99. številka. Ljnbljana, v torek 1. maja XXVII. leto, 1894. SLOMŠKI NAROD. ji:htija TBiik dan ivoi«r, izimfi; nedelje in praznike, ter velja po polti prejemali za avstr o-ogersk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., «a Četrt leta 4 gld., za jeden eae«eo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račana se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni 1 a plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje na Kongresnem trgn fit. 12. Opravniatvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovensko šolstvo v letošnji proračunski debati. Nič ni tako važnega za Slovence, kakor bo gole. V ljudskih šolah se za najpotrebnejše izobražuje preprosti, a tudi najširši narod, v srednjih si dobiva podlago za rszne bodoče poklice malo število narodovih sinov in hčera, a na visokih učnih zavodih se bavijo s strokovnimi znanostmi tisti, ki so posebno poklicani čuvati in gojiti največje narodove koristi na duševnem in gmotnem polji. Tako gre neprestano, leto za letom, in od šol je v prvi vrati zavinno, ali veje v narodu zdrav duh in ali ima dober temelj za svoje vsestransko napredovanje. Na dole torej mora bistrim očesom vedno paziti vsaka politika. Temeljna zahteva je nam Slovencem, da se po vseh šolah poučuj v narodovem jeziku iu odgajaj, zlasti po nižjih ŠoUb, v versko-narodnem duhu. Slovenci pa nimamo niti ljudskih šol s slovenskim poučnim jezikom in že to nas mora gnati, da smo za naše šolstvo vedno na straži in da ne zamudimo nobene prilike, ko lahko naglašamo to svojo najnujnišo potrebo. Imamo sedaj na Dunaji novo vlado, novega naučnega ministra. Ž njim je treba „ab ovo" govoriti, — žalostno, da je tako, ali biti mora! To so uvideli naši poslanci in pri ravnokar završeni debati o šolstvu ponovili naše šolske zahteve. Govorili so poslanci, izven koalicije stoječi: Nabergoj, prof. Spiučić, dr. Gregorčič in dr. Gre goreč, a iz koalicije prof. Robič. Menimo, da z govori niso še vsega opravili, in nadejamo se, da bodo s uložno akcijo tudi znali prisiliti ministerstvo k ugodni rešitvi naših opravičenih zahtev, še predno se razidejo na parlamentarne počitnice. Mi hočemo za sedaj priobčiti posamezne govore, ker so v njih naslikane tužne in nenaravne naše šolske razmere in ker nam nikdar ne morejo biti dovolj znane, da si jih vsi vzamemo k srcu in delamo vkupno na to — odpraviti, odnosno zbolj-šati jihl I. Poslanec gospod Janko Nabergoj je v poslanski zbornici dne 21. aprila t. I. govoril: Visoka zbornica! Ako ima kateri član te visoke zbornice dolžnost, oglasiti se za besedo pri LISTEK. Šolska slika. •Srbski spisal L. K. Lazare vi č. Preložil J. P. P 1 a n i n s k i. II (Dalje.) Pelje se on v naše Belo in glej, kam je zavil! Evo ga, sedaj pa naravnost mej narod. Voz postoji. Mi gledamo, kdo utegne to biti. Gosposki človek nespretno skoči raz voz in gre leno in kakor da je Bog \e kako utrujen proti mizi, kjer tudi pop sedi. Ne imenuje Boga, samo z glavo malo pokima. — Ali je tu kmet? Mi smo mislili, da je novi pisar, in smo po-vstajali. Kmet skoči .izza mize. — Jaz sem, gospod! Gosposki človek vzeme iz žepa narejeno cigareto, vtakne si jo v usta, in gre postrani, a neprenehoma gledaje v kmeta, k mizi; pomakne slamnik nazaj, nagne se k popu in iztegne roko. — Da si mi zdrav, sinko! pravi pop. Ali goBpodič sele po ikrabici sa iveplenke, ~ - --------- --- - -■■ —— posvetovanju o proračunu naučnega ministerBtva, sem to gotovo jaz, zastopnik Trsta in njega okolice. V nobeni kronovini, izvzemši Koroško, ni bojevati slovenskemu narodu tako trdega boja za šolo, kakor na Primorskem in sosebno v Trstu. V tem, ko ima italijanska manjšina Primorske državne in občinske gimnazije, realke, obrtne šole in jedno navtiško šolo, nima slovenska večina v deželi ničesar od vsega tega. V vsi Primorski je ni nijedne same srednje šole, nijedne obrtne šole, jedne strokovne šole, v katero bi mogel vstopiti slovensk otrok po dovršenju slovenske ljudske gole, kajti po vseh takih šolah je učni jezik ali italijanski ali nemfiki. Dvajset let že zahtevamo slovenskih srednjih šol za Trst, Goric? in Istro, toda brez VBacega uspeha. DrŽava zahteva od nas davek v krvi in denarju, ali sredstev za izobraževanje nam ne da nikakib, dasi brez izobrazbe pada in mora paati tudi davčna moč narodova. Al>, kaj govorim o srednjih šolah? Niti potrebnih ljudskih šol nam ne dajo. Mesto Trža&ko šteje brez okolice, ki je čisto slovenska, do 30 000 Slovencev, katerim se ne posreči, da dobe od mestne občine jedno samo Blovensko šolo. (Čujte, čujte!) Že deset let prosijo zanjo; ali mestna občina neče ustreči upravičeni prošnji in vlada ne najde moči, da bi prisilila občino k izpolnjevanju njene dolžnosti. Vlada je bila pač močna dovelj, da je nastopila proti Ljubljani, Pragi in vsi deželi Tirolski, ali mestnemu svetu Tržaškemu nasproti ne ve si ni sveta ni pomoči. V obeh teh mestih je slovensko prebivalstvo prisiljeno, doprinaSati za italijanske občinske šole ter poleg tega vzdrževati slovenske šole na lastne troske, ako hoče take imeti. Na ta način nosi slovensko prebivalstvo dvojno breme. In v resnici obstoje v Trstu in v Gorici slovenske zasebne