca ozrla nazaj in ugledala velikega gobana. Le nekaj korakov stran seje ponosno’postavljal veliki goban. Angelca je sprva mislila, da je goba neužitna. Po natančnem pregledu so meritve pokazale pet gob, visokih 15 cm in 30 cm širokega klobuka. Gozdni prebivalec je bila goba iz družine ajdovk.
Nedaleč vstran je rastla manjša gobica, ki je razveselila Angelco. Gobarji pravijo, da te gobe slavijo kot ene najokusnejših gob. Ko je 60-dekagramsko gozdno presenečenje Angelca prinesla domov, je močno razveselila tudi sina Rajka in ostale prebivalce stanovanjskega bloka ■na Vrhpoljah.
Besedilo In slika Jože Novak
MAZDA AVTOHIŠA KRŽIŠNIK ZAGORJE
Vaš tolar je sedaj vreden 10 % več
Tega ne boste našli v tečajni list L Dejstvo pa je, da je vaš denar odslej vreden vce. Pri Mazdi smo namreč za )0% znižali cene naših priljubljenih modelov iz zaloge: Mazde 626, Mazde Demlo in Mazde 323. Tako ugodne priložnosti res ne velja zamuditi. Pohitite v salone z vozili Mazda, kjer jc vaš denar vreden vce.	‘PrihrTsofk k «>d	{*)\afVK/ric£.j modela.
Na zalogi zimske pnevmatike GOODfrCAR SEMPERIT <$>
KUMHO
AVTOPLAŠČI
po ugodnih cenah (do razprodaje zalog 10% popust).
Opravljamo visoko kvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela.
V času popravila vašega avtomobila, nadomestno vozilo 2 dni GRATTS.
	odprto: od 8. do 18. Ure; soboto: od 9. do 13. Ure	mazoa	
		Kržišnik Romon s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK	
		Tel.: (03)56 64-729,66-500, Fox: (03)56 68-359	
ABC INTERTRADE d.o.o.
Diskont Čebelica Hrastnik, Abeceda Hrastnik, Čebelica Dol
ČEBELICA TAJA
Novi Log 23 a, Hrastnik
v četrtek, 30.11.2000
PIVO PLOČEVINKA CELJSKI GROF 0,5 - 88,20 SIT OLJE 1/1 ANETA- 183,30 SIT JUICE ROTTALER 1/1 - 97,30 SIT KAVA MIIMAS lOOg tropic - 84,60
CENE SO DISKONTNE, AKCIJA VELJA DO 15.12.2000 OZ. DO PRODAJE ZALOG
VLJUDNO VABLJENI - DEGUSTACIJA VINSKE KLETI GORIŠKA BRDA, CELJSKIH MESNIH IN SLAŠČIC
s: ~~ J. M,
J »
J J . r • M U J .
ŽIVLJENJE JE ODER IN JE VEC KOT MORTADELA : .
Zasavje je dalo mnogo dobrih po Sloveniji ter svetli znanih ljudi. Med njimi je Janez Starina iz Radeč, igralec, umetniški vodja, režiser, direktor Primorskega dramskega gledališča in končno tudi tisti, ki ga poznamo po reklami za salamo mortadelo. Janez seje rodil nakmetijinaJagnjenici leta 1948. Osnovno šolo je obiskoval v Radečah, kjer seje skupaj z prijateljem Juretom seznanil z odrom pri gledališki skupini, ki jo je vodil Janez Pešec. Srednjo šolo je obiskoval in tudi končal v Celju. Nato je kljub svojim življenjskim željam, postati duhovnik ali arheolog, odločil za študij na AGRFT. Za to gaje navdušil celjski dramaturg Janez Žmavc. Sprejemne izpite je delal pri Pinu Mlakarju in Stanetu Severju. Študij je zaključil leta 1973 s povprečno oceno 9 in z vlogo Fanta v diplomski predstavi Podstrešje avtorja Janeza Žmavca. V času študija je za vlogo Hamleta in Junaka prejel študentsko Prešernovo nagrado. Svojo 27 letno gledališko pot je začel v novogoriškem dramskem ansamblu ter se v sezoni 74/75 preselil v SLG Celje, kjer je ostal do konca sezone 81/82. Po nekaj letih se je ponovno vrnil v Primorsko gledališče, kjer je bil vse od igralca do direktorja. V času osemletnega
delovanja v Celju je vdihnil življenje več kot 30 likom, ki so zaradi visoke kvalitete in perfekcionizma njegovega igralskega izraza ostali zapisani v spominu tako strokovne kot širše javnosti. Iz tega obdobja je vloga Dioniza v Cankarjevi Lepi Vidi, za katero je dobil Borštnikovo nagrado inje njegov takratni naj večji uspeh. Po vrnitvi v PDG je že s prvo vlogo v
Ruplovi drami Pošljite za naslovnikom pritegnil pozornost občinstva in kritike, ki mu je za to vlogo podelila Bronasto vrtnico. Še eno Bronasto vrtnico sije priigral s vlogo Edgarja v uprizoritvi socialne drame Ne krop ne voda F.X.Kroetza. K skorajda 90 vlogam, ki jih je ustvaril v letih poklicnegadelovanja v Celju in Novi Gorici, je treba prišteti še nastope v 11 slovenskih celovečernih filmih, številnih TV dramah in nadaljevankah. Za vlogo kaplana v filmu Krč, pa je prejel nagrado Debitanta leta. Poleg oblikovanja vlog različnih žanrov in zvrsti v katerih je izkazoval vsestranske igralske sposobnosti je tu še njegovo režisersko in vodstveno-upravno delo. Režiral je Albejevo Zgodbo o živalskem vrtu (SLG Celje), Kovačičevo komedijo Maratonci tečejo častni krog v brnskem Mestnem gledališču in monodrame Alda Nicolaja pod skupnim naslovom Veselje do življenja v izvedbi Mire Lampe. Kot umetniški vodja je med leti 1986 in 1991 vodil PDG, od decembra 1994 do februarja 1997 pa njegov direktor, trenutno je idejni vodja gledališke gimnazije, (se nadaljuje)
Rudi Špan
ADAPTACIJA PROSTORA ZA KNJIŽNICO ŠE LETOS
V Domu Svoboda v zgornjih Trbovljah na Trgu Franca Fakina je vsa povojna leta delovala knjižnica v sestavu DPD Svoboda. Ker ni bilo pogojev za nadaljnje normalno delovanje, sojo pred dobrim letom dni ukinili, hkrati pa se dogovorili na občinski ravni, da bodo prostore adaptirali in vniovič pričeli z delom knjižnice, vendar tokrat kot posebna enota matične Knjižnice Toneta Seliškarja.
Z deli bodo pričeli konec novembra ali v začetku decembra letos, končali pa bi jih prihodnje leto. Za letošnja delaje na voljo v občinskem proračunu občine Trbovlje 4 milijone tolarjev. Predvidoma pa bo na voljo prav tolikšen znesek tudi v občinskem proračunu za leto 2001. Morda bo k temu primaknilo kakšen znesek tudi Ministrstvo za kulturo.
IL
JAVNA DELA IN AKCIJA lOOO NOVIH DELOVNIH MEST
Na področju občine Trbovlje je v teku kar nekaj javnih del po raznih programih. Največ javnih delavcev je zaposlenih pri urejevanju oziroma komunalnem urejanju mesta, pri socialno varstvenem delu, pri pripravi in izvedbi raznih prireditev ipd. Med zainteresiranimi pa se čuti pomanjkanje interesa, ker ni programov za zaposlovanje javnih delavcev oziroma delavcev pri javnih delih. Pač pa občina Trbovlje pripravlja za prihodnje leto akcijo 'Tisoč novih delovnih mest." Projekt je zelo zanimiv, saj bo tudi pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sodelovalo pri financiranju te akcije. Računajo na to, da bodo obstoječa podjetja poleg novih podjetij pokazala določen interes za zaposlovanje novih, delavcev.
'PRANGER
KDAJ ASFALT OD IZLAK DO ČEMŠENIKA?
Šli smo po sledeh besed, ki jih je na zadnji seji občinskega sveta Zagorje izrekel Emil Štern. Spraševal je namreč, kdaj se bo asfaltiral del cestišča na cesti, ki povezuje Izlake in Čemšenik. Z avtomobilom smo se zapeljali skozi izlaško naselje Loke, kjer je do zadnje hiše v tem delu naselja položen asfalt. Potem pa se začne dolga vožnja po luknjasti makadamski cesti do še drugih stanovanjskih hiš naselja Loke in naprej proti Čemšeniku. Luknje so bile v času, ko smo
fotografirali, zasute s peskom, a je izgledalo vse skupaj bolj ali manj neutrjeno. V malo močnejšem dežju se bo vožnja odvijala znova po luknjah, v prvi prestavi. Menimo, da bi bilo potrebno pristopiti k asfaltiranju te razmeroma vozne

IL.
Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija Telefon,fax:01 898 34 65 ; e-mail: ma3ca@siol.net
KOLEDARJI, ROKOVNIKI, KOCKE, PLANERJI...
TRODELNI KOLEDARJI (3 vrste) od 295,00 SIT naprej KOLEDARJI Z MOTIVOM NARAVE - barvni, 12 listni od 590,00 SIT naprej 3 KOLEDARJI (sole ženske) -13 listni, barvni od 590,00 SIT naprej 3 PVC KOCKE s papirjem in predalom za svinčnike od 290,00 SIT 3 ROKOVNIKI - usnjeni od 990,00 SIT 3 VŽIGALNIKI, SVINČNIKI od 30,00 SIT naprej
expres izdelava štampiljk
9lon stop naročila:041 412-060 in 041 437 060
ZAHVALA
Zahvaljujem se zdravnikoma dr. Branku Vurneku in dr. Marku Mlinariču iz Bolnice Trbovlje, ginekološko - porodniškega oddelka, kakor tudi vsem sestram, babici in drugemu osebju za
skrb in nego v času moje nosečnosti in poroda!
Iskrena hvala!
Pacientka Marjeta Pirc

O j. 71
o.;7ro n.
"...KDOR ŽELI BITI SREČEN VSE ŽIVUENJE, VZGAJA CVETJE..."
Kot v posmeh deževnim kapljam, ki so vztrajno že nekaj časa padale izpod svinčeno sivega neba, je v petek, 17. novembra, letos že dvanajstič zažarela ZLATA SONČNICA.
Vsako leto podeljuje Hortikulturno društvo Trbovlje priznanja svojim prizadevnim članom, ki so vse leto skrbeli za lepoto svojega doma, balkonov, vrtov, kmetij, trgovin, lokalov, okolico podjetij in s tem za lepši, prijaznejši in prijetnjši videz svojega kraja. Vzpodbuja tudi mladi rod, da vzljubi lepoto cvetja in zelenja in zato sodeluje z vsemi osnovnimi šolami v Trbovljah.
Na terenu je delovalo osem tričlanskih komisij.
Lepa hiša z veliko cvetja
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
mladim Zasavcem
Še tri dni nas loči od rojstnega dne našega pesnika dr.Franceta Prešerna. In ker je 3.december na nedeljo, boste pri pouku slovenščine rekli kakšno dobro na njegov račun naslednji dan, v ponedeljek. Če hočete nasvet v zadnjem hipu, berite dalje. Že danes se dogovorite, da boste doma lepo prepisali kitico njegove pesmi, ki vam je posebno všeč. In jo okrasili z ornamenti. Za razredni stenčas. Potem si dajte na vašo mizo sliko Franceta Prešerna, preberite opis njegovega obraza in se lotite njegove podobe. Najbolje s svinčnikom, da lahko kakšno potezo izboljšate, če vam ne bo všeč. Tudi ti izdelki lahko polepšajo vaš stenčas. In naš Mišmaš, seveda.
ki so imele, kakor že vsa leta poprej, težko delo. Skozi vse leto so si ogledovali balkone in vrtove, urejenost, ocvetličenost, raznovrstnost cvetja in tudi domiselnost pri ureditvi in videzu okoliških kmetij. Videno so ocenjevali po danih kriterijih, ki so izgled hiše, ocvetličenost in urejenost okolice, celotna skladnost in vtis celote. Na podlagi skupnih ocen je izvršilni odbor napravil seznam najboljših. Pet dobitnikov je dobilo Priznanja za splošno dolgoletno urejenost doma, ozelenitev in ocvetličenost skozi vse leto. To so Danica Berlak, Gimnazijska cesta 24, Berta in Alojz Sakeljšek, Čeče 6 b, Marija in Martin Krajšek, Kolonija 1. maja 1 b, Jožica in Vinko Strgaršek, Dobovec 51, Breda in Matjaž Piškur Trg Franca Fakina 7 a. Dve priznanji sta bili podeljeni za urejenost na kmetiji, to je za ocvetličenost na oknih in balkonih in urejenost kmetije skozi vse leto. Prejeli so ju Irena in Vladimir Bravec, Župa 16 in Vilma in Franc Cencelj, Klek 4. Najvišje priznanje, Zlata sončnica, je bila podeljena za dolgoletno urejenost z zelenjem raznovrstne okolice doma, bogato ocvetličenost oken in balkonov ter splošno urejenost skozi vse leto, skozi več let nazaj. Dobitnik najvišjega priznanja mora biti že dobitnik enega izmed priznanj. Zlato sončnico sta prejela Helga in Franjo Podstudenšek, Ostenk 25. Letos je ta delo umetnika Janeza
Krajnca, ki jo je Helgi Podstudenšek tudi izročil.
Komisija je za uspešno sodelovanje z društvom podelila tudi Priznanje in enoletno naročnino na revijo Moj mali svet hortikulturnemu krožku osnovne šole Tončke Čeč. Prizadevnim članom hortikulturnega društva Trbovlje gre pohvala in priznanje za prizadevanje za lepše Trbovlje. Podporo in razumevanje ter zahvalo jim je izrekel tudi župan Ladislav Žiga Žgajnar.
Med podelitvijo je obiskovalce, ki so napolnili dvorano Doma svobode Trbovlje, razveseljevala pesem Mešanega pevskega zbora Jeruzalem pod vodstvom Barbare Bola. Potem pa so si lahko ogledali video kaseto s posnetki najlepših balkonov, vrtov in cvetja in zelenja na njih in v okolici. Že malce pozabljene barve poletja sov deževnem popoldnevu ponovno oživele in ublažile sivino mokrega jesenskega dneva. V takem vzdušju se je po uradni podelitvi nadaljevalo družabno srečanje v avli doma, kjer ni manjkalo tudi sladkih dobrot domače kuhinje in tudi žeje ni nihče trpel.
Marta Hrušovar
OPTIMISTIČNA LIKOVNA DELA NADARJENIH LIKOVNIKOV
Skupina likovnikov (Mojca Grabnar, Staša Kunšek, Leopold Odlazek, Vera Pirc, Božena
MIS MAS M1S MAS MIS MAS MIS MAS
VCŠODNA
KOZJAKU
Na Kozjaku v domu Škorpijon smo se imeli super. Učili smo se o vozlih, gozdovih, o vodah, o vesolju ter o oglarstvu in tako dalje. Tudi z lokom smo streljali in risali na svilo. Igrali smo namizni tenis, košarko, nogomet, badminton,... Hodili smo tudi v gozdove in v hribe. Večkrat je pihal veter, vendar nam ni prišel do živega. Bilo jecool.
Anja Kolar, 6.a.
Pet dni smo preživeli v domu Škorpijon na Kozjaku. Imela sem se zelo lepo. Najboljše je bilo, ko smo izbrali miss in mistra Škorpijona. Pa tudi disco ni bil slab, saj smo žurirali. V domu Škorpijon so zelo prijazni, največja faca pa je Denis. Pri pouku smo izvedeli veliko novega. Pohvaliti moram še kuharice in kuharje, ker so vedno skuhali dobro hrano.
Teden je prehitro minil.
Nadja Močilar, i.a.
TU SEM DOMA
Ko odpeljete se iz bele Ljubljane, kmalu prispeš na znane Trojane.
Nekdaj Konškova gostilna, danes ne bi bila značilna, če ne bi spoštovana gospa Rajka brez pomoči čudežnega pajka, ocvrla zlatorumene krofe, ki zadovoljili bi še zbirčne grofe.
Cesta vijugasta vodi te v Šentgotard, kjer v lepi cerkvi kraljuje sveti Gotard. Domovanje mu krasijo lipe stare in mogočne, ki zasadile sojih nekoč roke močne.
t*l T TL 3 h 17 ^ TL D
30. LISTOPADA 2000
Prestor, sestri Ida Roglič in Zvonka Sadar in Marija Sedej), ki se drugo leto izobražuje preko univerze za tretje življenjsko obdobje, je v petek pripravila razstavo slik. Njihova dela, ki jih je izbral njihov mentor Milan Razboršek, narisana pa so bila pod mentorstvom Severine T.Šprogar, so bila razstavljena v Likovni galeriji DD Trbovlje. Razstave, sam sem dobil takšen vtis, zelo svetlih, optimističnih, predvsem pa lepih slik v različnih slikarskih tehnikah in stilih, si je ogledalo kar precej ljubiteljev te umetnosti. V krajšem programu so spregovorili župan Trbovelj Ladislav Žiga Žgajnar, prof. Aleš Gulič, Staša Kunšek, s Hohnerjevo harmoniko pa je večer popestril Franci Vrtačnik. Po ogledu likovnih del smo nekatere udeležence poprosili za nekaj besed. Predvsem nas je zanimalo, kdaj so v sebi odkrili slikarsko žilico in v kateri tehniki in stilu najrajši ustvarjajo.
Razstavljavka Zvonka Sadar iz Turja pri Dolu pri Hrastniku svoja dela razstavlja četrtič (obe s sestro Ido, zdi se tako, sta pri slikanju zelo natančni in barviti): »Želja do slikarstva v meni tli že od mladih let. Vesela sem, da se mi je v tretjem življenjskem obdobju uresničila. V mojih slikah je del moje duše in del srca. Z izobraževanjem bom zagotovo še nadaljevala. Rada rišem tako v črno beli tehniki kot v akvarelu. Pripravljamo pa se tudi na olje.«
Razstavljavka Staša Kunšek iz Trbovelj:
»Slikam že dalj časa. Sem tudi članica Relika in ker sem se želela še dodatno likovno izobraziti, sem se priključila tej likovni sekciji. Skupina mi je zelo všeč in tudi mentorji. Večina nas nima veliko predznanja, zato nam budno mentorjevo oko še kako pride prav. V preteklosti sem že' imela nekaj samostojnih razstav. Tokrat predstavljam dela z motivi s savskega proda. Povečave tistih majhnih stvari, ki jih ljudje običajno ne vidijo. Sama najrajši delam v olju.«
Milan Razboršek, absolvent visoke šola za slikanje z Izlak: »Povabili so me, da kot mentor nadaljujem poučevanje današnjih razstavljavcev, ter da opravim izbor njihovih del za to razstavo. Moram povedati, da sem presenečen s potencialom te nadarjene in radovedne likovne skupine. Tudi kot ljudje, so zelo močne in pozitivne osebnosti, predvsem pa znajo medsebojno sodelovati. Ko delam z njimi, čutim pozitivne vibracije. Vsak lahko opazi, da je razstava izredno pisana in strinjam se z vami, da tudi zelo optimistična oziroma svetla v nasprotju z' mlajšimi ustvarjalci. Kar je spodbudno, tudi glede na to, da so v tretjem življenjskem obdobju.«
Igor Gošte
LITIJSKI VETERANI GOSTJE SLOVENSKIH POMORŠČAKOV
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija organizira vsako jesen enodnevni
izlet, na katerega povabi tudi družinske člane -žene in otroke. Tokrat pa se je odločilo za Primorsko. Člani združenja so po prihodu v vojašnico Slovenski pomorščaki v Ankaranu, kjer so jim starešine izrekli prisrčno dobrodošlico, najprej izvedli ustanovni občni zbor, kar pomeni uradno registracijo, nato pa so si s svojci v spremstvu vodstva te vojaške enote ogledali prostore, kjer živijo in se urijo vojaki. Posebno zanimiv je bil ogled edine vojaške ladje, kije bila zasidrana v bližnjem pristanišču.
V popoldanskem času so opravili še avtobusni obisk Luke Koper, svoje enodnevno bivanje na slovenski obali pa so sklenili v podjetju Vino Koper, kjer so si najprej ogledali klet, nato pa poskusili še nekatera najbolj znana primorska vina.
Boris Žužek
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MA
Užaljeni mogočni hrast ni hotel lipi ugleda krast.
Spustil seje po begu navzdol in Hrastnik bližnjo vasje imenoval.
