GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
elan	naša
smučina
LETNIK 16	ŠTEVILKA	5	15.	MAJ	1977
Trije naši najboljši smučarji: Bojan Križaj, Rok Petrovič in Boris Strel
let
LETNICA
ICA
D
NA ČEBINAH
JUBILEJ
S- TITA
□AN
MLADOSTI
✓ 'A '
1937-TITO na celu partije
Ko ju v Nemčiji prišel na oblast Hitler in su je vsej Evropi grozeče bližala nevarnost vojne in z njo za-sužnjenje vrste evropskih dežel in iztrebljanje »rasno manjvrednih narodov«, med njimi tudi Slovencev, se je pereče pokazala potreba, da sc CK KPJ iz tujine vrne v domovino. Še posebej si je zato prizadeval Tito in končno to tudi dosegel.
1936 sc je Tito vrnil v Jugoslavijo s posebnimi pooblastili, da konsolidira partijo. Tito je vsepovsod po domovini navezoval stiku z mladimi revolucinarji in širil ideje revolucije, organiziral mladino, kmete, de-lavcc in utrjeval zaupanje v partijo.
Titovo delovanje je odločilno vplivalo na strnjcnje partijskih vrst, na enotnost njene misli in akcije.
1937 je Tito dejansko vodil partijsko delo v domovini, njegovi predlogi in pobude pa so bile tudi osnova vsebini sej CK KPJ, ki se je tedaj zdrževal v Parizu. Tito je v tem obdobju dokončal boj za partijo, pod njegovim vodstvom jc prerasla v idejno in politično enotno, čvrsto organizirano bojno silo, rešeno oportunizma in sektaštva, dogmatizma in rakcionaštva. Partija je postala resnično usposobljena za revolucionarno akcijo.
Čebine od 17. do 18. IV. 1937
Proti koncu 1936 sta se v Ljubljani sestala Edvard Kardelj in Miha Marinko. Kardelj je Marinka seznanil z vrsto zanimivih novic in važnih odločitev, med katerimi je bila zagotovo najpomembnejša, da
se končno začne z ustanovitvijo KPS in KPH. Za ustanovitev slovenske partije je bil zadolžen Edvard Kardelj, hrvaške pa Tito.
(Nadaljevanje na 2. strani)	V	Barličevi	hiši	na	Čebinah	je	bil	ustanovni	kongres	KPS
Čebine od 17. do 18. IV. 1937
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kongres bi moral biti na takem kraju, kjer policijo ne bi bodlo v oči zbiranje njej znanih komunistov. Marinko je obljubil Kardelju, da mu bo sporočil, če bi bilo mogoče kongres organizirati nekje okoli Trbovelj, koder bi delegati lahko prihajali iz različnih smeri.
Tov. Miha Marinko pri Berllčevih
DELAVCI!
DELOVNO LJUDSTVO! SLOVENCI!
Zlve naj vsi narodi, ki dan dočakat hrepene, da koder sonce hodi, ne bo pod njim sužnje glave; da rojak, prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.
Prešeren
Nad usodo našega stoletja mučenega in zatiranega slovenskega naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar more pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini.
Na kocko je postavljen njegov narodni obstoj v trenutku, ko je on sam — zaradi razcepljenosti in neenotnosti — neoborožen in nesposoben za obrambo.
Mednarodni dogodki in položaj Jugoslavije se razvijajo v taki smeri, da brez vsakega pretiravanja lahko rečemo: slovenski narod v vsej svoji zgodovini ni bil še nikdar v tako veliki nevarnosti, v kakršni je danes. Manifest je nadalje razčlenjeval skupek poglavitnih nalog in ugotovitev,
— da pomeni nemško-italijanska zveza za slovenski narod strašno nevarnost, da ga bodo fašistični roparji vnovič razkosali;
— da bo razkosan in razbit laže podlegel nasilnim fašističnim raznarodovalnim metodam, ki po svoji brezobzirnosti in po svojem cinizmu nimajo primere v zgodovini;
— da je PRED TO NEVARNOSTJO SLOVENSKI NAROD POPOLNOMA NEZAVAROVAN;
Od tega zgodovinskega dne ustanovitve KPS je šel naš narod še skozi hude preizkušnje in odločilne faze svojega razvoja in ostajal vseskozi zvest izhojjiščem in usmeritvam, ki so zapisane v »čebinskem manifestu«. In ko letos mineva 40
Marinko se je s tovariši iz revirskega Okrožnega komiteja odločil za Čebine, za samotno Barliče-vo kmetijo. Barlič je bil namreč trden somišljenik in pristaš partije. Na ponovnem sestanku v Ljubljani je Marinko Kardelju na specialki pokazal Čebine s cerkvico, dogovorjene so bile javke, gesla, čas in razpoznavni znaki.
Cas sestanka je bil določen za osmo uro zvečer. Delegati, ki so jih na dogovorejnih mestih čakali člani revirskega Okrožnega komiteja, so se zbirali pri samotni cerkvici in čakali, ker glavnih iz Ljubljane še ni bilo. Ko je pri bližnjem Barliče-vem sosedu ugasnila luč, jih je gospodar prišel iskat. Pogreli so se v kmečki izbi, Barličeva mama pa jim je skuhala čaja, postregla z domačim kruhom, gospodar pa je natočil sadjevca. Zunaj so sc menjavali opazovalci, delegati pa so vznemirjeni pomišljali tudi na izdajo, saj se je ura odmikala že proti polnoči. In tedaj so le prišli. Leskošek, Kardelj, Pepca Mačkova in še dva druga tovariša, ki so v temi zašli in tavali po kotanjah, še polnih snega. Se zmeraj pa je bila uganka, kje je večina delegatov s Štajerske. Odločeno je bilo, da kongres bo, čeprav je ostalo malo časa, saj so se morali delegati še pred jutrom raziti.
Analizo stanja in število organizacij je podal Edvard Kardelj, nato pa je sledilo branje Manifesta.
— da je mesto slovenske ljudske stranke v slovenskem protifašističnem ljudskem gibanju, da je vodstvo slovenske ljudske stranke odgovorno pred slovenskim ljudstvom, da v najtežjih časih izpostavlja slovenski narod popolnemu uničenju;
— da se slovenski narod ne more razvijati brez demokratskih svoboščin;
— da je treba odpraviti sramotne zakone šestojanuarskega vojaškofa-šistlčnega režima in postaviti pred sodišče njihove očete;
— da Je bodočnost slovenskega naroda in njegov obstoj zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države;
— da zahteva slovensko ljudstvo tako gospodarsko politiko, ki bo slovenski narod gospodarsko osamosvojila ter zagotovila slovenskemu delovnemu ljudstvu človeka vredno življenje.
Zato med množicami in med vsemi drugimi demokratičnimi silami slovenskega naroda ne sme biti nobenih pregrad in ovir, ki bi ovirale bratsko združitev vsega svobodoljubnega slovenskega ljudstva v boju proti skupnemu sovražniku, skupnemu zatiranju in skupnemu izkoriščanju.
Zato v boj za rešitev slovenskega naroda!
Zato v boj za pobratenje slovenskega ljudstva!
Naj živi bratstvo narodov v boju za svobodo!
let od kongresa in smo svoboden narod, osvobojen socialnih in nacionalnih krivic, aktualnost, manifesta še ni zbledela. Vprašanja samobitnosti in samostojnosti narodov, diktatura proletariata, bratstva in
enotnosti ter sodelovanja vseh naprednih sil, boj za mir v svetu, so se zmeraj živa, čeprav v popolnoma drugačnih razmerah. Reševati pa jih moramo tako kot nekoč, če hočemo ohraniti in razviti pridobitve
V ponedeljek 25. 4. je bila v sejni sobi skupnih služb slavnostna seja OOZK Elan v počastitev 40 letnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, 40 letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 85 letnice rojstva tov. Tita.
Kot je poudaril sekretar OOZK Elan, tov. Vidic Miran, ta dan ni bil izbran zgolj slučajno, temveč je misel, da naj bi slavnostno počastitev te pomembne obletnice v predprazničnih prvomajskih dneh, vzniknila sama od sebe kot posledica tesne povezanosti delovanja ZKJ pod vodstvom tov. Tita in v njenem okviru tudi ZKS z delavskim razredom in ne nazadnje tudi z ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda s partizansko vojsko in ljudsko oblastjo, ki je skupaj s prav takšnimi silami drugih narodov in narodnosti Jugoslavije osvobodila vso deželo in na temeljih delavskega razreda zgradila novo Jugoslavijo. Pri tem je nemalo vlogo odigral politični programski dokument, sprejet na Čebinah, manifest v katerem je rečeno, da je za rešitev slovenskega naroda in delavskega razreda edina pot v združenju vseh naprednih demokratičnih sil, da si slovenski narod lahko zagotovi svoj obstoj in demokratični razvoj le v skupni borbi enakopravnih narodov Jugoslavije, jamstvo mednarodnega miru in zaščite malih narodov pa v kolektivni obrambi vseh narodov proti fašizmu. S tako usmeritvijo, ki je sad revolucionarnih spoznanj KPJ so jugoslovanski komunisti začeli odločno bitko za pravično rešitev socialnega in nacionalnega vprašanja delavskega razreda ter narodov in narodnosti Jugoslavije in boj za pravične odnose v svetu.
Zavedati pa se je potrebno, da ta boj še ni končan in da je vprašanje vodilne vloge delavskega razreda še vedno pereče, čeprav se je socialna struktura v času tehnološkega razvoja in socialističnega samoupravljanja v marsičem spremenila. Lastna praksa nas uči, da moramo tudi v graditvi socializma računati z vodilno vlogo delavskega razreda, če hočemo resnično osvoboditi človeka, oziroma ustvariti pogoje za razvoj zveze svobodnih proizvajalcev. V boju za takšne odnose je bilo v preteklosti potrebno streti skupinskolastninske odnose, obračunati z meščansko liberalistično ideologijo na eni in dogmatsko ideološko fronto na drugi strani, da bi z ustavno in zakonsko opredelitvijo zamisli združenega dela in delegatsko zasnovanega in izoblikovanega političnega sistema zagotovili sistemske družbenoekonomske in politične osnove za nadaljnji razvoj socializma. Pri tem velja poudariti, da se je prava bitka za nove odnose v naši družbi, za neposredno obvladovanje celotne družbene reprodukcije po delovnih ljudeh, šele začela na podlagi nedavno sprejetega zakona o združenem delu.