šole, katere se vzdržujejo z dobrovoljnim! prispevki. Slovensko zasebno šolo v Trstu obisknje 500, ono v Gorici 300 slovenskih otrok. A vzlic temu trdijo, da ni dokazaao, da bi bilo v teh dveh mestih toliko slovenskih, šolskemu obiskovanju podvrženih otrok, kolikor zahteva postava. Vrše se poizvedovanja, katera naj zbok svoje dolgotrajnosti utrudijo Slovence in s svojimi premetenostim! osmešijo organe I katera je bila pred popom, in hitro izmakne roko. Vzravna se in pogleda postrani popa, še bolj za-mežikne, a brazgotina na čelu kakor da je še globlja postala. Potlej ae zopet z levim ramenom obrne h kmetu : — Kje je tu šola? — Ondu je, gospod, takoj tik cerkve. — Vodi me tjel reče gosposki človek. — Zaprta je I — Pa mi jo odpri! Jaz sem imenovan uč'teljem v tem selu. Glej I .. . Nov učitelj! . . . Kako to ? Pop ae vzravna in ga začne motriti. Tudi mi smo ae ohrabrili. Posedali Brno zopet in napravili tudi njemu prostora, ali on ni maral prisesti, ampak zopet velel kmetu: — Daj, daj hitro! Jaz sem truden. Odpri šolo in pošlji mi slugo. — Sedi, človeče! pravi prostodušno kmet. Saj ti ni sablja za vratom. Učitelj se nasmeje, ali samo z levim krajem ust, levo oko ae mu čisto zapre, a z drugim pogleda kmeta najprej v opanke in potem v kapo. — Ne bom, pravi, daj vodi me I — Ali ie"di, da piješ kaj! reče kmet in oblasti, katerim so bila poverjena ta poizvedovanja. Po teku teh poizvedovanj bi morali sklepati, da vladi niti ni resno do tega, da se izvrše šolski zakoni, kolikor se dostaje Trsta in Gorice. Nerazumljivo je, kako ne morejo te šolske stvari pri dobri volji vlade zavlačevati po štiri, da po osem let. Res je, da Trst nima svojega šolskega zakona, ali za Trst velja še vedno politiška šolska ustava, katera daje vladi na roko zadostna sredstva, ako hoče pripomoči državi zvestemu slovanskemu prebivalstvu Tržaškemu do njega pravice. V zadnjem zasedanju deželnega rbora Tržaškega sklenil se je sicei* šolski zakon, a nemogoče je, da bi katera avstrijska vlada mogla predložiti ta zakon v najvišje odobrenje, ker je sestavljen po vsi svoji vsebini na škodo slovenskega prebivalstva v mestu in po okolici in je tudi v protislovju z državnimi šolskimi zakoni. Ako bi omenjeni načrt šolskega zakona kdaj zadobil potrjenje, izročeni bi bili Slovenci v mestu in po okolici na vse večne čase italijanskemu življu na milost in nemilost. V vkupnem državnem interesu je torej, da bo nezgodi kaj takega. Za Gorico in Istro ima vlada že sedaj zadosten ročaj, ako hoče biti pravična tamošnjemu prebivalstvu, toda državi zvesti Slovani Primorske se zapostavljajo, njih prošnje se ne uslišijo, krivica, ki jih tlači, Be dopušča, da se le ne izživljajo italia-nissimi. Nas žrtvujejo Italijanom na ljubo in se nam kratijo postavna sredstva za izobraževanje, do katerih imamo sveto pravico. Za Italijane in celo za one iz kraljestva skrbi mestoa občina, za malo število Nemcev v Trstu skrbi prav po materinski država, kar je tudi prav, le Slovenec ne dobi nikako podpore in pravice. Smešen je izgovor, ki se nam v jednomer ponavlja z italijanske strani, da je namreč v okolici Tržaški zadostno število slovenskih ljudskih Šol ter da naj bi Tržaški Slovenci v te šole pošiljali svoje otroke. Povsod se vrši ravno narobe, da se namreč otroci pošiljajo v šolo z dežele v mesto in ne iz mesta na deželo; sicer pa tudi po okolici ni zadostno šol, in obstoječe šole ne moreio vzprejemati vseh učencev, ki se oglašajo. Tako so morali n. pr. — Ne maram nič, pravi on ostro, a nad tisto brazgotino se pokažete še dve — vedi me! Kmet gre ž njim. Kak čudak je to? reče Ostoja Purešević. Ali je malo preveč moder ali pa bedast! Seljaki zmajo z rameni in, sami ne vede zukaj, zatope* se v nekako temno Blutnjo. Drugi riaa gre učitelj v gostilno. Sede sam, nakisli obraz in ždi. Naroči si jedi, potem pa zopet v šolo. Dece ni bilo, ker je bil že mesec julij, pa zaradi tistih nekoliko dnij do počitnic nismo hoteli sklicavati otrok. Popa se izogiblje, da je groza. 2e je teden dnij, odkar je prišel, a ni še izpregovoril besedice ž njim. Ko pride nedelja, čaka ga pop, da bi vodil „pijevnico".*) Da, ali učitelja ni od nikoder! Po končanem opravilu se napravi pop, da vidi, ali ni učitelj morda kaj bolan. Ko vstopi v sobo, glej, dobi ti učitelja na postelji, prirejeni od kuhinjskih vrat, pod katera je podit žil na štirih krajih po pet, šest opek. Na nogah ima hlače, a zgoraj samo srajco. Bosonog leži in čita neko staro knjiiuro. — Pumozi Bog! reče pop. Učitelj se zanese z obema nogama kakor z *) Cerkveni zbor. Prsi. prip. v Bazovici oa ukaz magistrata odpustiti minolo leto 30 io letos 20 otrok, ker ni bilo zadosti prostora. Čudno pa je to, da se staritakih otrok kaznujejo, baje zato, ker nečejo pošiljati svojih otrok v šolo. Tako postopanje je nezaslišano in provzroča mej prebivalstvom najhujše ogorčenje in razburjenje. Ponavljam zahtevo slovanskega prebivalstva po slovanskih srednjih šolah, katerih tirja po vsi pravici; zahtevam, da visoka vlada vender že odpravi krivico, da nimajo Tržaški in Goriški Slovenci niti jedne javne ljudske šole s Bloveoakim učnim jezikom. Ako vlada ni v stanu, prisiliti