Tu še sedaj živimo, krmimo živino, polje obdelujemo in včasih o hrastih Pomodrujemo.
Martin Gaberšek, 4.a., OŠ Ivana Kavčiča Izlake
Prešerno leto
PESNIKOV OBRAZ
Prešernov obraz je bil ovalen, zdrave barve in od sonca nekoliko zagorel. Imel je belo čelo, a zaradi bujno rastočih las ne posebno visoko. Sive in bolj majhne očije imel na pol odprte. Njegov navadno resni pogled je dajal očem nekaj motnega, zato so ljudje govorili, da gleda mračno. Samo kadar je bil močno vznemirjen, npr. vesel ali jezen, se mu je zablisnilo v očeh in silna strela je udarila v predmet njegove ljubezni ali jeze. Vsem seje zdelo, da vidi v dno duše, zato je bilo čisto nemogoče, da bi ga kdo nalagal. Obrvi je imel svetle in košate, nos pa bolj dolg in rahlo upognjen. Usta majhna, ustnice drobne, zgornja je molela nekoliko čez spodnjo in le po trzanju spodnje ustnice so ljudje vedeli, kdaj je bil močno vznemirjen, kajti znal seje zmeraj premagovati. Njegova brada je bila mehka in okrogla s plitko jamico. Okrog ustje imel poteze iskrene prijaznosti in ljubeznive dobrote. Lasje, temno rjavi, skoraj črni in nekoliko kodrasti, so bili gosti, mehki in bleščeči, navadno jih je nosil dolge čez ovratnik, ker sijih ni rad strigel. Ušesa je imel prav majhna in tesno ob glavi.
MOJ DOMAČI KRAJ JE VESEL
Naš kraj Mlinše je prijazen. Ima gasilski dom, igrišče in trgovino. Ima veliko travnikov in dreves. Vsako leto imamo razna srečanja in veselice. Naš kraj ima tudi hrib Rigel. Imamo tudi šolo. Skozi Mlinše teče Kandrščica. Naš kraj je vesel.
Stanko Borštnar, 3.razred
NARIŠI PODOBO FRANCETA PREŠERNA
Izreži jo in pošlji na Zasavca
TipG Irnj
ZLATA POROKA PRI AHAČEVIH
V	soboto, 11 .novembra, torej na Martinovo, je potekala v poročni sobi gradiča na Trgu Franca Fakina v Trbovljah zlata poroka. Tokrat sta pred trboveljskim županom obnovila svojo 50 let trajajočo zakonsko zvezo Vekoslava in Tone Ahac. Toneta poznajo Trboveljčani kot dolgoletnega sodelavca tovarne Mehanika v Trbovljah, predvsem pa kot borca za čistejše okolje in urejenost kraja, turističnega in hortikulturnega sodelavca, večletnega predsednika stranke Zelenih v Trbovljah, člana občinskega sveta občine Trbovlje, oba z ženo pa kot vztrajna ljubitelja cvetja. Domačega jubilejnega slavja seje udeležilo kar precejšnje število sorodnikov. Obema "zlatima" zakoncema veljajo tudi s strani bralcev Zasavca iskrene čestitke in najboljše želje.
T.L.
Pri Rdečem križu so že voščili
V	soboto, 18. novembra ob 14. uri so se v stekleni dvorani KC DD Zagorje zbrali starejši od 70 let iz naslednjih zagorskih krajevnih skupnosti: Franc Farčnik, Jože Marn in Rudnik-Toplice, srečanje pa je organiziralo Območno združenje Rdečega križa Zagorje. V kulturnem programu je nastopila Vokalna skupina CANTATE iz Čemšenika z dirigentko Tadejo Nimac, za strežbo pri pogostitvi so poskrbeli dijaki in dijakinje Srednje šole Zagorje, za prijetno vzdušje in še kakšne plesne korake pa ansambel AJDA z Izlak.
Prek dvesto starejših od 70 let je z zanimanjem prišlo na srečanje in dobrega razpoloženja ni manjkalo. Zbrane je najprej pozdravil predsednik OZRK Zagorje, dr. Franc Grošelj, ki je dejal, da je srečanje že tradicionalno in kar petindvajseto po vrsti. "Predvsem pa gre za željo," je dejal, da bi starejšemu človeku konec leta nudili
družabnost in lepo besedo." Zatem pa je tudi Janez Lipec, predsednik KS Franc Farčnik, vsem zbranim zaželel sreče v novem letu in veselja polnih dni. Obdarili so tudi najstarejšega in najstarejšo občanko: 92-letnega Rudolfa Herle in 96-letno Marijo Rotar. Dr. Franc Grošelj pa je še povedal: "Zadovoljen sem z odzivom, saj jih vsaj polovica vedno pride na srečanje in videti je, da z veseljem poklepetajo in se razvedrijo." Kot je dejala Barbka Rebolj, sekretarka OZRK Zagorje, pa so v zagorski občini organizirali tovrstna srečanja po vseh krajevnih skupnostih, torej tudi še v Kotredežu, Ravenski vasi, Podkumu, na Izlakah, Mlinšah, v Kisovcu, Čemšeniku in Šentgotar-du. "Krajani so zelo zadovoljni in menim, da kar težko čakajo tovrstna srečanja." Omenilaje, daje skupno starejših od 70 let v zagorski občini 796, od tega starejše od 80 let obiščejo tudi po domovih in jih obdarijo. Za organizacijo in finančno izpeljavo srečanja starejših od 70 let poskrbijo: OZRK Zagorje, župan Občine Zagorje in delno tudi krajevne skupnosti.
Pred novim letom pa so v OZ RK Zagorje podelili tudi priznanja krvodajalcem in sicer so pri županu Občine Zagorje Matjažu Švaganu od letos dalje sprejeti in nagrajeni moški, ki so več kot 40-krat darovali kri, in ženske, ki so več kot 35-krat darovale kri. Tisti, ki so kri darovali manj kot petintridesetkrat pa priznanja z značko prejmejo po pošti. Po besedah Reboljeve je bilo do novembra letos kar 1171 krvodajalcev. Od teh je največkrat in sicer kar 70-krat kri daroval Štefan Sapač iz Zagorja. Med ženskami pa je prednjačila krvodajalka Mira Ravnikar iz Zagorja, kije kri darovala 45-krat. Preostali krvodajalci, ki so prejeli priznanja, so še: Branko Ocepek iz Znojil, Ivan Marinovič iz Šentgotarda in Jože Izlakar iz Zagorja za 65-krat, Valentin Korimšek iz Zagorja za 60-krat, Franc Medvešek iz Znojil in Franc Bokal iz Znojil za 55-krat, Karel
Kepa iz Zagorja, Radovan Sluga iz Zagorja, Ignac Trentelj iz Zagorja, Janez Ramovš iz Podkuma in Miran Razpotnik iz Šemnika za 50-krat, dr. Metoda Drnovšek iz Zagorja za 40-krat, ter še Fani Rupnik z Izlak, Danica Grošelj iz Kostrevnice, Polda Puh z Izlak in Alenka Izlakar iz Zagoija za 35-krat darovano kri. S krvodajalskimi akcijami so zadovoljni in pravijo, da jih ni malo.
P.R.
ODŠKODNINA ŽRTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA
Dolga leta se že vleče nerešeno vprašanje poplačila odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. V slovenskem državnem zboru je bilo že pred meseci v teku drugo branje, vendar tretjega branja, ko se dokončno odloča o sprejetju ustreznega zakona, doslej še ni bilo. Zakon se bo nanašal tako na žrtve vojnega nasilja, kot tudi padle v vojni. Upravičenost do poplačila odškodnine pa bo treba po sprejetju zakona dokazovati. Med te upravičence pa se štejejo tudi mobiliziranci v nemško vojsko 1941-45. Večina teh sije že pridobila potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja. Po sprejetju zakona bodo upravičenci zagotovo dobili predvideno odškodnino za telesno in duševno trpljenje, posebno vprašanje pa so padli v vojni.
Za osebe, katerih smrt je bila neposredna posledica dejanja v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki, se bo po 11.členu predloga omenjenega zakona izplačala negmotna škoda dedičem v višini
500.000	SIT. Dejansko izplačilo bo odvisno od števila upravičencev, ki jih določa dedna prednost. Smrt pa bo potrebno dokazati z uradnim dokumentom. Zato bodo tisti dediči, katerih prednik - mobiliziranec - je padel v vojni, morali pisati v Berlin in zahtevati potrdila, da je njihov sorodnik - mobiliziranec - res padel v vojni. V ta namen je treba izpolniti obrazec, ki se dobi na območnem odboru Zveze društev mobiliziranih Slovencev 1941-45 v nemško
vojsko. V Trbovljah npr. na sedežu Krajevne skupnosti Center na Trgu revolucije, sicer pa lahko tudi v Hrastniku in Zagorju, kjer tudi delujeta območna odbora te zveze. Potrdilo,ki ga bodo vlagatelji zahtevali in dobili od mnemških oblasti iz Berlina, bo treba predložiti kot dokaz nasilne smrti v vojni. Ko bo zakon v DZ sprejet, bo treba tovrstno potrdilo imeti pripravljeno za predložitev.
U.
SREČANJE STAROSTNIKOV V PODKUMU
Prostovoljke KO RK Podkum so tudi letos pripravile srečanje starostnikov, ki je bilo 27.10. v šoli Podkum.
Prav prijeten program so za povabljene pripravili učenci, učiteljici Irena in Mira ter vzgojiteljica Bernarda, kije s kitaro spremljala petje vseh prisotnih. Zaigral pa je tudi harmonikar Primož, da so lahko še zaplesali.
Srečanja seje udeležil predsednik KS Franc Juvančič, ravnateljica šole Alenka Ašič in sekretarka OZ RK Zagorje Barbka Rebolj, ki je najstarejšo prisotno krajanko obdarila s šopkom, krajana pa s steklenico vina.
Vse starejše od 80 let, ki se srečanja niso mogli udeležiti, so prostovoljke obiskale in obdarile na domu. Posebej naj omenimo najstarejšo krajanko, ki je te dni praznovala 95 let in seveda najstarejšega krajana, kije praznoval 100 let. Janez Odlazekje še zelo čil mož, dobrovoljen in s spominom, ki mu seže daleč nazaj. Želimo mu, kakor tudi vsem ostalim, mnogo zdravja in zadovoljstva.
KO RK Podkum se zahvaljuje vsem, ki so srečanje omogočili: OZ RK Zagorje, KS Podkum, Mirko Levec, gospa Zupančič iz Lovske koče, Mari Štimec, Trgovina Čop, Janez Potrpin in Stanislav Jurca.
Veselili smo se tega srečanja, mislimo pa že na naslednjega, saj je bilo veselje gledati srečne obraze vseh prisotnih.
Rajka Bajda
m n ui T?!) nnn
30. LISTOPADA 2(X)0
DNEVNIK HELENE KASTELIC/ sekretarke območnega združenja RK Trbovlje
Sobota, 18.novembra/Sobotaje moj najljubši dan v tednu.lzkoristim ga za odklop od tedna, ki je za mano, še posebno, če je bil teden tako hud, kot je bil minuli. Razdeljevali smo pakete s hrano in prašek iz sredstev akcije Nikoli sami, ki jo vsako leto pripravi RK Slovenije. Razdeljevanje ni enostavno. Predvsem zato, ker nikoli ne moreš ustreči vsem. Pomagati želimo po svojih močeh, ki pa so omejene.
Soboto imam rada tudi zato, ker grem brez naglice po nakupih in z družbo na kavo. Pri vsej stvari seveda ni pomembna kava, pač pa klepet in druženje. Popoldne pa sem z možem odšla na Planino, kamor zahajava vsak teden najmanj enkrat. Da se naužijem narave in razgleda. Tamkajšnji oskrbnik je praznoval desetletnico oskrbe doma in pripravil je res prijetno proslavljanje. Da o prijetni družbi, ki seje zbrala na Planini ta dan, sploh ne govorim.
Nedelja, 19.novembra/Nedeljaje dan, ki ga, če je le mogoče, preživim v hribih z družino. To nedeljo je bil na sporedu Kum. Vreme klavrno, toda Kum je bil obiskan kot vedno. Mladi, manj ntladi,.. .zdi se mi, da vsako leto več ljudi hodi v hribe in ceni to, kar v Zasavju imamo, prelepe hribe in prelepe postojanke na vrhovih.
Ponedeljek, 20.novembra/ In spet je tu Ponedeljek. Že zjutraj smo skupaj z ekipo Pripravljali in dopolnjevali načrte za zadnji del novembra in december. Oglasila se je Predstavnica ŠKLAB-a, da se dokončno dogovorimo za 1 .december, dan boja proti AIDS-
u. Zloženke, plakate in druge reči za študente in dijake smo že prejeli iz založbe RK Slovenije, treba je izdelati tudi rdeče pentlje. Poleg rdečih bodo fantje letos nosili kot znak strpnosti tudi bele, s študenti pa je že vse dogovorjeno za izredno krvodajalsko akcijo v počastitev 1 .decembra. Upam, ne, prepričana sem, da bo odziv velik. Zdi se mi, da mladi v glavnem vse bolj in bolj vedo kaj hočejo. Bolj so odgovorni (zdi se mi tako) kot smo bili mi v študentskih letih. Ponedeljek je bil tudi dan za preurejanje urnikov za tečaje, ki tečejo in ki bodo stekli v teh dneh. Zaključujemo namreč tečaj za bolničarje za dve trboveljski podjetji in pri tem nam je v veliko pomoč tudi vojak na civilnem služenju, ki seveda tudi obiskuje tečaj in pomaga pri koordinaciji dela. Vojak v decembru zaključuje svoje služenje in to uspešno. V teh dneh moramo pripraviti tudi tečaje za prvo pomoč za tretje letnike trboveljske Gimnazije, tako da bodo dekleta in fantje po tej plati pripravljeni na vozniške izpite. Kljub obsežnosti so ti tečaji in izpiti prav prijetni, saj mladi stvar zelo resno vzamejo in z neznanjem ni popolnoma nobenega problema. Je pa problem včasih v koordinaciji, saj moramo uskladiti čas, ki ga šola namenja tej, recimo temu vzgoja, čas medicinskih sester, ki učijo praktični del in zdravnic, ki so zadolžene za teoretični del in izpite.Ta ponedeljek mi je ostalo še toliko časa, da sem začela pripravljena pisno poročilo za leto, ki se izteka, ki ga bo seveda morala pregledalo še predsednica
dr.Cvetka Fakin, nato pa bo romalo na sestanek odbora in kasneje na RK Slovenije. Ostalo je še nekaj časa za pripravo seznama tistih, ki so lansko leto kupili voščilnice za Novo leto pri nas in upamo, da jih bodo tudi letos. Ljudje so vajeni, da ima voščilnica dve nalogi. Da prejemniku sporoči naše dobre želje in da z nakupom omogočimo še nekaj dobrega. V primeru voščilnic RK podpremo prelep Debeli rtič za naše otroke in del sredstev ostane v občini na novoletna darila otrok iz materialno šibkih družin. Ti otroci so moja, kot verjetno tudi drugih mam, šibka točka. Razmišljam, kje bi se dalo dobiti kakšna sredstva, da takim otrokom polepšamo dan, ali pa kar cel teden, kadar gredo na letovanje na Debeli rtič. Ponedeljek v službi se izteka. Razmišljanje o tem, kaj bi se dalo še narediti pa ne. Nikakor nisem znala izklopiti službe, ko se je delovni čas iztekel. Med gospodinjskimi opravili razmišljam, seštevam in kalkuliram, koliko bi nas stala še ena decembrska akcija za otroke. Kar naprej mislim tudi na tiste nesrečne ljudi v Logu pod Mangartom. Dvakrat sem že stala na vrhu te gore, velikokrat preživela nepozabne dni v Bovcu in okolici, in srčno upam, da bo narava do teh ljudi in krajev v bodoče bolj prizanesljiva. In kaj lahko storim? Najmanj, kar lahko je, da prispevam nekaj na žiro račun 50101-678-51579, sklic na št. 4007, s pripisom Za prizadete pod Mangartom.
Dnevnik ureja Igor Gošte
FUNŠT6&C FUNŠTE&C FUNŠTF&C FUNŠTEKC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC
VIOLINA IN KLAVIR ZA LEP VEČER
Glasbena šola Trbovlje je v sredo, 22. 1 L, Sostila dva priznana glasbena umetnika iz sosednje države Hrvatske. Gosta prihajata iz Magreba. To sta violinist Silvano Kuzmin in Pianist Jakša Zlatar.
^ dopoldanskem času sta vodila glasbeno delavnico z učenci Glasbene šole. Pri tem so se l|cenci in učitelji veliko naučili, ker sta izvrstna Pedagoga.
Zvečer je bil v dvorani Glasbene šole v 'Povijali koncert, na katerem sta igrala dela omasa Vidalija, Dore Pejačevič, Frana Lhotka ln ■iohannesa Brahmsa.
Oba umetnika sta priznana in cenjena v svoji domovini in tujini. Silvano Kuzmin je študiral violino na Glasbeni akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v Parizu. Je koncertni mojster ansambla Gaudeamus in član komornega ansambla Collegium musieum. Nastopal je na številnih koncertih doma in v tujini.
Jakša Zlatar je diplomiral in magistriral iz klavirja na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je diplomiral tudi iz psihologije in sociologije. V igranju klavirja se je izpopolnjeval na konservatoriju sv. Cecilie v Rimu. Je profesor klavirja in metodike klavirskega pouka na Glasbeni akademiji v Zagrebu in v Ljubljani. Poleg koncertnih nastopov vodi seminarje, je član mednarodnih žirij na tekmovanjih pianistov in avtor dveh Metodik klavirja in številnih esejev iz klavirske zgodovine ter direktor Hrvatske glazbene scene mladih in tajnik EPTE Hrvatske. Od več nagrad, ki jih je prejel, je najvišja nagrada "Svetislav Stančič". Glasbeni sladokusci, v dvorani je bilo še prostora za nekaj njih, so ta večer lahko uživali, čeprav je čas ob dobri glasbi in njenih izvajalcih mnogo prehitro minil.
Besedila in slika: Marta Hrušavar
CENE VIPOTNIK-POZABLJENI SOSED
Odbor za literarno dejavnost pri DUT je pripravil 23.novembra zvečer, v polni dvorani doma DUT, literarni večer Pozabljeni sosed Cene Vipotnik - pesnik, pripovednik, prevajalec. Odbor je tokrat napravil izjemo in je predstavil pred leti umrlega pesnika, kije bil doma iz Zagorja, živel pa v Ljubljani. Doslej so namreč v okviru literarnih večerov predstavljali dela ustvarjalcev iz svoje doline.
Scenarij je pripravila Joža Ložak, pri predstavitvi Vipotnikovih del pa so sodelovali z recitacijami pesnikovih stvaritev še Marja Kužnik, Slavko Gulič, Miha Gosak, Vinko Pfeifer in Tine Lenarčič. Večer pa je popestril in obogatil s samospevi basist Rihard Majcen iz Zagorja, na harmoniki pa ga je spremljal Franci Vrtačnik, ki sta na željo poslušalcev dodala še dve pesmi. Navzoči se kar niso mogli raziti, kar je dokaz, daje večer v celoti uspel.
T.L.
30. LISTOPADA 2000
f. jr. g j j f
Predstavljamo:
GOSTIŠČE BRIN V KNEZDOLU NAD TRBOVLJAMI
V idiličnem kotičku, zunaj mesta in njegovega vrveža, kjer se asfaltirana pot strmo vzpne mimo trboveljskega pokopališča proti Knezdolu, stoji v mirnem in z drevjem obdanem okolju GOSTIŠČE BRIN.
Kljub ne vedno prav prijaznim zvezdam, pa prijazna lastnica Marinka Kuder z možem že dvanajsto leto z veseljem sprejema in postreže goste, ki se želijo odmakniti od hrupa in vrveža "našega malega mesta", se v miru najesti, poveseliti in tudi pogovoriti.
Njihova kuhinja ponuja prave domače koline, trudi se za pristne slovenske domače jedi, skušajo pa se čim bolj prilagoditi okusu gostov. Najbolj pogosto so to zaključene družbe. Čas "toplih malic", s katerimi so pred leti začeli, je minil, prehodnih gostov je malo. Tudi kultura prehranjevanja, vse večje vegetarijancev in ljubiteljev lahke hrane, se je spremenila in v Gostišču Brin ji skušajo slediti.