To je bitka vseh naprednih sil Jugoslavije, ki bo gotovo še bolj okrepila samoupravni položaj in vlogo delovnih ljudi v reševanju družbenih vprašanj. in še bolj okrepila medsebojno povezanost narodov in narodnosti Jugoslavije. Tako kot je bilo sklenjeno na Čebinah, da si slovenski narod lahko zagotovi svoj obstoj in razvoj le v skupni borbi vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, da so le v socialistični samo-
socialistične revolucije in socialistične graditve.
Zato nam mora biti »čebinski« manifest kot svetilnik, ki nas bo vodil še naprej po poti samoupravnega socializma.
upravni skupnosti živeči narodi in narodnosti močni in odporni v boju zoper vse, kar bi od znotraj in od zunaj želelo spodkopati in zatreti našo družbeno ureditev. Zavedajoč sc tega ZKJ pod vodstvom tov. Tita že vseskozi gradi Jugoslavijo na spoštovanju samobitnosti slehernega njenega naroda in narodnosti.
Po končanem slavnostnem govo-voru je bil sprejem novih članov v ZKS, člani osnovne organizacije pa so se tudi seznanili z delovanjem sekretariata OOZK Elan v zadnjem obdobju. Iz tega poročila velja poudariti, da sekretariat daje velik poudarek zakonu o združenem delu in na njegovih temeljih nadaljnjo izgradnjo, oziroma dokončanje začete reorganizacije naše delovne organizacije, ki z dokončno pravno formalno obliko ne bo zaključen proces, temveč jo bo potrebno stalno prilagajati družbenoekonomskim zahtevam v smislu čimboljše produktivnosti. Zato stojijo pred vsemi člani delovne organizacije velike in odgovorne naloge, predvsem na področju nadaljevanja in izgrajevanja samoupravljanja. Z organiziranjem dejavnosti, predvsem pa samoupravne aktivnosti v teh dejavnostih, bo neposredno samoupravljanje dobilo še večji pomen in je zato nujno, da se vsi člani delovne organizacije, predvsem pa komunisti zavedajo, da sedanje delovanje delovnih skupin, kot osnovnega elementa delegatsko samoupravnega sistema, ni zadovoljivo in bo potrebno njihovo delovanje vsekakor oživiti. Dejstvo je, da je delovanje delovnih skupin omejeno le na tisto »nujno«, to je na pobudo strokovnih in upravnih služb, ne opaža pa se, da bi se delovne skupine sestale na podlagi lastne pobude, kar je ena izmed osnovnih dolžnosti. Le ob takem načinu delovanja delovnih skupin lahko v bodočnosti pričakujemo poglobljeno samoupravno dejavnost, izognili pa bi se tudi raznim škodljivim dezinformacijam, ki negativno vplivajo na delovno vzdušje v tovarni in v končni fazi tudi na produktivnost. Tak način delovanja delovnih skupin pa bo tudi zagotovilo, da bo reorganizacija stekla, da jo bomo zaključili v dogovorjenih rokih in da se bomo organizirali tako, kot nam to nalaga zakon o združenem delu in naš lastni interes.
V. M.
Novi procesi in gibanja na področju dela in zaposlovanja
0 Vedno več je pogojev, da združeno delo zagospodari nad zaposlovanjem, delitvijo dohodka in varstvom pri delu 0 Veliko število vlog in pritožb s področja delovnih razmerij kaže na stalno kršenje predpisov s tega področja 0 V letu 1974 je bilo v družbenem sektorju 4,4 milijona zaposlenih, v oktobru 1976 pa se je število povečalo na 4,8 milijona # V obdobju 1974—1976 je bil odstotek dnevne odsotnosti 4,1, medtem ko je bolniški stalež trajal povprečno 15 dni 0 Opaziti je zmanjšanje števila poklicnih obolenj in zaradi tega se zmanjšuje število izgubljenih delovnih dni
Manifest KPS 1937
Ro stopinjah manifesta
Slavnostna seja OOZK Elan
Radovljiško gospodarstvo sa zboljšajo
ELAN DAJE 25,4 % CELOTNEGA IZVOZA RADOVLJIŠKE OBČINE
Občinska skupščina je 4. maja obravnavala gibanje gospodarstva občine Radovljica v letu 1976 in ugotovila, da so bili rezultati gospodarjenja v zadnjem četrtletju ugodnejši in da se celotno gospodarstvo v občini počasi zboljšujc, kjer so skoraj vse delovne organizacije, razen nekaj izjem, kolikor toliko uspešno zaključile lansko poslovno leto.
— Celotni dohodek kot so ugotovili, je porastel za 17 % (v Sloveniji za 14,8 %), porabljena sredstva so naraščala z enako dinamiko kot celotni dohodek.
— Amortizacija. Izločeno je bilo kar za 21,3 % več (v Sloveniji 18,6 %) sredstev, na račun višje predpisane amortizacije.
— Delitev dohodka. Razdeljeno je bilo več dohodka, kot ga je bilo ustvarjenega. Posledica tega je izguba zaradi nedoseženega dohodka. Povečane so bile zakonske obveznosti in prispevki SIS kar za 25 %
(v Sloveniji 31,5%). Vse to je zmanjšalo akumulacijo gospodarstva.
— Družbeni proizvod in podjetniška akumulacija je v primerjavi z letom 1975 večji nominalno za 17% pri 9,5 % stopnji inflacije. Tako je ocenjena realna rast družbenega proizvoda okoli 7 %, kar jc precej boljše od preteklega leta in kaže na učinkovitejše prilagajanje novim pogojem gospodarjenja. Podjetniška akumulacija je za 14% večja, predvsem na račun amortizacije.
— Gibanje splošne ln skupne porabe. Bruto plačila za skupno porabo so porasla kar za 41 %. Razporeditev na republiške in občinske samoupravne interesne skupnosti je naslednje:
a) za republiške SIS 71 % več
b) za občinske SIS 50 % več kot leta 1975
Splošna poraba pa je za 15 % večja.
— Izvoz — uvoz. Izvoz je bil za 30% večji kot leta 1975 (27 milijonov ameriških dolarjev, pri tem je bil izvozni plan presežen za 13 %. Izvozni plan so presegle vse izvozne delovne organizacije, razen Iskra Otoče, Almira, Vezenine, itd.
V	strukturi izvoza predstavljajo največji delež štiri delovne organizacije, in sicer:
— ELAN Begunje 25,4 % celotnega izvoza radovljiškega gospodarstva
— PLAMEN Kropa 18,9 % celotnega izvoza radovljiškega gospodarstva
— VERIGA Lesce 18,7 % celotnega izvoza radovljiškega gospodarstva
— LIP Bled 18,7% celotnega izvoza radovljiškega gospodarstva
Skupaj: 81,7 % celotnega izvoza radovljiškega gospodarstva Poleg izvoza je tudi gostinstvo napravilo okrog 8 milijonov ameriških dolarjev deviznega preliva.
Skupni uvoz se je zmanjšal kar za 30 % (14,6 milij. ameriških dolarjev), vendar je bil plan uvoza dosežen le 78%. V glavnem gre tu za manjši uvoz investicijske opreme, kar kaže na zmanjšanje investicijske dejavnosti v lanskem letu.
Zaradi precej povečanega Izvoza in znatno nižjega uvoza je zunanje trgovinska bilanca v letu 1976 visoko aktivna, saj Izvoz prekoračuje uvoz kar za 84 %.
Tudi primerjava v Sloveniji kaže, da je radovljiško gospodarstvo doseglo boljše rezultate, saj beleži Slovenija povečanje izvoza v lanskem letu za 20% (Radovljica za 30%), v preteklih letih pokrito z izvozom okoli polovico vrednosti uvoza, je bilo lani pokrito z izvo-
zom že skoraj tri četrtine vrednosti uvoženega blaga. V radovljiški občini je znašal v letu 1975 odstotek pokrivanja uvoza z izvozom 99 %.
V	lanskem letu pa je bil izvoz že večji od uvoza za celih 84%.
—	Izgube. Z izgubo zaradi nedoseženega dohodka je zaključilo v občini 7 OZD oz. TOZD in je v primerjavi za 58 % večja od leta 1975. Večina izgub se je proti koncu leta 1976 izboljšalo, saj je ob 3/4-letju izkazovalo izgubo kar 34 delovnih organizacij.
Delovne organizacije, ki so zaključile lansko leto z izgubami, se bodo morale nujno lotiti odpravljanja vzrokov izgub. Delno so te izgube posledica nezadostnega upoštevanja tržnih razmer, kot tudi posledica večletnega ne dovolj učinkovitega poslovanja.
Zaposlenost, produktivnost In osebni dohodki
Zaposlenost v radovljiški občini stagnira, medtem ko se je v Sloveniji dvignila 2,3 %.
Produktivnost glede na dohodek se je povečala za 17 %. Z isto rastjo je rastel bruto OD, medtem ko je rast povprečnih neto OD za 1 % nižja od nominalne rasti produktivnosti. V lanskem letu je znašal povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu 3.782 dinarjev in jc bil za 16 % višji kot leto prej. Republiško povprečje se je zvišalo za 4 % in je bilo 3.932 din. Investicije
Gospodarstvo je financiralo investicije iz različnih virov, prevladovala pa je uporaba lastnih sredstev. Iz bančnih sredstev gospodarstvo ni bistveno spremenilo črpanja kreditov, medtem ko je bilo izčrpano iz občinskih sredstev za slabo četrtino manj.
V skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki 1976
Planska predvidevanja so bila presežena. Nominalni družbeni proizvod je večji od planiranega za 5,7%, dohodek pa celo za 6,7 %. Gospodarstvo je preseglo planska predvidevanja tudi na področju zunanjetrgovinske menjave, medtem ko je bilo število zaposlenih v lanskem letu nižje za 1,9% od planiranega.
V skladu z resolucijo pa ni potekala delitev družbenega proizvoda, saj se reproduktivna sposobnost ni povečala v skladu z rastočimi cilji, kar bo vplivalo na nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj občine.