občinske svetovalce teh dveh mest, da se pokore" zakonom, potem ji je dolžnost, za slovenske šole v Trstu in Gorici iBtotako skrbeti na državne troske, kakor skrbi za nemške. Ako ne stori tega, potem ji velja dvojna mera. Sosebno bi prosil, da se ne bi naša mladina še na dalje odvračala od vstopa v srednje šole in da Be kolikor možao hitro osnujejo slovanske srednje šole na Primorskem, posebno pa v Trstu. Dokler se pa to ne zgodi in se od onih, ki se imajo vzpre-jeti, zahteva poznanje nemškega ali italijanskega jezika, dajte nam vsaj priložnost, da se bodo mogli priučiti nemščini tisti naši dečki, ki imajo veselje do učenja. V ta namen prosim visoko vlado, saj otvori dve ali vsaj jeduo tako pripravnico, kakeršna obstoji na Prošeku, in lo v neposredni bližini Trsta, n. pr. v Rojanu ali pri sv. Ivanu, da bodo naši otroci vsaj na ta način deležni pouka na srednjih šolah. Predlagam torej nastopno resolucijo (čita): .Visoka c kr. vlada se pozivlje, da osnuje za slovansko prebivalstvo Primorske srednjih šol v primernem številu, in da dotlej po osnovi pripravnic v najbližji bližini Trsta za to skrbi, da se slovenskim otrokom okolice omogoči vstop v državne srednje Šole." Vprašanje slovenske osnovne Šole v Trstu in v Gorici se pa mora vsekako takoj rešiti. Pričakovati je to tem zaupljiveje, ker ima sedanji načelnik naučne uprave toplo srce za kulturne potrebe vseh plemen naše monarhije. Prosim Njegovo ekscelenco, da se odločno postavi po robu dosedanji krivici, dovolivši tudi Slovanom na Primorskem ojih sveto pravico v korist in blagoslov državi in v zadovoljoost nje narodov. (Dobro, dobro!) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. maja. Državni »bor. Danes je zopet seja državnega zbora in sicer je na dnevnem redu razprava o proračunu finančnega miniBterstva in razprava o zakonakem načrtu glede podržavljenja Tržaftkih skladišč. Koalicijska parlamentarna komisija. Ustanovitev koalicijske parlamentarne komisije je nemškoliberalne liste v provinciji kaj neugodno presenetila in skoro vsi so se izrekli o njej neprijazno, češ, da ima namen, ovirati prosto gibanje liberalne stranke. Vodstvo levičarske stranke je raz- glasilo nekake tolažilne Članke, v katerih pravi, da komisija ne bo ovirala stranke postopati samostojno in da bo le nekak posredovalni in zjedinjevalni urad. Zajedno se tudi pojasnjuie postanek te komisije. Hohenvrart ni prvi sprožil to misel, ampak levica ■ama, videvši, da so nastala nesporazum I jem j a vedno le njej na škodo. Hohenvrartov klub is začetka ni bil uset za tako komisijo ter se je šele pozneje udal. Provincijalni listi levičarski še vedno aiso zadovoljni ia pravijo, da je z ustanovitvijo koalicijske parlamentarne komisije puštala situvacija levičarske stranke neugodnejša, kakor je bila prej. Z druge strani se zopet ugovarja, da ima komisija v prvi vrsti namen, skrbeti za to, da se opoziciji utesai prosto gibanje, in to je menda tudi res. Jubilej ljudsko šolskega zakona. Liberalci so najbolj ponosni na sedanji ljudsko-šolski zakon in nameravajo njega petindvajsetletnih slovesno praznovati. Ta namera ne ugaja nasprotni Btranki in „Vaterland" je včeraj priobčil članek, v katerem pravi, da bi praznovanje te petindvajsetletni« imelo provokatoričen karakter ter bi imelo ae nameravanega, ampak temu ravno nasprotni uspeh, ker bi Be aa nasprotni strani to zmatralo za poredno izzivanje. Oe se proslavlja jubilej ljudskošolskega zakona, ima to namen, napovedati tisti boj, kateri se je bil ustavil po intencijah koalicije. — Ta ostri Članek je liberalne kroge silno razburil in utegne še prouzročiti časnikarsko polemiko mej koaliranci, kar bi gotovo ne rodilo dobrih posledic za koalicijo. Civilna poroka na Ogerskem. Zakonski načrt o civilni poroki, katerega je pristojni odsek magaatske zbornire že odobril, pride dne 7. maja aa razpravo v tej zbornici. Prijatelji in nasprotniki tega zakona se trudijo na vse mogoče načine, da si zagotovć večino in kličejo svoje pristaše celo iz daljnjih krajev, celo iz Novega Jorka na pomoč. Dobi li vlada večino za svoje predloge ali ne, o tem še ni nikake gotovosti, ker je usoda celega predloga odvisna od tega, koliko članov magnatske zbornice pride na sejo, saj je na stotine takih članov, katerih mišljenja nihče ne pozna. Praznovanje prvega maja. Skoro v celi Avstriji praznujejo delavci, pripadajoči socijalistički stranki, današnji dan in skoro povsod ae bodo vršili delavski shodi. Ker je tega praznovanja namen, demonstrovati za osemurni delavnik ia za splošno, neposredno in jednako volilsko pravico, sklepale se bodo na teb shodih povsem jednake resolucije. Najimpozantuejša bo ta demonstracija na Dunaji, ker se je bodo udeležili štraj-kujoči delavci. Dunajski delavci so letos soseboo razpoloženi za demonstracije, kar se je videlo že sinoči. Pri pivovarni v Ottakringu hotela je policija razgnati večje krdelo ondu stoječih delavcev. Nastala je rabuka ia neki redar je na renitentne delavce vstrelil ter nevarno ranil nekega muzika Hrdličko. Agrarno-socijallstlsko gibanje na Ogerskem Preiskava zaradi agrarno-socijalistiških izgredov v AtfOldu je dokazala, da so ondotni socijalisti