V prostorih gostišča lahko sprejmejo več manjših skupin, v eni sobi do petintrideset gostov in v drugi do petinštirideset. Imajo tudi posebno sobo za zaključene družbe, ki se imenuje Knežja soba, zato, ker so pač v Knezdolu. Tu ima sedež Lions klub Brin, na kar so še posebej ponosni. To je prostor za petindvajset gostov in je popolnoma ločen od lokala in ima tudi svoj vhod. V poletnem času se gostje lahko ohladijo v prijetni hladni senci na vrtu in si privoščijo tudi kakšno balinarsko tekmovanje na pokritem balinišču, kjer so tudi tekmovanja Zasavske balinarske lige.
Zaradi odmaknjenosti se morajo včasih bolj potruditi, da pridobijo goste, je pa to lahko tudi prednost. Tudi strog prometni zakon je opravil svoje, res pa je, daje danes dovolj taksijev in tudi sami so pripravljeni razvoziti goste.
Gospa Marinka Kuder je zelo ponosna na svoje goste in se zaveda, da je zadovoljen gost najboljša reklama. Vsi zaposleni, ona, mož, dva natakarja in kuharica, se trudijo, daje vsak gost prijazno, lepo in kvalitetno postrežen in nenazadnje tudi cene niso nepomembne pri tem. "Včasih je pač treba delati tudi za dobro ime," je pomodrovala in dodala, daje užitek in veselje pri delu tudi nekaj vredno.
Besedilo in slika: Marta Hrušovar
TRENUTNI VRSTNI RED:
1 .Gostišče Kum, Zagorje - 93 glasov
2.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 59
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 55
4.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 47
5.	Point 21, Hrastnik - 14
6.	GostilnaAšič, Zagorje -12
7.	Naš hram, Kisovec - 10
8.	Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga - 9 Restavracija L, Trbovlje - 9 lO.Gostilna Zaloka, Jesenovo - 8 Gostišče Jež, Radeče - 8
12.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 6
13.	Gostišče Brin, Trbovlje - 5
14.	Kmečki turizem Trojka, Jesenovo - 3
15.	Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 2 Kmečki turizem Ocepek, Mlinše - 2 Gostišče Celestina, Sopota - 2 IS.PicerijaAšič, Zagorje -1 Gostišče Klek, Trbovlje -1 Gostilna Pod kostanji, Podkum - I Gostilna Račič, Trbovlje -1 Gostilna Majcen, Polšnik - 1
Nagrado, kosilo za 4 osebe po izbiri v Gostišču Brin Trbovlje prejme Minka Lajkovič, Opekarna 20a, Trbovlje.
v-	—=^

Pripravili koncert v spomin skladatelju
Na koncertu, ki je potekal v petek, 24. novembra ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje, so najprej nastopile učenke, ki jih klavir uči Karla Kadrijevič in ki je tudi organizacijsko pripomogla k izvedbi omenjenega koncerta, katerega gostja je bila pianistka in pedagoginja Tatjana Ognjanovič, ki je tovrsten nastop poklonila. Zato tudi ni bilo vstopnine na večer klavirskih skladb, kije potekal v spomin ob 100-letnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca.
Tatjana Ognjanovič (tretja z leve) z nastopajočimi na klavirskem večeru v spomin L.M.Škerjancu
spodbudilo za izdajo knjige. Avtor naslovnice je Karli Kozole, kije svoja dela v tem času razstavil v knjižnici Antona Sovreta.
Naslednje srečanje je bilo 23.novembra, ko je Alenka Razpotnik z Dola, glasbenica in ljubiteljica gora, povabila v goste dva člana slovvenske alpinisično smučarske odprave PD Tržič. Odpravo Tien Šan 2000 na ozemlju Kazahstana in Kirgizije je vodil Iztok Tomazin, zdravnik, z enajstimi člani. Plezalne vzpone in alpinistično smučanje je v knjižnici predstavil Dejan Jekovec s čudovitimi posnetki in zanimivo pripovedjo.
Fanči Moljk
VDC
Lucijan Marija Škerjanc je poznan kot skladatelj, pedagog, pianist, dirigent in glasbeni pisec ter velja za zelo ustvarjalnega skladatelja 20. stoletja. Tatjana Ognjanovič je pred pol leta pripravila v Cankarjevem domu v Ljubljani že celovečerni koncert v spomin L.M.Škerjancu. V Trbovljah pa je odigrala le delček iz tega koncerta, sicer pa o skladatelju Škerjancu pravi, da je skomponiral čudovite skladbe za klavir. Nekatere od mladinskih klavirskih skladb so pri klavirju odigrale tudi učenke: Barbara Pešec, Nina Sternad, Sara Dolanc, Nika Jordan, Klara Jordan, Maruša Zmrzljak in Lučka Lenič. Svojstveno noto pa je koncertu dala Tatjana Ognjanovič, ki seje klavirja začela učiti že s štirimi leti in študij nadaljevala Pri Dubravki Tomšič Srebotnjak in še na Dunaju ter v Moskvi, ter je nagrajenka mednarodnih klavirskih tekmovanj v Porthu, Atenah, Valenciji in Jaenu. Ter je solistično nastopala v šestnajstih evropskih državah, v Maleziji in Singapuru. Kot je dejala, ima zelo rada tudi svoje pedagoško delo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je profesorica od leta 1993. 'Kar zadeva interpretiranje skladb," je dejala Tatjana Ognjanovič, "imam neko afiniteto do poznoromantičnega obdobja kot tudi do impresionizma >h ekspresionizma v glasbi, zato se mi Škerjančeve skladbe zdijo zelo hvaležne za igranje." Omenila je še, da ima v načrtu svojo prvo zgoščenko. Glasba je zame način izražanja," je dejala, "glasba je komuniciranje, je tudi Posrednik med skladateljem in poslušalci." Oziroma daje med eno in drugo noto lahko zelo malo ali pa zelo veliko. Tudi zato je igranje inštrumenta dostikrat zahtevno.
Besedilo in sliko: RR.
DVOJE SREČANJ V HRASTNISKI KNJIŽNICI
V hrastniški knjižnici Antona Sovreta je bilo v preteklih četrtkih dvoje Srečanj. 16.novembra se je predstavila obiskovalcem Olga Dečman ^obrnjič s knjigo Duša in duša. Ob prelistavanju knjige, glasbenih vložkih Sojencev GŠ Hrastnik in razgovoru z avtorico, ki ga je vodila Andreja Korber Kaluža, je večer kar prehitro minil. Kot vemo, je imela Olga Dečman Kobrnjič na Zasavčevem natečaju nagrajen sestavek Hašišar, kar jo je
Ta teden se bo sestala strokovna komisija, ki sojo imenovali zasavski župani. Njeni člani bodo pregledali delitev stroškov na posamezno občino in preverili pravilnost postopkov izvajanja pogodbe o sofinanciranju izgradnje VDC. Občine so se zavezale, da bodo skupno (razmeije 50:25:25) pokrile stroške nakupa zemljišča, izdelave projektov, inženiringa in nadzora gradnje. Razpis za izvajalca gradnje tega objekta naj bi predvidoma bil objavljen februarja 2001. (Vir: Bilten)
ZASAVSKE GLASBENE ŠOLE NA SLOVENSKEM KLAVIRSKEM DNEVU
Društvo klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA - je 15.11.2000 organiziralo na Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik srečanje klavirskih pedagogov iz vse Slovenije. V okviru srečanja so bila organizirana strokovna predavanja, nastopi učencev - pianistov - predstavljene pa so bile tudi nove klavirske zbirke, ki sojih komentirali skladatelji sami, njihove skladbe pa so izvajali učenci glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije.
Srečanja smo se udeležili tudi pedagogi iz zasavskih glasbenih šol. Na srečanju sta aktivno zelo uspešno sodelovali dve pedagoginji: Slavi Gregl iz Zagorja, katere učenka je igrala dve skladbi iz zbirke Dvanajst preludijev skladatelja Petra Kopača ter Karla Kadrijevič iz Trbovelj z učenko Klaro Jordan, kije zelo suvereno in muzikalno zaigrala tri divertimente skladatelja Marjana Kozine iz zbirke Divertomento in po nastopu prejela pohvalo in čestitke profesorja Jakše Zlatarja iz Zagreba in Igorja Dekleve iz Ljubljane.
Kljub napornmu dnevu (srečanje je potekalo preko celega dne), smo se po tako uspešnem dnevu vračale srečne in izredno zadovoljne, saj so pohvale spodbuda za nadaljnje delo.
f? j j n j "i i
Statistika zasavskih malonogometnih lig
ŠTEVILKE GOVORIJO SAME ZASE
Lestvice po zadnjem jesenskem krogu:
l.liga				
Lestvica:				—
1. Vače	11 8 0 3		49:22	24
2. Juventus	117 2	2	42:22	23
3. PL Čebelica	11 7 7	3	34:22	22
4. ŠD Čolnišče 1.	115 4	2	41:25	19
5. Pizz. Kukuca	115 4	2	35:27	19
6. Mlinše	114 3	4	31:43	15
7. Kov. Gobove	115 0	6	33:35	15
8. Panterji	11 4 1	6	29:44	13
9. M. Zadnja š.	113 3	5	43:43	12
10. PD Sv. gora	114 0	7	30:57	12
11. Malo po m.	112 2	7	25:35	8
12. Bronx	112 0	9	26:44	6
Tomaž Osolnik, vodja ekipe
Vač: "Pred začetkom lige smo oklevali, če bi se sploh prijavili k sodelovanju, toda vendarle smo nato zbrali nekaj fantov in sestavili povsem novo ekipo. Tudi zato nismo imeli prav nobenih pričakovanj, zato je naslov jesenskega prvaka veliko presenečenje za vse nas in mislim, da bomo vse do konca bili ogorčen boj s Pekarno Leniči in Juventusom. Naslov prvaka nam je prineslo dejstvo, da se med seboj odlično poznamo in da ni prepirov med soigralci. Tudi zaradi tega mi je iskreno žal izpada Andreja Vrhovca na naši zadnji tekmi. Moram reči, da Andreja še nikoli nisem videl tako razburjenega zaradi neke malenkosti in v ekipi bomo morali narediti sestaneka in ga resno vprašati, če želi še nastopati za nas, kajti na dlani je, da takšnih izpadov ne potrebujemo. Še besedica o organizaciji lige, kije z naše strani pohvalna. Nekaj pripomb je mogoče le na sojenje, ki bi moralo biti na višji ravni oziroma bolj izpopolnjeno."
Kristjan Glažar, vodja ekipe Trgovina Čop:	"Naslov
2-liga				
Lestvica:				
1. Trgovina Čop 11	7	2	2	47:23 23
2. ESPotočnik 11	7	2	2	36:19 23
3. Branko Bar 11	6	3	2	47:20 22
4. AS Poropatič 11	6	2	3	48:32 20
S. Strela bar 11	5	4	2	28:28 19
6. Šentlambert 11	4	4	3	36:28 16
7. Prapreče	11	5	1	5	28:31 16
8. Ni dani	11	4	2	5	17:17 14
9. Buldožer	11	3	5	3	23:23 14
10. Ocepek	11	2	2	7	27:35 8
11.Trg.Yuma 11	3	0	8	14:41 7
12. Imperius 11	0	1	10	17:71 0
jesenskega prvaka vsekakor nismo pričakovali, sploh ne potem, ko sta nas pred pričetkom sezone zapustila Martinčič in Novak. Za naslov je najbolj zaslužna kolektivna igra ter strelca Vodenik in Glažar. Sicer pa je organizacija lige v redu, sojenje pa je bilo razen na začetku lige kar v redu. Za prvo mesto se bomo boriliz ekipami Elektroservis Potočnik, Branko bar in Avtoservis Poropatič."
Janez Udovič, vodja ekipe Antimon/Bistro 91: "Po pravici povedano naslova prvaka nikakor nismo pričakovali, sploh ker smo malce prevetrili naše vrste. Po drugi strani pa je ravno pomladitev ekipe eden poglavitnih vzrokov za naše dobre igre in zelo dobra forma vratarja Emila Štirna. Kar se same organizacije lige tiče, je vse super, kajti naša ekipa je v teh ligah že praktično 20 let. Kar pa se sojenja tiče so nekateri problemi, vendar je glede na nivo lig tudi sojenje solidno. Za napredovanje bodo naši najhujši nasprotniki Bistro Slavi in ekipa ETI-ja."
Matjaž Savšek, vodja ekipe T.A. Columb/Mili bar: "Fante sem v ekipo zbral bolj zaradi rekreacije
3-liga					
Lestvica:					
1. Antimon	10	7	1	2	29:24 22
2. Eti Elekt. 10	6	2	2	2	39:19 20
3. Bistro Slavi	10	6	2	2	34:16 20
4. Trinajst M	10	6	1	3	31:20 19
5. SD Mlinše H	10	5	3	2	44:23 18
6. ŠD Sava	10	4	2	4	31:23 14
7. Friz. Ivi	10	4	1	5	41:29 13
8. Inženiring	10	4	0	6	28:35 12
9. Čolnišče II	10	2	4	4	30:27 10
10. Zlatarna Lea 10		3	0	7	27:62 9
11. Udarnik	10	0	1	9	10:62 1
in tako naslova niti slučajno nismo pričakovali. Toda po enajstih zaporednih zmagah se res vidi, da imamo kljub temu dokaj dobre priložnosti za napredovanje, čeprav je prvih pet ekip v ligi dokaj enakovrednih. Tako smo se s fanti dogovorili, da res štartamo na napredovanje v tretjo ligo. Glede organizacije lahko povem, da že dolgo let igram v teh ligah in da se je organizacija z leti izboljšala. Ob tem pa moram malce pograjati sojenje, ki ni ravno na nivoju. Trdim
4.1iga					
Lestvica:					
1. T.A. Columb	77	77	0	0	75:18 33
2. Okr.Gasilček	77	8	2	1	35:17 26
3. Zlatorogi	11	8	0	3	61:30 24
4. Gos.Juvan	11	7	2	2	52:26 23
5. Roma	11	7	0	4	53:30 21
6. Gamsi	11	6	2	3	36:20 20
7. MGM Inž.	11	5	3	3	20:17 18
8. ŠD Izlake	11	4	1	6	23:34 13
9. Čemšenik	11	4	1	6	35:33 13
10. Podkum	11	3	3	5	27:34 12
11. Medija	11	4	0	7	32:38 12
12. Varnost	7 7	3	2	6	13:25 11
13. Prapreče 11	77	2	2	7	19:53 8
14. Zasavc	11	2	1	8	15:40 7
15. Kickers	11	2	0	9	27:66 6
16. PL Vegas (-2)11 2			1	8	18:56 5
					
Statistika "naj" dosežkov jesenskega dela sezone 2000/ 2001:
Največja zmaga':	17:0
Zlatorogi (4.1iga)
Največ zadetkov na eni tekmi: 10 Marko Ljoljič (Branko bar, 2.1iga)
Najbolj učinkovita ekipa: 75 zadetkov - T.A.Columb/Mili bar (4.1iga)
Najmanj	prejetih
zadetkov: 16 - Bistro Slavi (3-liga)
Največ prejetih zadetkov:
71 - Imperius (3.1iga)
Najbolj neučinkovita ekipa: 10 - Udarnik TSG Lunar (3.liga)
namreč, da bi moral sodnik ob igrišču imeti še nekoga, ki bi beležil statistiko, kot so npr. akumulirani prekrški."
Peter Motnlkof
Športni radar
l.slovenska liga malega nogomet, zadnji jesenski krog: GIF Beton MTO Zagorje - Puntar Alpkomerc 9:4, Maxi klub Celje -Lesna Litija 4:8 - Zagorjani so s peto zmago ob dveh remijih in porazih zasedli skupno 2.mesto na lestvici in imajo šest točk zaostanka za Lilijani, ki bodo prezimili na prvem mestu)
LA državna rokometna liga, 7.krog: Avto Mikolič Rudar -Velika Nedelja 24:33 - Trboveljčani so navkljub vsem poškodbam razočarali in doživeli drugi prvenstveni poraz, kar jih uvršča na solidno 6.mesto na lestvici)
1,B državna rokometna liga: Preddvor Radovljica - DOL TKI Hrastnik 24:34
LB slovenska košarkarska liga: GD Hrastnik - Flowtex Bežigrad 72:84 - Zaslužen poraz "gradbincev", ki so tako na 4.mestu lestvice.
Trenutni vrstni red strelcev: l.liga: 21 G.Vozelj (Čolnišče/Integral), 14 Zupanc (Mexico), 12 Osolnik in A.Indof (oba Vače), 11 L.Indof (Vače), Goste (Pizzerija Kukuca),...
Fair play ekipa: Malo po malo/Dimnikarstvo Lepoša 2.1iga: 20 Ljoljič (Branko bar), 19 Vodenik (Trgovina Čop), 17 Starc (Pizzerija Ašič), Pišek (AS Poropatič),... Fair play ekipa: Ni da ni Ravenska vas 3.1iga: 15 Juvan (Sava), Stariha (ETI), 14Topolovec
(Frizerstvo Ivi), 12 B.Prašnikar (Mlinše), 11 Durič (Zlatarna Lea),...
Fair play ekipa: TNR Inženiring 4.1iga: 24 Hvala (Gostilna Juvan), 19 Kreča, 18 Kopušar (oba Zlatorogi), Žlak, 16 Drnovšek (oba Columb/Mili bar),... Fair play ekipa: Gamsi V tekmovanju za "Zasavčev prstan" (najboljši strelec vseh štirih lig skupno) trenutno vodi HVALA iz ekipe GOSTILNA JUVAN (4. liga).
PREDSTAVNIKI JESENSKIH PRVAKOV SO SPREGOVORILI
3T> n .T* h
30. LISTOPADA 2000
KARATE - TRBOVELJČANI ZELO USPESNI NA DOMAČIH IN TUJIH BORIŠČIH
V okviru Karate zveze Slovenije je v soboto 25. novembra v Oplotnici potekalo državno prvenstvo za mladinke in mladince. Skupno je nastopilo 115 tekmovalcev iz 30 slovenskih klubov. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na prvenstvu nastopili: Tomy CESTNIK, Gorazd GRIČAR, Poldi HERMAN, Franci CEFERIN, Dalibor FILIPIČ, Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. Vodila sta jih trenerja Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL.
Veselje po uspehu v Lučencu na Slovaškem. Stojijo: Dalibor, Poldi, Gorazd; spodaj: Miha in Jernej
To državno prvenstvo je zaznamovalo kar nekaj značilnosti. Že nekaj časa poteka v Karate zvezi Slovenije spor med uradno Karate zvezo, Priznano s strani Olimpijskega komiteja Slovenije, kjer se doseženi rezultati Priznavajo za status kategoriziranih športnikov in skupino klubov, ki se tudi predstavlja kot Karate zveza Slovenije. Ta skupina klubov je isti dan °rganizirala v Ljubljani svoje DP na katerem je nastopilo 34 tekmovalcev.
SP v Nemčiji, oktobra letos so bila potrjena nova sodniška pravila za kate in borbe, ki se bistveno razlikujejo od prejšnjih. Karate klub Oplotnica J® bil prvič organizator uradnega tekmovanja v okviru KZS. Prizadevni domačini so zaupano nalogo izvedli odlično. Organizacija tega tekmovanja j® bila zagotovo ena izmed najboljših do sedaj v preko tridestletni tradiciji slovenskega karateja. Med drugim je številčne gledalce, v stilu NBA košarke, zabavala maskota, oblečena v kimono, kije v prekinitvah izvajala razne vragolije, vse od izvajanja kat do izzivanja sodnikov in organizatorjev, da se pomerijo z njo v športni borbi.
Trboveljčani so tokrat nastopili samo v športnih borbah. GRIČAR, Herman in SIMERL tokrat niso imeli športne sreče. Vsi so namreč Zgubili že v 1. kolu. Poldi in Jernej sta izgubila s kasnejšima državnima Prvakoma, karjimaje omogočilo repasažne borbe, kjerjimatudi ni uspelo s* priboriti odličja.