9. Zaključek
V spremenjenih pogojih gospodarjenja so za radovljiško gospodarstvo značilni naslednji dosežki:
a)	Celotni dohodek je v občini naraščal hitreje kot na Gorenjskem, kjer je porasel za 12 %, dohodek je večji za 17%, isto dinamiko kaže tudi družbeni proizvod. V kolikor
upoštevamo 13,1 % rast življenjskih stroškov v letu 1976 (podatek statistike) je realni družbeni proizvod večji za okrog 4% odstotka.
b) Vse izgube so v občini nastale zaradi nedoseženega dohodka, od tega jc ostalo nepokritih 64 % vseh izgub.
c) Produktivnost je porasla tako nominalno kot tudi realno.
Po podatkih SDK Kranj je v preteklem letu gospodarstvo povečalo izplačila za investicije v osnovna in obratna sredstva za 12 %. Od tega so znašala izplačila za investicije za osnovna sredstva 345.386 tisoč din ali za 14 % več, v obratna sredstva pa so investicijska sredstva padla za 59 % in so znašala le 3.966 tisoč dinarjev.
Gospodarstvo je financiralo investicije iz različnih virov, prevladovala pa je uporaba lastnih sredstev, iz katerih je bilo financiranih 58 % vseh investicijskih naložb. Poleg uporabe republiških sredstev, ki je porasla za 37% in je relativno manjšega pomena, je absolutno najbolj poraslo financiranje iz lastnih sredstev (za 23 %). Iz bančnih sredstev gospodarstvo ni bistveno spremenilo črpanje kreditov, medtem ko jc bilo izplačil iz občinskih sredstev za slabo četrtino manj.
d) Delitev družbenega proizvoda ni potekala v smeri razbremenitve gospodarstva kot je bilo z družbenim planom predvideno. Združenemu delu je tudi letos pripadlo relativno manj sredstev.
e) Sredstva za reprodukcijo so porasla, vendar pa je stopnja reprodukcijske sposobnosti padla.
f) Povprečno izplačane čiste mesečne osebne dohodke na zaposle-ga je gospodarstvo povečalo za 16 % (obrazec RAD-1). Osebni dohodki zaposlenih so torej v gospodarstvu naraščali za 1 indeksno točko počasneje kot doseženi dohodek na zaposlenega.
g) Na področju zunanjetrgovinske menjave je radovljiško gospodarstvo doseglo pomembne uspehe in jc v skladu s smernicami ekonomske politike za leto 1976 doseglo precej večjo izvozno aktivnost ter uskladilo uvoz s plačilnimi možnostmi.
h) Na področju finančnih razmerij so bile še nadalje vidne pozitivne posledice sistemskih sprememb. Gospodarstvo je razpolagalo z znatno več denarja na žiro računih, padla pa je tudi medsebojna zadolženost, saj so se zmanjšale tako obveznosti kot terjatve. Zmerno pa kažejo tudi zaloge.
Ce strnemo glavne značilnosti lanskoletnega gibanja gospodarstva lahko trdimo, da gospodarski položaj v občini z ozirom na splošno situacijo doma in v svetu ni slab. Gospodarstvo se je vse leto srečevalo s številnimi objektivnimi in
subjektivnimi težavami, s spremenjenimi pogoji gospodarejnja, vendar pa je kljub temu doseglo pomembne uspehe na področju zunanjetrgovinske menjave, večje finančne discipline, rasti posameznih ekonomskih kategorij, izpolnjevanje plana in na področju inflator-nih gibanj.
Toda žal se prav lanskoletna gibanja na področju inflacije ne nadaljujejo v letošnjem letu, saj nam statistični podatki kažejo, da jc bila stopnja rasti cen na drobno in življenjskih stroškov v januarju v primerjavi z decembrom najvišja v zadnjih sedmih letih, kar bo vsekakor vplivalo na razvoj gospodarstva v letošnjem letu.
V	kolikor primerjamo posamezne panoge oziroma dejavnosti so bila v primerjavi z letom 1975 dosežena najugodnejša gibanja v clektro industriji, lesni, raznovrstni, živilski industriji ter v prometu (PTT Radovljica) in družbeni obrti. Ostale panoge oziroma dejavnosti beležijo povprečno oziroma nadpovprečno rast celotnega radovljiškega gospodarstva.
Pismo Elanu
Spoštovani tovariši
v Elanu!
Slučajno mi je prišel v roke vaš časopis (št. 4) Naša smučina. Z zanimanjem sem ga prelistala in prebrala, kolikor sc je to v šoli med poukom in odmori dalo in vam rečem, da sem bila prijetno presenečena nad njegovo vsebino in posnetki »našega« Ingemarja.
Časopis so z zanimanjem prebrali tudi moji sošolci in vsi smo se še dolgo pogovor j rali o tem, kar smo prebrali. Še posebno smo se ustavili ob besedah, da se vse premalo Jugoslovanov zaveda, koliko truda je bilo vloženega, da ste dosegli to, kar ste. To bo že res, smo pa zato toliko bolj ponosni na vaš in naš Elan. Če se govori o Ingemarju, Bojanu, se bo prav gotovo govorilo tudi o Elanu. Lahko rečem, da mi mladi in tudi malo manj mladi, tovarno Elan prav tako obožujemo, kot že čisto jugo-slovaniziranega Ingemarja in seveda Bojana. Koliko ljudi se je zgražalo nad tem, da Bogdan Norčič v Planici ni skakal s smučmi domače tovarne in še bi lahko naštevala, da smo mi Jugoslovani res ponosni na ime Elan. Ponosni smo, da se v svetu poleg imen Fischer, Kneissel, Spalding, vse pogosteje sliši Elan.
Želim vam še veliko uspehov na vseh področjih in vas tovariško pozdravljam.
Jana Čebašek Prebačevo 57 KRANJ
Novi del obrata čolnov v pogonu
Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v TOZD, oziroma delovno skupnost
Zakon o združenem delu prinaša med drugim tudi novost, to je poseben samoupravni sporazum, ki predstavlja temeljni samoupravni akt v TOZD-u oz. delovne skupnosti, na podlagi katerega so izdani vsi ostali samoupravni splošni akti v TOZD-u oz. delovni skupnosti.
Na podlagi 336. člena je potrebno v ta samoupravni sporazum vnesti osnovne določbe o dejavnosti temeljne organizacije, določiti osnove za urejanje družbeno ekonomskih odnosov s posebnim poudarkom na vprašanje, kako se odloča o sredstvih temeljne organizacije, kako se razporeja dohdek in čisti dohodek, kako se delijo sredstva za osebne dohodke, kako se urejajo de. lovna razmerja, kakšni so razlogi in utemeljitve za združevanje tozd-a v delovno organizacijo in na kakšen način je delavcem omogočeno informiranje o vsem kar se dogaja v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti.
Tega samoupravnega sporazuma TOZD-i oz. delovne skupnosti v naši delovni organizaciji še niso sprejeli. Predvidevamo, da bo referendum, na katerem bo ta samoupravni sporazum z osbenim izjavljanjem delavcev sprejet, izveden najkasneje do 1. 7. 1977.
Za boljšo informiranost delavcem pa je potrebno na grobo pojasniti vsebino tega samoupravnega sporazuma, ki je v osnutku že pripravljen, razen zadnjih dveh poglavij. Kot je to rečeno je to osnovni in edini samoupravni sporazum na nivoju temeljne organizacije oz. delovne skupnosti. Zato mora vsebovati temeljne odločbe oz. temeljna načela za vsa vsebinska vprašanja, ki jih nadalje delavci na podlagi pooblastil iz tega samoupravnega sporazuma urejajo s posebnimi samoupravnimi splošnimi akti (pravilniki), ki jih sprejema delavski svet temeljne organizacije oz. de. lovne skupnosti.
Rekli so...
Težko je ločiti ljudi na pametne in neumne, na dobre in zle, toda ločiti jih na razumevajoče in nerazumevajoče — to je zame izredno ostra meja, ki jo nehote potegnem med vsemi ljudmi, kar jih poznam.
LEV N. TOLSTOJ
Samo nevednež se jezi — modri razume.
INDIJSKI REK
človečnost je tista, ki približa ljudi, jih razoroži v nasprotjih in poveže v prijateljstvu.
Dr. FRANCE KOBLAR
Svet je poln čudežev, toda nič ni čudovitejšega od človeka.
SOFOKLES
Gorje, kadar sedita vladarstvo in neumnost na istem stolu.
EMIL ZOLA
Lažje je vladati sto neumnim kot enemu samemu pametnemu.
W. CHURCHILL
Voz neumnosti teče hitreje kot voz modrosti.
IVAN CANKAR
V 1. poglavju samoupravnega sporazuma o delitvi dela delavcem so predvsem odločbe o dejavnosti temeljne organizacije, o izdelavi planov v temeljni organizaciji, o gospodarjenju s sredstvi v družbeni lastnini, o načelih, kako delavci v TOZD v soglasju z drugimi TOZD v delovni organizaciji lahko urejajo določene stvari s skupnimi samoupravnimi splošni akti, katere samoupravne splošne akte (osnovne) deiavci še sprejemajo na podlagi samoupravnega sporazuma dela delavcem in kakšen je postopek za njihov sprejem.
V 2. poglavju govorimo o načinih uresničevanja pravic delavcev v zvezi Z odločanjem o osnovnih vprašanjih združenega dela in sredstev ter samoupravljanja. Pri tem se v celoti sklicujemo na Zakon o združenem delu, ki ima določena obvezna določila v zvezi s tem. Predvsem je važno določilo o čem delavci odločajo z referendumom, o čem na svojih zborih in kakšne pristojnosti delavci dajejo delavskemu svetu TOZD-a. Samoupravni sporazum se lahko sklicuje na statut TOZD-ov oz. delovne skupnosti in s tem omogoča razširitev obravnavanja navedenih pristojnosti. K temu so v sporazumu dostavljene osnovne obveznosti delegatov v delavskih svetih in osnovne pravice in obveznosti individualnega poslovodnega organa TOZD-a. Tudi v teh dveh zadevah se sporazum sklicuje na statut TOZD-a.
