Učiteljski in djački dom u Beogradu. Kadar razmišljam o naših učiteljskih do* movih v Ljubljani in v Mariboru, se nehote Jspomnim ponos-nih stavb v Beogradu, ki sta last učiteljstva. To je »Učiteljski dom«, ki |e bil izgrajen pred kakimi dvajsetimi leti. Vojna vihra mu je srečno prizanesla, da je ostal neporušen. Ta dom, ki je last naših šrbskih tovarišev, je larusko leta dočakal pri* zidelc tronadstropnega trakta, kateri je name= ttjen otrokom učiteljev in učitcljic. Že lan* Vko leto je"sprejel! 30 gojencev in ratfno to iiko gojenk. Ko ga je nam ob neki priliki raz« kazoval naš tovarišMilane in smo obČHdovali injegovo vzorno ureditev tor smotreno in čed* •no opremo, sem si' nehote mislil, da pojdemo po vzorec k našim srbiskim tovarišem, ko si Domo začeli Slovenci graditi svoja domova. !Morda nanese drugič prilika, da; ga"bpiSem bolj matančno. 1 Oruga enonadstropna stavba je Dački dom, ki je bil zgrajen pred pair leti ter je last UJU totej vsega organizirancga učiteljstva v državi. Ta soMdna stavba je z.tjrajcna na Kraltja Milutina ulici, in sicer tako da jo bo mogoče povišati še za nekaj nadstropij kadar boj potrebno' in bodo za ta namen po= trebna sredstva na irazpolago. Nas, ko zbiramo z velikim trudom skrom* na sredstva za naša bodoča* domova, zanima 'pred vsem vprašanje: Kako so prišli naši to* variši v prestolici v tako kratkem času do teh d-veh iepih stavb? Za Dački dom >si domišljamo, da vemo. Saj je prispcvalo zanj vse organiziirano uču teljstvb in smo celo po na&ih društvih vodili včasih ostre debate za tistih 2X5 Din, kate« rih mnogi še sedaj niso poravnali, dasi teče mer-da že tretje leto. Dom je stal okro,g 1,200.000 Din ter ima danes še pair stotisočev dolga. Kdor pa ima nekoliko upogleda v neredno plačevanje učiteljstva za svoje Iastne institu^ cije ta bo takoj uvidel. da obvezni prispev* ki niso mogli postaviti niti temelja tej stavbi. Torej so moirali bi^ drugi viri izdatnejši. Le Hstajte »Narodno Pirosveto« od leta 1927. naprcj pa boste v.ideli, kako je dobilo učitelj= stvo in od kod največ prispevkov! Predvsem so bili >to darovi in zbirke ter zapuščine. Pa ne samo učiteljstva! Politične občine in prav po« gosto tudi cerkvene so včaisih kar tekmovale med seboj, kdo bo več prispeval' za dom uciteljistvu. Tudi razne druge korporacije miso zaostale. Gotovo pa je, da so ti darovi iz vrst lajikov bili predvsem uspeh učiteljstva, ka= tero jih je doseglb pri njih s svojim vplivom in ugledom. i Izdatni vir pa so biii tudi darovi učitelj« stva samega ali njihovih sorodnikov. Ob prv liki važnih rodbinskih dogodkov so se spom» nili in se še spominjajo učiteljskih domov. Ali je to krstna slava, zaroka, poroka in. pa smrt, vise je prišlo prav, da so se spormrili svojih domov in na ta način trajno počastili spomin na dotični dogodek. — Zlasti teh darov po» grešamo pri nas. Če že zbiramo in darujemo, zbiramo in darujemo za druge ins-titucije, sil'5 no iredko pa> za ¦— svoje. O zapuščinah pri zbirki darov za naša dclnuva ni-či govoriti ne moremo tudi lo še tako ncznatnih. Kes je, da nimamo med seboj Kre» zov. res jc pa tudi da ;nismo vsi revni kot cuikvcne miši. Torej bi se vsaj nekaj zamoglo dobiti tudi od te plati! Pa nimamo smisla. Zato se dogaja čctudi ne sicer tako pogosto, da gredo prihranki učiteljev drugim institu^ cijam v prid po smrti, ne pa učiteljiskim. Živ.i često iskirbimo mrtvim za minljive kamenite na^robne spomenike, namesto da bi jim z zbirkami postavil(i temeljne kamne v učiteljs skih domovih in ohranili vzornikov imena poznejšim generacijam na spominskih plosčah v tch domovih. Pa dovolj o tcm, kako se je postavil naš »Dački dom«. Ogfejmo isi še malo Učiteljski dom v Beogradu,. kako je piršlo do prizidave tistega velikega trakta, v katerem že danes stanujejo otroci učiteljev. Ta prizidek velja 2j300.0(>0 Din in je zrastel tako rekoč čez noč. »A, kje ste dobili sredstev?« scm vprašal to= variša Milana. »Ej, pa zbirali smo igrali lote* rijo a glavno je dala naša banka!« se je gl!asil odgovor. Tbrej bankaf Ima jo to>rej srbsko učitelj= stvo. Mi je nimamo. Tudi nas tarejo često de= narna vprašanja in si jih prekladamo iz >rame na ramo. A banke nimamo. Naša skromna denarna zavoda sta sicer častitljiva po obstoju let, a da bi podpnla naša domova, na to ni niti misliti. Saj si moramo često izposojevati dc nar pri dirugih zavodih. Tam plačujemo obre« sti, ki pridejo drugim v prid, a ne nam. Tudi svoje bore prihranke malagarrio večinoma dru* god, da drugi razpol'agajo ž njimi,, a ne mi. Loterija! Ej, koliko loterij in tombol igra naše učkeljštvo za vsakojaka diruštva! A, tombole. veljke tombole ki bi se igrala po vsej naši banovini, pri. vseh siojih take tom= bole ne spravinio skupaj, čeprav bi nam pru nesla lahko lep dobiček. Drugi znajo dellati in poiskati vjrov iz= ven učiteljskfh vrst za učiteljske namene. Mi pa dclamo za druge, na svoj stan pa pozab? ljamo! Kdaj bomo izpregledali!