Zelo dobro je svoje naloge opravil debitant na mladinskih tekmovanjih, Tomy CESTNIK, ki sije po štirih borbah priboril svojo prvo medaljo v mladinski konkurenci v športnih borbah - bronasto. Za Miho KOVAČIČA je v borbi za vstop v finale bil tokrat pretrd oreh trenutno najboljši in najtrofejnejši mladinec, Mariborčan, Darko ZAR1Č. Miha je na koncu tudi osvojil bronasto medaljo. Zelo razpoložena za borbe pa sta tokrat bila CEFERIN in FILIPIČ, ki sta nastopila v kategoriji mlajših mladincev in pogojno v kategoriji starejših mladincev. Čeprav Franci ni imel resne konkurnece pri mlajših mladincih, mu ni uspelo se zavihteti na najvišjo stopnico. V polfinalu je pri rezultatu 7 : 2 bil diskvalificiran zaradi premočnih kontaktov, le nekaj sekund pred koncem dvoboja. Do te diskvalifikacije je prišlo sicer po pomoti sodnikov, ki so napačno seštevali Francijeve kazni, vendar se po končanem dvoboju ni dalo nič več popraviti. Obliž na rano mu je bil nastop v kategoriji starejših mladincev, kjer je izgubil šele finalno borbo z minimalnim rezultatom 0 : 1 in s tem osvojil srebrno medaljo. FILIPIČ pa je dobesedno pometel z vso konkurenco, tako v kategoriji mlajših mladincev kot tudi starejših in zasluženo postal dvakratni državni prvak. Šest osvojenih medalj kaže, da se kljub spremembam sodniških pravil, ki niso pisana na kožo trboveljskim karateistom, ti še vedno v samem vrhu slovenskega karateja.
Na povabilo slovaške zveze so v nedeljo 12. novembra Trboveljčani odpotovali v daljni Lučenec na Slovaško. Na turnirju je tekmovalo preko 450 tekmovalcev iz 6 evropskih držav. Za Trboveljčane so nastopili: Gorazd GRIČAR, Poldi HERMAN, Dalibor FILIPIČ, Franci CEFERIN, Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. Vodil jih je trener Bogdan SIMERL. Kvalitetno je bil turnir na visokem nivoju, ton pa so dajali jugoslovanski in slovaški tekmovalci. Slovaki so trenutno ena izmed najmočnejših držav v mladinskem karateju, tako v Evropi kot na svetu, saj so letošnji aktualni evropski prvaki. Trboveljčane, ki imajo tudi že mednarodne izkušnje iz največjih tekmovanj to ni zbegalo. V posamezni konkurenci je Miha KOVAČIČ izgubil šele v finalu in s tem osvojil srebrno medaljo. Zelo uspešenje bil tudi Gorazd GRIČAR, kije prvič nastopil na tako močnem mednarodnem tekmovanju in izgubil šele v borbi za bronasto medaljo.Četrto mestoje zagotovo njegov največji uspeh do sedaj. Največje presenečenje za organizatorje in ostale tekmovalce pa je pripravila ekipa v sestavi Poldi, Dalibor, Franci in Jernej. V ekipnih borbah so vse do finala prepričljivo in z veliko razliko premagali vse nasprotnike. V finalu so se pomerili z reprezentanco Jugoslavije. Najprej je v 1. kolu Franci izgubil, ko pa je Jernej v 2. kolu premagal najboljšega jugoslovanskega tekmovalca kar s 5 : 1 se je Trboveljčanom zopet ponudila prilika za največje presenečenje. Daliborje z rezultatom 2 : 1 držal zmago v rokah vse do zadnjih sekund borbe, ko je jugoslovanskemu reprezentantu uspelo tako rezultat zadnje borbe kot celega dvoboja izenačiti. Po seštevanju vseh dosojenih točk je zmaga tako pripadla jugoslovanom. Kljub temu je srebrna medalja uspeh, katerega se bodo trboveljski karateisti še dolgo prijetno spominjali.
Franjo GLAVICA
Rokomet
1 ’B državna ženska rokometna liga, 4.krog
r ŽRK PUV Nivo Celje - ŽRK Igorje 36:17 (15:9)
^ 4.krogu	l.B državne
r°kometne lige sta se v Celju srečali ®kipj pUV Nivo Celje in ŽRK Igorje. Srečanje starih znank iz 'Plajših selekcij je bilo do sredine Prvega dela srečanja dokaj
izenačeno, nakar so Celjanke izkoristile vsako tehnično napako Zagorjank in prvi del srečanja odločile v svojo korist s 15:9. V drugem delu je pri Zagorjankah prišlo do popolnega razpada sistema z velikim številom izgubljenih žog in brez idej v napadu so Celjanke z vseh položajev polnile gol vratark Magde Ahlin in Manje Krajnc in samo v drugem delu srečanja je bil rezultat neverjetnih 21:8. Zadetke za tokrat nerazpoloženo ekipo Zagorja so
dosegle; Petra Ritter 5, Nadja Korinšek in Urška Šikovec po 3, Manca Jere in Ines Ramšak po 2 ter Jasna Medvešek in Urška Čibej po enega.
Rokomet mladih - starejše deklice letnik 86; RK Škocjan - ŽRK Zagorje 9:30(5:15)
V srečanju zadnjega 5.kroga jesenskega dela DP mladih so igralke trenerja Ota Pavlina dosegle še peto zmago. Tako brez poraza ob razliki v zadetkih 106:28 vodijo
pred nadaljevanjem, ki bo sledilo v mesecu decembru. V srečanju neizenačenih nasprotnic velja pohvaliti razpoložene strelke Matejo Jelševar, Špelo Peterlin in Leo Medvešek. Sicer pa so zadetke dosegle; Mateja Jelševar 8, Špela Peterlin 6, Lea Medvešek 5, Eva Kovač in Ranisa Smajlovič po 3, Urška Kastelic 2 ter Živa Repovž, Katja Borštnar in Sanja Mišič po enega.
Ivan Ramšak
30. LISTOPADA 2000
£ Ji H J? "II
PO SREBRNI - ZLATA DOBA?
Igor, Klemen, pred dnevi sta se vrnila iz Irske, s svetovnega prvenstva v kickboxingu, kjer sta osvojila srebrni medalji. Zanima me, kakšen je bil vajin občutek takrat, ko sta spoznala, da bosta osvojila medaljo?
Igor. Ko veš, da si med nosilci medalj, te prevzamejo neponovljivi občutki. Kar naenkrat je ves trud poplačan. Seveda pa so potem v finalu pričakovanja toliko večja. Želiš si zmage. V finalu nisem zmagal, zato je bilo sprva prisotno nekoliko razočaranja. Kljub temu bi medaljo, tudi bronasto, če bi mi jo ponudili pred SP, z veseljem sprejel.
Klemeir. Moji občutki so bili podobni. Ko se uvrstiš v finale, hočeš osvojiti zlato medaljo.
Koliko časa je potekalo prvenstvo, kdo je reprezentanco vodil in koliko so znašali stroški tekmovanja?
Igo r: Te k! n o v a nj c je potekalo od 9. do 11. novembra. Na pot smo, vodja ekipe Alojz Miklavčič, midva in Novogoričan Uroš Makuc odšli 7. novembra z letališča Brnik. Prvi dan po prihodu v Dublin smo imeli na sporedu le tehtanje, naslednji dan smo obiskali sodniški seminar..
/f/eme/cTisto pravo tekmovanje se je za naju pričelo v petek (10.11). Midva sva sez uspešnimi borbami uvrstila v finale naslednjega dne. Stroški udeležbe na SP so znašali okoli 210 tisoč tolarjev na osebo (prevoz, stroški tekmovanja, prenočišče). Večji del sredstev je prispeval najin klub, nekaj tudi KZS.
Kje ste bili nastanjeni?
Klemen: V hotelu nekoliko izven centra glavnega mesta Irske. V neposredni bližini ogromnega nakupovalnega centra. Z Igorjem sva si delila sobo in očitno sva se v sobi okužila s srebrno medaljo.
Če se malo pošalim, tebi, Igor ni bilo potrebno gledati na težo, medtem, ko je Klemen znova stradal.
Igor: Ha, ha, drži. Ker sem nastopal v »težji« kategoriji, mi na težo ni bilo potrebno paziti, Klemen pa je moral biti pri hrani zelo previden. Nastopa v kategoriji do 6o kg in ker ima običajno rajši kakšen kilogram preveč se mi je kar smilil, ko je imel shujševalno.
Klamen: Med poletom in do uradnega tehtanja nisem skoraj nič jedel. Je pa Igor prišel na račun. Še moje obroke je zaužil.
Kakšen vtis je na vaju naredila Irska, Dublin, ljudje?
Klemen: Ne morem reči, da se mi je zdela
zelo zanimiva. V spomin so se mi vtisnile med seboj zelo podobne vrstne stavbe. Zdelo se mi je, da je Dublin veliko bolj urejen kot Madrid, kjer je bilo SP lani. Ljudje so se mi zdeli »full« vljudni in prijazni.
Igor: Slišal sem sicer, daje Irska zelo lepa, vendar nismo imeli dovolj časa, da bi se o tem prepričali. Pridružujem se mnenju Klemna, da so ljudje zelo prijazni, nekoliko je motil le njihov pogovorni jezik (narečna angleščina oz.stara irščina). Skorajda nerazumljivo. Omenil bi še, da sem opazil, da imajo cene dokaj zasoljene, vključno prevozi s taksijem. Zanimivo sc mi je tudi zdelo, kako dobro Irci prenašajo mraz. Mi
smo bili dobesedno zaviti v bunde (mrzel veter, temperatura pod 10 stopinj C) oni pa so naokrog hodili v kratkih rokavih (??!).
Pa preidimo še na športni del. Kako sta prišla do medalje?
Igor. V Dublinu sem nastopil v kategoriji do 91 kg, ponavadi v kategoriji do 84 kg. Menil sem, da bodo moji težji tekmeci nekoliko počasnejši, vendar se je izkazalo, da so še kako dobro pripravljeni. V l.kolu sem bil kot nosilec prost, v 2.kolu sem z razliko 16:6 premagal Turka Vsta, v 3.kolu je Avstrijec Mautner borbo zaradi poškodbe predčasno predal, v finalu pa sem po mojem mnenju, nekoliko nesrečno z 8:10 izgubil s Kanadčanom Averso. Po finalnem dvoboju sem bil tudi na doping kontroli.
Klemen'. Tako moje kot Igorjeve borbe so bile na visoki kvalitetni ravni, za so zaslužni
tudi dobro pripravljeni tekmeci, ki so prišli iz triindvajsetih držav. Tudi jaz sem bil kot nosilec v l.kolu prost. V 2.kolu sem na razliko premagal Nemca, podobno še Avstrijca Baumana ter v finalu klonil proti lanskoletnemu znancu Qvellettu iz Kanade z 9:16. Ta me je premagal v finalu že lani v Madridu. V finalu me je nekoliko ovirala poškodba, bolečina v kolenu se je pojavila že med ogrevanjem.
Prvenstvo je potekalo v organizaciji IAKSA. Igor, ti si le mesec prej nastopil tudi na evropskem prvenstvu, ki ga je organizirala organizacija WAKO.Nepoznavalci tega športa so ob prvenstvih, kijih organizirajo dve različni organizaciji, nekoliko zmedeni. Povej nekaj poglavitnih razlik med enim in drugim združenjem.
Pomembna razlika med eno in drugo organizacijo je že v tem, da v IAKS1 dosežene rezultate Slovenska športna zveza ne nagrajuje. V tekmovalnem smislu pa so naslednje razlike: 1-Način točkovanja (v IAKSI udarci z nogo prinašajo več točk, torej smo v prednosti tekmovalci z boljšo nožno tehniko), 2-Borbe potekajo v MAKO brez prekinitve (bruto čas) ob doseženih točkah, medtem ko v IAKSI ob prekinitvah zaustavijo uro (neto čas), 3- IAKSA ima doping kontrolo, MAKO ne. 4. IAKSA organizacija se trudi, da postane olimpijski šport, MAKO stremi k profesionalizaciji.
Ali pričakujeta, da vama bo zadnja medalja (poleg slave) prinesla kakšne materialne koristi?
Obir. Kot naju izkušnje iz preteklih let učijo, verjetno ne. Bi pa nama zelo prav prišel kakšen sponzorski avtomobil.
Klemen: Če ga dobim, grem takoj delati vozniški izpit, ha, ha.
Kolikokrat tedensko trenirata?
Oba: V telovadnici trikrat ter še individualno doma.
Igor, slišal sem, da doma treniraš tudi tako, da očetu pomagaš pri spravilu drv?
Ha, ha, ha. Kurjava je draga in se je potrebno znajti. Oče me kar uspešno uporabi za težja opravila.
Klemen, kaj delaš v prostem času?
Veliko ga nimam, saj hodim še v šolo-Kolikor ga ostane, ga preživim s prijatelji-
Igor, ti si že zaposlen?
Zaposlen sem pri SINT-u Trbovlje. Ob tej priložnosti bi se jim zahvalil, da so mi omogočili izredno plačani dopust. Zahvalil bi se tudi Steklarstvu Mišiču, ki mi okvirja diplome.
Imata v klubu sploh koga, ki se z vama »upa« spopasti?
Klemen: Menim, da se me v klubu ne bojijo. Sicer največ treniram z Juvanom, Stojanovičem in Igorjem.
Igor: Dolgo nisem imel nasprotnika, sedaj
treniram	s
Klemnom, ki pa ga zaenkrat še nisem poškodoval.
Res, da tekmujeta v verziji, kjer so udarci blažji, s kontrolo. Pa vendarle Je že prišlo kdaj na tekmi do kakšne neljube poškodbe?
Oba:	Kakšno
modro oko, boleče uho ali boleča
mišica.
Kaj je vajin naslednji cilj?
Oba: Postati svetovna prvaka v obeh organizacijah.
Bosta za konec še kaj dodala?
Oba: Veva, da najuspešnejši tekmovalci v
drugih klubih ob osvojenih naslovih državnih prvakov ali osvojenih medaljah na EP ali SP prejmejo denarno pomoč občine, kjer živijo. V Zagorju nosilci medalj nismo deležni nobene denarne ali druge pomoči.
Klemen: Meni nekoliko pomaga podjetje Potrošnja, za kar se zahvaljujem.
Igor: Za konec bi rad predstavil novost. S pomočjo kluba načrtujem med Zasavčane prinesti novo obliko rekreacije, kickboving aerobiko (ti. TAE BO), ki je v svetu zelo popularna. Veseli-e jo bodo predvsem tisti-e, ki želijo v eni uri izgubiti do 200 kalorij oziroma odvečne maščobe.
Igor Goste
Rekreativna košarkarska liga Zagorje 2001
KELTI NA VRHU, FORTUNA VARUJE IN ZMAGUJE
V oktobru se je pričela Rekreativna košarkarska liga Zagorje 2001, v kateri to sezono nastopa 8 ekip.
Rezultati:
Sokol Zagorje - Fortuna 30:64 (15:25), strelci: Vidic 9, Sopotnik 1, Murn 8, Razpet '1. Jotič 1; Sandi Drolc 4, Vozelj 7, Hendija 8, Medved 6, Juvan 2, Kalšek 29, Pavlič 2, Flisek 6.
Prva tekma v novi sezoni RKL Zagorje 2001 'n občutna premoč Fortune.
Old boys Hrastnik - Rorčki Trbovlje 53:42 (26:29), strelci: Škalički 17, Bratuša 1, ^esladek 1, Majes 18, Kellner 4, Leskovar 2, Lazar 10; B.Bizjak 4, Čop 11, D.Bizjak 5, I-Bizjak 4, Lindič 1, Medvešek 12, Štimec 5.
Izenačena tekma v 1.polčasu. Kasneje je Pobudo prevzela ekipa Old boys in gladko Zrnagala.
Bikci - Kelti 30:56 (9:25), strelci: Koncilja 'L Kovačič 1, Lipovšek 6, Čuk 14; Draksler (2, Vidas 11,, Meško 6, Lorber 7, Šipek 2, °topal 17.
Velika premoč Keltov, ki so s protinapadi Povsem preluknjali obrambo Bikcev.
Rudar mladi Trbovlje - Hidroinžiniring 28:45 (23:32), strelci: Žagar 4, Bec 4, Erjavec 2> Konrad 13, Tomažin 4, Artnak 10; L-I)žombič 10, Praznik 12, Jamšek 7, Klemen
Drolc 4, M.Džombič 2, Delič 10.
Izkušnje "starejših" so pripomogle k zmagi Trboveljčanov.
Fortuna - Rorčki 43:39 (25:25), strelci: Žaubi 4, Drolc 7, Vozelj 4, Hendija 2, Kalšek 20, Pavlič 2, Flisek 4; Tomše 9, B.Bizjak 3, Čop 6, D.Bizjak 8,1.Bizjak 4, Lindič 3, Štimec 5, Pintar 1.
Druga zmaga Fortune z odličnim Kalškom na čelu.
Sokol Zagorje - Old boys Hrastnik 25: 51 (8:31), strelci: Kosem 2, Sopotnik 7, Erjavec
2,	Miha Gruden 2, Razpet 6, Manfredo 4, Jotič 2; Škalički 10, Bratuša 4, Nesladek 4, Majes 16, Povše 3, Kellner 8, Lazar 6.
Hrastničani so popolnoma zasluženo "razbili" Zagorjane, ki jim je volje in moči zmanjkalo že v prvem polčasu.
Kelti - Hidroinžiniring 43:38 (20:15), strelci: Draksler 8, Vidas 13, Meško 13, Borštnar 4, Oborčkal 4; Praznik 18, Jamšek
3,	Delič 9, Bergant 8.
V prvem polčasu so ton igri dajali Kelti. Hidroinžinirci so v drugem polčasu nadoknadili razliko, vendar so jim v končnini pošle moči.
Bikci - Rudar mladi Trbovlje 22:54 (12:29), strelci: Hudomalj 3, Golob 5, Tauš 4, Kovačič
4,	Lipovšek 6; Žagar 18, Jeraj 7, Bec 10,
Erjavec 2, Konrad 15, Košnik 2.
Precejšnja premoč rudarjev, ki so popolnoma nadigrali sokrajane iz Trbovelj.
Sokol Zagorje - Bikci 35:37 (14:20), strelci: Milan Gruden 2, Sopotnik 15, Miha Gruden 8, Pirnat 8, Manfredo 2; Hudomalj 1, Golob 7, Tavš 17, Skvarča 1, Kovačič 11.
Tesna zmaga Bikcev.
Fortuna - Kelti 29:38 (8:19), strelci: Žaubi 6, E.Vozelj 5, Hendija 10, Kalšek 6, Flisek 2; Vidas 14, Meško 5, Borštnar 8, Borovšak 2, Otopal 9.
Kelti so nekoliko presenetljivo visoko premagali Fortuno, predvsem po zaslugi dobre igre v 1.polčasu.
Trenutni vrstni red:
1.	Kelti
2.	Fortuna
S.Bikci
4.01d boys (-1)
5.	Rudar mladi (-1)
6.	Hidroinžiniring (-1)
7.Sokol
8.Rorčki (-1)
3 0 +40 6 točk 2 1 +29 5
1	2 -56 4
2	0 +37 4 1 1 +25 3 11+23 0 3 -62 3 0 2 -15 2
Najboljši strelci lige (povprečje): Kalšek 18.33, Majes 17.00, Praznik 15.00, Konrad 14.00, Škalički 13.50, Vidas 12.67, Žagar 11.00, Delič 9.50. (pm)
SANKAŠKO DRUŠTVO KUM TRBOVLJE DRVI S
SANMI V EVROPO
V Trbovljah je Sankaški klub Kum Trbovlje deloval že v osemdesetih letih, vendar so se takrat ukvarjali le s tekmovanjem v sankanju na naravnih progah. Naravno progo, dolgo nekaj več kot 1000 metrov, imajo zgrajeno v Lontovžu pod Kumom. V devetdesetih letih so bile zime zelo neradodarne s snegom, tudi temperature večji del niso bile primerne, da bi lahko za dalj časa pripravili zaledenelo progo. Zato so se v klubu takrat odločili za razširitev dejavnosti, vaditi so začeli sankanje z motornimi sanmi. Bili so med prvimi v Sloveniji, ki so prirejali tekme z motornimi sanmi.