V 3. poglavju določamo osnove kandidacijskega postopka in volilnega postopka za delavski svet TOZD in za člane delavske kontrole TOZD-a. Na ta način nam bo omogočeno, da bomo lahko takoj po sprejemu tega samoupravnega sporazuma prinstopili k volitvam članom delavskega sveta in članov delavske kontrole ,delavski svet pa bo na svoji 1. seji lahko imenoval v. d. direktorja TOZD-a oz. delovne skupnosti, v nadaljevanju pa sprejel tudi predlog statuta TOZD-a oz. delovne skupnosti. Po tem predlogu statuta bodo delavci odločali z referendumom.
V 4. poglavju določamo temelje za ureditev delovnih razmerij v TOZD-u oz. delovni skupnosti. Določbe so splošne, celotno področje delovnih razmerij bo urejeno s posebnim pravilnikom.
V 5. poglavju predvidevamo, ne glede na to, da zakon tega ne zahte. va, navedbo temeljnih splošnih in posebnih obveznosti delavcev pri delu in navedbo lažjih in hujših kršitev delovne obveznosti. Na ta način, ko bo vse materialne določbe vseboval samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v TOZD oz. delovno skupnost bomo lahko vprašanje disciplinskega postopka (procesna pravila) in organizacijo disciplinske komisije, ki bo enotna v celi delovni organizaciji, uredili z enotnim pravilnikom v okviru cele delovne organizacije. Za tako ureditev najdemo utemeljeno osnovo v Zakonu o združenem delu.
V 6. poglavju bomo uredili te. meljne določbe za delitev dohodka in osebnih dohodkov v TOZD-u. S tem temeljnimi določbami bomo omogočili v skladu z zakonom o združenem delu nadaljno razčlenitev dohodka in osebnih dohodkov .i posebnimi pravilniki, kar najdemo utemeljno pooblastilo v Zakonu .) združenem delu. Na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov poteka pod okriljem Republiškega sveta zveze sindikatov posebna akcija, na podlagi katere bo mogoče najti napotke za konkretnejšo ure-
ditev tega področja. Te napotke bomo morali brez dvoma upoštevati.
V	poglavju so navedeni razlogi, na podlagi katerih se TOZD namerava združiti v delovno organizacijo ELAN. le v sestavku v prejšnji SMUČINI je bilo pojasnjeno, kakšen je smisel temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije ELAN Begunje. V tem poglavju je konkretizirano kateri so razlogi za združevanje v delovno organizacijo.
Preostaneta še 2 poglavji. V enem so določbe o načinu obveščanja de-
OO	ZSMS Begunje nas je zaprosila za pomoč pri sprejemu zvezne štafete mladosti, v kar smo radi privolili. Tako je naša OO ZSMS dobila priložnost, da s to akcijo popravi vtis, ki ga je napravila na OK in RK, da je mladina Elana na nizkem nivoju aktivnosti.
Z OO ZSMS Begunje, ki je bila nosilka tega sprejema, smo se dogovorili, da sprejmemo ZSM na začetku parkirnega prostora pred Elanom 18. aprila ob 20.20 in jo ponesemo do Psihiatrične bolnice v Begunjah.
Zvezno štafeto mladosti s polurno zamudo smo sprejeli pred Elanom 18. aprila 1977 ob 20.50. Ob njenem sprejemu so jo pozdravili tudi vsi delavci, ki so bil na delu. Naši mladinci so
lavcev bodisi preko Internih informacij, bodisi preko informacij de. lovnim skupinam, ali pa z internim glasilom NASA SMUČINA.
V	zadnjem poglavju je dolčen postopek za sprejemanje samoupravnega sporazuma, pravice delavcev pri tem postopku in njihove dolžnosti. Predvsem velja poudariti zakonsko določilo, da morajo delavci po izvedenem referendumom podpisati pismeno izjavo, da se strinja, jo s tem samoupravnim sporazumom. Po zakonu tistemu delavcu, ki noče podpisati tega samoupravnega sporazuma, pa čeprav je bil samoupravni sporazum sprejet z predpisano večino, preneha delovno razmerje v TOZD oz. delovni skupnosti.
jo nato prenesli do Psihiatrične bolnice, kjer jo je pozdravilo več sto mladincev in občanov. Po osrednji proslavi je ZSM prespala v bolnici v Begunjah, od koder jc nadaljevala pot na Jesenice 19. 4. 1977 ob 7. uri zjutraj. Pospremili so jo tudi mladinci Elana. Tako smo za to akcijo dobili same pozitivne izjave s strani OK kot iz strani RK. Vsi mladinci, ki smo bili udeleženi v tem sprejemu ZSM, si želimo pridobiti čim več delovne mladine Elana za aktivno delo v OO ZSMS Elan.
Se posebno pa sc moramo zahvaliti ZK in sindikatu za njuno nam nujno potrebno pomoč.
Predsednik OO ZSMS
Elan
Marko Urh
Mladinka prinaša Štafetno palico na Tribuno
Blaž Jakopič, dipl. iur.
Štafeta mladosti v Begunjah
Sprejem štafete mladosti
Križaj, Strel in Petrovič z Vogrincem v [LAHU
Razgovor s tekmovalci, trenerjem in novinarji
Kot smo brali v Delu in v Glasu, so na naše povabilo sredi aprila obiskali Elan najboljši jugoslovanski alpski smučarji v sezoni 1976/1977: Bojan Križaj, Boris Strel in Rok Petrovič s svojim trenerjem Tonetom Vogrincem.
Križaja in Strela smo vam že predstavili in ju že tako ali tako dobro poznamo. Manj pamogoče vemo o Roku Petroviču, ki je bil rojen 5. II. 1966 v Ljubljani in je včlanjen v Smučarskem klubu »Novinar«, sicer pa je učenec 5. razreda osemletke.
Njegovi najboljši rezultati:
1975/76 — državni prvak cicibanov
1976/77— 1. mesto v slalomu in
2.	mesto v veleslalomu med mlajšimi pionirji SRS
—	Evropski pionirski prvak. Za trofejo Topolino v Italiji je dosegel v slalomu 1. in v veleslalomu 2. mesto.
Vsi trije tekmovalci, ki vozijo Elanove smuči, so zelo perspektivni, saj od Bojana Križaja lahko pričakujemo presenečenja v slalomu med 15. najboljšimi na svetu v prvi
in tudi v veleslalomu v drugi jakostni skupini za svetovni pokal. Prav tako nas že v naslednji sezoni lahko prijetno preseneti talentirani tekmovalec Boris Strel, evropski mladinski prvak, saj gre po Bojanovih stopinjah. Za Petroviča so tudi v bodoče odprta vsa vrata, da bo z uspehi tako nadaljeval, kakor je kot mlajši mladinec začel.
Prepričani smo, da so za jugoslovanski tekmovalni smučarski šport nastopili boljši časi. To pa ja tudi za Elan najpomembnejše, kajti čim več bo naših domačih vrhunskih tekmovalcev zmagovalo na Elanovih smučeh, tem lažje bo Elan dokazal kvaliteto svojih izdelkov in napredoval in s tem enakopravno konkuriral svetovno znanim firmam.
Kaj so se gostje in prisotni športni novinarji pogovarjali z našimi predstavniki v Elanu, smo že brali. Vsi trije tekmovalci so se izkazali kot dobri ambasadorji naše družbe in seveda tudi 850 članskega kolektiva Elan, kateremu pomenijo vrhunski rezultati vzpodbudo pri nadaljnjem delu in naporih in seveda tudi večje obveznosti.
Za njihov neizmeren trud in dolgoletno samopremagovanje pa tudi
delež staršev, klubov in organizacij, so za dosežene uspehe prejeli s strani Elana najvišja priznanja in sicer:
—	Bojan Križaj statuo Bloškega smučarja, ki ga je do zdaj prejelo le 10 ustanoviteljev Elana in Inge-mar Stenmark
—	Boris Strel In Rok Petrovič grafiko atomskega smučarja, delo akademskega slikarja Janeza Bolke, katera je bila do zdaj podeljen.-', le desetim zaslužnim v Elanu in zunanjim sodelavcem.
Vsi pa so prejeli tud’ praktična darila.
Bojan Križaj dobitnik naj višjega Elanovega odlikovanja — statue bloškega smučarja	Enako	priznanje	prejema	tudi	najmlajši	—	Rok	Petrovič
Boris Strel prejema grafiko Atomskega smučarja
Tekmovalna sezona 1976/77 je uspešno zaključena
V	teku so še zadnje manj pomembne smučarske tekme, ki pa bistveno ne morejo vplivati na oceno doseženih rezultatov v pretekli sezoni. Z dejstvom, da je Stenmark drugič osvojil svetovni pokal, da je Križaj dosegel najboljše uvrstitve katerega koli Jugoslovana doslej, da je Strel mladinski evropski prvak v veleslalomu, da je naša ekspedicija v Monte Bondone ekipno zasedla drugo mesto ter nabrala vrsto odličij, kot tudi spodbudni rezultati, ki smo jih v letošnji sezoni dosegli pri tekačih, od osvojitve naslova prvaka Švedske Eva Olsson — do osvojitve prvih točk za svetovni pokal (tekaški) in treh prvih mest na tekaškem prvenstvu ZDA, so uspehi, katerih si niti največji optimist pred začetkom sezone ni nadajel. Ta velik uspeh ne more zmanjšati niti dejstvo, da so na področju skokov bili rezultati v letošnjem letu docela skromi.
Naše glasilo je posvečalo v pretekli sezoni veliko prostora in pripravilo veliko prispevkov s področja tekmovalnega športa, tako da smo bili ves čas na tekočem z dosežki, vendar je prav, da ob za-
Pionirski list 1. 3.1969
le pred 8. leti je Bojan Križaj imagal v Avstriji
V	ponedeljek se je iz majhnega kraja Maria Schutz pod cestnim prelazom Semmeringom vrnila jugoslovanska pionirska smučarska reprezentanca, ki je nastopila na 2. menadornem šolskem tekmovanju in sc pomerila s 60 najboljšimi avstrijskimi pionirji ter nekaterimi mladimi Francozi. V tej hudi konkurenci (znano je, da sta Avstrija in Francija smučarski velesili št. 1 in 2), je izreden uspeh dosegel naš Bojan Križaj s Pristave pri Tržiču. 12-letni učenec 6. razreda na osnovni šoli v Križah je postal zmagovalec v veleslalomu in bil drugi v slalomu, povrh vsega pa je bil najboljši v kombinaciji. Bojan je tako premagal vse najboljše avstrijske mlajše pionirje.