za dan 1. maja pripravljali nekak upor. Kur je policija zaprla mnogo sumnib oseb, se je razburjenost mej delavci še povečala. Župan, vojaški zapovednik in razni drugi javni funkcijonarji dobili so grozilne liste, a delavci, ki so v zaporu, dobili so naznanilo, da jih njihovi tovariši rmalu oproste. Navzlic vsi paznosti orožnikov in redarjev imeli so delavci te dni več tajnih shodov in dobivajo razne hujskajoče spise. Blizu Hod-Mezb Vasarhelvja zasledili so orožniki tajno delarno, kjer so delavci pripravljali razno orožje. Prebivalstvo je v velikem strahu, da ne nastanejo krvavi izgredi. ojnico in ju spusti ob postelji oizdolu. Vtakne znamenje v knjigo in si jo dene mej kolena. Prikloni se malo popu in obsedi na postelji. — A kje si ti, učitelj? pravi pop. — Saj me vidiš! — Vidim te! A zakaj te ni bilo v cerkev, da bi pel? — Saj nisem pijan, da bi pel! Pop ae odmakne za korak, nagne se nekoliko naprej, zamežikne in zre v učitelja. — Kaj me gledaš? — Nič! deje pop. V cerkvi bo s pesmijo slavi božje ime! — Če se slavi, pa ga slavi! A mene pusti pri miru, saj vidiš, da imam posla ! In zopet se iztegne po postelji in odpre knjigo. Pop se prekriža in odhaja iz sobe. Od tod stopa počasi domov. Seljakom ne omeni nič. Kar sam premišlja. OdtiBtihdob ni vprašal učitelja nikdar za nobeno stvar, niti prišel ž njim v dotiko. Tudi učitelj pogleda v tla, kakor hitro uzre popa, načmeri se de bolj, igra se s palčiko in gre kakor mimo turškega pokopališča. Kdo ve, Čemu on tako dela? Kdo v6, kaj si je pop o njem mislil? Ia tako je učitelj osamel. Na prste bi vam mogel povedati vsako njega besedo, tako malo je govoril. Ko vidi, da mu celo ono malo, kar je tu pa tam izpregovoril, nihče ne razume, se ujezi, obrne glavo na drugo stran in čmerno odide. Nekoč gre počasi mimo kovačnice. Kovač je nekaj težkega delal, ves je moker od potu, srajca se ga kar drži na širokih plečih; zatorej se vstopi na vrata od kovačnice in piha. Nasproti teh vrat so druga ter se tako igra veter skozi kovačnico in hladi potnega kovača. Ko učitelj mimo pride, se on obrne. — A zakaj si stal tu? — Ker sem izpehan, odgovori kovač. — Vem, a zakaj stojiš na prepihu? — A? — Zakaj stojiš tu, pravim, da te tako potnega bije veter? — Tako delam jaz, kadar se izpotim! Vstopim se na veter in se čisto posušim. Pa ko potlej zopet primem za kladivo, zdi se mi, da nima niti pet gramov, a pleča mi kar pokajo. Učitelj se nasmeje. Tako: na jedni strani z astmi, na dragi z cčesom. Pogleda kovača še jeden-krat, ne da bi mu kaj rekel. Zavije se samo v plašč in odhaja. Vitanje države. Socijalne reforme na Francoskem. Predvčerajšnjim se je v Ljonu otvorila obrtna razstava. K otvoritvi prišli so is Pariza rasni ministri, na Čela jim ministerski predsednik. Že pri prihodu primerile so ae razne demonstracije zoper vlado. Priredili so je privrženci nadškofa Couilleca, kateremu je vlada ostavila dohodke. Na banketu, katerega se ni noben duhovnik udeležil, govoril je ministerski predsednik Casimir Pener, povdarjajoč, da so socijalae reforme neizogibne in da bodo morali tisti, katerim je usoda naklonila imetie, prevzeti velik del bremen tiatih, ki si služijo vsakdanji kruh le sproti. Naznaail j«, da predloži vlada v kratkem primerne predloge parlamentu. Vprašanje je le, če se bodo kapitalistički krogi francoski, ki imaio v parlamentu odločilni upliv, hoteli udati vladni želji. Domače stvari. — (Občni zbor „p isa te I j skega podpornega društva") se je vršil včeraj zvečer v prostorih Ljubljanske čitalnice. Udeležilo se ga je še dokaj članov, mej njimi nekateri odlični pisatelji. Predsednik dr. Vošnjak je pozdravil navzočne in Be s toplimi besedami spominjal slovenskih v minulem društvenem letu umrlih pisateljev Frana Gestrina, Ivana Tomšiča in J. Freuensfelda. V znak sožalja dvignili so se oavzočni a sedežev. Potem je prečital tajnik g. prof. Peru še k avoje poročilo o delovanji društva v dobi od lanskega občnega zbora; to poročilo priiavimo v bodoči številki. Iz poročila blagajnika g. Funte k a amo posneli, da je imelo društvo v I. 1893 dohodkov 226 gld. 87 kr., stroški pa so znašali skupaj 691 gld. 52 kr. »Mej poslednjimi so všteti pogrebni stroški za pokojnega društvenega dobrotnika Gestrina in vsota, ki se je dala g. A. Ganglu za Cimpermanov relief. Da se pokrije primankljaj, potrosilo se je 535 gld. glavnice, tako da je bilo koscem 1. 1890 v blagajnici še 70 gld. 35 kr. Društvena imovina je znašala dne 1. jan, gld. 857, zmanjkala ae je torej za 380 gld. 94 kr., ako se jo primerja z imovino lanskega leta. To pa je večinoma pripisovati izrednim stroškom vsled Gestrinove oporoke. Za Prešernov spomenik seje nabralo do 1. janu-varja 1894 1. z vštetimi obresti 1043 gld. 84 kr. — Članov šteje društvo 75, namreč 1 častnega, 8 ustanovnikov, 17 pravih in 49 podpornih društve-nikov. — Pregledovale^ računov g. Zagorjan je poročal, da so blagajnikovi računi vsi v redu in naj se da blagajniku absolutorij, kar se je odobrilo. — Precej živahna debata se je vnela pri poročilu o zapuščini Frana GeBtrina, ki je umri v cvetu mladosti dne 15. avgustu 1. 