Predsednik društva ing.Drago Nučič, kije ves ta čas deloval tudi v organih Mednarodne sankaške zveze (FIL-a) je v začetki devetdesetih let izvedel, da so v FIL-i pripravljeni ponuditi pomoč državam (program pomoči zajema leta od 1997 do olimpiade leta 2002) , ki bi se želele ukvarjati tudi s sankanjem na umetnih progah (ta disciplinaje tudi ena od olimpijskih športov). Gre namreč za zelo drag šport. Poleg drage opreme, velik strošek predstavlja tudi udeležba na treningih in tekmah v tujini, saj je znano, da v Sloveniji ne
premoremo umetne sankaške steze oziroma bob steze. V začetku leta 1997, ko so bila sredstva s strani FIL-e zagotovljena in so našli tudi ustrezne mlade športnike, ki so bili pripravljeni trenirati to sankaško disciplino, so v okviru SAD Kum Trbovlje ustanovili še sekcijo za sankanje na umetnih progah, hkrati pa ustanovili še podobno sekcijo
na Sankaški zvezi Slovenije. Prej namreč to športno zvrst v Sloveniji niso gojili, razen kratko obdobje v času 01 v Sarajevu, tudi sedaj paje SAD Kum Trbovlje edini klub v Sloveniji, ki se ukvarja s sankanjem na umetnih progah. Prva, ki sta v tem klubu začela trenirati, sta bila
takrat sedemnajstletna Tomaž Kovačič in Gorazd Repar (oba iz Trbovelj). Že kmalu sta odšla na trening v Nemčijo in imela prvi stik s sankanjem na umetnih progah. Prvi treningi v tujini v letih 97 in 98 so potekali pod vodstvom tujih trenerjev, ki jihje omogočila FIL-a, kakor tudi termine za treninge ter nakup osnovne opreme. Vsi
treningi namreč potekajo v tujini oziroma tam, kjer imajo tudi bob steze. Teh pa je na celem svetu le štirinajst. Nekoliko kasneje sta se klubu priključila še Trboveljčana 17-letni Primož Fakin in 14-letna Barbara Pilih. Skupaj so treninge opravili v nemškem Altembergu.
Konec decembra 1997 so njihovi tekmovalci že sodelovali na prvih tekmah za svetovni pokal v mladinski kategoriji. Naslednje leto seje pridružil še Kisovčan Domen Počeha in v naslednjem letu mlajša mladinca Maša Topole in Žan Kovačič. To so tudi vsi člani tekmovalne ekipe, ki se bo tudi v tem letu udeleževala tekem za svetovni pokal. Njihova odsotnost od doma v času zimske sezone je več kot dva meseca, poleti kot dopolnilo, pa trenirajo na saneh s koleščki na plastičnih progah.
V času, ko smo obiskali Bernarda Kovačiča,	predsednika
strokovnega sveta za umetne proge pri trboveljskem klubu, ki je večkrat tudi vodja ekipe na tekmovanjih, je bila ekipa na pripravah v Nemčiji, kjer se je pripravljala na prvo tekmo svetovnega pokala v letošnjem letu, ki bo konec meseca.
Ker so rezultati naših tekmovalcev (vsi so tudi reprezentantje) v sankanju na umetnih progah iz tekme v tekmo boljši, lahko upravičeno pričakujemo, da jih bomo lahko spremljali in zanje navijali tudi na zimskih OI, ki bodo leta 2002 v Salt Lake City-ju v ZDA.
Igor Goste
Vodja ekipe Bernard, tekmovalci Barbara, Primož, Gorazd in Tomaž v Calgariju (arhiv B.K.)
IZLASKIM KICKBOKARJEM OSEM PRVIH MEST
Za izlaške kickboxarje je bila sobota (18.11.) še en uspešen dan. V avstrijskem Gratkornu so v pol kontaktu osvojili kar 8 prvih mest. Nastopili so z 12 tekmovalci. Poleg njih so sodelovali še tekmovalci iz Avstrije in Hrvaške. Skupaj je nastopilo nekaj manj kot 100 deklic, dečkov, mladink in mladincev. Seveda ni potrebno omenjati, da je bil trener Srečko Rozman nad izjemnim uspehom svojih varovancev navdušen.
Rezultati naših predstavnikov: Deklice: do 50 kg, 1.Barbara Mrva
Izločani v zagorski športni hali
nad 50 kg, 3.Maja
Vetršek
Dečki:	do 45 kg, 1 .Nejc Hribar
do 52 kg, 1.Blaž Plevnik 2.Andrej Ocepek Mladinkedo 55 kg, 1.Liljana Goste
nad 55 kg, 1.Brigita
Plemenitaš
Mladincido 65 kg, 1.Marko Razpotnik
do 70 kg, 1.Grega Ocepek 2Jure Urbanija
nad 70 kg, 1 Jure Vetršek-
Besedilo in slika: Igor Goste
30. LISTOPADA 2000
3 ? r> ?
S ŠAHOM PROTI DROGI
Mednarodni turnir v pospešenem šahu, ki ga prirejata Šahovski klub Zagorje in Šahovska sekcija ŠD Izlake v soboto, 2.decembra, s pričetkom ob 10 uri v hotelu Medijskih toplic, bo potekal pod geslom S šahom proti drogi. Organizatorji želijo z organizacijo tega turnirja opozoriti na že precej razširjeno uživanje drog med mladimi v Zasavju, kar postaja vse večji problem. Menijo, daje šahovska igra ena izmed možnosti za druženje brez igle.
Na turnirju naj bi se zbralo od 100 do 150 šahistov iz različnih držav. Seveda se ga bomo udeležili tudi mi ter vam v naslednji številki pripravili poročilo. Ko smo se pogovarjali z organizatorji in tudi z nekaterimi drugimi društvi, so nas vprašali, ali jim bomo novinarsko delo zaračunali. Pravijo, da so v preteklosti že prejeli račune od neke druge medijske hiše v Zasavju. Strah, da bi zaračunavali novinarsko delo je, kar se tiče Zasavca, odveč.
Igor Goste
KEGLJAŠKI KOTIČEK
Po osmih odigranih kolih v l.A ligi za moške, žal, za Rudar Trbovlje, edini zasavski klub v tej ligi, pogled na prvenstveno lestvico ni razveseljiv. Trboveljčani si s šestimi porazi in dvema zmagama delijo osmo, deveto in deseto-zadnje mesto. V vodstvu so kegljači kranjske Iskraemece, ki so v
dosedanjih kolih edini zabeležili vseh osem zmag. Njihovi rezultati niso presenetljivi, saj imajo v svojih vrstah same prekaljene reprezentante (Benedika, Stoklasa, Štruklja, Bizjaka, Bratino). Pa poglejmo rezultate trboveljskega Rudarja in ekipe Uroša Stoklasa.
V 7. kolu so Trboveljčani zabeležili minimalni in lahko bi rekli nesrečni poraz. S 5:3 jih je ugnala ekipa Intercommerce. Razpoloženi Blaha (974), Hribar (954) in vse boljši Izgoršek (943) so bili ob nerazpoloženem Golič/Gantarju (843), Vrabiču (831) in Lazniku (893) premalo, da bi osvoj ili dve točki in se rešili zadnjega mesta. V 8.krogu so na domači kegljaški stezi doživeli še en neprijeten poraz. Četrto uvrščena ekipa iz Postojne je bila bolj razpoložena in premagala Rudar s 6:2. Zmagi za domače sta dosegla znova razpoloženi Izgoršek (941) in Laznik (919), ki je nasprotnika ugnal za dva keglja. Zal sta poraz doživela prva moža ekipe Blaha (893) in Hribar (878).
Stoklasova Iskraemeco pa še naprej zmaguje. Zmaguje tudi Stoklas, ki je v 7. kolu podrl zanj skromnih 941 kegljev, v 8.krogu doma pa proti ekipi Dover Konjice izvrstnih 1040. Svoja nasprotnika (Vogrin-Tašler)je premagal za skoraj 200 kegljev. Povejmo še, daje kar pet Kranjčanov podrlo več kot 1000 kegljev.
Igor Goste
PORTRET
SKAKALEC DEJAN ŽUJIČ
Osemletni Kisovčan Dejan Žujič je že osmi skakalec SK Zagorje-SZS Kisovec, ki ga predstavljamo na Zasavčevih straneh. Čeprav še zelo mlad, ima za seboj že kar dolgo skakalno pot. Skakati je namreč začel že v letu 1996, ko je bil star komaj štiri leta. Za ta šport gaje navdušil takratni klubski trener Branko Baš. Sedaj trenira pod
vodstvom Boruta Markoška. Poleg skakanja se Dejan ukvarja še z gimnastiko. Doslej mu je uspelo skočiti (do zanj rekordnih ) 22 metrov in pol. Njegov vzornik je Japonec Kasai. V svoji zbirki priznanj ima tudi dve
priznanji za tretja mesta na tekmah štajerske regije v Šmartnem na Pohorju in v Vuzenici. Zaupal nam je še, da želi postati čim boljši skakalec, ter da upa, da mu bo uspelo priti do medalje tudi na tekmah za slovenski pokal in na državnih prvenstvih. Na sliki je Dejan (št.l) skupaj s starejšim bratom.
Besedilo Igor Goste, sliko arhiv D.Ž.
OLIMPIJSKA ZMAGOVALKA MED NAMI
Občina Moravče, ki meji z Zagorjem, se lahko pojavi z dobitnico olimpijske medalje na paraolimpijskih igrah v Sydneyu. Tekmovanja se je namreč udeležila tudi Draga Lapornik iz Vrhpolja pri Moravčah. Med sedemnajstimi tekmovalci-invalidi iz Slovenije je v suvanju
krogle osvojila bronasto medaljo. Kroglo je vrgla 6,94 metra daleč. Naša športnica Draga je v tej atletski panogi osvojila že tretjo olimpijsko medaljo. Je tudi desetkratna državna prvakinja invalidov Slovenije v suvanju krogle in metu diska. Je ena tistih zaslužnih športnikov, ki so leta 1992 na paraolimpijskih igrah v Barceloni Sloveniji priborili prvo olimpijsko medaljo. Sicer je samohranilka in skrbna mama dvajsetletne Ajde, kije danes marljiva študentka biologije.
V	čast njenega uspeha smo se občani Moravč oziroma Vrhpolja odločili, da ji ob vstopu na Vrpolje postavimo mlaj, da jo pričakamo na Brniku in ji kasneje zvečer pripravimo sprejem v domačem kraju. Tega seje udeležilo okoli 500 ljudi. Dobitnico medalje smo pozdravili z burnim aplavzom.
V	imenu vaščanov ji je izrekla čestitke mladinka Jelka Lebar, pozdravila sta jo tudi predsednik KS Pavle Barlič in predstavnik Občine Moravče Milan Brodar. Za dobro razpoloženje so poskrbeli tamburaši, na diatonično harmoniko pa je igral Dušan Cerar.
Naši Dragi želimo še veliko uspehov tako na športnih terenih kot pri premagovanju vsakodnevnih naporov.
Besedilo Jože Novak, slika Angelca Novak
ZAGORSKA TRIM LIGA
V Zagorju sta bila v Trim ligi, kjer sodeluje devet ekip, odigrana dva kola v borbenih igrah. Brez poraza so še ekipe ETI 1, Alnex in Cvetličarna Lenarčič-Kumpiast. Po en o zmago imajo ekipi Društvo invalidov in Mlinše. Zmagali niso še: ETI 2, Varnost Elektronika, 1GM in novinec v ligi Siporex-Ytong.
Igor Goste
30. LISTOPADA 2000
M
r:
n j. j 7 s. j j j jjj j.nnjTj
Izjemen začetek prodaje nove corse
V EVROPI ŽE 100.000 NAROČIL
Sedaj tudi v Sloveniji za 1.668.188,00511
Najmlajši član Oplove ponudbe, nova Opel corsa, že beleži izjemen uspeh, čeprav je nova corsa v prodaji šele od sredine oktobra, je bilo širom Evrope sprejetih že
100.000	naročil. Tretja generacija bo na slovenskem trgu na voljo od 1. decembra letos. Slovenski kupec se bo z novo corso lahko pobliže seznanil na dnevih odprtih vrat, ki
Nova corsa je na voljo s petimi nivoji opreme: osnovni, comfort, šport, eleganca in GSi. Osnovni model vsebuje zračno blazino za voznika, tritočkovne varnostne pasove zadaj priprave za ortoški sedež iso Fix, sistem odklopa pedal v primeru trka, trojni informacijski zaslon, zatemnjena stekla, aktivna naslonja za glavo, merilec obratov
se bodo pri Oplovem partnerju Avtotehni VIS Mahkovic pričeli 1 .decembra 2000. Osnovni model nove corse z 1,0 1 12V motorjem bo na voljo za 1.668.188,00 tolarjev.
Nova Opel corsa je bolj odrasla, znotraj prostornejša, a kljub vsemu prepoznavna kot naslednica prejšnjega modela. Z 2491 mm ima najdaljšo medosno razdaljo v svojem razredu. Zvojna logost karoserije je izboljšana kar za 33%, sama karoserija pa je odslej popolnoma pocinkana.
Corso v tri- in petvratni karoserijski različici poganjajo štirje ECOTEC bencinski in en dizelski motor, ki zagotavljajo skromno porabo goriva. Osnovni 1.0 litrski trivaljnik s 43 kW/58 KM potrebuje le 5,6 litrov goriva na 100 km. Kazalec merilca hitrosti pri corsi GSi z 1,8-litrskim (92 kW/125 KM) motorjem pokaže celo preko 200 km/h. Vsi bencinski motorji, vključno z 1,2 (75 KM) in 1,4 (90 KM) litrskim, že izpoinjujwejo Euro IV emisijske standarde, ki bodo stopili v veljavo z letom 2005. Kupci cors se sedaj lahko privč odločijo o samodejnim, ročnim in takoimenovanim polavtomatskim "easytronic" menjalnikom.
in blokado motorja proti kraji. Comfort paket je bogatejši za zračno blazino na sovoznikovi strani, nastavljiv volanski obroč, radio CAR 2003, po višini nastavljiv voznikov sedež, odbijače in zunanji ogledali v barvi vozila, centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem ter preklopljive zadnje sedeže.
Corsa šport poudarja svoj značaj z nižjim podvozjem, športnimi sedeži spredaj, usnjenim volanskim obročem in belo podlago na inštrumentih. Elegance - različica dodatno nudi še lahka metalna platišča, električni pomik prednjih stekel,gretje zunanjih ogledal, stranski zračni blazini in avto alarm.
Top model GSi poleg serijske
opreme, ki jo vključuje že šport različica, vsebune še zanjih usmernik, ABS zavorni sistem in kontrolo zdrsavanja koles (TC Con-trol). Kupec se lahko odloči tudi med prvorazrednimi zvočnimi in komunikacijskimi sistemi. Kljub temu, da je nova generacija corse sedaj bolj odrasla, pa se z njo niso povečali stroški vzdrževanja. Menjava olja, na primer, je potreba le na vskaih 30.000 km, protikorozijsko jamstvo je podaljašano na 12 let, na lestvici zavarovanja naj bi bila uvrščena celo najbolje v svojem segmentu.
Tradicionalno skromna poraba goriva je delno rezultat izboljšane aerodinamike (količnik upora 0.32), dodatno oa k nizki porabi pripomorejo tudi zadnji ECOTEC bencinski motorji, ki niso le gospodarnejši, marveč že ustrezajo strogim emisijskim standardom Euro IV.
Poleg petstopenjskega ročnega in štiristopenjskega samodejnega, bo na voljo tudi novi polavtomatski menjalnik, imenovan "easytronic". Voznik se bo lahko sam odločal med
samodejnim in ročnim prestavljanjem. Je prav tako učinkovit in športno naravnan kot konvencionalni	ročni
menjalnik,potrošnja goriva pri samodejnem menjavanju pa je celo nižja. "Easytronic" je lahek, nezahteven glede zasedenega prostora, izredno prilagodljiv in enostaven. Glede na vse naštete prednosti prestavlja sorazmerno nizek dodaten stroške, saj bo na voljo za polovično ceno štiristopenjskega samodejnega menjalnika. Najprej ga bo možno naročiti v corsi z 1,21 mtorjem.
Prejšnja corsa, ki seje prodajala v približno 80 državah sveta, je eden najuspešnejših modelov v zgodovini Opla. Izdelovali sojo v enajstih tovarnah na petih kontinentih in v devetih karoserijskih različicah. Od začetka proizvodnje 1993 je iz tovarn na ceste zapeljalo okoli 6 milijonov cors. Čejim dodamo še 3,1 milijona cors prve generacije, je to skupaj preko 9 milijonov enot, kar dovolj zgovorno priča o uspehu.

PALETA CORSIMH MOTORJEV
motor	moč	navor	pospešek	hitrost max km/h	potrošnja
ECOTEC	kW/km pri o/min	NM pri o/min	0-100 km/h		1/100 km
1.0 12V	43/58 pri 5600	85/3800	17.0 s	155	5.6
1.2 16V	55/75 pri 5800	110/4000	13.0 s	170	6.3
1.4 16V	66/90 pri 6000	125/4000	11.5 s	180	7.2
1.8 16V	92/125 pri 6000	165/4600	9.0 s	202	7.9
1.7 DTI 16V 55/75 pri 4400		165/1800-3000	13.5 s	170	4.7
30. LISTOPADA 2000
spni*
PROPOZICIJE IN NOVOSTI
»POKALA SKI OPEN ZASAVJA 2000/01«
množično rekreativnega tekmovanja v alpskem smučanju, katerega glavni pokrovitelj je OBČINA ZAGORJE OB SAVI.
Tudi letošnjo sezono bomo nadaljevali lani začeto tekmovanje, ki je namenjeno vsem smučarjem rekreativcem, kateri se želijo preizkusiti s sovrstniki tudi na tekmovanjih. ,
Že iz naslova je razvidno, da imajo pravico nastopanja na tekmovanjih smučarji/ke, ki niso aktivni tekmovalci, torej niso v tej sezoni registrirani na seznamu tekmovalcev pri SZS.
Letošnjo sezono načrtujemo pet tekmovanj. Prva tekma naj bi bila v S-VSL, naslednje tri v disciplini VSL (ena vožnja) in zadnja finalna tekma v disciplini, ki je podobna glede na postavitev paralelnemu slalomu (ena vožnja).
Tekmovanja prilagajamo pravilom FIS in SZS. Vsi udeleženci/ke tekmovanj pa tekmujejo na lastno odgovornost.
Tekmuje se v sledečih starostnih kategorijah: A:	Deklice do 10 let (letnik 1989 in mlajše)
B:	Deklice	10 - 14 let ( letnik	1990 -	1986)
C:	Ženske	15 - 18 let (letnik	1985 -	1982)
D:	Ženske	19 - 30 let (letnik	1981 -	1970)
E:	Ženske	31 - 40 let ( letnik	1969-	1960)
F:	Ženske	41 - 50 let (letnik	1959 -	1950)
G:	Ženske 51 let ( letnik 1949) in starejše
H:	Dečki do 10 let (letnik 1989 in mlajši)
1:	Dečki
J:	Moški
K:	Moški
L:	Moški
M:	Moški
N:	Moški
O:	Moški
P:
10 - 14 let (letnik 1990 - 1986) 15 - 18 let ( letnik 1985 - 1982) 18 - 30 let ( letnik 1981 - 1970) 31 - 40 let ( letnik 1969 - 1960) 41 - 50 let ( letnik 1959 - 1950 ) 51 - 60 let (letnik 1949 - 1940) 61 - 70 let ( letnik 1939 - 1930)
Moški 71 let ( letnik 1929) in starejši
Na prvih štirih tekmovanjih se delijo točke za doseženo mesto v vsaki kategoriji posebej po sistemu svetovnega pokala.Točke prejme prvih 30 uvrščenih v vsaki ka- tegoriji (prvi 100, drugi 80, tretji 60, četrti 55, peti 51, šesti 47, sedmi 43, osmi 40, deveti 37, deseti 34, enajsti 31, dvanajsti 28, trinajsti 26, štirinajsti 24, petnajsti 22, šestnajsti 20, sedemnajsti 18, osemnajsti 16, devetnajsti 14, dvajseti 12, enaindvaj- seti 10, dvaindvajseti 9, triindvajseti 8, štiriindvajseti 7, petindvajseti 6, šestindvajseti 5, sedemindvajseti 4, osemindvajseti 3, devetindvajseti 2, trideseti 1*.
Peta tekma je finalna. V finalu se prejme za doseženo mesto dvojno število točk (prvi 200,drugi 160,tretji 120, itd.).
Letošnjo sezono smo se odločili za spremembo pri prijavljanju na posamične tekme. Tekmovalec dobi pravico nastopa na posamezni tekmi na osnovi izpolnjene prijavnice, ki jo lahko pošlje po pošti, telefaksu ali jo izpolni na kraju tekmovanja vsaj 1 uro pred pričetkom tekme. Reklamirati bomo tudi vaše morebitne sponzorje. V primeru, da njega imate, ga vpišite na prijavnico.
S to prijavo boste v naši evidenci in vas bomo pri žrebanju avtomatsko upoštevali na vseh naslednjih tekmah. Na ta način se vam ni potrebno posebej prijavljati za posamične tekme. Startnina se plača le za tekmo, na kateri boste nastopali. Enako bo veljalo tudi za vse, ki se bodo vključili, ko bodo tekmovanja že potekala. Za finalno tekmo se žreb ne bo opravil. Tekmovalce se po posameznih kategorijah razvrsti po doseženih rezultatih iz prvih štirih tekem. Štartali pa bodo v zaporedju od zadnje uvrščenega proti prvemu.