Naša reprezentanca je štela 5 slovenskih pionirjev in 3 pionirke. Od drugih se lahko pohvalijo z uspehom še Peter Perko iz Tržiča, ki je bil 5. v veleslalomu pri mlajših pionirjih, ter Andrej Koželj iz Sl. Gradca, ki je bil 10. v veleslalomu pri starejših.
ključku sezone naredimo še kratek obračun, da si tako začrtamo tudi izhodišče za nadaljnje delo na tem področju.
Kot je že v navadi, bomo tudi ta prispevek začeli z našim najpomembnejšim dosežkom, to je osvojitvijo svetovnega pokala Ingemar Stenmarka že drugič zapored, kar je kronal še z rekordnim številom osvojenih točk. Delo z mladimi na Švedskem smo spet načrtneje zastavili šele prejšnjo sezono. Mladinci, ki so v prejšnji sezoni nastopali na naših smučeh, zaenkrat še niso prodrli v ospredje, vendar smo se tudi zavestno odločili za dosti mlajšo ekipo, ki bo potrebovala še nekaj časa, predno se bo prebila na sam vrh. Z rezultati Ase Rindefalk smo tudi lahko zadovoljni, saj je od prejšnjega leta bistveno napredovala, kar je vsekakor garancija za še boljše uspehe.
Lovorike, ki jih pobirajo naši alpski smučarji počasi, vendar vztrajno so vse težje in težje ter pomembnejše. Križajeva uvrstitev v prvo jakostno skupino v slalomu predstavlja enkratni dosežek, ravno tako osvojitev 15. točk za svetovni pokal. Za Križajem je letošnjo sezono bil daleč najboljši Strel, ki si je kljub poškodbi v Argentini na začetku sezone opomogel in na evropskem prvenstvu dosegel izreden rezultat s tem, da je osvojil 1. mesto v veleslalomu. Dobro formo je potrdil tudi nekaj dni pozneje na tekmi evropskega pokala na Jaho-rini, kjer se je tudi odlično uvrstil. Od članov je sicer nekaj takih, kateri bi bili sposobni doseči boljše rezultate in od katerih smo to tudi pričakovali, vendar že vrsto let ne najdejo sami sebe niti se ne prebijejo bistveno naprej v hudi mednarodni konkurenci. Vsekakor najbolj obetajoč je od ostalih Kuralt, kateri je z nekaj dobrimi vožnjami opozoril nase. Zelo pomembno in razveseljivo je dejstvo, da se v Jugoslaviji načrtno dela z mladim rodom, kar dokazuje tudi ekipni uspeh in uspeh posameznikov na tekmovanju v Monte Bondone, v neke vrste evropskem prvenstvu za pionirje. Takih rezultatov še zlepa ni dosegla nobena autsaiderska država, za kar nas na področju smučanja še imajo.
Čehi so v letošnjem letu dosegli solidne uvrstitve, vendar ni bil opazen bistven napredek ne pri moških (Zeman), ne pri ženskah (Kuz-manove). Začetek sezone je bil izredno obetaven, saj je Zeman pripravil pravo presenečenje na paralelnem slalomu v Sant Moritzu, vendar ni nadaljeval v takem slogu. Z nekaj dobrimi uvrstitvami si je priboril vozovnico za pot na ameriško-japonsko turnejo, vendar tam ni prišel iz poprečja. Ostali češki tekmovalci niso dosegli pomembnejših rezultatov in se jim bo treba v naslednji sezoni bolj ozreti za mlajšimi, perspektivnejšimi smučarji.
Smučarji iz Sovjetske zveze in Romunije, ki jih še podpiramo, niso v mednarodnem merilu dosegli pomembnejših rezultatov. Sovjetski tekmovalci so na evropskem mladinskem prvenstvu v Kranjski gori bili edini mladinci, ki so poleg Jugoslovanov nastopali na Elanovih smučeh, kar jo znak, da moramo ravno mlajšim posvetiti v naslednjih letih večjo pozornost ter si tako zagotoviti kontinuiteto uspehov na področju alpskega smučanja.
Tekmovalna aktivnost na področju tekaškega športa je v prejšnji sezoni bila močno oživljena, ravno ta.
Rok Petrovič naš up In naša nada
Bojan Križaj in Boris Strel sl z zanimanjem ogledujeta proizvodnjo smuči
ko so tudi rezultati nad vsemi pričakovanji. Dejstvo, da smo uspeli pridobiti Stan Dunklee-ja za nastopanje na naših smučeh in da je s svojo zagrizenostjo dosegel izredne rezultate v pretekli sezoni, samo opravičuje vložena sredstva v to področje. Pomembni so tudi rezultati češkega tekmovalca Kubice, ki sicer ni med prvo trojico v češki ekipi, vendar je na vseh tekmah dosledno premagoval vse naše tekmovalce. Sodelovanje z ameriškimi in češkimi tekači ima vsekakor velik značaj tudi za razvoj samih tekaških smuči, isto pa moramo doseči tudi pri domačih tekmovalcih.
V	pretekli sezoni smo od domačih tekmovalcev lahko najbolj za-
dovoljni z uspehi najmlajših, predvsem Cvajnarja, ki se je na nekaj mednarodnih tekmah dobro plasiral in dokazal, da za Kalanom, Jelencem, Tajnikarjem raste nov rod mlajših, uspešnih tekmovalcev, na katere lahko še gradimo. Glede sodelovanja s tekaško ekipo Jugoslavije lahko rečem, da je v letošnjem letu dobilo bolj solidno obliko, da jih je treba pohvaliti, ker so prvič nastopali dokaj enotno in organizirano ter tako ustvarili možnosti za nadaljni razvoj samega tekmovalnega športa, kot tudi sodelovanja z Elanom.
Na švedskem imamo vrsto mladih tekmovalcev, ki nastopajo na
(Nadaljevanje na 7. strani)
Tekmovalna sezona 1976/77 je uspešno zaključena
(Nadaljevanje s 6 .strani)
naših tekaških smučeh, vendar zaenkrat ne dosegajo še pomembnejših rezultatov. Vsekakor je pa izredno pozornost vzbudilo dejstvo, da je švedska prvakinja Eva Olsson nastopala večino tekem v pretekli sezoni na Elanovih smučeh. Pomembno je tudi dejstvo, da je bila na vseh tekmah izredno uspešna, kar je povzročilo ponoven dvig slovesa našim tekmovalnim smučem na Švedskem.
Obračun na področju skokov na žalost ni tako uspešen, kot na ostalih področjih, čeprav je na začetku kazalo dokaj dobro. Dobre uvrstitve tekmovalcev Zahodne Nemčije in naših na plastiki, kot tudi zelo dobre uvrstitve Zah. Nemcev pred samo novoletno turnejo, so nas navdajale z določenim optimizmom. Žal se je vse skupaj podrlo z neuspehom naših in nemških tekmovalcev na novoletni turneji, za katere so pa naši tekmovalci začeli iskati krivdo v smučeh, ne pa tam, kjer dejansko tudi je. Da bi se lahko znatno bolje plasiral na novoletni turneji je dokazal Norčič že nekaj dni zatem, ko je izredno skakal na turneji treh dežel in vrsto tekmovalcev, ki so bili na novoletni turneji pred njim, premagal. Lahko pa smo zadovoljni z nekaj dosežki naših mlajših tekmovalcev. Dobri rezultati Mlakarja, uspel nastop celotne mlade ekipe na planiški velikanki, pa izredno 4. mesto Bogataja na mladinskem prvenstvu v Švici le dokazuje, da lahko od mladih skakalcev pričakujemo povsem drugač-
ne rezultate, kot smo jih bili v zadnjih letih od naših skakalcev vajeni.
Glede servisne dejavnosti na splošno lahko rečemo, da se je v pretekli sezoni močno razširila z ozirom na leto prej, ter da je le na področju skokov ostala v istem obsegu. Jure Vogelnik je med serviserji postal že pojem, ter nedeljivi člen švedske ekipe. S prihodom Gašperšiča in predvsem z našo pozornostjo do jugoslovanskih tekmovalcev smo opravili ogromno, predvsem pri pripravi smuči za vsa pomembnejša tekmovanja. Prvič smo tudi bolj organizirano pokrivali tekme za ženski svetovni pokal ter nudili določen servis češkima tekmovalkama sestrama Kuzmanove kot tudi našim dekletom. Tudi na področju tekaškega športa smo se nekoliko več angažirali, čeprav nismo imeli zagotovljenega rednega sodelovanja na vseh tekaških prireditvah doma in v tujini.
Poseben zaključen obračun za naslednje leto pripravljamo na skupnem sestanku s tekmovalci jugoslovanske ekipe, kot smo to prakticirali vsa prejšnja leta. Ta sestanek bo imel delovni značaj, na katerem se bodo analizirale pomanjkljivosti pretekle sezone, deloma bo pa imel tudi družaben značaj, ker naj bi prispeval nekaj k medsebojnemu povezovanju ljudi, ki delajo na področju razvoja tekmovalnega športa in tekmovalnih smuči v Elanu s samimi tekmovalci.
Mag. Petrlček Peter
»Okusne« smuči
Ski Flash Magazine 1977/26 stran 42
GEORGES JOUBERT
SMUČI
Georges-a Joubert-a, ki je v naših stolpcih pogosto trdil, da je smuči treba ceniti kot cocktail, smo vprašali, s kakšno lestvico občutkov, ki bi nadomestila parfum, šopek, žametnost, telo ... soglaša, da bi vi, gledalci, lahko uživali »okusne smuči«.
Naj bodo smuči s strukturo sand-vvich, zaprte, s strukturo alfa ali omega, naj je za smuči uporabljena epoksija, poliester, steklena vlakna ali ogljik, to nas ne zanima. To, kar šteje, je njihovo obnašanje na snegu. Rekel sem obnašanje, ne učinek, kajti učinek, to je tekmovanje, ekonomija stotink sekunde, medtem ko je smučanje večine smučarjev delno učinek, toda to je tudi, in morda predvsem, veselje do lahkega, varnega in elegantnega gibanja, na vseh terenih in na vseh vrstah snega.