1893. in v svoji oporoki pokazal svoje iskreno rodoljubje, zapuščajoč vso svojo nepremično laBt »pisateljskemu podpornemu društvu*. O stanji in razpravi te zapuščine je poročal obširno predsednik dr. Vošnjak ter stavil več predlogov. Debata, katere so se udeležili gg. dr. Tavčar, dr. Majaron, Zagorjan, Josip Nolli in posamični odborniki, pokazala je, da je marsikaj glede društvenih pravic nejanno, in zato volil je zbor gg. dr. Tavčarja, dr. Majarona in Zagorjana v odsek, kateremu bode skrbeti, da se Geatrinovo volilo obrne kolikor moči društvu v korist. Ko se Zopet drugikrat Žene Pavao uSfid dva vola pred praznim vozom. Živine se je polotila trma pa ne mara z mesta, a Pavla je to razjarilo. Zardel v lica kakor paprika, kriči nad voloma in ju bije z bičem, kamor doaeže. Kar stopi učitelj predenj kakor general: — A zakaj, pravi, pretepaš živino? — Kaj pa hočem, če ne mara iti ? — A zakaj jo ne braniš dobro, pa bi šla? Pavao ga arpo pogleda: — Mar ne vidiš, da sta oba kakor polha, da bi ju zlodej? Pa da jih ne bi pretepali Pa zopet švrk! — Hujši bi od te Živine! pravi učitelj. Pavao se razkorači: — Nikari me togotiti, ampak brigaj se za svoj posel: Dobro te poznam, kdo si! Učitelj zamežikne z očmi : — A kdo sem jaz? — Čifut, reče Pavao. Jaz te nisem Se videl uiti križa storiti niti klanjati se. Le čifutskega zakona ne poznam.*) *) Da ni kriatijan, sodi po tem, ker ga Se ni videl, da bi ae prekrižal, niti mohamedanec, ker se ne klanja. Misli torej, da mora biti lid. Prel. prip. (Da|je prih.) je dal odboru absolutorij z večino glasov, volil se je z vzklikom zopet stari odbor, namreč: Predsednikom g. dr. J. Vodnjak, v odbor pa gg. Funte k, prof. Fr. Leveč, prof. Orožen, prof. R. Peru-Sek, prof. S. Rutar in A. Trstenjak, za pre-gledovalca računov pa gg. dr. R o m i h in Zagorjan. — (Osobne vesti.) Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju, g. Jakob Doljan, je imenovan avskultantom na Kranjskem. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslala: Gdčna Ana Maj zel j, posestnik ova hči v Št. Jar* ne j u na Dolenjskem 5 kron 10 via., nabrane pri otvoritvi kegljišča; darovali so: g. notar A. H udove rn i k 2 kroni, priigrani dobiček vesele družbe 3 k. 10 vin. — Živili vrli darovalci in darovnike in njih nasledniki! — (Za »Narodni Dom") v Ljubljani poslali so uredništvu nagega lista: Vesela družba v gostilni „pri Štefanu" 3 krone. — Neimenovan dijak 1 krono. — Skupaj 4 krono. — Živili vrli darovalci ia njih nasledniki! — (Ljudski shod) v Ljubljani je bil danes dopoludne v Perlesovem steklenem salonu. Sklical ga je čevljar g. Grablovic. Na duevnem redu je b>l osemurui delavni čas in pa občno volilno pravo. Vpričo vladnega zastopnika g Wratschkuta je otvoril Hklicevatelj zborovanje in obžaloval pičlo udeležbo, bilo jih je namreč zbranih kakih 70 oseb. Rekel je, da se ni temu toliko čuditi, ker živi v Ljubljani delavski stan Še v precejšnji temi ter ne pozna sedanjega splošnega delavskega gibanja; da je pa zato naloga zavednejšib delavskih krogov nevedneže v tem oziru poučiti ter delavsko gibanje primerno organizovati tudi v Ljubljani. Po izvolitvi predsed-ništva in zapisnikarjev je g. Grablovic v jako dolgem govoru opisoval stan delavcev, ki da postaja vedno neznosnejši ter utemeljeval zahteve delavcev, zahteve, ki merijo na to, da se vsled vedno večjega tehničnega napredka skrajša delavni čas na dnevnih osem ur. Govori je nadalje proti velikemu kapitalu, ki uporablja ves dobiček, katerega mu ponuja tehnični napredek, le v svojo lastno korist, ae pa pri tem na veliko množico delavcev nič ne ozira. Zahteval je potem, da se uvede v Avstriji občna volilna pravica za vse državljane brez razločka, začenši od 21. leta. Ako ima — rekel je — kdo dolžnost, nos-ti z 21. letom puško, da brani Ž njo državo, zakaj bi ne imel že v tej dobi tudi pravice, voliti svojih zastopnikov v ona zastopstva, ki sklepajo o uredbah v isti državi. Zahteval je konečno boljšo uredbo šol glede" na delavski stan ter neomejeno pravico zbirati se. Gosp. Grablovic je govoril v slovenskem jeziku. V nemškem jeziku je pa govoril g. Bar t a, krznar. Tudi njemu ni bila všeč pičla udeležba pri shodu. Prigovarjal je torej zavednejše delavce, da nevedneže pouče o imenitnosti delavskega gibanja. Zuneri posebno tiskarjem, ki se za tako gibanje v Ljubljani nečejo nič brigati. Govornik misli, da baš tisti delate, ki žive v boljšem položaji, bi morali na to delati, da se stanje zboljša tudi ostal m delavskim slojem. Zahteval je osemuruo delo ter občno volilno pravico, kakor njegov predgovoroik. Nazadnje je pa prečital resolucijo, ki je bila danes predložena na vseh sličnih shod>h v naši državi, ki je še precej obširna, ki pa v glavnih točkah blizo takole slove: w Delavski delavni čas skrajša naj se povsod na 8 ur. Pazi uaj se strogo na to, da bode nedeljski počitek trajal 36 ur. Uvede naj se splošno občno volilno pravo. Zbrani socijalni demokratje protestujejo proti volilni reformi, kakoršno misli uvesti sedanja vlada. Oni protestujejo tudi proti izjemnemu stanju v Pragi. Socijalni demokratje zahtevajo neomejeno pravico druženja ter popoiuo svobodo tiska." — Ko je hotel predsednik g. Pečnik dati stavljeno resolucijo