Pravico nastopa na finalu imajo vsi tekmovalci, ki so bili udeleženci vsaj na eni tekmi, neglede na morebiten odstop ali diskvalifikacijo.
Start vsake tekme je ob 13.00 uri. Prve štartajo kategorije A, B, H, I za njimi ženske kategorije C, D, E, F, G, nato moški in sicer vedno od starejših kategorij proti mlajšim P, O, N, M, L, K, J.
Razglasitev rezultatov je pol ure po končani tekmi. Prvi trije po kategorijah Prejmejo medalje, do šestega mesta diplome (kategorije A, B, H, I do desetega mesta).
Startnina se plača ob dvigu štartne številke in znaša:
Za kategorije A, B, H, 1 s predprijavo ali na dan Prijave:_____________700,00 SIT
Za vse ostale kategorije s predprijavo ali na dan prijave:_______________
Č000,00 SIT
Kategorija P-moški nad 71 let (letnik 1929 in starejši) imajo brezplačno Startnino.
Koledar tekmovanj:
Datum tekme	Kraj	Disciplina
1 .tekma:02.12.2000_____________MARELA_______________________S-VSL
2.	tekma: 16.12.2000________MEDVEDNICA_____________________ VSL
3.	tekma:13.01.2001_________ TROTOVNIK_____________________ VSL
4.	tekma:27.01.2001_________ RAJSKA DOLINA_________________ VSL
5.	tekma: 12.02.2001	MARELA-finale	SL
Rezervni termini so vsako naslednjo soboto na istem smučišču. V primeru, da se tekma ne izvede niti v rezervnem terminu, se datum in kraj določita naknadno.
Vsi prijavljeni tekmovalci bodo o spremembi pravočasno obveščeni, z objavami v medijih TVC-Trbovlje, RADIO-Trbovlje, propagandni TV-Izlake, oglaševalni panoji v mestih Zagorje, Trbovlje, Hrastnik.
Tekmovanje za pokal »SKI OPEN ZASAVJA 2000/01» organizira ARS-SK ZAGORJE. Organizator si dovoljuje vse pravice do spremembe koledarja tekmovanj kot tudi ostalega. Določa ekipo za izvedbo posamičnih tekem. Za vsako tekmo je zadolžen za izvedbo tekme tudi vodja tekmovanja, kateri edini in to v pisni obliki sprejema morebitne pritožbe na posamičnih tekmah. Ob pisni pritožbi se vloži tudi kavcija (1.500 SIT), katera se ob ugodni rešitvi vrne. Pritožbe se sprejema največ do petnajst minut po končani tekmi. Kompletne rezultate bomo objavljali na internetu pod oznako:
http://www.tref.si/sk-zagorje/ARS/index.html
Po pošti pa jih bomo pošiljali le tistim, ki bodo to naznačili na prijavnici.
Najbolje uvrščeni po kategorijah bodo objavljeni v časopisu ZASAVC, vsak torek popoldne v športni oddaji RADIA Trbovlje, RADIO SNOOPV in na lokalni propagandni TV Izlake. Za letošnjo sezono smo se dogovorili s TV CENTROM-TRBOVLJE, da snemajo vseh pet tekem. Posnetki bodo na njihovi televiziji predvajani predvidoma vsak naslednji dan po tekmi, v popoldanskem času. Točne termine prenosov bodo določali sproti.
Rezultati za uvrstitev v absolutni konkurenci se bodo upoštevali v vseh kategorijah, v katerih so tekmovalci starejši od 18 let (letnik 1982). Razvrstitve bodo ločene za ženske in moške. Za izračunavanje rezultatov (odbitek od doseženega časa) se bo upošteval pravilnik ZUTS (Zveza učiteljev, trenerjev smučanja). Odbitek za ženske bo 1% na leto od najboljše doseženega časa ženske in se bo odbijal od časa tekmovalk, ki so starejše od 27 let (letnik 1973). Za moške pa bo odbitek od najboljšega moškega časa 0,5% na leto in se bo odbijal tekmovalcem, ki so starejšim od 32 let (letnik 1968).
Zaključno prireditev s podelitvijo priznanj in pokalov najboljšim načrtujemo izvesti v roku 14 dni po zadnji tekmi. Vsak udeleženec, ki je vsaj enkrat nastopil na eni od tekem bo na prireditvi prejel spominsko medaljo za udeležbo na drugem »POKALU SKI OPEN ZASAVJA 2000/01«. Poskušali bomo pridobiti tudi praktične nagrade, katere bomo na prireditvi izžrebali med vse udeležence tekmovanj.
Če ste kandidat za ponujena tekmovanja, morate izpolniti prijavnico, jo poslati po pošti, telefaksu ali javiti telefonsko na navedene številke.
Upamo, da ste se za prihajajočo smučarsko sezono, kot tudi za ponujena tekmovanja, dobro pripravili. Za morebiti poslano prijavo se vam vnaprej zahvaljujemo, na tekmovanjih pa želimo čim več užitkov in dobrih uvrstitev.
SK ZAGORJE ALPSKO REKREACIJSKA SEKCIJA
, PRIJAVNICA ZA »SKI OPEN ZASAVJA 2000/01»	,
1	IME IN PRIIMEK:........................................ 1
J	NASLOV:................................................ |
i LETO ROJSTVA:.........; SPOL:	M Ž (ustrezno obkroži) i
1 TELEFON: doma............služba..........GSM.......... 1
J NAZIV VAŠEGA SPONZORJA (če ga imate):.................
i	REZULTATE ŽELIM	PREJEMATI	NA	DOM:....DA....NE..... i
1	(ustrezno obkroži)	1
1	PRIJAVE POSLATI PO POŠTI	NA NASLOV: SK-ZAGORJE - ARS Rudarska cesta 1
2, 1412 Kisovec.
PRIJAVE POSLANE PO TELEFAKSU NA ŠTEV.: 03-5672 055 TELEFONSKE PRIJAVE: 041-413 954 (Igor) ali 041-546 580 (Jože)
h —	—	-	—	—	—	— -i — -i — —	— —	—	— — -i — —	— — —	—	— —	— — d
30. LISTOPAD 2000
Jr. j*" G j j j . G ju G
Zasavski frker
TRČILVROBNIK
Hrastnik, 13.11. ob 11.15 uri seje J.E. iz Hrastnika z osebnim avtomobilom znamke volkswagen jetta na Logu v Hrastniku vključeval v promet, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori za druge udeležence v prometu. V tem času je namreč po mestni ulici pripeljal voznik osebnega avtomobila znamke daewoo lanos ES. iz Hrastnika, kateri seje z vozilom umikal desno in trčil v robnik. Na vozilu je nastalo za najmanj 5.000,00 SIT materialne škode, policisti pa so zoper J.E. podali predlog SP.
PRUEUSOGA
Hrastnik, 13.11. je K.J. z Dola na PO Hrastnik prijavil, da mu je ponoči neznan storilec iz osebnega avtomobila znamke zastava 101, katerega je imel parkiranega pred gostiščem Texas na Dolu, ukradel registrske tablice. S kaznivim dejanjem je njegova žena K.H., ki je lastnica vozila, oškodovana za najmanj 4.000,00 SIT. Policisti so21.11.2000prijeli K.R. zDola, kije tablici uporabljal na svojem vozilu zastava 128. Pri pregledu vozila so ugotovili, da je imel v njem tudi 2 liti platišči, ki ju je odtujil J.S. iz Turja, drugi dve platišči pa je hranil doma. Zoper njega je bila podana kazenska ovadba.
ZAPEUALVJAREK
Hrastnik, 16.11. ob 16.00 uri je T.P. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke fiat tempra po regionalni cesti iz Dola pri Hrastniku proti Marnem, kjer je zaradi vožnje preblizu desnemu robu ceste zapeljal desno v obcestni jarek in z vozilom, na katerem je nastalo za najmanj 5.000,00 SIT škode, tudi obstal. Policisti so mu na kraju samem izdali plačilni nalog.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDAUA
Hrastnik, 22.11. ob 09.30 uri je M.I. iz Apač vozil osebni avtomobil znamke opel astra po regionalno cesti I. reda iz smeri Dola pri Hrastniku proti Riklovem mostu v Hrastniku za voznico osebnega avtomobila znamke ford escort K.M iz Laškega, kjer je zaradi prekratke varnostne razdalje s prednjim delom vozila trčil v zadnji del osebnega avtomobila K.M. Na vozilih je nastalo za najmanj 55.000,00 SIT škode, policisti pa so M.I. izdali plačilni nalog.
SILOVfTOTRČENJE
Hrastnik, 24.11. ob 6.30 uri je P.B. iz Podkraja vozil osebni avtomobil znamke fiat panda po regionalni cesti I. reda iz smeri Hastnika proti Dolu pri Hrastniku, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje trčil v osebni avtomobil znamke yugo 45, katerega je pred njim vozila D.P. z Dola. Trčenje je bilo tako silovito, da je vozilo D.P. odbilo še v pred njo ustavljen osebni avtomobil znamke renault 4, s katerim je v križišču nameraval
zavijati voznik P.M. z Dola. Na vozilih je nastalo za najmanj 200.000,00 SIT škode, policisti pa so zoper povzročitelja podali predlog SP.
NASIREHO
Trbovlje, 14.11. ob 12.30 uri seje na Zasavski cesti zgodila prometna nesreča. Policisti PP Trbovlje so ugotovili, daje voznica R.A. peljala iz Zagorja proti Trbovljam. Ker je vozila preblizu roba, jo je obrnilo na streho. Voznica je bila odpeljala v Bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili, da ni poškodb, a je kljub temu ostala na opazovanju.
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
Trbovlje, 16.11. ob 13.40 so policisti obravnavali prometno nesrečo na Zasavski cesti. Voznica K.Z. je nepravilno prehitevala vozilo avtošole, ki ga je vozil PP. z voznikom inštruktorjem. Voznici je bil izdan plačilni nalog.
NEPRAVILNO VKUUffVANJE
Trbovlje, 17.11. ob 21.28 uri je prišlo do prometne nesreče na Trgu revolucije pri Kupoli. Zaradi nepravilnega vključevanja je voznica K.N. trčila v vozilo A.E. Zoper voznico je bil izdan plačilni nalog.
Aufbiks
13.11.	ob 20.00 uri so policisti intervenirali v stanovanju Za Savo v Hrastniku, kjer sta se pretepala K.A. in H.R. Pretep je izzval K. A., zadobil pa je tudi telesne pošdkodbe po glavi,
zaradi katerih je iskal zdravniško pomoč v Bolnišnici Trbovlje. Policisti so zoper oba kršitelja podali predlog sodniku za prekrške.
14.11.	so morali policisti intervenirati na Nasipih v Trbovljah, kjer sta L.C. in P.M. skupaj popivala, se sprla in je P.M. večkrat udaril L.C.-ja. Zoper kršitelja P.M. sledi predlog SP-ju.
17.11.	ob 0.00 uri so policisti PP Trbovlje opravili intervencijo v Trbovljah, kjer je O.S. na Vodenski 47 razgrajal in razbijal po vratih. Bil je pridržan do iztreznitve, obenem pa predlagan SP-ju.
15.11.	ob 16.uri je prišlo do pretepa v stanovanju na območju Kisovca. Patrulja je na kraju ugotovila, daje pijani mož A.U. doma brez vzroka pretepel ženo, ko pa seje v pretep vmešala še hčerka, je grozil tudi njej. Bilje opozorjen in bo predlagan sodniku za prekrške. Ob 17.50 uri pa so bili policisti ponovno poklicani na intervencijo v stanovanje družine in zaradi tega so možu odvzeli prostost do iztreznitve.
16.11.	ob 11.20 uri so policisti intervenirali na Cesti 1. maja v Hrastniku, kjer je imel PL spuščenega večjega psa, kije ogrožal stanovalce stanovanjskega bloka. Policisti so PL zaradi prekrška izdali plačilni nalog, hkrati pa so ga opozorili, naj svojega psa primerno zavaruje.
^ 18.11. ob 18.30 uri je prišlo do kršitve javnega reda in miru v gostišču Naš hram v Kisovcu. V lokal je prišel pijani L.D. in izzival goste k pretepu. S strani policista je bil odstranjen iz lokala in bo predlagan sodniku za prekrške.
18.11.	ob 03.40 uri so bili policisti obveščeni o pretepu v lokau Shake's bar v Hrastniku.
Na kraj so bile poslane patrulje iz Hrastnika in Trbovelj. Policisti so ugotovili, daje D.M. pred lokalom napadel skupino treh oseb, se hotel pretepati, vendar so pravočasno posredovali redarji.
^ 18.11. ob 23.55 so bili policisti zaprošeni za intervencijo v lokalu Polna luna v Bevškem, kjer naj bi se skupina štirih moških pretepala oziroma razgrajala. Ugotovljeno je bilo, daje J.T. udaril enega izmed gostov, vendar sta oba pred prihodom policistov že odšla. Nato je začel razgrajati še H.M., zato bosta tako slednji kot J.T. predlagana SP-ju.
^ 19.11. ob 02.30 uri je na PP Trbovlje poklicala Z.K. in povedala, da jo je v diskoteki Imperius na Izlakah nekdo brez vzroka udaril. Policisti so ugotovili, daje to res in da jo je udaril Š.B. brez kakršnegakoli vzroka in bo prijavljen sodniku za prekrške.
^ 19.11. ob 12.25 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v Dream's baru, kjer je razgrajal B.J. iz Trbovelj. Kršitelj ni upošteval odredb policistov, zato je bil prijavljen sodniku za prekrške.
19.11.	ob 02.30 uri so bili policisti obveščeni o pretepu v lokalu Imperius. Patrulja je ugotovila, da sta se stepli gospodični B.Š. in K.Z. in sicer zaradi spora o fantu. Obe bosta predlagani sodniku za prekrške.
^ 21.11. ob 14.15 uri so policisti intervenirali na Dolu pri Hrastniku, kjer sta se v stanovanjski hiši sprla pijana zakonca Z. V. in Z.S. Po razgovoru, med katerim je bilo ugotovljeno, da sta drug drgega klofutala, sta bila opozorjena, pojasnjeno pa jima je bilo tudi, da bo zoper njiju podan predlog SP.
Is........... —J)
Iv T D Tl i n Tl D
30. LISTOPAD 2000
ZA 100.000 SUŠKODE
Zagorje, 15.11. ob 15.05 uri je prišlo do prometne nesreče v Podvinah, kjer je voznik osebnega avtomobila M.K. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo G.K. Na vozilih je nastala materialna škoda v višini 100.000 SIT, telesnih poškodb pa ni bilo.
V0ZNICAHUD0P0ŠK0D0VANA
Litija, 16.11. seje pri mostu v križišču zgodila prometna nesreča, kjer je voznica z avtom iz smeri Zagorja pripeljala z neprilagojeno hitrostjo in trčila v nasproti pravilno vozeči avto. Voznica je pri trčenju dobila hude telesne poškodbe.
KOLESAR UMRL
Litija, 16.11 nekaj pred 18.uro seje zgodila prometna nesreča pri Maljaku, kjer je voznik osebnega vozila vozil iz Zagorja proti Litiji in zbil voznika kolesa, ki je med prevozom v bolnišnico umrl.
Ravbajo kot srake
Dne 13.1 Lob 12.uri šobili policisti obveščeni, daje prišlo do vloma v osebni avtomobil, kije bil parkiran na Cesti zmage 7 v Zagorju. Iz njega so odvzeli mobilni telefon znamke Benefon. Za neznanim storilcem policisti še poizvedujejo.
Dne 14.11. ob 7.27 uri so bili policisti PO Zagorje obveščeni o vlomu v vikend v kraju Šemnik. Neznani storilec je vlomil v vikend nast A.Ž. in iz njega odtujil za 200.000 različnih predmetov. V parih dneh so bili storilci izsledeni, gre pa za mladoletnike iz Zagorja.
Dne 16.11. ob 5.30 so bili policisti PP Litija obveščeni o vlomu v lokal Valvazor. Storilec je iz notranjosti vzel nekaj denarja ter steklenice z viskijem in cigarete. Skupne škode je za 80.000 SIT.
Dne 18.11. ob 11.30 uro so bili policisti obveščeni o vlomu v osebni avto zastava yugo, ki je bilo izvršeno preko noči. Iz vozila, parkiranega v naselju Polje v Zagorju, je storilec odtujil zadnjo polico s šestimi zvočniki in ojačevalec. Lastnik je tako oškodovan za 50.000 SIT.
Dne 21.11. ob 8.11 uri je policiste poklical K-D. in povedal, daje bilo vlomljeno v osebni avto pred DU Trbovlje. Policisti so ugotovili, da je vozilo last S.D.-ja in daje nekdo razbil steklo in ukradel avtoradio in zadnjo polico z zvočniki.
Dne 22.11. ob 20.uri so bili policisti obveščeni, da se okrog avtomobilov na Trgu revolucije suče tek fant in sijih ogleduje. S pomočjo občanov je bilo ugotovljeno, da je S.S. res vlomil v dva avtomobila, kasneje pa so ugotovili, da kar v tri. Ovadili ga bodo.
Dne 22.11. ob 12.20 uri je D.F. iz Hrastnika obvestila policiste, da ji je neznanec v času, ko se je nahajala na UE Hrastnik, ukradel denarnico z denarjem. Policisti so takoj pričeli z zbiranjem obvestil in že ob 13.00 uri na Brnici v osebnem avtomobilu izsledili R.S. in T.D., oba iz Hrastnika, pri katerima so našli tudi denarnico D.F. Policisti so urkadene predmete zasegli in jih še istega dne vrnili oškodovanki, zoper T.D. in R.S. pa so na ODT napisali kazensko ovadbo.
Dne 25.11. ob 13.15 uri je S.J. iz Hrastnika policistom prijavil, da mu je neznan storilec vlomil v rezervoar parkiranega osebnega avtomobila znamke yugo, iz njega pa iztočil 10 litrov bencina in ga oškodoval za najmanj 2.000,00 SIT. Policisti storilca še iščejo.
Dne 25.11. ob 13.45 uri je D.A. z Brnice-prijavila policistom, da ji je neznan storilec iz stanovanja ukradel bančno knjižico in denar.
Dne 26.11. ob 15.00 uri pa je tudi D.R. prijavila, daje neznan storilec vstopil v garažo stanovanjske hiše na Brnici, kjer je iz osebnega avtomobila golf ukradel registrski tablici in prometno dovoljenje. Policisti pa so se 27.11. pogovorili z osumljencem D.I., zoper katerega bodo na ODT za obe KD podali poročilo.
NEZAKONITVSTOPVSTANOVAMJE,
UKRADENETABUG,...
Dne 25.11. ob 14.50 uri je M.S. iz Hrastnika obvestil policiste, daje V.A. iz Zagorja ob Savi nezakonito vstopil v njegovo stanovanjsko hišo, se zaklenil v kopalnico, nato pa na ves glas kričal. M.S. ga je sicer pozival, naj odklene in stanovanjsko hišo zapusti, ker pa tega ni hotel storiti, je M.S. vrata nasilno odprl in V.A. odstranil. Policisti bodo zoper V.A. napisali kazensko ovadbo na ODT Trbovlje. Osumljenca
V.A. pa so policisti takoj pričeli tudi iskati in v Studencih opazili sumljivo vozilo, v njem pa dva potnika. Ugotovili so, da sta v vozilu K.R. in M.A., oba iz Hrastnika, katera pa sta imela na vozilu nameščene sumljive registrske tablice. Med preverjanjem so ugotovili, da so na vozilu dejansko nameščene ukradene registrske tablice, katere je s tovornega avtomobila, last firme Štrajhar d.o.o. v Trbovljah, ukradel D.l. iz Hrastnika, nato pa jih je izročil K.R., ki jih je namestil na svoje vozilo. Tablice so bile odvzete, zoper D.l. pa so policisti PP Trbovlje, ki so tudi obravnavali kaznivo dejanje.
POLICISTKI GROZILZ UBOJEM
Dne 20.11. ob 9.15 uri je bil dežurni policist Policijskega oddelka Zagorje obveščen o grožnji policistki omenjenega oddelka, ko je storilec M.C. prišel v lokal v Zagorju in izjavil, da bo policistko ustrelil. Posledično gre za dejstvo, daje policistka nekaj dni prej ukrepala zoper omenjenega M.C.-ja. V teh grožnjah je M.C. iz škornja izvlekel
revolver, za katerega občanka ni mogla potrditi, da gre za pravega ali igračo. Takoj je bilo organizirano iskanje in policisti so nekaj zatem M.C.-ja našli. Pri prijetju je bilo ugotovljeno, da je imel v škornju kopijo revolverja. Zaradi resnih groženj bo zoper njega podana ovadba na tožilstvo v Ljubljano.