Med smučarjem in njegovimi smučmi obstoja popolno soglasje. Med reakcijami smuči in obnašanjem smučarja se vzpostavlja nenehno gibanje som in tja. Brez vednosti smučarja se njegova najmanjša kretnja zaveda globoke narave smuči in lahko trdimo, da je »očitna« osebnost smučarja na smučišču seštevek dveh osebnosti, njegove resnične in osebnosti njegovih smuči.
Navedel bom presenetljiv primer. Kater star smučar ni čutil, da je »spremenjen«, da je postal »drug človek«, ko je uporabil smuči s skrajšanim modelom, ki pa so dejansko super varljive, kot so »mo-
POZITIVNO
Živčen temperament
Podobna mnenja: so značajne — morajo biti dobro vodene — ne puste spati — čistokrvne — vzbujajo spoštovanje — reagirajo v hipu — ostre smuči...
NEGATIVNO
Živčen temperament
Podobna mnenja: preostre — včasih izdajalske — težko jih je obvladati — prehitro reagirajo — na kucljih odbijajo v zrak — poredne
—	nepredvidljive — pokvarjene ...
Da bi jih ocenili — Temperament se lahko ceni le v odnosu na temperament ene ali več drugih smuči. Le resničen strokovnjak si lahko ustvari mnenje o tem, kaj je »poprečni« temperament smuči, ki ga v določenem obdobju lahko smatramo kot največ. In celo strokovnjaki sc vsi ne strinjajo ... Eno dejstvo je gotovo, temperament smuči sc mora popolnoma ujemati s temperamentom smučarja.
POZITIVNO
Na ravnem je s smučmi lahko
zavijati
Podobna mnenja: narejene, da božajo sneg — zavijajo same — se obrnejo, če premaknete uho — pri
v prvi polovici zavoja. 3. Naredite zavoje s srednje velikimi in celo bolj kratkimi polmeri, tako da smuči precej podrsavajo, vendar pri tem iščite kar najmanj zaviranja.
POZITIVNO
Dober prijem robnikov
Pri tem se razume »pri zavijanju in prečkanju«.
Podobna mnenja: ostre na robnikih — dobro grabijo — močno grabijo —• »žive« — suhe — sekanje robnikov — same delajo sekane krivulje — »držijo« krivuljo — so pravilne v krivulji — obračajo se kot na tračnicah ...
NEGATIVNO
Povzročajo bitje srca
Podobna mnenja: bežeče smuči — se igrajo kot brisalci — niso za led
— ne grabijo natančno — vrteče prijemanje (kot na kroglicah) — vihrajoč prijem — nestabilno grabijo
— nenatančne v spredjnem delu smuči —■ v zadnje delu —• preveč brutalno prijemajo — brez finese — nepredvidljivo spučajo prijem — smuči se »drgnejo« ali odskakujejo
— slabo držijo krivuljo zavoja — uhajajo — »jemljejo tangento« — na kucljih spustijo prijem — na grčavih ali nepravilnih smučiščih
derne« kompakt smuči? Spremembe te zapletene celote, ki jo predstavljata smučar plus njegove smuči, toda tudi globoka sprememba samega smučarja, ki eno leto kasneje, ko ponovno stopi na »moderne« dolge smuči, presenečeno ugotovi, da ni več isti. Ta zahbrtni pritisk smuči na smučarja, da postopoma spremeni svojo tehniko, ni od danes. Odkril sem ga 1. 1941 z izrednim strojem, ki je bil takrat Allais 41. Toda ta pritisk ni vedno dovolj močen, da bi ga opazili. Smučar se mora torej naučiti, da svojim smučem prisluškuje. Tako se bo z osmozo prav do vas prenesla umetnost, ki je lastnost čudovitih smučarjev, ki za velike smučarske firme »dokončno odločajo«.
KOT DOBRO VINO POZITIVNO
Blag temperament
Podobna mnenja: polnjene smuči
— smuči, ki dovoljujejo — stabilne
— lahko jih pozabite — tako lahke v smuku kot v zavojih ...
NEGATIVNO Neokusen temperament Podobna mnenja: mehke smuči
— copataste smuči — skiro smuči
— za začetnike ...
Da bi jih ocenili:	smučanje na
različnih smučiščih, v dovolj kratkih zavitih zavojih, v dolgih zavojih, v vijuganju po strmini. Ta kvaliteta je morda manj opazna v razmerah, ki so izjemno težavne, vendar pa jo morate ceniti v razmerah srednje ,a raznolike uporabe.
Skupina dijakov bodočih lesnih tehnikov Iz Nove Gorice na obisku v Elanu
spodrsavanju so zelo uravnotežene
— same drsijo na ravnem po krivulji zavoja — lahko vodenje na ravnem — stabilne na nepravilnem snegu — same drseče zavijajo ...
NEGATIVNO
Težko jih je uporabljati na
ravnem
Podobna mnenja: ustvarjajo napake robnikov — kopito na zunanjem robniku — pri sprostitvi zahtevajo nenaden odriv — zahtevajo razbremenitev — slabo učinkujejo pri vodenju v drsenju — zahtevajo stalen nadzor na vrtenjem med zavijanjem (obračajo se preveč ali premalo) — kuclji jih preveč motijo — ravno tako zameti slabo steptanega snega — nestabilne pri drsenju v ravnini — vlečejo spredaj
— vlečejo zadaj ...
Da bi jih ocenili — Pri iskanju maksimalne sprostitve stopal, nog in celo telesa in ko koncentrirate svojo pozornost na stik smuči — sneg, storite naslednje tri stvari.
1. ob črti strmine naredite zelo malo označene krivulje, če je mogoče pravo veslanje (z enim veslom) s smučmi na ravnem, skoraj brez razbremenitve. 2. naredite velike zavoje z močno stopnjevanim spro-
ščanjem in z malo zdrsavanja, saj slabo grabijo — prijemajo zadaj ali spuščajo prijem spredaj (težko je razlikovati) ali obratno ...
Da bi jih ocenili — Na zelo trdem snegu ali celo ledu si prizadevajte, da bi peljali bočno popolnoma pra-vočrtno in na hudih strminah ne zdrseti (zelo dobri smučarji bodo razen tega izbrali kucljaste ali vsaj valovito strmine). Zdi se, da dobri smučarji še bolj natančno cenijo prijem robnikov in njegove nepravilnosti v dolgih krivuljah na poledenelem snegu. Izgleda, da je dobra formula, da začnete zavoj tako, da odmaknete zgornjo smučo (smučo ob strmini — op. p.), čemur nemudoma sledi sekan zavoj
l	oporo izključno na tej smuči, v popolnem ravnotežju. Natančno je treba povedati, da lahko prijem robnikov ocenimo iz dveh jasnih načinov obnašanja smuči: na eni strani v sekanih zavojih z minimalnim podrsavanjem, v krajših zavojih, kjer pa je obvezno več podrsavanja in kjer sta prijem smuči in učinek pri vodenju, ki ga dobite, malo bolj različne narve, ki pa je dovolj blizu kvaliteti, ki jo bomo zdaj proučili.
(Nadaljevanje na 8. strani)
»Okusne« smuči
(Nadaljevanje s 7. strani)
POZITIVNO
Lahka igra robnikov
Podobna mnenja: ponovno delovanje lahkih robnikov — živčnih — opore v ravnotežju — lahek prehod natančnih —• lahka vzpostavitev z opore na robniku spodnje smuče na oporo na robniku druge smuče
— lajšajo ponovno delovanje robnikov, vračanje, odskoke — dober občutek opore na robniku pod stopalom ...
NEGATIVNO
Težka Igra robnikov
Podobna mnenja: nenatančno ponovno delovanje robnikov — premehke — preveč živčne — uhajajo
— preveč brutalne — nezadostno grabijo pod stopalom — smuči »se zatikajo« na robnikih — nagibajo se k temu, da bi uhajale naprej — pri spustu (začetku) morate povsem naravnost; ali ko ponovno iščete oporo po menjavi nog pri vstopanju v zavoj — sprednji del smuči med iskanjem ponovne opore spusti prijem — ali zadnji del. ..
Da bi jih ocenili — srednje dobri smučarji se zadovoljijo s tem, da ocenjujejo možnost »ponovnega delovanja robnikov«, se pravi hitrega zaviranja, ki ga dobimo med prečkanjem ali podrsavanjem, z opiranjem na robnike smuči. Razen hitrega zaviranja, omogoča dobro ponovno delovanje robnikov, celo na zelo trdem snegu, nekakšno vrnitev v odskok, ki olajša začetek zavoja. Dobri in zelo dobri smučarji bodo ocenili možnost hitrega vijuganja z vračanjem ene smučke na drugo, na zelo trdem ali celo poledenelem snegu, na gladkih ali kucljastih strminah.
ZAKLJUČEK
Vsak smučar si more in mora ustvariti sodbo o svojih smučeh. To bo mnenje o vrednosti, popolnoma osebno, ki pa se bo pokazalo bogato z naukom za učitelja, ki ga bo slišal in ki bo iz njega izvlekel pouk o šibkih straneh svojega učenca, za pristojnega trgovca na drobno, ki bo uganil, kakšna vrsta materiala bo še bolj zadovoljila njegovega kupca in za samega smučarja, ki se bo usmeril k tehniki občutkov, pri kateri sc za veliko število smučarjev pokaže, da z njo zaznajo največ.