na glasovanje, zabranil je to vladni zastopnik. Gospod Grablovic poprosi na to besede ter začne govoriti o nekih razmerah, o nekem mašenju ust (govoril je zdaj nemški), da je pa sicer vse jedno, se li formalno o resoluciji sklepa ali ne, ker zadostuje činjenica, da so vsi zanjo ... Tu mu pa vladni zastopnik zopet poseže v govor in na tu gosp. Grablovic vtihae. — Za tem izpregovori Se g. Đ r o z o v i č ter pravi, da so naše domače strankarske razmere krive, ako je pri nas delavski stan Se tako malo izobražen; delavci se morajo postaviti na svoje noge, ako hočejo doseči svoj smoter. — Ker se ni noben govornik več oglasil, zaključi predsednik zborovanje z „Živio 1. majnik!' Potem so pa nekateri delavci zapeli neko nemško pesem, nekateri pa odšli. Popoludne bode zborovanje baje v Zagorji. Nereda ni bilo nobenega — vršilo se je vse mirno. — (Znana Ljubljanska firma J.Gion-tini) prazauje danes petdesetletnico, odkar je bila ustanovljena. Osnoval jo je leta 1829 G. Paternolli v Gorici, dne 1. maja 1844 pa jo je od te firme prevzel Ivan Giontini, v čegar rodbini je ostala do današnjega dne. V petdesetih letih svojega delovanja je izdala ta podjetna knjigo-tržnica okolo 400 del najrazličnejšega obsega, in sicer dolgo vrsto molitvenih knjig, spisov za narod in mladino, muzikalij itd. Najbogatejša je pač zaloga proBtonarodnih in mladinskih knjig; v tem oziru se z Giontinijevo knjigarno ne more meriti nobena druga knjigarna slovenska. Ia k»r nas posebno veseli, to je, da se ta zaloga pomno%uje leto za letom in da izhajajo dela, bodisi izvirna ali preložena, ki imajo res stalno vrednost., Giontinijeva firma si je torej v petdesetletni dobi pridobila izredne zasluge za slovensko književnost, katere radi poudarjamo o njeni petdesetletuici, zajedno ji želeč takega neumornega delovanja tudi nadalje! — (0 Kamniški železnici) poroča nam gospod, ki se je v nedeljo dopoludne vozil iz Kamnika v Ljubljano, kaj čudno vest, da je moral v kupeju sedeti z razpetim dežnikom, sicer bi bil dospel popolnem premočen v L ubijano. Strth* ua železniških vozovih je tako pomankljiva, da je ne samo pri svetiluici, ampak tudi pri raznih razpoki inah deževalo v kupe. Ne mogli bi skoraj verjeti, da je kaj takega mogoče, ako bi nam vest ne došla od popolnem zanesljive strani. Drugod bi si železnična uprava pač ne upala potujočemu občinstvu za drag denar kaj takega nuditi, a skrajna slovenska potrpežljivost gleda tako ravnanje brez ostre besede. Čudno, prečudno! — (Izžreba n je porotnikov.) Za drugo porotniško zasedanje, ki se prične dne 28. t. m. so bili izžrebani nastopni gg.: Albin Ahčin, ključavničar in hiš. pos., Jožef Benedikt, trgovec, Jože i Ger-ber, knjigovez in hiš. pos., Herman Htlbensteiner, trgovec in pos , dr. Ludovik Jenko, zdravnik, Blaž Jesenko, trgovec in hiš. pos, Ivan Kopač, gostilničar in pos., Miha Kozak, mesar, Jožef Maver, lekarnar, I*an Mejač, trgovec, Artur Miihleisen, hiš. pos., Viktor Naglas, trgovec s pohištvom, Ivan Per-dan, trgovec in biš pos , Jožef Rigali, mizar in hiš. pos., Albert Schaffor, rokovičar, Fran TerCek, hiš. pos., H-nrik W>ncel, -trgovec, Alfons baron Wurz-bach, grašfak, vsi v Ljubljani; Alojzij Burger, ka-varnar, dr. Vincencij Dolscheio, graščak, Fran Kutin, trgovec in posestnik, vsi trije v Postojui; Fran Ce-rar, hiš. pos. v Glogovci; Martin Furlan, pos. v Verbljeni; Fran pl. Garzarolli, župan in vel. pos. v Senožečah; Friderik Homan, trgovec, Ivan Sartori, ključavničar, oba v Radovljici, Avgust llerman, hiš. pos. v Kamniku; Matej Janežič, hiš. pos. v Gor. Domžalah; Nikolaj Lonček, notar v Škofji Loki; Jožef Lenarčič, posestnik, Karol Obresa, posestnik in poštar, oba na Vrhniki; Karol Puppis, trgovec in posestnik v G >r. Logatcu; Jakob Peternel, posestnik v Zagoricah; Mihael State, graščak v Men-gišu; Fran Suhadolnik, posestnik in gostilničar v Borovnici; Fran Videmšek, biš pos. v Dobo. Za namestnike: gg. I»an ('-snovur, kramar in pos., Jožef Jerina, biš. pos.. Emil Randh artinger, blagajnik menjalnice, Anton Reisner, krojač in biš. pos., Anton Rudolf, pristav v hranilnici, Leopold Tratnik, pasarski mojster, Jožef Vidmar, marelar in hiš. pos., Jurij Z »mej. o, pekovski mojster in hiš. pos., Ivan Žužek, pek. mojster, vsi v Ljubljani. — (Krvav pretep.) Na Tržaški cesti v Ljubljani blizu hiše št. 12 a nastal je m-j delavci predsinoči pretep. Pri tej priliki sunil je 20 let stari delavec Filip Poznik iz Kamnegorice delavca Karola Drnovška z nožem v hrbet, ter mu zadal glasom zdravniškega spričevala smrtno rano. Drnovška prepeljali so v deželno bolnico, Poznika pa je policija izročila deželnemu sodišču. — (Prvi maj) se nam ni predstavil nič kaj prijazno, kajti ves dan skoro je deževalo in je vreme pusto in neprijazno, kakor je bilo sploh v drugi polovici aprila meseca. — (Novi vozni red na južni železnici', je stopil v veljavo z danaSnjim dnem. V Ljubljano dohajajo vlaki iz Trsta: Brzovlaka ob 11. uri 32 min. cjutraj in ob 11. uri 51 min. ponoči; poštna vlaka ob 2. uri 45 min. popoludne in ob 11. uri 32 min. ponoči, mešani vlak ob 4. uri 46 min. zjutraj. Z Dunaja: Brzovlaka ob 5 uri 58 min. zjutraj in ob 5. uri 14 min. popoludne, poštna vlaka ob 4. uri 37 min. zjutraj in ob 12. uri 41 min. popoludne, mešani vlak ob 9. uri 35 min. zvečer. Iz Celja dohaja oBobni sekundarni vlak ob 8. uri 40 min. v Ljubljano. — Iz Ljubljane odhajajo vlaki v Trst: Brzovlaka ob 6. uri 2 min. zjutraj in ob 5 uri 19 min. popoludne, poštna vlaka ob 4. uri 55 miu. zjutraj in ob 12. uri 49 min. popoludne; mešani vlak ob 10. uri 15 min. zvečer. Na Dunaj: Brzovlaka ob 11. uri 37 min. zjutraj in ob 11. uri 51 min. ponoči, poštna vlaka ob 2. uri 53 min. popoludne in ob 12. uri 25 min. ponoči, mešani vlak ob 5. uri 4 min. zjutraj. Sekundarni vlak v Celje odhaja ob 6. uri zvečer. — (Vozni red na državnih železnicah) ai je nekoliko spremenil z današnjim dnem. Dohod in odhod vlakov v Ljubljano in iz Ljubljane na progah drživuih železnic nahajajo čitatelji na zaduji strani. — (Hroščevo leto.) \i Velesala se nam poroča: Tudi pri nas je rujavi hrošč nastopil v nenavadno veliki množini, in sicer prav zgodaj, ker so šolski otroci Že dno 17. aprila prinesli blizu 20 tisoč hroščev. Kako marljivo bo uaši šolarčki (kakih 100) pokoočevali tega škodljivca, dokazuje to, da so do 23. aprila zvečer donesli 1121 .j mernika (34.586 hI) to ie okolu 1,320.000 hroščev. Ako računimo, da vsaka dvojica zaplodi povprečno 30 ogercev, {»okončala je torej deca v 10 delavnikih blizo 20 milijonov ogercev, kateri bi jeden tik dru-z^ga položeni (1 odrasel ogerc pokrije 3 cm8) popolnoma pokrili 78 m dolg in 78 m Širok travnik. Po dolgosti jeden za drugim merili bi eatno 1200 km. — (Za čebelarje.) Iz Velesala se nam piše: Tukajšnji čebelar „Lukčev Jožeu imel je dne 24 prvi in 25. uprila drugi roj. Ž* od leta 1862., ko je imel prvi roj 17. aprila, ne pomni tako zgodnjih rojev. — (Promocija.) 01 Malo nedelje se nam piše: Naš rojak cnnd. med. gosp. Mihalič Anton bode dne 5. majnika t. 1. na Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Vsi domačini tnu srčno čestitamo in ga želimo v domovino« — (Himen.) Poročil bb je g. Franc Copf, učitelj na Ptujski okolici z gdč. Marijo Mihelifc, učiteljico ravno tum. — (Štiridesetletnica cesarjeve poroke.) Na Humu pri Ormoži je šolska mladež z učiteIj8tvom slovesno obhajala 40letuico poroke Njih Veličanstev presvitlega cesarja Fran Jožefa I. in presvitle cesarice Elizabete se sv. mašo, okra-šenjem cesaiskih podob v šoli, deklamacijami, govori in patrijotičnim petjem. — (Družbe sv. Mohorja dom.) Pod tem naslovom prinaša zadoja številka „Mira" na prvi okičeoi strani slavnostni članek o otvoritvi novega družbrnegu duma v C -lova. Na čelu članka stoje Stritarjevi slibi: „L*bko so res pouašamo — S to družbo sv. Mohorja — Kje je na svetu, vprašamo, — Jednaka, da no rečem gorja?" — K otvoritveni slavoosti, ki se je vršila v bolj skromni meri, a > došli brzojavni pozdravi iz raznih slovenskih krajev. — (Občinske volitve v Gorici) so se dovršile minulo soboto. V I. razredu so bili izvoljeni A. Bozzini, dr. H. Luzzato, A. Nigris in baron E Ritter. Volilcev je prišlo 116. — (Akad. društvo .Slovenija") ima za drugo poluletje naslednji odbor: Predsednik: stud. phil. Ž ili h Josip; podpredsednik: stud. iur. Z w i 11 e r Davorin; tajnik: stud. ptul. Mula ček Janko; blagajnik: stud. iur. Šešek Škender; knjižničar: stud. phil. Komljanec Josip; arhivar: stud. phil. Orel Ivan; gospodar: stud. iur. S mi d Fran; namestnika: stud. iur. Bizjak Alojzij; stud. vet. E ng e I m a n Edmuud ; pregledniki: stud. techn. C i uha Alojzij; stud. iur. Kogej Stanko; stud. phil. Ma se I j Ivan — (Razpisana služba.) V področji poli-litične uprave za Kranjsko je izpraznjeno mesto okrajnega zdravnika I. razreda z dohodki IX. čin. razr., eventuvelno tudi mesto zdravstvenega vladnega koncipista z dohodki X. čin. razreda. Prošnje je vložiti do due 25. t. m. pri deželnem predsedstvu v Ljubljani. -_----____,_ 1 Slovenci in Slovenke! ne z&blte družbe sv. Cirila ln Metoda! K A —»— - 1 Razne vesti. * (Atentat — k a-1 i?) V soboto peljal se je nadvojvoda Ladislav s svoiim udgojiteljem iz Budimpešte na Dunaj. Blizu Budimpešte ustrelil je neznan zločinec na vlak. Krogla je priletela v kupe\ v katerem no sedeli razni poslanci tu jednega izmej njih lahko ranila. Začela se je stroga preiskava. * (Na d v o j vo d i n j a Marija Valerija) je včeraj povila princa. Novorojenec in uadvojvo-dinja se počutita dobro. * (Verdi in slovanska glasba.) V Genovi izhajajoči list „11 Caflaro" javlja, da se je slavni skladatelj Verdi izrazil v nekem pogovoru jako laskavo o slovanski glasbi. Zdai imata po njegovem mnenji pač še Italija in Nemčija v glasbenem svetu prvenstvo, a nova slovanska glasba kaže toliko inspiracije in kreposti, da jima bode kmalu jednaka. * (Stoletnica obstanka mesta Odese) se bode lete s praznovala. Izdal se bode tem povodom slavnostni spis, v katerem bodo popisane vse okolnosti ustanovitve tega važnega tržišča ob Črnem morji. Neki pisatelj je skušal dokazati, da je že 500—300 let pr. Kr. na tem mestu stala giška ribarska naselbina, katera se je z ozirom na Odisejev« potovanja imenovala O lesa. * (Belgijski anarhisti.) Predvčerajšnjim zvečer razpočila je v LUtticou pred velikimi durmi stolne cerkve St Jacques dinamitna bomba. Vsled eksplozije razpočiie so šipe v vseh oknih cerkve in v bližini stoječih hiš. Banjen ni nI nihče. Policija je zaprla nekatere znane anarbiste. Bi z; oj a/vir©. Dunaj 1. maja. V sinoČni seji tiskovnega odseka izjavil je minister Bacquehem, da vlada ne more privoliti proste kolportaže, da pa hoče glede časnikarske kavcije ustreči splošni želji in jo odpraviti, zato pa bo na drug način skrbeti, da se zagotovi iztirjanje glob. Minister Schčnborn je izjavil, da vlada zahtevani odpravi preventivne cenzure neče ustreči, kvečjemu v slučaju, da bi se judikatura porotnikov utesnila. Glede konfiskacij je vlada sklenila, da ima drž. pravdništvo uredniku le članek imenovati, kateri je bil zaplenjen, ter le na posebno prošnjo tudi dotični odstavek. Dunaj 1. maja. Poljski klub posvetoval se je sinoči o bančnih propozicijah. Razni govorniki obsojali so postopanje bančnega ravnateljstva najodločneje in se izrekli za delitev banke, da bi več ne prevladoval ogerski upliv na tro.ške Cislitvanske. Budimpešta 1. maja. Predsednik akademije znanosti naznanil je v včerajšnji seji, da nadvojvoda Jožef ni izstopil iz akademije. Beligrad 1. maja. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenuje Milan njegovim adlatusoin in zapovednikom cele vojske. Ukaz se razglasi te dni, potem odpotuje kralj za več tednov ter prevzame Milan regentstvo. Pariz 1. maja. Načelnikom generalnega štaba francoske vojske je imenovan general BoisdefTre. Za prebivalo« meit, uradnika Itd. Proti tetki >t..m pret>avijt*nja m \Beiu mtnlfdkoin mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „MoJl-ov Seidlitz-prasek", ker upliva na prebavljen je trajno in uravnovaluo ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vnak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tucblauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zabtevHti MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (1*>—6) I mrli so v Ljubljani: 28. aprila: Dr. Friderik Zupan, odv. kand., 29 let, Knatiove nl.ee fit. 5. 29. aprila: Mis Karol, učitelja sin, 2 leti, Rožne ulice št. 19. — S- lig Ivan, l tokrat', 72 let, Tržaška cesta št. 12. 30. aprila: Vider Amalija, črevljarja hči, 4 letu, Kolodvorske ulice št. 6. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. 9 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 30. aprila 7. nj titraj ?. popol. 9, zvečer 726*4 mu. V2t> 4 ». 727 3 mm. 12-4' G 13 4° C 10 O' C si. svzJ obl. si. svz. dež. si. svz.j dež. 14 10aa dežja. Srednja temperatura 11*3°. za 0 2 nad normalom. XDia.x3.£L;3sls:a, "borssa. dne 1 maja t. 1. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 . 35 f Avstrijska zlata renta.......120 , 15 „ Avstrijska kronska renta 4°/,.....97 H 90 , Ogerska zlata renta 4°/0......119 , 1B , Ogerska kronska renta 4°/0 ..... 95 „ 10 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 1000 „ — „ Kreditne delnice.........852 „ 35 „ London vista...........125 _ — Nemški drž. bankovci za 100 mark 61 20 mark............ \2 20 frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 44 C. kr. cekini . . ........ 5 22'/, 25 94',, 25 90 Dne 30. aprila t. I. 4°/, državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 1O0 frld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 41/,0/« zlati zast listi Kreditne Brečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........23 Radolfove srečke po 10 gld. .... Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. . Tramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v. . . 147 gld. 197 , 126 . 123 i Papirnati rubelj 22 150 'J 87 1 50 50 50 20 25 75 75 34»/4 kr. Izgubila se je te dni v mestnem okrožju asi« t«* broda, as t»lw«*i--uico lat lit-j«-m. Ista itra obliko brenceljna, nosi na perutih aafirjo in bisernico z briljanti. — Tisti, ki jo je našel, se uljudno prosi, isto oddati proti dobri nagradi na TurjaMkeiu trga it. 8. (481—3) Direktne naročbe elegantnega ILitošteOuSntaeoaMaoal ta eele obleke po nizki ceni. «ft»t«» volneni cheviot in gred«Aane tkanine (Kamingarne). Cela obleka za gospode gld. 6*70. Vzorci se pošilfajo, če se nam pošlje znamka za 5 kr. Fran Renvrald Mino v i, zaloga sukne-nega blaga v Llberci [Kaichenbergi, Češko. (369—12) SO metr. centov C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -Trel*£3L-v-ii.ogra. od 3.. zadaja. 1694. Na« t opno omenjani prihajal i i ln odhajal ni 6 asi osnaćeni SO • trertnjmrrojttikrm taiN. Srednjeevropski 6aa J« krajnemu ćaau ▼ Ljubljani m a minuti naprej. Odhod ls LJubljana (juž. kol.). Ob 12. Mrl S min. j>o nori otebnl vlak ▼ Trhli, Pontahnl, Beljak, Celovec, Fransentfeate, IjJiitrnu, č»s bolithal v Aunee, Iichl, Grrmn-deu, Solnograd, Ijomi (lastnin, Zali na jezeru, Stejr, Lino, lof mludnn oaebui vlak a Dunaja, Idubaega, Helathala, Heljaka, Oelovoa, Franaenafeite, Pontabla, Trblia. Ob S. uri 34 min. trrrrr meiani vlak ia Kočevja (li Hudolfovuga ato-prav od dneva, ko bode promet otvorjen). Ob v. uri HI min. mvt>tmr osebni vlak a Dnnaja proko AmBtotten« i u l4Jubnaga, Heljaka, Celovca, Pontabla, Trblia. Odhod ls LJubljane (dr*, kol./ Ob 7. Mri V.7 min. mjutrttj v Kamnik, a It. n OS , t>oi'»'u