OBRAVNAVALI PET MLADOLETNIKOV
Policisti PO Zagorje so v času od 15.11. obravnavali skupino petih fantov iz območja Zagorja. Večinoma gre za mladoletnike, ki so osumljeni storitve več kaznivih dejanj tatvin, vlomov in poškodovanja tujih stvari. Po obravnavi so bili fantje 18.11. izpuščeni, dne 19.11. pa so ob 21.50 uri iz maščevanja naredili kaznivo dejanje tatvine bencina iz vozila za stavbo PO Zagorje. Pri tem dejanju so bili prijeti, tako da bodo predlagani v postopek na oddelek za mladoletnike v Ljubljani.
P0SKUSVN0V01VE PONAREJENEGA DENARJA
Dne 15.11. je v gostinskem lokalu v Jevnici občan skušal vnovčiti ponarejen bankovec za
5.000	SIT. Policisti so ga prijeli in bodo zoper njega podali kazensko ovadbo.
SMRTNANESREČAZMAJARJA
26.11. ob 14.uri so bili iz ZD Litija policisti obveščeni, da je v Zavrstniku prišlo do strmoglavljenja motornega zmaja. Z ogledom je bilo ugotovljeno, da je v zraku naredil nekaj akrobacij, nato paje odtrgalo nosilec zmaja, kije skupaj z zmajarjem. Slednji se je smrtno ponesrečil.
DRUŽINSKATRAGEDUA
Dne 23.11. ob 00.55 so policiste poklicali iz ZD Trbovlje, da so k njimi pripeljali V.S., ki je bila obstreljena. Policisti so ugotovili, da je verjetno njen mož V.Z. streljal na njo s pištolo, nakar sije sodil sam.
fr
POLICIJA OPOZARJA
POLICIJA
Glede na to, da se bližajo novoletni pramiki, policisti opozarjajo, da so pirotehnični izdelki dovoljeni za uporabo od božiča do novega leta.
lč	..... V
30. LISTOPADA 2000
J”' 0*—	J -
J. U ,J J. fC IrUj.
RAZSTAVA RAFT 2000
Ljubiteljem umetniške fotografije se obeta v Hrastniku prijeten dogodek. Člana foto kluba Hrastnik Vinko Žagar in Simon Tanšek pripravljata namreč
fotografsko razstavo Raft 2000. Skupaj se bosta predstavila s 26 barvnimi športno-dokumentamimi fotografijami, ki so nastale ob državnem prvenstvu v raftingu na reki Savi v Hrastniku. Otvoritev bo v četrtek, 7.decembra ob 19.uri v galeriji delavskega doma v Hrastniku. Dela bodo na ogled do 15.decembra v času filmskih predstav, kasneje pa tudi v Zdravstvenem domu Hrastnik do IS.januarja 2001.
Fanči Moljk
ZANIMIV KONCERT MLADIH PREDSTAVNIKOV SVMPHO - ROCKA
V soboto, 18.11.2000 je bil v Kulturnem domu KUD-a Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu koncert skupine Ulixes iz Školje Loke. Gre za šestčlansko zasedbo, ki igrajo ene vrste sympho rocka. Po eni strani se držijo aranžmaja, obenem pa tudi improvizirajo. Zasedba v kateri so se predstavili pa je bila: Dejan Lapanja - Kitara-Luka Vehar - kitara-Mitja Kavčič-hammond orgle, klaviature-Gašper Peršl - bobni-Boris Bizjak -flavta-Luka Jerončič - bas kitara. Skupinaje "na novo" nastala v septembru 1998, del članov je namreč deloval pod istim imenom že tri leta prej.Vsi sedanji člani obiskujejo glasbeno in baletno šolo, kar pa ni pogoj za ustvarjanje njihove glasbe, temveč le odlična osnova zanjo,saj jim je cilj igrati le avtorsko glasbo z lastnim stilom. V grobem bi jo lahko označili kot sympho rock: po eni strani temelji na izrazni moči, po drugi strani na improvizaciji.Zavzemajo se za inovativnost, veliko gradijo na izrazni moči, tako da lahko posredujejo svoje mišljenje v svet.Trenutno so končali s snemanjem CDja in pripravljajo se na izdajo le-tega. Del repertoarja so predstavili na festivalu Rock Otočec, ostalo bo lahko publika slišala na nastopih po Sloveniji in tudi tujini.Kar pa se koncertnega repertoarja tiče ga prepuščajo trenutnem razpoloženju publike na živih nastopih.Njihov
namen, je kot pravijo, glasbo direktno posredovati ljudem v smislu tega, da lahko vsakdo v njem najde del sebe in svojega sveta.Tako del ansambla deluje in igra oz. spremlja Andreja Šifrerja na predstavitvi njegove zadnje plošče.Fantje pa so v Loki pokazali, da se lahko kosajo z res starimi mački rocka, saj so nam postregli s svojimi pogledi na rock, kije nastajal v zasedbah kot Focus,začetni Chicago, koketirali pa so tudi z glasbo skupine Colloseum.Nikakor niso šli v vode, ki bi jih speljale med Jethro Tuli in Jonom Andersonom iz zasedbe Ves.Morda pa jim tudi uspe najti svojo pot v tem že pozabljenem svetu slovenskega rocka, ki se bolj prepušča trendu britt popa ali pa se po kratkih poskusih vrne na utirjeno pot glasbe z lestvic preigrane na sebi čuden način.Torej držimo pesti čakajmo na plošček, ki bo izšel - verjetno v mesecu decembru.
RUDI ŠPAN
V DO LAN KI JEŽKOVA ZABAVA
V petek, 17.novembra je bila v Dolanki pevska prireditev, na katero je Aleksander Jež povabil številne znance in prijatelje, ki so v zadnjem času izdali svoje CD-je. Med temi so bili Matalija Kolšek, Werner, Klavdija, Korado in Brendi, Andreja, Zlatko Dobrič in ansambel Marinero. Prireditev je povezoval A.Jež sam in zapel tudi največ pesmi. Obiskovalce, ki so dodobra napolnili dvorano, je najbolj ogrel Zlatko Dobrič, ki se ga spomnimo iz nadaljevanke Kukavičji Mhec. Sponzor prireditve je bila Občina Hrastnik.
Fanči Moljk
O GRADNJI KABELSKEGA SISTEMA V TRBOVLJAH
Komisija, ki jo je imenoval župan Trbovelj Ladislav Žiga Žgajnar z nalogo, da spremlja izgradnjo in upravljanje kabelsko-razdelilnega sistema, je 15.novembra 2000 obravnavala poročilo koncesionarja PAP Telematike iz Ljubljane.
Na treh straneh obsežnega poročila, ki so nam ga poslali iz trboveljske občine, je več infonnacij, najbolj pa je aktualen podatek, daje obnovljeno približno 80% mreže. Ostalo je le še nekaj blokov pri Vodenski cesti, ki bodo obnovljeni v naslednjih dneh ter sklop blokov na Šuštarjevi koloniji. Z obnovo mreže je zagotovljena kakovost signala, kije sedaj odvisna le od hišne inštalacije.
Sicer pa je PAP za potrebe vzpostavitve ponudbe interneta v sistem KKS Trbovlje do sedaj investiral 11,500.000 SIT. Trenutno je možen dostop do interneta prek kabelskega omrežja na področju Vrtnarije (Trg Franca Fakina, Gimnazijska, Mestni trg, Sallau-mines, Kešetovo, Dom in vrt) in prenovljenem področju Centra (Trg revolucije. Opekarna). Za dostop do interneta je cena za opremo vključno z instalacijo cca. 70.000 SIT z možnostjo plačila na šest obrokov. O paketih in cenah si več informacij lahko pridobite na spletni strani http.V/trbovljr.boter.net.
Pridobivanje pravnomočnega gradbenega dovoljenja za izgradnjo KRS omrežja na področju Trga Svobode je še vedno v teku. Reševanje vloge za izdajo dovoljenja seje iz Upravne enote Trbovlje namreč preneslo na Ministrstvo za okolje in prostor kot pritožbeni organ in sicer zaradi pritožbe g.Butare. Kljub temu komisija pričakuje, da naj bi ministrstvo o pritožbi odločilo še v tem letu in bo tako po preteku 15 dni po sprejetju sklepa gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno in s tem tudi omogočeno nadaljevanje gradnje in priključevanje na tem področju. Pri tem je povezana tudi vključitev področja Pod ostrim vrhom v občinski kabelski sistem.
Pripravil P.M.
n 1) v T* Sni In
30. LISTOPADA 2000
Športno društvo Izlake Šahovska sekcija OBVEŠČA,
daje šahovska sekcija odprta vsako sredo od 17. do 19.ure v prostorih KS Izlake. Vsako tretjo sredo v mesecu je nagradni šahovski turnir s tempom 2x15 minut.
Ljubitelji šaha, vabljeni!
Knjižnica Zagorje ob Savi VABI
otroke od 5. do 10. leta starosti, da se v četrtek, 30. novembra ob 17. uri udeležijo URE PRAVLJIC. Prisrčno vabljeni!
KUD KNAP V RUDNIKU!
V prostorih rudnika Zagorje v zapiranju bo 2.12. od 18.00 naprej, Kud Knap organiziral razstavo umetniški slik Benjamina Krežeta izTrbovelj, ki jo bo dopolnil recital Roka Burje in Miše Gams s podobnim performansom, kot ste ga lahko opazili na mariborski Hard core veselici, ki se ji drugače reče tudi No border jam.
"Z Metelkove, bolj natančno iz Škratove čitalnice pa bo v Zagorje priromal Tomaž z dokumentarcem o "reclaim the streets akcijah", ki bo zaokrožil ta sobotni večer. Film nas bo popeljal od začetkov Reclaim the streets v Londonu do vse bolj množičnih zabav širom sveta z vrhuncem ob globalni ulični zabavi maja 1998, ko smo se istočasno zabavali v preko 30 mestih širom sveta. Na izjemno navdihujoč način predstavi zgodbo (ne)organizacije Reclaim the streets, ki predstavlja sodobno prelomnico znotraj emancipatornih družbenih gibanj, saj povezuje tradicionalno ločena področja okoljevarstveništva s sindikalnim bojem v zavesti, da sodobni izkoriščevalski kapitalistični sistem povzroča krizo globalnega okolja.
Poleg vsega dogajanja bo večer minil ob dobri glasbi in kopici presenečenj. Na dogodek vabljeni vsi svobodomiselni, pozitivne energije polni ljudje.
KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE
Glasbena šola Litija VABI
na koncert ob izidu zgoščenke z naslovom "Glasba je življenje", Glasbene šole Litija, ki bo v četrtek, 30.11.2000 ob 18.uri v dvorani na Stavbah v Litiji. Vabljeni!
MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI
C	N
Knjižnica Antona Sovreta VABI
na "Hrastniška obzorja", ki bodo v četrtek, 30.novembra 2000 ob 19.uri. Gost bo Jože Barachini. Vabljeni!
\_______________________________________
JJ-LiiJj £> .Hl2i£jj
P------------------------------------— — — —----------------------------- -----------,
■	/Vlali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo • * poslati na naslov UredništvaZasavca,(esta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.0bjavilibomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko • ' je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
Stanovanja, parcele
PRODAMO gradbeno parcelo 1135 m2 na Spodnjem Logu pri Litiji 041/991-655
IŠČEM dobre ljudi, ki bi me vzeli v stanovanje, tel.: 041/406-492
V NAJEM ugodno oddam poslovni prostor 76 m2 v Zagorju, trgovski lokal, tiha obrt, pisarne, skladišče, tel.: 56-61-629
MAMICA Z OTROKOM išče enosobno stanovanje za najem v Zasavju, tel.: 040/527-563,56-61-958
IŠČEM stanovanje, tel.: 041/ 406-492
nEPRemičninc
UUCfl I, IDflllA 7 ■ TRBOVUf IBM: umm 15-170
phodiiia, nfiiiiip, ™ovmu. mi.
POHOVIIPBOITOROV. VIIMDOV 1(1 PllllCil
Avtomobili, deli
PRODAM osebni avto peugeot 305 GL, letnik 79, motor letnik 85, tel.: 56-64-250
Razno
KUPIM mizarsko kombinirko ali posamezne enote, tel.: 031/307-454
PRODAMO pianino, tel.: 56-22-727
PRODAM dvosed in dva fotelja - usnje olivno zelena, tel.: 041/548-268
PRODAM staro masivno spalnico s tremi skoraj novimi jogiji, tel.: 56-26-899
MIZO in dve klopi masiva za vikend ali zidanica, tel.: 041/575-632
Živali
PRODAM kravo sivko, brejo 4 mesece, staro 10 let, tel.: 0609/647-239
Osebni stiki
35-letni kmečki fant iz majhne kmetije iz Rimskih Toplic s službo. Ne pijem, ne kadim in sem pošten. Iščem pošteno, resno dekle ali mamico za resno zvezo. Kličite samo resne, tel.: 041/648-120
Delo
PRIPRAVNICA išče delo v kuhinji ali katerokoli drugo delo na območju Zasavja, tel.: 040/527-563 in 56-61-958
IŠČEMO dekle za strežbo v lokalu v Trbovljah, tel.: 56-35-452 ali 041/459-139
IŠČEM delo za voznika kombija, tel.: 041/406-492
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715-735

IJiilJi TJ 11
Pred pripravo občinskega proračuna občine Zagorje ob Savi za leto 2001
župan Občine Zagorje ob Savi
POZIVA
javne zavode, društva, krajevne skupnosti in posameznike s sedežem oz. prebivališčem na območju občine Zagorje ob Savi, da na naslov Občine Zagorje ob Savi posredujejo programe za leto 2001, ki so:
*	zanimivi in sprejemljivi z vidika promocije občine Zagorje,
*	v javnem interesu občine in širše skupnosti,
*	tradicionalni ali novi ali inovativni.
Predmet poziva so torej akcije, obletnice, prireditve, izdaje promocijskih materialov in drugi programi s področja športa,kulture, turizma, gasilstva, vzgoje in izobraževanja in drugih področij in niso predmet razpisov, ki jih je za leto 2001 objavila Občina Zagorje ob Savi (razpis za vrednotenje športa in ljubiteljske kulture!).
Programi morajo biti vsebinsko utemeljeni, finančna konstrukcija za izvedbo programa pa obvezno zaprta.
Vaše programe pošljite na naslov : Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje, v zaprti kuverti, s pripisom >ZA PROGRAM 2001 - Ne odpiraj.<, najkasneje do 23. decembra 2000.
Ponudniki boste pisno obvestilo o eventuelni dodelitvi sredstev za sofinanciranje prijavljenih projektov oz. programov iz sredstev občinskega proračuna prejeli po sprejetju občinskega proračuna občine Zagorje ob Savi za leto 2001.
Programi, ki ne bodo predhodno, torej v zahtevanem roku prijavljeni na ta poziv, ne bodo uvrščeni med programe, ki bodo sofinancirani iz naslova občinskega proračuna za leto 2001.
Vabljeni k oddaji!
Župan : Matjaž Švagan
Po sklepu senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. 37/95 z dne 9.10.2000, stečajna upraviteljica GIP BETON HOLDING d.o.o., v stečaju. Borovniško naselje 7, Kisovec, odvetnica Rosvita Toplak, razpisuje
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
1.	za nakup terjatev iz naslova sedmih prodanih stanovanj, po stanovanjskem zakonu za ceno 3,500.000,00 SIT. Pogodbena vrednost je cca. 4,000.000,00 SIT in izplačljiva mesečno v 40 mesecih.
2.	za nakup štirih zasedenih stanovanj na Cesti zmage 45, Zagorje, v skupni izmeri cca. 160 m2, za skupno ceno 4,800.000,00 SIT.
a)	Ponudniki so lahko slovenske pravne in fizične osebe.
b)	Ponudba mora biti poslana v zapečateni kuverti z oznako "ne odpiraj-ponudba za nakup" na naslov: Odvetnica Rosvita Toplak, stečajna upraviteljica, Ljubljana, p.p.2655, v roku osmih dni po objavi.
c)	Ponujeni znesek ne sme biti nižji od izklicne cene.
d)	Varščina znaša 10% izklicne cene. Ponudniki jo morajo plačati in predožiti fotokopijo plačila do roka oddaje ponudb na ŽR št. 527200-690-10238. Uspešnemu ponudniku se bo varščina štela za kupnino, ostalim pa bo vrnjena brez obresti v roku 8 dni po poteku roka za zbiranje ponudb.
e)	Ponudnik, ki bo na razpisu uspel, bo moral pogodbo skleniti v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. V kolikor pogodba ni sklenjena ali kupnina plačana v roku, se šteje pogodba za razveljavljeno, prodajalec pa obdrži varščino.
f)	Kupec bo prodane nepremičnine prevzel v last po plačilu celotne kupnine, po načelu videno kupljeno in prodajalec ne odgovarja za skrite napake.
g)	Prometni davek, stroške prodaje, prepisa ter vse druge morebitne stroške plača kupec.
h)	Javno zbiranje ponudb bo v odvetniški pisarni stečajne upraviteljice Linhartova 13, Ljubljana dne 4.12.2000 ob 12.00 uri.
i)	Podrobnejše informacije o predmetu prodaje so na razpolago po telefonu 01/433-61-57.
Vabljeni
na pokušino vin!
Vinoteka Klopotec vabi na pokušino vin vsako soboto decembru od 9h - 12h.
2.12.	vinogradništvo Hlebec iz Koga
9.12.	vinogradništvo Cečko iz Vipave
Vljudno vabljeni!
Del. čas: 8h-12,16h-19h, sobota 8h-12h Tel.: 03/ 5664 195
VINOTEKA
Klopotec
Tržnica Zagorje V td. @ f® 03/566 64 195 N-./SVrr,. Uroi Napnidnik «.p.
O
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)
"hnflnSTiDSh
30. LISTOPADA 2000
22.3.-20.4.
Zaman se trudite zunaj sebe iskati tisto, kar v vas ni. Če boste še naprej tako
svojeglavi in sumičavi ne boste prišli daleč. V glavo si boste zopet vtepli nek nesmisel, s katerim boste potem sebi in partnerju zagrenili kar veliko časa. St.: 7.
Nikar ne bodite nenehno na preži za partnerjevimi napakami, saj s tem svojih ne boste odpravili. Ne vsiljujte drugim svoje volje, tako kot vi ne želite biti orodje v njihovih rokarh. Poskrbite, da vas ne bo izčrpaval notranji nemir. St.: 1.
Zaupanje vase je ključ do marsikaterega
21.4.-21.5.
■ it
22.5.-21.6.
uspeha, kar vi dobro veste. Na področjih, v katerih si zaupate, ste zelo uspešni.
22.6.-23.7.
Skušajte to prenesti tudi na tista področja, kjer se čutite negotove in nesposobne. Št.: 3.
Tisti, ki ste samski, boste veliko razmišljali o ljubezni. Prilagodite svoje nazore in poglede sedanjim razmeram, saj nimate kaj izgubiti. Nemir, ki ga čutite je znak, da se boste morali odločiti za tveganje in spremebe. Št.: 23.
Do stvari, ki jih ne morete spremeniti, oziroma jih črtati iz svojega življenja, boste morali spremeniti odnos,
24.7.-23.8.
sicer boste nenehno trpeli. Kaj hitro se lahko prepričate, da pozitiven oziroma negativen predznak stvarem prepisujete vi sami. Št.: 5.
Na nekaterih področjih se ni najbolje oklepati starih navad, saj so določene spremebe nujne. Precej tihi boste, zato vam bo partnerjeva zgovornost dobrodošla. Družba vam enakih vam bo dajala občutek varnosti. Št.: 18.
24.8.-23.9.
mBEZEMMZEm/
JEMSTZAR/MMATf
(Pitrana)
Od 12.11. do 26.11.2000 ni bilo prav veliko novih mater, le devet, gotovo pa imajo te za pet deklic in štiri dečke veliko ljubezni.
12.11.	- Vesna Požun, Planinska c. 26, Sevnica, hči Lara Renko;
13.11.	- Andreja Krajnc, Loke 14, Trbovlje, hči Klara Kunič;
14.11.	- Katarina Gnus, Pot E. Hamerška 8, Dol pri Hrastniku;
sin Domen;
15.11.	- Indira Rogatič, Podvine 33, Zagorje, hči Erna;
16.11.	- Silvija Bobek, Ul. talcev 7, Radeče, sin Mitja;
18.11.	- Irena Lebič, Kovin, naselje la, Trbovlje, sin Matic Šivavec;
19.11.	- Alenka Šmerc, Širje 14, Zidani most, hči Tina;
22.11.	- Anica Bratuša, C. 1. maja 31, Hrastnik, hči Nina;
26.11.	- Jolanda Žagar, Retje 8a, Trbovlje, sin Gregor.
ISKRENO ČESTITAMO!
egan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka	16 -18
sobota 9 -12 nedelja 10-12
24.9.-23.10. vseh vrlin se
24.10.-22.11.
Imeli boste lepo priložnost, da izboljšate odnose z okolico. Mari skaj se boste morali naučiti in prav je, da si to zapomnite. Od /am bo najbolj obrestovala strpnost. Dopustite ljudem, da so drugačni. Št.: 27.
Najpomebne-je je, da se izogibate nepremišljenim odločitvam. Nikar si ne zaprite vseh vrat, saj boste marsikaj že čez nekaj dni videli v povsem drugačni luči. Zanimali se boste za stvari, ki vas bodo odvračale od lastnih problemov. Št.: 9.
Lahko ste prepričani, da stvari, ki si jih res želite in si zanje prizadevate, niso nedo-segljive. Največkrat se vam nedosegljivo zdi tisto, kar vam očitno ne pomeni dovolj, da bi se res potrudili. Št.: 14.
Nikar ne bodite preveč popustljivi do svojih muh in ne Jr	(! delajte s sabo
VV^YTr'vedno v ro*ca"
vicah, saj tako ne 23.12.-20.1. boste ničesar dosegli. Prisilite se v to, da boste aktivni, saj vas bo to rešilo iz sedanjega stanja otopelosti in nemoči. Št.: 12.
Če boste vedno v opoziciji, bo vaše vedenje zelo predvidljovo in seveda povsem odvisno od tega, kar bo počela vaša okolica. Ne-
23.11.-22.12.
21.1.-19.2.
odvisnost boste pač morali dokazati na drugačen način, sicer se boste le osmešili. Št.: 24.
Pretežno boste optimistični in dobre volje, le situacije, ko boste izgubili nadzor nad sabo, vas bodo razjezile. Spoprijeli se boste s stvarmi, kijih že nekaj časa vlečete s sabo in se jih ne morete znebiti. Št.: 21.
/s/agrad/n/akrizamka ^ nagradna krizamka
NEKI
ROSI
[DANJA ŠPANSKA 10-
SLOVENSKA
GLASBENA
SKUPINA
IZ
VELENJA
IZDELO-
VALEC
PLAKATOV
DELUJOČI OGNJENIK NA FILIPIN.
OTOKU
MINDANAU
NIGEL
SHORT
PRAVOKOTEN ANGLEŠKI TRG. NAVADNO S PARKOM
MAKE-
DONSKI
POLITIK
GLIGOROV
SLOVENSKI PESNIK IN PREVAJALEC (MIHA)
.JEDRO___
ČLOVEKOV
MISLEČI
STROKOVNI IZDELAN UČNI VRT V GORAH. ALPINUM
RTV
VZHODNI
ŠPANIJI
GRŠKA MITOLOŠKA SOJENICA
IDSKO VEROVANJE
AVTO-
MOBILSKA
OZNAKA
NEMŠKI
FILOZOF
IANUEL'
'IMM/ JUZNOAM. DNIN/
SLOVENSKA
IGRALKA
(PETRA)
SPELA' BRAČUN
LOVEC NA RAKE; TUDI
flOČVIRSK/
PTICA
ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI
IZČRPA-
NOST
GRUZINSKI
SKLADA-
TEU
TAKTAKI-
ŠVILI
ANTON
ČEHOV
POSLOVr
SODELAVEC
NAJVECJI
SLOVENSKI
DRAMATIK
(IVAN.
1876-1918)
RUSKA IN POUSKA IGRAŠ
PRIPRAVA
ZA
ČIŠČENJE IZ $OPOV ŽIME
POGINULA
ŽIVAL
AVTOR:
BORUT
LEVEC
BIBLIJSKO LJUDSTVO VZHODNO OD MRTVEGA MORJA
)RAVIL(
ZA
ODVAJANJE
OD
ALKOHOLA
HROVAT REKA MED ZDA IN
SLOVENSKI STROKOVNJAK ZA JAZZ (BRANE)
SL. PIS< TELJICA (KRISTINA)
ISTINA)
INCKA
TONGI
MAR(
FRANCOSKI
ARHITEKT
(FRANCOIS.
1598-1666)
G RŠ^ MESTO
RIMSKO IME ZA TROJANE
OSEBNI
ZAIMEK
SLOVENSKA
PEVKA
KRAJNČAN
MIGUEL
INDUF
AMERIŠKA
FILMSKA
IGRALKA
(ZSAZSA)
SOZVOČJE
TONOV.
SOZVOK
NASLOV
NEKDANJIH
KOZAŠKIH
POVELJ-
NIKOV
DRŽ>
:avav
INEZIJI
VIJAČNO
SPUŠČANJE
LETALA
BANTUJSKO PLEME OB GVINEJSKI BALI
1EPAK
VOŽ
IGNAC PO DOMAČE
VRBA
IVA
(NAREČNO)
ZAČETNIK SL. UČITELJSTVA (MIHA) MAJDA ARH
BRANE
OBLAK
FRANC
ŽIŽEK
RAZNO-
BARVEN
OKRASNI
KAMEN
PRIPADNIK
SUDAN-
SKEGA
LJUDSTVA
FOROV
ANGLEŠKI FIZIK IN MATEMATIK NEVVTON
JOSIP
STRITAR
DROG ZA NA VRH S SENOM NALOŽENE-GAVOZA
SLO'/ARČEE,,: TURMALIN: okrasni kamen BAGI: bantujsko pleme AVANZO: slovenski pesnik v	rx" TONGA: država v Polineziji SKVER: pravokoten trg
5ra(r>ota
"Hčerka, kaj te ni nič sram?"
"Zakaj pa?"
"Vse tvoje prijateljice so se že ločile, ti se pa še poročila nisi."
Občinstvo
Štefka svojemu novemu prijatelju: "Veš, mislim, da pred dvajsetimi ne bi počela tistega."
"Se strinjam. Tudi jaz ne maram občinstva."
Fižoli
Gost protestira pri natakarju:
"V tej fižolovi omaki so samo trije fižoli."
"Oprostite, najbrž seje kuhar zmotil. Takoj vam prinesem še četrtega."
Zamenjava
Dva pijančka se srečata na ulici: "Kaj pa imaš v steklenici?"
"Prijatelj mi je dal dva litra žganja za taščo."
"Dobra zamenjava."
Injekcija
Medicinska sestra vpraša bolnika: "V kateri bok naj vam dam injekcijo?"
"Ali lahko izbiram?"
"Seveda."
"V vašega."
sfc še,
V vsej zgodovini ameriškega nogometa je najbolj ponižujoč poraz nedvomno doživela ekipa Cumberland College iz zvezne države Tennessee. Leta 1916 so jo igralci Georgie Techa premagali kar z 222 : 0.
Jr Jr Jr Jr Jr
Svečeniki Aztekov, starodavnega mehiškega ljudstva, so kot znak dostojanstva s sabo vedno nosili posušeno bučo, okrašeno s turkizi, dragimi kamni čudovite modrikaste barve.
■k ± k k k
Sultan azijske države Bru-nei je eden najbogatejših ljudi na svetu. Njegovo bogastvo ocenjujejo na milijarde ameriških dolarjev. Sultan živi v palači s 1788 sobanami, nad katero se dvigata dve kupoli, prekriti s ploščicami iz čistega zlata, v njegovi zasebni zbirki pa je tudi 165 znamenitih rolls-royceov.
Jr Jr Jr Jr Jr
Leta 1976 je Američan Ken Munson uprizoril pravi glasbeni maraton s flavto: nanjo je neprekinjeno igral kar 43 ur.
^ (/l fe-K
O?
-	-J.
KMA7SKE SLIKOVNE _______________
30. LISTOPADA 2000

NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 13.12.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.24/2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakalo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Zagotje
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
Zagorje
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Zagorje
Izžrebanci nagradne križanke 21 /2000
(nagrade prispeva Zasavc d.o.o. Zagoriel:
1.	: Praktična nagrada: Alenka Turk, Dolgo brdo 8/g, 1411 Izlake
2.	: Praktična nagrada: Simona Grobljar, Jesenovo 34, Cemšenik
3.	: Praktična nagrada: Manca Bovhan, Cesta OF 5, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 4.12.2000 do 8.12.2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ
12.00	Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu
17.00	Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste...
17.00	Poročila 17.10 Radio na obisku
18.00	Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne
15.00	Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi
IP B ® 5g (8 fl IB
a m @
Kino Zagorje
30.11.	- 3.12. PORNO FILM (komedija), čet., sob. in ned. ob 19.00, pet. ob 17.00 in 19.00; 2.12. - 5.12. MOŽJE X (ZF), sob. in ned. ob
17.00,	pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 5.12. FILMSKO GLEDALIŠČE: POTOPLJENE SENCE (triler), ob 21.00; 17.12. MULAN (risanka) ob 17.00; 17.12. - 19.12. DOBRE MRHE (komedija), ned., pon. in tor. ob 19.00; 20.12. - 22.12. NI KINO PREDSTAV; 24.12. - 26.12. TRČENI PROFESOR 2.DEL (komedija), ned., pon. in tor. ob 17.00 in 19.00;
27.12.	- 29.12. TARZAN (risanka), sre., čet. in pet. ob 17.00; 27.12. -
29.12.	VESOLJSKI KAVBOJI (ZF komedija), sre., čet. in pet. ob 19.00;
30.12.	- 31.12 NI KINO PREDSTAV;
Kino Izlake
3.12.	MOŽJE X (ZF srhljivka), ob 19.15; 10.12. MULC (komedija) ob 19.15; 17.12. VIHAR VSEH VIHARJEV (katastrofa) ob 19.15;
24.12.	MISIJA NEMOGOČE 2 (akcijski), ob 19.15; 31.12. VESOLJSKI KAVBOJI (ZF komedija) ob 19.15;
Kino Trbovlje
Do zaključka redakcije nismo prejeli filmskega programa za mesec december
Kino Hrastnik
1.12.	- 3.12. SKOZI OKO ZASLEDOVALCA (akcija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 1.12. - 3.12. MOŽ BREZ TELESA (triler), sob. ob 17.00, ned. ob 19.00; 4.12. - 5.12. NI KINO PREDSTAVE; 6.12. - 10.12. SAMO ŠE 60 SEKUND (akcija), sre., čet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 8.12. - 10.12. BRUC IZ PROVINCE (romantična komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 11.12. - 12.12. NI KINO PREDSTAVE; 13.12. - 17.12. JACK, BRIAN IN ANA (romantična komedija), sre. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 15.12. - 17.12. POTOPLJENE SENCE (triler), pet. ob 17.00 in
19.00,	sob. in ned. ob 19.00; 18.12. - 19.12. NI KINO PREDSTAVE;
20.12.	- 24.12. VESOLJSKI KAVBOJI (akcijski spektakel), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 22.12. - 24.12. MULC (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 25.12. - 29.12. SVET IGRAČ 2 (risani), pon., sre. in pet. ob 10.00; 26.12. - 30.12. PAST ZA STARŠE (komedija), tor., čet., sob. ob 10.00; 27.12. - 31.12. LETOŠNJA LJUBEZEN (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 29.12. - 31.12. NEIMENOVANI (španska grozljivka), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00;
Kino Dol pri Hrastniku
8.12.	SAMO ŠE 60 SEKUND (akcijski triler), ob 18.00; 15.12. JACK, BRIAN IN ANA (romantična komedija), ob 18.00; 22.12. VESOLJSKI KAVBOJI (akcijski spektakel), ob 18.00; 27.12. PAST ZA STARŠE (komedija), ob 10.00; 28.12. SVET IGRAČ 2 (risani), ob 10.00; 29.12. LETOŠNJA LJUBEZEN (romantična komedija), ob 18.00;
30. LISTOPADA 2000
j.j.jr.rj

Emil: perkmandeljc@trbovlje.si
ZAsAVC-eva EU ROPA ... Ob ponovnem pojavu norih krav na prodajnih policah, je vse obsodbe vredno sprenevedanje stare celine, ki je, navkljub smrtonosnosti veselo prodajala (in ga še) okuženo meso pod znamko „Q„. Tako od norih krav postajamo ljudje zaradi norih volov podobni teletini. Ki zaradi volov umira. Zato močno upam, da bo združena Evropa (še) Evropa narodov, in ne posameznikov...
Z*swC-e\ DOSSIER ... Razlogi za tolikšen neuspeh Janševe SDS (brez njega čisto nič ne bi bilo, kot je nekoč bilo) in Bajukove NSi (brez njega pa čisto nič ne bi bilo tako, kot danes je) na zadnjih volitvah, in, po drugi strani tolikšen uspeh in zmaga dr. Drnovškovega LDS, (plot k uspehu) se dajo razložiti z volilno abstinenco naših volilcev, ki niso hoteli na volitve. Niso pa hoteli na volitve, ker niso hoteli glasovati za LDS ... in, ko SDS in NSi danes otročje užaljeno bojkotirata komaj dobro začeta parlamentarna usklajevanja, (ki bi jih v vsakem slučaju, ne glede na to, da bi bil kdorkoli drug nad njima) s tem ne dokazujeta drugega, kot nezrelost upravljanja z državo, kaj šele z podarjeno jima, bogvarji, oblastjo ... množica ali poedinec namreč ne priznavata slave oblasti, razen! le ob tisti uri, ko bi sama rada do veljave slasti ...
ZASAvC-eVa NULA ... Kakorkoli razmišljam, ne morem in nikakor ne morem mimo besed rojaka g. Krajnca, izrečenih pred časom na lokalni TV na račun RELIK-a. Te nam v bistvu ne povedo nič drugega, kot da so bile pobrane nekje na cesti parkrat prenesene in parkrat prežvekane in kot take servirane z zlatim beštekom do dotičnega. In kot dobroutrjeni aktivist bivšega režima je upal žugati kreativnim ljudem, kijih sam osebno niti ne pozna, kaj šele, da bi sam kdaj prestopil duri tega, v slovenskem prostoru enega najvidnejših amaterskih likovnih društev. Zato, spoštovani rojak ... Vašo kritiko lahko z obžalovanjem imenujem le kot ustvarjanje iz že ustvarjenega. Zakaj, kakor umetniki od Homerja in Ajshila do Shakespearja in Keata niso svojih snovi odvzeli življenju samemu, prav tako obravnava kritik snovi, ki sojih takorekoč že drugi zanj prečislali in oblikovali. Še dalje grem: naj višja kritika poda čisto obliko osebnega dojma in je tako na svoj način bolj ustvarjalna kakor ustvarjanje samo. Ne more se namreč meriti z nobeno zunanjo mero. Kritikaje sama sebi vzrok, sama v sebi in zase cilj in konec. Ob likovnem delu se lahko sklicujemo na svet dejstev. Nad likovno dušo pa ni nikake instance več in najvišja kritika ni nič drugega kot pripovedovanje kritika (v tem primeru kritizerja) o svoji lastni duši ...
ZASAvC-eVe TAXIKAZE ... V prid vojnim razmeram na trboveljskih cestah zadnje čase pripomorejo dobrovoljci Taxi službe K1SSCO. Sploh v zgodnjih jutranjih urah, na poti v službo in obratno, ko se iz nje vračamo. Pobalinsko adrenalinsko prehitevanje v rdečo, CPP in omejitve hitrosti skozi mesto za vas ni, prostaško in obešenjaško obnašanje, prehodi za pešče??,kaj je že to??, z ogromnimi rumenimi črkami so za vas izrecno označena parkirišča, kjer piše TAX1, (bi bilo stanje mogoče boljše, ako bi v imenu termina humani nacionalizem in urbani rasizem pisalo v cirilici??) vse to povleče za seboj brezpotrebno povzročanje prometnih nezgod z večjo ali manjšo materialno škodo. Pri celi zadevi pa je najbolj zaskrbljujoče to, da takemu stanju na trboveljskih cestah še kmalu ni videti konca ...Se mora najprej res zgoditi najhujše??
iskrice
November je mesec, ko so protizakonito ravnali (predvsem pa nedemokratično) z novinarji. Najprej so zastraševali novinarje tednika Demokracija (policijska preiskava) in na policiji v Novem mestu priprli urednico Vido Kpcjan, ki sojo kasneje še prisilno privedli (z marico) pred sodišče. Nekaj dni kasneje, pa so novinarju Večera, Blažu Zgagi v kabineti ministrstva za obrambo preprečili sodelovanje na tiskovni konferenci. PROTI TAKŠNEMU RAVNANJU Z NOVINARJI NAJOSTREJE PROTESTIRAM. Ob tem mi je žal, da tega v obeh primerih ne zmore tudi predsednik društva novinarjev Branko Maksimovič, kije protestiral le v drugem primeru.
ZAPUŠČINA BAJUKOVE VLADE
Župan Zagorja Matjaž Švagan ima o zapuščini Bajukove vlade zelo slabo mnenje. Njegova vlada naj bi bila kriva za ne najbolj rožnato finančno stanje občine (tudi rebalanse in prenašanje obveznosti v drugo proračunsko leto)) in zato, ker jim v občini (zaradi vlade ??) še ni uspelo sestaviti proračuna za prihodnje leto. Svetnik Andrej Dolšina se na zadnji seji občinskega sveta z njim ni strinjal in je sarkastično dejal, da ne verjame, daje mogoče podreti stavbo, kije bila zgrajena v osemletni Drnovškovi »zgodbi o uspehu« v nekaj mesecih. Dodal je še, da mu je žal, da so se v tej zgodbi pojavile prve potne srage.
NOVA KOALICIJSKA POGODBA MED VLADNIMI STRANKAMI UVAJA STRANKOKRACIJO. V NJEJ IMAJO POSLANCI VLADNIH STRANK STROGO ZAPOVEDANO, KAKO MORAJO GLASOVATI.
KAJ IMAJO SKUPNEGA?
Kaj imajo skupnega Milan Kučan, dr.Janez Drnovšek, Borut Pahor, mag. Janez Kocijančič? Vsi so bili nekoč zavezani idealom treh črk: ZKS (Zvezi komunistov Slovenije) in vsi so bili in so še vedno predsedniki.
SLABO INFORMIRAN
Vidnejši član LDS iz Zagorja (Drnovškova frakcija) mi je pred časom dejal, da Tone Anderlič ne bo vodja poslanske skupine LDS. Pa se je zmotil. Očitno je Anderličeva (ZSMS-jevska) linija še vedno močna.
PRVI IN DRUGI ŽUPAN
Sta dve povsem različni osebnosti, čeprav imata tudi nekaj podobnosti. Oba sta župana, prvi v Zagorju in drugi v Trbovljah in oba sta člana LDS. Prvi župan in hkrati tudi poslanec skorajda ob vsaki priložnosti, kjer so prisotni tudi mediji, ne pozabi omeniti, da njegova občina pravočasno izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodb med zasavskimi občinami (npr. tista pogodba o gradnji VDC-ja), torej, da on drži besedo, da pa drugi, ki ni poslanec, zamuja in da zamuja pri izpolnjevanju obveznosti tudi tretji zasavski župan, tudi poslanec. Seveda to pove, ko drugih dveh županov ni poleg, kar na prisotne deluje hinavsko. Medtem pa sem bi prisoten na neki razstavi v Trbovljah, kjer je zbranim spregovoril tudi drugi, od prvega grajani župan neposlanec. Nič ni »šimfal« prvega in tretjega župana. Še več, pohvalil ju je in se jima zahvalil za sodelovanje. In ni izgledalo prav nič hinavsko.
SATIRA
ZMAGO PIŠTOLA Če ne bi ga varovala poslanska imuniteta, bi zanj bila zaprta vrata zunanjega sveta.
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Vedno več premoženja
Modro varčevan'
Celje - skladišče
D-Per
W 6/2000
c*
5000008210,24
COBISS 0
z mesečnimi pologi
Višina mesečnega vplačila najmanj 5.000 SIT. t/tM
Cas trajanja varčevanja: od enega do petih let.
Po zaključenem prvem letu varčevanja imate možnost kadarkoli napovedati prekinitev varčevanja. Odpovedni rok je 91 dni.
Za vsako zaključeno varčevalno leto
'ugega leta naprej je obrestna mera višja
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
bančna skupina Nove Ljubljanske banke