Vsekakor pa si morate to sodbo ustvariti potem, ko ste preverili nekatere osnovne točke: 1. Ali je stopalo dobro položeno na smučo, z drugimi besedami, ali so vezi nameščene na pravem mestu? Razlika 5 mm je že zaznavna. Od 10 mm naprej je obnašanje smuči zelo spremenjeno in si ne morete ustvariti nobenega veljavnega mnenja. (Glej poglavje Vezi). 2. Ali smuča ne dopušča napak, ki bi izmaličile njeno obnašanje: skrivljena smučka, smuča v obliki strešnega žleba ali smuča, ki bi na površini sredice dopuščala reže, ali smuča z grbastim robnikom. 3. Ali drsna ploskev smuči, ki je bila uporabljena, ne igra nobene vloge pri anomalijah? Izjemoma nezadostno upognejna smuča včasih onemogoča vožnjo smuči, pložene na robnik: v sredini sekanega zavoja gre smuča naravnost; v zavoju z zdrsavanjem na robniku izgubi smuča ravnotežje in zadnji del preveč grabi. 4. Ali ni sneg »poseben«? Le drugi smučarji, ki sc v istem trenutku gibljejo na istem snegu, bodo to lahko povedali. Določena vrsta snega otežuje smučanje, ne da bi o tem mogli dvomiti (ne da bi lahko to slutili).
Zdrugimi besedami, ustvarjati si mnenje o smučeh z uprabo je zani-
miva operacija, ki smučarja obogati; da pa bi bila resna, zahteva od smučarja dokaj »znanstvenega« duha. Preizkušanje mora biti dokaj dolgo — več ur — izvajati ga morate na poznainh smučiščih, s čevlji, ki ste jih že dolgo uporabljali, na
Po novem zakonu o združenem delu je informiranje delavcev v združenem delu ne le pravica temveč dolžnost, katerim se mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno in po vsebini in obliki dostopno obveščanje o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem materialno-finanč-nem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka, o rezultatih doseženih z združevanjem sredstevi z minulega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, o pripravah na splošno ljudsko obrambo in o uresničevanju družbene samozaščite, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole.
V DO Elan se poslužujemo za obveščanje delovnih skupin, zborov delovnih ljudi, oglasnih desk. glasila kolektiva »Naša smučina« in občasne edicije »Interne informacije«.
Naša smučina, ki izhaja že kontinuirano 16 let in ki jo prejemamo
različnih vrstah snega. Zbrane: občutke morate skrbno ločiti od vsake razlage, ki je izključno pou. je nekaterih strokovnjakov (profesionalcev), ki edini lahko povežejo učinke z resničnimi vzroki. Končna morate občutke izraziti, če nj jasno, vsaj z določeno enotnostjo besednega zaklada. Tej zadnji točki smo se hoteli posvetiti.
brezplačno, izhaja mesečno v nakladi 1.200 izvodov. Od tega jo prejemajo vsi člani DO, t. j. 860 izvodov, razlika 340 kom. pa je usmerjena tudi navzven, saj obravnava poleg notranje problematike tudi zunanje dogodke v zvezi z Elanom in je tako zelo dobro sprejeta tudi pri zunanjih sodelavcih.
Interne informacije izhajajo občasno, po potrebi že 3 leta. Do zdaj je izšlo 16 številk in obravnavajo obširneje posamezne akcije, tolmačenja in drugo, kar je namenjeno izključno za interno uporabo.
Kljub naštetim medijem se je pokazala vrzel pri obveščanju tekočih zadev, sproti, takrat ko taka informacija lahko mnogo pomeni, če je plasirana takoj — ob pravem času. Zato je bila sprejeta ideja o izdajanju tedenskega biltena na seji sekretariata OOZK in na kolegiju. Ta tedenski informator bo izhajal ob petkih na enem listu ciklostila in bo v kratkih opisih kot vesti obveščal o dogodkih preteklega tedna in
obenem kaj sc predvideva naslednji teden po vprašanju samoupravljanja, gospodarjenja, dela družbe-no-političnih organizacij, poslovodnih organov, o važnejših obiskih, dogodkih v krajevnih skupnostih in občini, športu in druge aktualnosti. Tednik naj bi bil pripomoček delovnim skupinam — samoupravljal-cem in njihove aktivnosti pri odločanju.
Prepričani smo, da bo to korak naprej pri obveščanju, ki je še kako potrebno, posebno v tem času ko prehajamo v obdobje neposrednega odločanja po novem Zakonu o združenem delu. Ne bo daleč čas, ko se bomo pogovarjali še o nadaljnji izpopolnitvi sredstev obveščanja in ko celo dnevnih informacij ne bomo mogli pogrešati.
Urednik:
Slavko Knafelj
I i
Na Kaninu letos smuka še julija
Večina smučarjev ne ve, da je na Kaninu, edinem visokogorskem smučarskem centru v Jugoslaviji, možno smučanje vse do konca meseca junija. Letošnja izredna obilica snega pa bo smučarsko sezono podaljšala tudi v mesec julij.
Do sredine junija so vam na razpolago smučišča v Skripih med postajo C in D. Proga je do tega datuma dolga 2000 m, višinska razlika pa znaša 600 m. Tu obratuje krožna kabinska žičnica kapacitete 900 oseb na uro. Po 15. juniju pa prenesemo 2 vlečnici v Veliki Graben. Tukaj je proga dolga 400 m višinska razlika pa znaša 150 m. Kapaciteta obeh vlečnic znaša 400 oseb na uro.
Žičnica na Kanin je dolga 6000 m in premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cena povratne karte znaša 40.—din, dnevno 70,— din in tedensko 300,— din. Za skupine in sindikate nudijo posebne popuste. Poleg gondolske žičnice sta še dve prenosni vlečnici. Trenutno je na postaji C 300 cm snega, na postaji D pa 700 cm. Žičnica obratuje vsak dan razen ponedeljka ob 8.00, 9.00, 11.00, 13.00 in 15.00. Ob ponedeljkih so redna vzdrževalna dela žičnice in zato pelje gondolska žičnica na Kanin le ob 9.00, s Kanina se pa vrača ob 15. uri.
Žičnica obratuje po tem urniku skozi vse leto, saj je Kanin prijetna izletniška točka ob vsakem letnem času.
ATC Bovec nam je posredoval tudi ponudbo o cenah penzionov v hotelih »ALP« in »KANIN«, ki so zelo ugodne, predvsem za skupine in sindikate.
Razpolagajo z vodnim bazenom, savno in nudijo podvodne masaže. Skrbe za plesno glasbo, na razpolago so kegljišča in telovadnica ter TV dvorane.
Kdorkoli se za to zanima, lahko dobi o tem podrobne informacije v uredništvu.	(op.	ur.)
■
Med Inštitutom in halo A
Poleg »Naše smučine« in '' Informacij« še Tednik
Letos več možnosti za letni oddih na morju
V	letošnjem letu so se nam zelo povečale možnosti, da preživimo del svojega letnega dopusta na morju.
Kupili smo 7 prikolic, v katerih lahko letujejo po 4 osebe in 2 stanovanji, v katerih je prostora v vsakem stanovanju za po 5 oseb.
Za 4 prikolice je že sklenjena pogodba, da bodo stale v Vrsarju, kraju blizu Poreča v Istri, 3 prikolice pa bodo postavljene v Pa-koštanih, v Dalmaciji, blizu Biogra-da na moru.
Prikolice so opremljene s štedilnikom in hladilnikom, imele bodo priključke za vodo, elektriko in plin, tako da bo mogoče v njih kuhati. V hladnejšem vremenu, pa jih je mogoče tudi ogrevati.
Obe stanovanji pa sta v Cervarju, tudi blizu Poreča v Istri. Vsako stanovanje ima dnevni prostor, s kuhinjo, spalnico z dvema ležiščema in še en prostor z dvema ležiščema. Eno ležišče pa je tudi v dnevnem prostoru.
Poleg tega pa imamo še vedno možnost preživeti svoj dopust v Selcih, kjer bodo hišice letos nekoliko obnovljene in preurejene. Dokupili smo tri dvojne pograde za otroke, ki jih bomo postavili na mesto pomožnega ležišča in tako dosegli, da bodo skoraj v vsaki hišici lahko bivale po 4 osebe. Pomožna ležišča iz hišic, kjer bodo postavljeni pogradi, bodo po hišicah, kjer pogradov zaenkrat še ni.
Sezona se bo začela 15. junija in bo trajala do 15. septemra.
Cene za bivanje v hišicah, prikolicah in stanovanjih, sprejete na izvršnem odboru KOOS ELAN, bodo naslednje:
1.	Hišice v campu Selce:
a) Najemnina za hišice na dan:
— za delavce ELANA in njihove svojce 75.— din
— za tuje goste 105.— din
b) Cene prehrane na dan:
— za odraslega 50.— din
— za otroke stare do 12 let 40.— din
2. Prikolice v Vrsarju in Pakošta-nlh:
a) Najemnina za prikolice na dan:
— za delavce ELANA in njihove svojce 105.— din
— za tuje goste 150.— din
b) V prikolicah jo mogoče kuhati.
3. Stanovanji v Cervarju:
a) Najemnina za celotno stanovanje na dan:
— za delavce ELANA in njihove svojce 180.— din
— za tuje goste 250.— din
b) V stanovanjih je mogoče kuhati.
V času kolektivnega dopusta, ki bo trajal od 22. julija do 14. avgusta, t. j. 24 dni, bodo izmene po 8 dni, da bi se lahko izmenjalo čim več delavcev in njihovih družin. Izven kolektivnega dopusta, pa se bodo upoštevale želje posameznikov.
Prednost pri letovanju v času kolektivnega dopusta bodo imeli delavci, ki nimajo toliko dopusta, da bi lahko letovali izven kolektivnega dopusta, delavci, ki še niso nikoli letovali, delavci, ki že več let niso letovali (glede na število let). Upoštevalo pa se bo tudi zdravstveno stanje delavcev, pogoji dela na delovnem mestu, šoloobvezni otroci, možnost dopusta zakonca, itd.
O tem bo odločala posebna komisija, ki jo bo imenoval IO sindikata.
Zbiranje prijav delavcev za letovanje na morju, bo potekalo prve dni meseca maja, na osnovi razpisa, ki bo objavljen na oglasnih deskah. Vsi, ki želijo preživeti del svojega dopusta na morju, naj so prijavijo. Izven kolektivnega dopusta se lahko prijavijo tudi upokojeni delavci naše DO.
V kolikor naši delavci ne bodo izkoristili vseh kapacitet namenjenih za letovanje, se bodo lahko prijavili tudi tuji gostje. Zanje veljajo višje cene.	z.	Po!ak
Delovni sestanek lesarjev v Elanu
15. aprila letos je bil Elan gostitelj predstavnikov zveznega in republiškega odbora sindikata, gospodarske zbornice Jugoslavije, poslovnega združenja »LES«, medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko, Slovenijalesa, Novolesa, Stola, Marlesa, Alplesa, Bresta, Mebla in Lipe ter drugih.
Obravnavali so poslovne rezultate lesne industrije v SR Sloveniji v letu 1975 in 1976.
V	razpravi so sodelovali:
— RADE GALEB, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije
— SECEVIC ing. MARKO, sekretar sveta za gozdarstvo, lesno indu-
strijo papirja Gospodarske zbornice Jugoslavije
— JANKO GOLEŠ, predstavnik republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije
— DUŠKO DRAGUN isto iz Hrvatske
— ALOJZ LEB iz poslovnega združenja »LES«
— GORJANC FRANCI, sekretar zveznega odbora sindikata delavcev lesne industrije in rudarstva Jugoslavije
— ZVONE LABURA, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko
— Direktorja Alplesa in Mebla ter drugi.
ELAN
odličen drugi
Na občinskem prvenstvu je sodelovalo 58 moških in 29 ženskih ekip.
Borbene partije:
Kegljavke: I. ekipa Elan 2. mesto (Košir Majda, Gosak Marinka, Pa-pler Pavla); II. ekipa Elan 15. mesto (Gombovec Lidija, Jesenšek Vera, Bulovec Tinca)
Kegljači: II. ekipa Elan 7. mesto (Kocjančič Jaka, Kelih Dušan, Hrovat Anton, Gašperin Janez, Dolar Milan, Dragan Milan); I. ekipa Elan
10. mesto (Kolman Janez, Legat Zdravko, Toman Slavko, Hegedič Lado, Vidic Matevž, Peinkicher Matevž)
SKUPNA UVRSTITEV:
1. mesto ISKRA Otoče	55	točk
2. mesto ELAN Begunje	46	točk
3. mesto ELMOND Bled	45	točk
4. mesto VERIGA Lesce	40	točk
Čestitamo!
Janez Gašperin
Proslava 1. maja v Elanu
Kljub temu, da nas zadnji dan pred prazniki, v soboto, 30. aprila, ni bilo na delu največ (nekateri smo se jezili na delovni koledar) je prvomajska proslava ob koncu izmene dobro izpadla.
Poleg govora predsednika KOOS Elan tov. Trlplat Pavla, so sloves-
nost poživili pevci iz Žirovnice in pionirke iz osnovne šole Begunje, poleg seveda poskočnih viž na ploščah Janeza Horvata.
Navzoči so z velikim zanimanjem spremljali potek proslave in na njej spontano sodelovali.
Letna sezona je že pred durmi
Svetovni pokal po novem
Svetovni pokal sc bo odslej drugače točkoval, tako je odločil FIS kongres v Barilochi (Argentina). Prva sprememba:
Svetovni pokal bo podeljen ločeno za vsako disciplino posebej — smuk, veleslalom, slalom — četrti pokal pa bo dobil tekmovalec, ki bo dosegel največ točk v vseh treh disciplinah.
Druga sprememba:
V	vsaki disciplini bodo štele 3 najboljše uvrstitve od 5 tekem.
Način točkovanja se je tako povrnil v čase, ko so osnovali svetovni pokal. Nagrajen bo vsak najboljši v svoji disciplini, poleg tega pa z
uvedbo četrtega pokala še najboljši vsestranski tekmovalec.
Pri veleslalomu je število vratič omejeno na 15 % višinske razlike, slalom pa naj bi bil šc bolj »akrobatski«. Kongres je tudi kljub protestu TV in ostalih finanserjev svetovnega pokala kategorično odklonil paralelni slalom kot individualno tekmo. Finala svetovnega pokala za 1. 1979 in 1980 bosta na Japonskem in v ZDA; če takrat ne bo zadovoljivih snežnih razmer v Hea-venly Valley, pa v Kitzbiihlu.
Sprejet je tudi svetovni tekaški pokal, določenih bo 7—9 tekem v različnih deželah.
In memoriom
Vest o tragični smrti našega dolgoletnega sodelavca JOŽA RESMANA smo na zaključku redakcije objavili že v zadnji številki Naše smučine in v Glasu. Dolžni pa smo mu mnogo več za vseh teh 27 let vestnega dela v Elanu. Tih, miren in deloven značaj, to so bile njegove življenjske odlike.
Kot strokovni delavec, mizar, je opravljal zahtevnejša dela v telovadnem orodju, največ na strojih. Več kot pol življenja je posvetil podjetju in vložil vanj vso mladostno energijo in delovno sposobnost. Še vedno krepak pri 49 letih se ni dal ugnati, niti pri delu niti pri gasilcih GD Elan, katerega ustanovni član je bil. Zelo marljiv in varčen pa je bil tudi doma, saj si je pravkar zgradil svojo novo hišo. Vse te sadove dolgoletnega truda pa žal ne bo užival.
Ob porajajoči pomladi je gojil mnogo upov in želja kot vsak drug človek, ki si z žulji svojih rok težko ustvari pogoje za svojo osebno srečo, dom in družino. Vseskozi se je samo razdajal, a malo prejemal. Številno spremstvo na njegovi zadnji poti je potrdilo, da Je bil cenjen in priljubljen kot delavec, gasilec in predvsem kot človek.
Sodelavci v Elanu smo mu dolžni še posebej zahvalo za vse storjeno, za tovariške in prijateljske odnose in nadvse svetel zgled pri delu. Pogrešali ga bomo.
Sodelavci
II. LIGA
IV. TURNIH 22.*.77
Šah
3t.	Priimek	1	2	3	4	5	T	V	*
l	KOCELJ Anton		I						
2	PANGfcRC Bilvtatar	0	V	0	0	0	0	5.	.
?	PRAPROTNIK Filip	1	1	S v'	1	1	4	1.	100
4	HROVAT Brnnko	0	1	0	v ✓	1	?	1.	50
5	GOUBOC Lidij«	0	I			s ✓	1	k.	
I. LIGA IV. TURNIR 22.4.77
St.	Priimek	1	2	3	4	5	6 j 7		8	9	10	T	M	*
i	PETERMAN		1	0	1	1 2	0	0	0	1	1 3	4	6.	44
2	DOLAR	0	S ✓ f <s	0	0	0	0	0	0	0	1	1	9-10	11
3	DRAGAN	1	1	>>	1	i	0	1	1	1	]	8	1.	89
4	BLAŽIČ	0	1	0	p ^	0	0	0	0	0	0	1	9-10	11
5	RESMAN Ai	1 7	1	0	1	v ✓	0	0	0	0	0	p 1 2 7	8.	28
6	POTOČNIK	1	1	1	1	1	v ✓ p \	0	1 2	0	1 ?	6	'O.	67
7	VREČKO	1	1	0	1	1	1	V J P- \	1	0	1	7	2.	78
8	JERALA	1	1	0	1	1	1 2	0	V ✓ A ^	1	1	a		72
9	RESMAN F.	0	1	0	1	1	i		0	v ✓ A s	1	6	4-5.	67
10	LANGUS	1 2	0	0	1	1	i	0	0	0	v ✓	3	7.	33
AFRIOUE EN COULEURS Pirogues sur Ig fleuvo AFRICA IN PICTURES Pirogues on the river
j*
t L/V K) 1
V.
§č \
CJ
j !
1	a3 r	o K) I č/epp.
v/ o o 6> © s A-**
»Toda jaz bi rad samo smučal«
Novinar H. Pruller v članku Mirni šampion piše o Stenmarku, o njegovem vzponu in njegovi osebnosti. Zvezdništvo, hrup, ljudje — vse to mu jc odveč, za denar mu jc vseeno in mu ne predstavlja nobene motivacije. Ve, da bi bil lahko šc popularnejši, če bi samo malo več govoril. »Toda jaz« pravi, »bi rad samo smučal; ničesar več nočem«.
Ko so ga povabili na avdienco k švedskemu kralju Gustavu, je prišel šele, ko so mu dovolili, da ga tika, kot se tikajo vsi drugi Švedi.
Nekateri ga imenujejo »Greta Garbo na smučeh« — zaradi njegove nepristopnosti, Avstrijci pa mu pravijo »Stanley« — ker kot slavni nogometaš Stanley Matthevs« predrib-lava« kole. Avstrijski trenerji ga dajejo kot vzgled nepokvarjenega tekmovalca. L. 1971 je poslala finančno šibka švedska zveza Elanu in Mar-kerju prošnjo, da bi oskrbovali kakšnega tekmovalca. Izbranih je bilo šest, med njimi tudi Ingemar, ki je do danes ostal zvest obema firmama. »Nimam namena prestopiti« pravi. Preizkusil pa je tudi druge znamke; ko se je Stenmark marca 1976 vrnil iz ZDA je v Flainu testiral tuje smuči. Drugi ljudje so pristavljali lončke, skušali pritegniti in mu ponujali do 400.000 šil. provizije plus 10% bodočih premij za zmage. A Stenmark je ostal pri Elanu; ta mu daje za zmago na tekmi za svetovni pokal okrog 40.000 Šil., Marker pa po 12.000 Šil.
—	toliko kot pripada tudi drugim. Posledica testiranja v Flainu — malce spremenjene veleslalomske smuči.
\ cUwjl> tovotoAJJ/r«,	Im.	t	-
fulovijiVjL- '0vnOv'nJL .loti*
-it.(P.	.
ZAHVALA
ob težki izgubi dragega očeta
KARLA LAVRICA
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem za izrečena sožalja, posebno pa še sodelavcem Razreza in Skladišča lesa ter sušilnice za denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoči sin Karel in snaha Ivanka
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame
ANTONIJE ŠLIBAR
se lepo zahvaljujem vsem za sožalja in obisk, posebna zahvala še sodelavcem službe kakovosti za venec.
Žalujoči Gustl Šlibar z družino
ZAHVALA
ob tragični smrti sina
JOŽA RESMANA
se zahvaljujemo njegovim sodelavcem in gasilcem za vence in poslednje besede ob njegovem grobu.
Zahvala tudi delavcem celotnega kolektiva Elan, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Oče Jože in mati Jožefa
UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj