I P S-f;^;: / v ' »M attributed nateg —BycctW(rfthePr<»*M^Z.SBttrte«>ii, Poifa^ S N^Mplieidk 1 T A Y A y^V a 0 The largest Slove^an Wly 0 a^UJMM.i iji N A Ki III A I ^sassr- | m Velja za vee leto ... $3.50 ffi jLiXXkJ JL ^ JTm* A \f V-T M^Fll ffl "JJE&SS ^^ Ui H Za po! leta......$2.00 lif IS SO OOn »»^L« S J-u-JOC-J_IL- |)_-|J List slovenskih delavce? v Ameriki. M | , ^ , | Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September M, 1903, at the Poet Office St Hew York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1*79. Telephone: 2876 CORTLAHDT. NO. 267. — STEV. 267. HEW YOEX, WEDNESDAY, NOVEMBER 13, 1918. — SREDA, 13. NOVEMBRA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL Rdeči v Helgoland RDEČI SO SE POLASTILI HELOOLANDA IK VELIKEGA BRO-DOVJA. — PRINC RUPREHT JE OSTAL PRI SVOJIH ČETAH. NADALJNI BOJI V BERLINU. Pari*, Francija. 32. novembra. — Haški poročevalec nemške novinarske agenture v Monakovem je potrdil smrt kronprinca. Tako se plaši v poročilih, katera je dobil 4'Matin". Že preje se je poročalo, da je bil kronprinc ustreljen, dočim se < je nahajal na poti na Holandsko. London, Anglija, 12. novembra. — Cela nemška velika mornarica obenem z otokom llelgolandom se nahaja v rokah svetov voja-'j kov in delavcev, soglasno z brzojavko, ki je prišla iz Bremena. Soglasno z brzojavko poloficijelnega Wolffovega urada v Berlinu se ne nahaja maršal Hindenburg na Ilolandskem. Ostal je v glavnem stanu ter se pokoril novi vladi. |i Svet vojakov se je ustanovilo na fronti ter bo slednji jutri pred- 1 h »žil svoje zahteve maršalu Hindenburgu. V brzojavki se dostavlja, da bavarski princ Ruprecht ni zbežal kot se je glasrlo, temveč da je ostal pri svojih četah. Nemške čete v Beverloo taborišču v Belgiji so se uprle ter korakajo s svojim orožjem proti Holandski. Nadaljni boji so se vršili v Berlinu v nedeljo popoldne, soglasno z najnovejšimi poročili. XemSki sooijalisti in neodvisni socijalisti so prišli do sporazu-,1 ma, da stvorijo skupen kabinet, v katerem bosta zastopani obe t stranki. Provizorična vlada, sestoječa iz vseh strank, je bila ustanovlje- , na v Karlsruhe ter je izdala proklamacijo, v kateri se glasi, da bo ( ostala Radenska del nemške države. Trdnjava Posen se r.ahaja v rokah delavcev in vojakov in v o- , jaške oblastii ko se stavile na razpolago sovjetu. Deset tisoč železničarjev je sklenilo vzdržati železniški promet v Nemčiji. Veliki vojvoda hesenski je bil aretiran, soglasno z brzojavko iz Darmstadta. Kevolucijonarno gibanje se še večino širi. Koenigsburg. Frankfurt ob Meni in Strassburg se nahajajo v rokah sovjetov. Ofieijelno se poroča, da ni opaziti nikakih nemirov. Raz stopnjiee nemškega državnega zbora je objavil Filip Schei-demann ustanovitev nemške republike. Bavarski vojni minister je odpotoval na grad TVedenwark, kamor se je umaknila bavarska kraljevska družina, da napoti kralja, naj odveze Častnike in vojake njih vojaške prisege. Tako se glasi v nekem poročilu iz Monakova. ' __—— ' Avstrijska mornarica. ] Rim, Italija, 11. nov. — Vsa prejšnja avstrijska vojna raorna 1 rica je bila izročena Italjanom in ( je zdaj internirana v Benetkah. Splitu in Bakru. Bakar se nahaja šest milj jugovzhodno od Reke. Dodatne točke premirja dolo- 1 čajo, da se morajo odposlati v Benetke do 10 ure zvečer 16. no- 1 vembra naslednje bojne ladje: Tegethoff, Princ Eugen Ferdinand. Maksaida, No\*ara in Helgoland, 9 rušil cev, 12 torpedu i '.i 1 čolnov, 15 podmorskih čolnov in' vsr nemški podmorski čolni a* av-stroogrskih vodah. Druge ladje ( so bile določene v Split in Bakar. , Vrnitev trgovskih ladij zavetnikom se je izvriilo po pogodbi. : Izdano je bilo pojasnilo o zav- j z-tju Reke, kar ni bilo določeno v londonski pogodbi. M), oktobra je italjanski naro*l- . ni svet, ki se je sestal na Reki, , sprejel resolucijo, ki pravi, da S3 mesto želi združiti *'z materjo Italijo" in je prosil, da t« odobri tudi mirovni kongres. Nemci na begu. Z angleškimi armadami v Franciji, 11. novembra. — Skozi celi dan so zadnje straže razbitih nemških armad, ki eo stale na angleški fronti, bežale proti svoji lastni meji kot da bi balo njih življenje odvisno od tega, da dospejo še pred večerom v svojo lastno deželo. Ko so izginili Nemci s pozori-»ča, je na. tisoče civilistov v mestih in vaseh prvič oki*»ilo prostost po štirih letih služenjstva. Iz krajev v bližini angleške -črte je korakalo na tisoče ljudi proti zapadu ter pozdravljalo svoje rešitelje. Revolucija t Črnigori. London, Anglija, 12. novembra V ČVnigori je izbruhnila splošna revolucija. Avstrijske okupao^. ske čete so m umaknile iz Črne-gore in stranke se potegujejo med seboj za prednost, w . f-«. '.j. • • i' " KDO BO MIROVNI ODPOSLA- J NEC? , V Washingtonu se je že pričelo n- 7 gibati, kdo bo zastopal Ameriko pri mirovni konferenci. 4 < Washington, D. C., 11. nov. — s V uradnih krogih se je pričelo j razmišljati glede osebe, ki bo za- t stopala Združene države pri bodo- \ či mirovni konferenci. Število ameriških odposlancev , bo odvisno od števila odposlancev. t katere bodo imenovale Anglija. c Francija in Italija. Senatu ni tre- 3 ba odobriti odposlancev, katere bo (imenoval predsednik sam. 1 V omenjenih krogih se je že se- 5 stavilo imenik oseb, ki pridejo !j vpoštev v tem oziru. V vsakem se-jj znamu je najti ime polkovnika I j Housa, ki se nahaja sedaj v Parizu ter ono sodnika Brandeisa. I} Trdovratno se vzdržuje vest, da j bo predsednik sam načeloval tej; mirovni delegaciji, dasiravno se y ] dobro informiranih krogih izjav-Ija. da je kaj takega precej nevr-t jet no. j Mirovna konferenca se bo pri- K čela v sorazmerno najkrajšem ča- ] su. — 1 > Aretiran ameriški konzul _ Omak. Sibirija, 12 novembra. - Ameriški konzul v Taskentu Ro ger Treadwell je bil 27. oktobra > aretiran. Nahaja se v zaporu na ( » povelje boljševiške vlade v Moskvi. Povelje iz Moskve zapoveduje, - da se morajo vsi tujci v Tašken- - tu registrirati, da se morajo za - preti vsi podaniki sovražnih dr-. • žav, razun žen in otrok, da se mo-i rajo aretirati vsi oficijelni zastop ■ niki tujih držav in da se mora strogo postopati z Angleži in posebno z indijskim polkovnikom Biel. Naslednji dan je Tapkent po brezžičnem brzojavu naznanil Mo- > skvi, da je bil ameriški konzul ■ Treadwell aretiran, da pa je an- - gleški častnik pobegnil s svojim I tajnikom in da je bila nem&a misija spuščena na svobodo. . Viljem v pregnanstvo Prišel je na grad svojega prijate lja. — Belgijci so mu priredili neprijazen sprejem. London, Anglija, 12. novembra Prejšni nemški cesar Viljem Ho henzollern je v nedeljo pr.šel m grad svojega prijatelja grofa Ben tinck v Middachten. Poročilo iz Velpa pravi, da sti prišla najprej dva dvornika v av tomobilu in sta obvestila grofr Bentincka, da se bliža cesar. Dru gi avtomobil je pripeljal prtlja go, tretji pa, zagrnjen, je prise proti večeru. Iz njega je stopil Viljem in dva častnika. Kakor se poroča iz Esdena, bo do nemški častniki skupno z Vi ljemom internirani v Amheimu Od bivšega cesarja ne bodo zahte vali častne besede, kajti je pot moralno obveznostjo. Dovoljenj mu bo gotova prostost. Poročila iz Nizozemske pravijo da je velika skrivnost glede usode bivšega cesarja. Viljem je nečast no pribeal na Nizozemsko. V ne- " del jo o pol osmih zjutraj je bilr n videti deset avtomobilov, katere " so vodili nemški častniki, počasi prihajati iz megle po cesti Vise-Mastrich. Zadnja belgijska va? ■ Mouland, ki leži tik ob meji. jf bila še v spanju. Ropot avtomobilov je izvabil nekaj prebivalcev ® na eesto. ^ Prejšni cesar je bil tedaj oblečen še v generalno uniformo z ofi- s eirsko kapo in sabljo. Njegova prej ponosna postava je 6ila sklju- 11 eena; opiral se je na palico, oči so bile uprte v daljavo. J Nizozemska straža je vstavila 11 vozove. Po pregledu listin so bili avtomobili odvedeni na železniške . postajo v Eysden. Nizozemska konjenica in kolesarski oddelek sta napravila kordon okoli postaje. v Gruča belgijskih beguncev se jc zbrala okoli postaje in kričala: * "A bas Guillaume 1'Assassin" 1 t (Doli z morilcem Viljemom). Uro pozneje je pripeljal na no-stajo dvorni vlak, ki je sest o j al h . 14. voz in Viljem je stopil v vlak 1 ter se je preoblekel v civilno o- 1 bleko. 1 Pribočnik belgijske kraljice ge- ! neral von Huetz je šel prejšni te- 1 den v nemški glavni stan in je izdelal vse priprave za sprejem bivšega cesarja. ^ London, Anglija. 12. novembra, i V svojem uvodnem članku, na- ' slovljenem "Izročite nam ga". 1 I pravi Daily News, da mora Anglija c .zahtevati od nizozemske vlade, da 1 I ji izroči Viljema. | Maaatrich, Nizozemsko, 12. novembra. — Sredi vpitja 2000 bel- , gijskih beguncev je vlak s prej- i šnim nemškim cesarjem v ponde- . Ijek ob desetih dopoldne odpeljal ' iz postaje v Maastrich proti se- ] ) veru. Velikanska množica se je 1 zbrala, toda vojaštvo je zastražilo vse dohode do postaje in Viljem 1 ' ITohenzollern se ni prikazal. ' Delavski in vojaški svet v Ber lina je naznanil, da so bivši cesar Viljem, njegova žena in najsta- 1 rejši sin Friderik Viljem prišli na Nizozemsko. ——— NAGLO UMIKANJE. Nemški vojaki so v največji na~ 1 glici hiteli proti mepi — Vse je bilo veselo premirja. Z angleško armado v Franciji in Belgiji, 12. novembra. — Ves dan so nemški vojaki med seboj te-. k m o vali, kdo bo prej prišel na - mejo, kot bi od tega bilo odvisno njih življenje, da še pred nočjo 1 dospe do nemške meje. Za njimi pa so zmagovite za-1 vezniške armade počivale na orožju, kakorhitro je stopilo v velja-> vo premirje ob enajstih dopoldne. • Nekateri niso bili zadovoljni, ker I jim ni reč bilo dovoljeno zašle-! - do vati sovražnika. Vendar pa je! 1 vladala splošna zadovolinost, da| - se je človek zopet enkrfat lahko, oddahnil od naporov sadnjih dni. HBRR VON HOHENZOLLERN. Zadnji bnj jI - 1 Pariz, Francija, pondeljek, 11. novembra. — Ko se je danes zda nilo, ni bilo še nobenega znamenja o prenehanju sovražnosti. - ^ Vzhodno od Mozele je ameriška ^ druga armada navzlic položaju ljuto napadla ob osmih zjutraj Pred infanterijskim napadom je bil vprizorjen strahovit zastorn ogenj, na katerega jie sovražnik 2 2 vso silo odgovarjal. Tri ure so s Amerikanci drvili naprej in od- s stranjevali žično ograjo. Nemški topovski ogenj je bil u- ] ničujoč. Nato pa eno minuto pred i enajstimi so še enkrat zagrmeli i na obeh straneh topovi, nakar so naenkrat utihnili. 1 Ta molk je bil še bolj pretres- 1 ljiv kot grmenje bombardiranja ; Po kratkem molku pa so zaorili z 1 obeh straui strelnih jarkov glasni 1 vzkliki veselja. Spočetka previdno in počasi *4v I prišli Nemci iz svojih zakopov 1 nato so se zravnali in slednjič i stali pokonci. Ne tako pa Amerikanci, ki so ko je ponehal zastorni ogenj, ; ! isto naglico kot prej hiteli prot" nemškim zakopom. Vsi so prilezii 1 iz zakopov in jam, odmevali so . glasni klici kot pri kaki narodni i igri. ^ ; Vojna je bila končana. Bila so sicer izdana povelja, da je vsako bratenje prepovedano toda trenutno navdušenj« prevza me vsakogar, da pozabi na zapoved. Amerikanci so se bližali Nemcem in pričel se je razgovor in izmenjavanje daril. Nemci so bili presenečeni, ker je toliko Ameri-kancev govorilo nemško. "Moj oče je bil rojen v Nemčiji", je pripomnil eden. "Moji sta riši so prišli iz Nemčije", je pripomnil drugi. Nek nemški vojak srednje starosti je za;klieal: "Da, hvala Bogu, vojne je ko--nec. Edina moja želja je, priti naglo domov v Nemčijo." Prvo noč so Nemci slavili na fronti konec vojne z raketi in dru- j gim umetnim ognjem. Celo noč je bilo slišati glasne klice. Prvo noč po dolgem času, so lahko brezskrbno zaspali. Zadej za bojno črto pa so bila mosta razsvetljena in po ulicah so roko v roki hodili francoski in k ameriški vojaki ter skupno peli Marseillaise in Star Spangled Banner. Demobilizacijski načrt 1 Washington, D. C., 12. nov. — 1 Demobilizacijo vojakov in mor- I narjev Združenih držav po njil povratku iz Francije se bo izvršilo v glavnem na temelju sposob- • nosti trgovin in podjetij, da pre- - skrbe za te vojake in mornarje , j mesta. Načrt so izdelali mornari- * »ki, vojni in delavski depnitment - j v zvezi z vojnoindustrijskim cve-s.tcm. II Danes se je izjavilo, da se bo v ».teku par dni predi ožilo-načrt pred-. sodnika Wflsonu. Karolova ndpoved i _ • 1 Avstrijski cesar Karol se je odpovedal prestolu. — Lakota ▼ Av- ( striji. — Viktor Adler je umrl. Kodanj, Dansko, 12. novembra. Z Dunaja se ofieijelno poroča, d«, se je cesar Karol odpovedal pre ^ stolu. London, Anglija, 12. novembra Privatna poročila z Dunaja pri našajo vest, da je cesar Karol odstopil. J 29. oktobra se je poročalo z Du ] naja, da je Karol pobegnil z Dunaja, toda berlinski listi so vesl ] zanikali. Pozneje se je poročalo i da je 2. novembra naznanil svojo namero odstopiti. 1 Kakor poroča Havasova agen tura, je cesar Karol izdal oklic, v 1 katerem naznanja, da se umakne < iz političnega življenja nemške { Avstrije. Viktor Adler, voditelj avstrij . skih socijalistov in zunanji mini- , ster nemško-avstrijskega kabineta ki je bil sestavljen 31. oktobra, je umrl. Bil je mnogo let voditelj avstrijskih socijalistov. Bil je očtv ' ilr. Friderika Adlerja, ki je vstre-lil avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stuerghka. Jutri bo na Dunaju razglašena splošna stavka. Stockholm, Švedska, 12. nov. — Nek odličen Madžar, ki je ravnokar prišel iz Budimpešte, je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da sta v nemški Avstriji dv»e stranki: ena zahteva zvezo Avstrije z Nemčijo, druga pa je odločno boljševiška. Bolj še vi ki zbirajo rdečo garde po vzgledu Rusije. Dunaju preti velika lakota, ako se narodnemu svetu prej ne po-• sreči preskrbeti najpotrebnejšega . živeža. Nevarnost je, da bodo bolj-ševiki naglo odstranili narodn:j l svet. - J Na Ogrskem je sličen položaj j kot v Avstriji. Tudi Ogrski pri-^ nianjkuje hrane, kuriva in oble-. ke. — 1 Breskovakaja. 1 i Katarina Breškovskaja, "stara 1 mati ruske revolucije", o kateri se je poročalo, da so jo boljševiki ustrelili, se nahaja na poti v Ameriko. Ko se je vrnila iz Sibirije' je bila predmet velikanskih ovacij. Vedno je povdarjala potrebo, dr« ostane ruski narod lojalen zavez-' ni kom. To je učila tudi potem, ko so prišli boljševiki na krmilo. Ali se je Baffin usmrtfl? e London, Anglijar, 12. novembra. - Z nizozemsko-nemske meje ae po t roča, da je ravnatelj Hamburg- - Amerika parobrodne družbe Albert Ballin izvršil samomor, ko je 7 slišal da je bilo podpisano pre - mirje. Včeraj ana poročila pravijo. ( da je umri naravne smrti Vsem, ki ljubijo naš narod Če že ni prepozno in če imajo naši rojaki res toliko ljubezni na-i pram svoji domivini kot pišejo po listih in zatrdujejo ob vsaki prili-ki, stavimo v naslednjem par nasvetov oziroma označujemo način, kako bi bilo po našem mnenju mogoče napraviti nekaj, od cesar bi imel naš narod v domačiji dobiček v časih najhujše stiske in potrebe. Vsakemu je znano^ da je italjanska armada isardla velik kos slovenske zemlje. Rečeno je sicer, da bodo ostali Italjani v naših krojih le toliko časa, da bo podpisan mir. Dobro nam je pa znano, da je v Italiji močna stranka, ki je že do?£o pred vojno hrepenela po naših slovenskih krajih, da je ta stranka izdajala zemljevide, na katerih so označeni naši kraji kot italjan-ski, ki so pa v resnici tako bistveno slovenski kot je Rim italijanski. Ta stranka bo napela vse sile in ves svoj upliv, da bo italjanska armada tudi po sklepu miru ostala na naših tleh in da bo s tem pridružen najbolj slovenski del naših krajev italj&nski državi. Majhen j3 naš narod, pa je pravičen in pošten. Strašna usoda ga je doletela, da se je moral boriti ob strani Li pod poveljstvom onih, katere je najbolj sovražil. Ker mu je bilo določeno živeti v groznih razmerah, ker ^je Ž3 stoletja dobival vse plačilo edinole v obliki krivice, se je razvilo v njem v največji meri razumevanje poštenosti, pravice in dolžnosti,* ki jim ima proti samemu sebi. Vedoč, da so z nami vred iste misli vsi naši bratje v stari domovini in ker se zavedamo neizmerne važnosti časa, ki je napočil, je potrebno, da gremo takoj na delo, vsi brez razlike političnega in verskega prepričanja in bodimo v teh velevažnih trenutkih edinole Slovenci, torej člani naroda, katerega skušajo sosedje bodisi nevede, bodisi namenoma prikrajšati za kos zemlje, brez katerega bi bil ve3 narod izročen težkemu bolehanju in bi bil končno zapisan gotovi smrti Naša velika pregreha je bila, ker smo se preveč zanimali La daljno bodočnost in smo pri tem pozabili na najvažnejše vprašanje: — Kako bomo določili meje s svojimi zapadnimi sosedi Oni so delali, da ravno javno, ker so se bali, da bi mi z jasnimi dokazi ne razsvetlili resnice. Posrečilo se jim je prepričati marsikaterega vodilnega politika, da je zemlja od Soče pa do Logatca naseljena z italjanskimi prebi-? valci ter da so njihove zahteve po tem ozemlju popolnoma opravičene. — Zdaj nam ne preostaja drugega kot to: Po vseh naselbinah naj rojaki prirejajo shode, na katerih naj se sklicujejo na besede našega velikega predsednika, da nima nikdo pravice jemati narodu onega, kar je narodova last. Po shodu naj se sestavi resolucija, katero naj pošljejo svojim kongresnikom in senatorjem s prošnjo, naj stori v tej zadevi pri me-rodajnih washingtonskih krogih potrebne korake. Kdorkoli je zmožen, naj pojasni v ameriškem časopisju našo stališče in naj se vedno sklicuje na to, da živi zapadno od Soče kvečjem par sto Italjanov, uslužbenih pri raznih slovenskih podje-tih ali v avstrijskih uradih, kamor jih je postavila avstrijska vlada vsled sovraštva, ki ga je gojila napram svojim podanikom Sloven« cem. Vsaka Jednota, vsako društvo in vsak posameznik na^j žrtvuj j nekaj v propagandno svrho za tiskanje raznih publikacij glede našega vprašanja. Takoj je treba izdati brošurico, v kateri naj bode s kratkimi besedami opisana naša zgodovina in s številkami dokazano, koliko je Italjanov v onih krajih, katere nam hoča vzeti Italija in koliko Slovencev. čimprej mogoče naj se vrši shod vseh slovenskih in morda tudi hrvaš!rih časnikarjev. Pri tej priliki moramo dobiti način, da bomo skupno delovali že vsaj v enem oziru ter posvetili ves svoj prosti čas in vse svoje delo rešitvi najviše naloge — popolnega osvobojenjnl našega naroda. "1 j^^^^H Pismo ClemenceaiHa na Poincare-ia ■ * Washington, D. C., 12. novembra. — V brezžični brzojavki h Pariza se navaja besedilo pisma Clemenceau-ja na predsednika Po-incare-ja. Pismo je naslednje: Dragi predsednik:— V času, ko so se dolge serije zmag. k katerim ste s svojo domoljubno eneržijo v toliki meri pripomogli, končale s kapitulacijo sovražnika. naj vam pošljem ter vas obenem naprosim, da sporočit-* maršalu Fochu, giavn/emu poveljniku zavezniških armad, genera-I lu Petain-u, vrhovnemu poveljniku francoskih armad ter nadalje vsem generalom, častnikom, podčastnikom in vojakom izraz moje hvaležnosti in mojega občudovanja. Od 15. julija naprej je sledila Francija z globokim ginjenjem sijajnim uspehom, izvojevanim od zavezniških čet, ki so pospešili uma knitev nemških čet. Zajeto prebivalstvo smo oprostili. Zmedeni sovražnik je pustil za seboj velike množine ljudi in materijala in število jetnikov, katere se je ujelo, prekaša vsak zgodovinski rekord. Dar.es zjutraj se je podpisalo premirje, s katerim se oprošča Al-zacijo in Lotarinško ter dovoljuje zavezniškim armadam zasesti, d i ! se zajamči bodoče pravice, velik del nemškega ozemlja. 1 V teh urah narodnega veselja in ponosa hite moje misli k junakom, ki so padli na bojnih poljih Namurja in Charleroi: k oniin. ki so ob bregovih Marne ustavili in zavrnili invazijo; k onim, ki so v dolgih in mučnih dneh vojevanja v zakopih pokazali tako trdo-' vratno zaupanje; k neustrašenim branilcem Verduna; k vojakom ob Izeri, Somme. Aisne, v Champagne in v Vogezih; k onim. ki so dali ; svoja življenja za svojo.deželo; k onim, ki so sedaj pohabljeni vsled ran in k vsem onim, ki so še vedno v službi nt ki so dobili sedaj plačilo za svoje neumorne napore in svoj neustrašeni pogum. Vsi so prispevali k konečnim zmagam. Vsi so donašali kamenje k sijajnemu slavoloku, pod katerim bodo zmagovalci kmlau kora-. kali Nobenega njih Čina junaštva se ni izvršilo zaman. Nobena stvar, - ki so jo storili v svojih naporih da služijo deželi, ni bila brez sadu. Slava Francje je sestavljena iz njih neprestanega navdušenja, ? njih po žrtvovanja, njih trpljenj in njih krvi. Pozdravljam mrtve s spoštljivim ginjenjem. Prosim vas, sporočite živečim čestitke, katere jim v imenu Francije pošiljam is globine svojega srca. Ot,AS NAROftA, 13. NOV. l<*lfi. lfiQLAS NARODA11! nosiiil jnriLitikva iompiv7! KIMuB^J BrtM «»4 pofellabed If flfta __to twtioal _ wcurac », gxdwl__loub bihdik, tummi. j ^^B Oortlaadt Btra*. Borocujh rflto^tUn!'New"Tork City.| hMUkU valja Hal m IbiiHi Za aato lato aa BMto Mmr loci M i te Cmd«..,M>nM3-fl0. , DepM area podptae tn oeetaoetl M ae ptioMeJeJe. j; _ Daaar aaj at biageveU paiUJatl pa t— Mč k.»t štirimi 1» ti pričela nctovna vojna. To j.* nkel iMi nemški kujztr. ki sedi sedaj v železniškem vlaku in čuka trenutka, ko ga bodo oblasti male Nizozemske internirale kot vojnega jetnika. Načrt kaj z »rja j«- 1*21 pregaziti Belgijo in Francijo «lo Pariza t«-r diktirati v Parizu zaveznikom svoje pogoje. V juliju s<> j«- prfTt-la vojna, izzvana od nemškega impei ijalizm t in pangeruianske poirežnosti in me ga lom an i je in ob Božiču, — naj večjem simbolu krščanske misli, — naj bi se končala. Nemški vojaki naj bi s svojimi s krvjo o madežev animi rokami sedli polog božičnih drevesc ter uživali sadove "zmage". N' tn -iia naj bi razširila svojo moč preko eelega sveta ter za; vedno uničila in ponižala svojo največjo in najbolj uspešno tekmovalko — Anglijo. To je bil načrt kujzerja in njegovih armad. Prišlo pa je — drugače. I.i:like z*na«reiia iztoku, pridobljene z izdajstvom nemških gene-j ralov v ruskih uniformah, niso pomenile ničesar vspričo železnega j rtbroča. ki je obdajal Nemčijo in kojega pritisk je postajal od dne| do dne močnejši. j Nič ni pomagalo brezobzirno vo je vanje s podmorskimi čolni, katerega se je poslužila zločinska nemška vlada v trenutku, ko je izprevidela, da ne premaga sveta na pošten način. Nič ni pomagalo vojevanje v zraku, obstreljevanje ne za v a rova- i nili mest in morenje nedolžnih civilistov. Vsa grozota vojne, katere se je poslužila Nemčija, da vsili svojo voljo ostalemu svetu, ni dosegla svojega eilja. Zavezniški svet se ni hotel ukloniti germanskemu nasilju ter Je-pogumno vstrajal do trenutka, ko je napočila ura ponižanja za ene-; ga in slave za drugega. Najbolj zanikani'1 državne stvore je Izbrala Nemčija za svoje zaveznike: | — Avstro-Ogrsko. nesrečno skrpucalo, zvarjeno skupaj z dvor- j skimi intrigami in ropom; Bulgarsko. zavedeno od nemškega uzar-, patorja ter Turčijo, večni madež na slovesu Evrope. Vse te štiri države pa so šle v boj kot gre ropar na svoj posel Kopati so hotele ter priti do izključne veljave na svetu s pomočjo I sile in uničenja vsega, kar jim nasprotuje. Vse. kar je grdega v človeški naravi, se je izpustilo v meri kot si kaj takega ni mogel dotedaj predstavljati svet. Nasilje, združeno z rafiniranostjo in loknvostjo. ki je tako značilna za nemškega duha. je proevitalo skozi dolga štiri leta in nikdar, skozi dolga Štiri leta, niso bili kajzer in njegovi podrepniki siti bogoskrun&kih zagotavljanj, da je sam Bog na strani Nemčije in nje vladarjev in da mora pravična nemška stvar zmagati. Vsakemu, ki je imel le nekaj morale v sebi. se je moralo studiti to govoričenje, to večno sklicevanje na božjo pomoč, dočim je bilo vendarle vsakemu jasfio. da je vsaka beseda, ki prihaja iz ust nemškega kajzerja in njegovih podrepnikov, laž in zopet laž. katero se spušča v svet z namenom, da se'preslepi nemški narod kot tak ter ga utrdi v njegovih megalomanskih stremljenjih. % Sedaj pa je prišla ura — obračuna. Sedaj vidi lahko vsakdo, da je bila eela pangermanska zgradba zgrajena na pesku in da se je razblinila a- nič vspričo želeme vo-. 1 jo ostalega sveta, ki se je zaobljubil, da se ne sme pustiti, da bi če-j stiti mrtvi umrli zastonj. Napočil je dan končnega obračuna, napočil dan poštene osvetcj in edina kapi j,; gorupa. ki greni naše prekipevajoče veselje, je skrb , kaj bo z našimi slovenskimi zemljami ob Jadranskem morju, kaj bo i z našim slovenskim narodom in njegovo zemljo. Upajmo. misa liovec. doma iz Loža na Notranjskem. 7 I>cial je v tukajšnjem rovu št. 4, j last Cambria Steel družbe. Dne 5. 1 novembra so «a priieJe kare aU s vozovi za napladanje premoga; 1 zlomilo mu je nogo n ga stisnilo ' po životu. Po treh dneh-pa je /a vedno zatisnl oči v lu>lnišni< i v Johnstownu v groznih bolečinah. Pokojni je bil član dru&tva Friderik Baraga št. 1KI KSKJ. v ('his- , hobiiu. ?linn. Star je bil 40 let. \ Zopet ena % žrtev kapitalističnega sistema. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in otroke. Soprogi jx>koj- ( iu-tra izrekam iskreno sožalje, ker je izgubila pridnega in skrbnega gospodarja. Bil je tudi član in ( tajnik tukajšnjega pevskega društva "Veseli I*1aninee**. Jako smo tlačeni pod kapitalisti.-nim jarmom Slovenci po Združenih državah. J. L., •lan pev. društva Veseli Planince. Forest City, Pa. Kakor vse kaže, so postrigli pe-roti španski inl'iuenei, ker novih i slučajev ni v t v dosti in tudi smrt ! ne kosi tako pogosto kot jc prej. L mrl pa je še Frank Katar, in j sicer "29. oktobra. 1. novembra pa je preminula. Panv O ruden v Brow uda! t. Zapušča moža in 6 malih otročičev. Doma je bila od Logatca, stara o-j I krog :ilet. ? Ravno ta dan je umrl v začasni i | bolnišnici tudi Joe llrovatin. V | -stari domovini zapušča ženo in vt-e j otrr.-k. Star j^ bil okrog 80 let do-i um nekje s Primorskega. 4. novembra jc preminula tudi Mary Iliti. Tukaj zapušča supro-l ira in 7 malih otročičev ter dve sestri. Doma je bila od Sv. Vida na Notranjskem. Bivala je v sosednjem Browndale. 3. novembra je u arl Josip Petek, ki zapušča ženo in M otroeiče. | Star jc bil :i4 lot, doma od Lo- ! via i»ri Zatični. j * Ravno ta dan je nnirl tudi Jgn. Kolar, ki zapušča tukaj ženo in | več otrok ter enega brata tukaj i in dva nekje v Johnstownu. Star 1 je bil okrog 45 let. doma iz St. Vi-I ga tea. V tem kratkem času, namreč od 13. oktobra na do danes y. novembra. smo izgubili 86 rojakov in rojakinj. 2"> moških in 11 žensk. Ce pomislimo, je s tem naša naselbina grozno prizadeta. Vse je pomorila španska iufluenea s pljučnico vred, samo Anton Majhen je bil jeličen in Frank- Sever in Vineenc Same sta imela že prej naduho, ki sta se je nabrala v slabem zraku pod zendjo in tudi tem je pomagala malo še ta nesrečna influenea v hitrejši grob Kdo bi ne ob'Jtal in rekel: "Malo ni est o Forest Citv, srečna slovenska naselbina!" BHf smo tako i kot v starem kraju. Ako je bil I eden vesel, smo bili vsi veseli, ako pa eden žalosten, smo vsi žalovali.1 j Ker je vsakdo pripadal več J ! društvom, so društva kar tekmo-j vala med seboj, katero bo skazalo večjo čast svojemu umrlemu so-bratu ali sosestri. Zdaj pa je bilo več slučajev, da tudi po^rebcev ni! bilo mogoee dobiti, ker ako nI bil •nrrž bolan, je imel pa bolno ženo? ' in otroke in tako smo morali vse (opustiti.. * lVvsko društvo Zvon je izgubilo enega najboljšega pevca basista' in predsednika. Kolikokrat je to ] društvo šlo pet enemu ali druge-1 4 mu na zadnjem njegovem p<*tu tu--' 'kaj na zemlji! Joe K,Incut, koliko-! j krat si pel: "Le križ nam sveti' ! govori, da vid'mo se nad zvezdnimi"! Zravou smo izgubili tudi j prvega tenorista; akoravno ni bil «talen pevec, ker mu niso dopu-Ščale njegove razmere in delo, ! vendar pa je bil v vsakem slučaju ; v pomoč in podporo. Tudi ti Ka-| rol Zal ar si pel. Ni bilo Se eden mesec in tudi vama so veljale besede. katere sta tolikokrat izgovarjala. Vajino veselje je bilo pevsko društvo in petje. Ali kaj jo moglo pevsko društvo za vaju storiti f Nič j bili smo brez moči, bili smo skoro vsi bolni. Torej, pokojna sobrata ^pevskega društva, katera ate nas zapustfa ter se preselila pred nami v večnost v najlepši moški dobi, Joe Eanent in Karol Zalar, za vama ne žalujejo samo vajine žene, otroci ter " sorodniki, za vama žaluje tudi pevsko društvo Zvon. Bridko iz- j1 gubo smo občutili še posebno po ^ predsedniku Joe Kaneutu. Zatorej vama bomo ohranili blag in nepozabni pevski spornla in sveti 1 naj vama večna luč, vajinim žalu- v jočim pa izrekam pevsko sožalje. 1 Ko zaključujem to pismo, se je • zopet odprl en nov grob. Umrla je Mis. Povhe, stara okrog :Jt> let; zapušča soproga in enega 4 leta starega .sinčka. Kje je bila rojena, mi ni znano. Umrla" je v začasni bolnišnici. Število mrtvih M. Marv Spec. Detroit, Mich. V nedeljo 17. nov. bo v Russell Show bli/n Ferry Ave. E. splošen shod detroitskih Jugoslovanov. Na shodu bo razprava: "Padec j Avstrije in jugoslovansko vpraša- ( nje ob Jadranu." Ker Italija po- j šilja poročila z Reke. Trsta, Zatira itd., da se"hočejo vsa mesta ob Ja- j dranskeni morju priklopiti Italiji, , in ker nas vznemirja okupacija . vse Notranjske da ima Italija namene, da bi z zvijačo vse te slovenske kraje iz strategičnih vzrokov, da si zavaruje svoje dežele, pri mirovni konferenci za-se pridobila, vsled tega smo ime4i pri- , pruvijalni slnni vseh strank, kaj da je ukreniti, da se namen hali je prepreči. Izvoljen je k• 11 pripravljalni odbor, ki je samo jugoslovanski. Poživljam vse Jugoslovane v Ameriki, da napravijo najširnej-so agitacijo, da se ameriški \ ladi ter javnosti dokaže, da so to jugoslo- ' jvanski kraji in da ima ljudstvo samo, ne pa strategični vzroki ita-[ijanskega štaba, odločiti ^voje 1 vlado. Dalje hi }»«■/.cal rojake, da 1 j se potrudijo, da bi Amerika pripojena la Ju gosi i kvain.sk i (»dbor v Zagrebu kot pravo začasno vlado av.stro-ogrskili Jugoslovanov. N,' noge. na noge, rojaki! Anton Janesieh. Denver, Colo. Veselih novic sicer nimam poročati. pač pa ravno nasprotno. Kakor se sliši iz več kraev Zdru-žtmih držav, tako tudi tukaj razsaja kruta morilka pr*I imenom Španska influenea in pljučnica. Tako smo izgubili let, član društva sv. Martina ZSZ. in društva sv. Jakoba NHZ. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo m par nedorastlih otrok. Nadalje je umrl John Klun. star let. bivši gla-vni tajnik ZSZ. Doma je bil od Ribnice. Tu-11^:1 j zapušča žalujočo soprogo in J troje nedorastiih otrok, liil član društva sv. Martina ZSZ. Zatem je umrl Anton Kumar, doma nekje s Primorskega, star okrog let. Pokojnik jc spadal {v društvo sv. Roka št. 11:) KSKJ. iu sv. Martina št. 1 ZSZ. ,J, Umrlo je tudi- par Hrvatov vi najlepši dobi svojega življenja. ! Kavno sem tudi izvedel žalostno' vest. da je preminul John Baudek, "*tar komaj 20 let. sin tukaj dobro . znane rodbine John in Frances Baudek. Mladi John je bil blaga , duša. Vsak, kateri ga je poznal mu je bil c hI kri t prijatelj. Bil je vsepovsod priljubljen in spošto-. van kot vzor dobrega mladeniča. Toda kruta smrt mu ni prizanesla, temveč je vtrgahi mlade cvetko. Uodbini Ibiudek in vsem drugim izrekam globoko sožalje. Upam. da nas v kratkem zapusti ta kruta morilka španska influ nca. Kar se tiče delavskih razmer, je meuda kot povsod. Tudi tukaj primanjkuje delavcev, posebno v ru-dotopilnici. to pa zato, ker je plaža za sedanje razmere j ako pičla, tako da človek, ako ima družino le s teavo izhaja. Slovenska društva so si tudi kupila dvorano, oziroma skupni dom za zborovanja ter druge prireditve in to na 4464 Washington SL, v sredini slovenske naselbine. To- rej vendar enkrat smo se zedinili in si omislili velevažno stvar v obliki Slovenskega Doma, kjer bomo zbirali in tabli zeval i v skup» no delo za naipredek in proevit tukajšnje slovenske naselbine. Stojmo složno ter pustimo vse stran-karstvo na stran in napredek nam bo zagotovljen v vseh ozirih. Ka- I korhitro se zdravstvene razmere malo izboljšajo, se bomo pričeli vaditi v dramatiki in petju. Katerega bo veselilq. se mu bo že ob pravem času naznanilo, kam naj " se obrne za vstop. K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Frank Škrabec. Kratka zgodovina nemškega cesarstva Prvi cesar Karol Veliki je podjarmil-Saše in pe bil kronan kot cesar v Rimu dne decembra le ta 800. Ker je ostala njegova rodbina brez naslednikov, je postala drža-' va leta 911 izborila (da ji je Ijud-1 stvo volilo vladarja) in so ji vla-!ali llahsbaržani od leta 14-'l7 do 1 >04. Nemčija je bila razdeljena v o-; t rož ja v letih od 1501 do ir»12. Nemška zveza je bila vstanov ' Ijena meseca julija leta 1S0G. ' Nemška zveza meseea junija 1M."> in severint-nemška zveza m»--eca avgusta I860. Franeosko-prnska vojna se je . - ačela leta 1870 in je bila končana leto pozneje. Zopetna vstanovitev nemškega . t esarstva (1. januarja 1^71; se je ) i.:vršila na podlagi pogodb, sklenjenih med severno nemško konte , deracijo ler veliko vojvodio.jo Ba-j densko iu Hesensko; s kraljevino liavarsko in kraljevino Virlember-F .-".ko. , Pogodba jc bila odobrena 20. januarja 1*71. Viljem I., pruski kralj, je bil proglašen cesarjem v Versailles 18. januarja leta 1871. Sedanja Nemčija meri 208.738 kvadratnih milj. : ] Rodbina Hohenzollerncev. ( j 1871. Viljem I., proglašen nem- ' škim cesarjem. Rojen je bil leta . * 1707 in je umrl leta 1888. Njego-| va žena cesarica Avgusta je bila i, rojena leta 1811 in je umrla leta! 1890. 1888. Friderik Viljem. Rojen je bil 1831 ter se je poročil z Vikto rijo Marijo Lujizo, angleško prin-eezinjo. Umrl je 15. junija leta " 1888: I 1888. Viljem II., sedanji kajzer. k najstarejši sin Friderika Viljema je bil rojen 27. januarja leta 1859. " Poročil se je s šlezvik-holštajnsko prineezinjo Viktorijo leta 1881. Njegov najstarejši sin, nemški L' prestolonaslednik Friderik Viljem * Viktor Avgust Ernest je bil rojen a meseca maja 1882. v Kratka zgodovina vojne. a Najstrašnejša vojna, kar jih " pomni zgodovina, je 1 rajala štiri leta, tri mesece in trinajst dni. l: Začela sta jo dva strela, ki sta; * bila i/.streljena 28. junija 1014 Vj Sarajevu. II Žrtvi teh strelov sta bila avstr.j 11 prestolonaslednik Frane Ferdinand in njegova morganatična s«)-i proga. l" Avstrija je poslala-Srbiji najne-^ sram ne jši ultimatum, kar jih pom [ ni svetovna zgodovina. Ker SrbV ja ni brla žnjim zae ji- belgijsk«! vlada praselila v llavve. ">. novembra. — Anglija in Francija sta napovedali Turčiji vojno. 24. novembra. — Neniei so doživeli na Poljskem velik ,poraz. 19 15. 13. januarja. — Francozi so bili pognani za reko Aisn.\ 4. februarja..— Nemčija je izjavila, da bo brezpogojno potopila vsako zavezniško ladjo iu je posvarila nevtralce. 10. februarja. — Združene dr .žave so vložile prvi protest i»roii| 11 ' ' ' | brezpostavnemii vojrvanjn s pod imorskii„i čolni. ■ i i I 0. marca. — Začetek angleški , . sponiladiie ofenzive. — Angleži > I j zavzeli Neue Capelle v Severni .! Franciji. | 26. aprila. — Angleži, Franeor.i* in Belgijei so zavslavilj Neme pri |V|)res. i 2. maja. — Nemške in av.-trij-1 ske č.-te so pod poveljstvom gene.j i --—------- Li .Maekensena predrle rusko fronto v bitki pri Tarnovu \ Galiciji. 7. maja. — Nemški podmorski čoln je potopil anghnški parnik ' Lnsitanijo*. Pri tej priliki je bilo mrtvih 11.V) <>seb. Med njimi je l»ilo več kot sto Amerikancev. maja. —- Združene države so I poslale Nemčiji drnjri protest glede nepostavnega bojevanja s p«wl-niorskimi čolni. i 23. maja. — Italija je napovedala Avstriji vojno. 0. junija. — Združene države so ij-islalc Nemčiji svoj tretji proti st. 6. avgusta. — Nemška ofenziva v Rusiji uspešna. 0. septembra. — Združene države -,<1 naročile Avstriji, naj odpokliče svojega poslanika dr. I Jumbo. 11. oktobra. — Bolgarska je napovedala Srbiji vojno. 19 16. 17. januarja. — Črna nora se ji vdala Avstriji. "». aprila. — Potniški pamik ' 'Sussex " torp« diran. 22. aprila. — Angleška morna-j ri^ka p;-1 ml ja prepni**ila izkr-jeavanjc nemškega orožja na irski j obali. 4. junija. —- General Brusilov je začel veliko rusko ofenzivo, j 0. julija. Nemški trgovski 'subnmriii •• I »entsiddand " j.* .lo--pe| v Baltimore. I — _ • -- 1 (Nadaljevanj«' na 3. strani.) Boljše zdravljenje za manj denaija. ^VV | jj***mmmbmmhmammm.............................i—po j Profesor Doktor B, F. Mullinj Slovenski zdravnik-špecijalist 41 l-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.' uuiNiiiktkiMii, iij.pi. u fcata k ----*—r -' n ) J«» mem nastareJH adramlk-ffpo-1 ^AfegA cl Ja list ca Hluveoce t Pittsbnr^bn. j fla llMB&^k A Zdravim le vet kot 38 let boine j - jHjgKFBBr jrf mo^ke iu iraške. Ozdravil sem Se na j SvtsMJh tističe tn tisoče oeefc in morem tudi j »Mfl&4M»diJf| V «dravnjo raznih bolezni j ' Hfjk^J 5MEBB ,ma'n največ > tekuSnJa Rabim m- j | i flHUl ijjt 1110 najt»olj.ša adravUa. Imam naj bo- j Hmif IJSi eiektritel stroj ta. prelskavanj«, | | IhBhB H |Bf potom katerega m rWJ celo vala | i r ^M. EJ 11J telo kot na dlanL K^jnenl prihajajo | |. , ^^rjjjgr* flfl Uodje od blizn ln daleč, da jih »lra- j | rim. Zdravim rasne bolezni nape*- j | L, J »o «ji naglo. Gevarte «ato rtina. j ivU ■ 'Vv.N...... " 'i-'ffi*«. Meje cem m mmerme. |j mm mUm naUal. PrHMm k mtm kat k prdateU«. | -'* —^—'-'i--a-rt It i.i.iinii.H.1 *owMmm GLAS NARODA, 13."NOV. ^ POVEST IZ LETA 1515. ' Spisal Peter Bohinjec. ''O, le potrpitc; btiate videli, kakšne pravice še ostanejo uazad-J nje kmetom'" vzpodbuda krojač dalje. | Ko pa >idi, da se zbira vedno v *č ni' -čanov okrog njegove lofiej in celo birič vleče na uš«>a beseda, reče hit/njim kmetom bolj j>o-tiliem: 'I'rkLte na večer k meni. Tam h- pomenimo natančneje.7' iikli(f mestne gosposke se je bliskoma ra*nesel po trnu. Sej mar je ji' potrl in nič več ni bilo tiste ži-| valine kupčije, kakor dopoldne. Ne/adru.:ni rokoddei >o pohipra-v i It svoje blago in odhajali, kmetje iz okolice v> zapirati li mesto in proti večeru je bil try *kon» prazen. Veliki zvon sv. Petra je nazna-)»"!. da je koit<*e sejma. V kapelici -«v. Krvi v farni oer-kvi pa j«* ta čas kW-al mož pri štiridesetih let;h. 15*1 je močnih udov, visoke postave, zagorelega obraza, modrih oči. orlovega nosa in debelih listni«-. Visoko čelo je kipelo pod pUivirtii lasmi in eni pla V- je vitrei na njeirovih plečiii. 1 »a,*-i j»- bil zimski n.raz, ga ni zeli o in troreče je dvigal svoje močne roke proti oltarju. 1'stniee 1 so šepetale skrivnostno molitev, kit al j<*, dolgo klečal, zatopljen \ molitev, da ni čutil lto!f."in v kolenih, li so se oprijemala kum«*- jiiti stopnice. Molil je k sv. Krvi. . I ki je nekdaj pritekla \/. U-s.>nt ra/peJa v lieirutn na Sirskem... Prr.zno je bilo v cel k vi. le oi jaški ' ti-bij s,, nemo stali na svojih »tie- tiii iti nosili b-po oire/nsli. rebra- 1 sti obok. 1 Mož je odmnlil. Skoro np em pa s«- okrenc naokrog in zaitb'tla krojača Trsko, ki je/ pospravljal blago v svojo skrinjo. ' l'i st< pi k njeuiu in mu pošt-peče: ' O polnoči se vidimo!" Potem hitro izgine i/, mesta. V gostilni pri " Kožuhu" je Toma/. Klander ostajal s .svojim tovorom. Tudi ta dan se mu še ni ' mudilo domov. Sinu je izročil s 4 tovorom obloženega konja, da je J odšel domov. sam pa je čakal v tro- ! stilni ter pil mero vina. Gostilna 1 se. je že izpraznila in Tomaž jo Tomaž je sam sedel pri mizi v -tu Mrak se je delal Čakal je svo- • jega polbrata Matjaža, s katerim sta se na sejmu domenila, tla se tu Hiiideta. In Matjaž je prišel. S m!o1 je poleg njetra in začela sta se meniti. 'Torej Krištof je naš. praviš.'" *'Naš je naš, ali fant je preveč boječ' \ odgovarja brat bratu. "rngt» veš. Kar jki še pride. t i "že sporočim. Ilohinjec' j dobro drži. da se ti ne sknjajot Mudi s*« tebi in meni — z Botrom za "staro pravdo"! ' M atijaž Klander je hitro izginil ** gostilne. Tomaž pa se je odpravljal domov. Urno je korakal. Oženite se Friljit* ua MU EN DOLAR ta podali «m mm SLIKAMI, wn« i. n.^lH^T W h dit« (toterfa. M J« Ml ,„ u- KONSKO SU£o. rUit. trn dun MK EKTJAHCK T. CLUB > J., .. 11 . ... ,j> , Občuten mraz je izpreletaval ude -J Xoe se je naredila in mesee je i svetil po sneženi plasti, k»> se To-jmaž bli'.a lilejskemu jti^eru. Kar| ) začučje konjska kojiita. .•J "Aha. Jurij je*', si misli Tomaž - in [»očasi koraka po uglajeni poti. ! I*"Xo, ali se boš umaknil, kribo-i \ec1" se zadere gospod Krajski in i ustavi svojega konja. "A. naš grajski gospod! Nisem . vedel, oprostite!"' odgovarja To-k i naž in se priklanja ponižno, i rej>ove-' vlal, t!a -^a ne suie nihče vzeti jxj rn**j Singer 1 Toda Toma/, ni hil pijan pač pa v a je dobri Kožuhov dolenjček 1 nekidikt* razveselil ter mu namazal jezile in v/.gal domišljijo. Cul 1 je l-.->ode Singerjeve in prav se i ..ni je Ztlelti, da ga duhovnik izgovarja s pijanostjo. Ni pa mu lulo 1 po volji, da bi on Krištofa kvaril, i Da ga le ti ne boš. gospod tiče : . kadar te Krištof obišče. A za to bom že jaz skrbel." 1 Tako je 1 on.až godrnjal in ur- 1 no korakrd proti domu. i Mesee je svetil za gorami in ču- i lotvorue »>irtiol»e so ^t* vV^n*njale po sneženi odeji. Senea je letala i za Tomasr.em in nekako platno jt . zrl okrog, kakor bi se nočni du- 1 , lu»\i dvigali iz tal ter za otokom < ?z jezera se je vzpenjala pokoneu • čudna pošast. Nihče drugi ni mo- 1 . gel biti kakor povodni mož. je ' j»r\.\ !l doma j»ol ure pozneje svo- 1 _ jima otr d tyina Tomaž Klander. : • 1 ni. KRALJ MATIJAŽ -^e-pa je krona ogrska, Št lepša je Matijeva, j • Se lepša je Matijema, Matijeva, Matijaževa. Xar. pesem. 1 Krojač Simon Tiska je imel - svojo hišo zunaj mesta Radovljiee 1 v gozdni samoti na vzvišeni pla-; ujavi. odkoder je lep razgled po vsej okoliei. V obližju je gotska L kapela sv. Lamberta, do katerega > so imeli kmetje posebno zaupanje /a zvon jen je tdi hudi uri. Xe da-1 !t\- odtoj pa je bil grad. Kaleu-1 burg, ki ježi zdaj v razvalinah. Krojačeva ž«-na je bila h<"-i l*r- - bana 1'r-tnarja. kmeta na Bledu. • Ko je bil še pomočnik pri rsidov-J Ijiški krojaški zadrugi, so mu lio-1 teli dati /a ženo mlad«> vdovo po- kt.-jnega krojača, pri katerem se ' je izučil krojaške obrti. Ali Trska 1 se je seznanil s Pretnarjevo Ka trie«i. ko ga je vozila če« j»-zem na t»tok Matt »v božje, in bila mu je 1 tako po volji, tla je rekel; "To ali L-pa noben« !" Tudi Pretnar s.- ni ''.branil dati svojo h.-er šunnu, či--.gar očeta je j»oz»>a| lA mladih »let. Iti val je luiiiim- dalje c.Lsa iKri j šimnovem očetu na Kor^Kem. I H!ej>keR!ii ga^odu se je kot jmkI-ložnik neka j zameril in ta mu je vzel posestvo, katero je šele nje- - in»v sin Peter dobil nazaj. Simen je bil krofast, ttnla njegova zunanjost je bila prikupna in govoriti je znal tal:o lt^po, kakor bi rožiee Živahen kot vrtalka, pridekodel-! stev, iu ker je stanovske zadruge! i iz nam že znanih ratioov "rti!, h-še nalašč nagajal zadružnim moj-i j struni. Seveda mož takega. - 1 I nja in delovanja ni izginil izpred j loči kmetom, ki «> is!ir:i ..; v.zi:i- j kov v vsosadke v Pots.Tamn in I>ocbemitzu v rokah vojaškega in delavskega sveta. V več mestih severne Nemčije pa vojaštvo ni j ■ hotelo priznati sveta. V teh kra jih so komisijonarji prevzeli kra- j i jevne uprave. Javna oblast v Gdanskem se na-1 i haja v rokah delavskega in voja- j ' škega sveta. V nedtljo ni bilo ni i kakih nemirov, toda danes je bila . razglašena splošna stavka. V Ilessen-Darmstadt je bila raz ' - glas»-na samostojna republika, do kler se ne proglasi splošna nemška repnblika. V Draždamh se nahaja j ; garnizija v rokah delavskega in » vojaškega sveta, t Nemške čete ob nizozemski meji -so se uprle. Častnike so vojaki raz- i - orožili-in-v-nekaterih slučajih ž! njimi surovo postopali. Mnogi vo jaki so vrgli proč orožje iu m> s" domov. Na tisoče Nizozemcev gr< j domov iz Essena in Kruppovih tovarn. — Delo na TVestfalskem po-1 eiva. Boji v Varšavi _ ( Amsterdam, Nizozemsko. 11. ( novmlira. — V glavnem mestu , Poljske Varšavi so se vršili poulični be j >. Poljsko vojaštvo »e je j polastilo železniške postaje. — Xemskim četam je bilo zabranje- -no iti skozi poljsko ozemlje. Masaryk predsednik češke re- i publike, - j: Washington, D. C.. 11. novembra. — Profesor Tom^ž G. Masa-rvk je bil izvoljen za predsednika češko-slovaške republike. Port)č:-lo o njegovi izvolitvi je prišlo • danes od zunanjega ministra na- ! rfttlnega sveta v Parizu, ki ga pt>-zivlja, da naj takoj odpotuje v Prago, da nastopi svoje mesto. ŠPANSKA INFLUENCA. -- i] V sedanjem času razšrjanja kužne btnest španske influence 1 morali bi zelo paziti, da se je obvarujete. Kadarkoli opazite vne- . tje oči, tok nosnic, bolečine v hrb- ( tu, glavobol, bol udov, mrzlico, vročico iu splošno oslablost, priporočamo vam sledeča navodila kot najboljše sredstvo za obvaro- 1 vanje proi tej bolezni: Grganje 1 in izpiranje grla ter nosa s Seve-rovim AntisepsoJoitt, kateri naj s«* " uporablja raztopljen; vzemite no en tlel tega zdravila na tri dele 1 {rorke vode. Ko počutite mrzlico ali takoj za pričetkoiu kihanja, ' vzemite takoj eno ali dve Severo-ve tableti za prehlad in gripo ter ponovite vsake tri ure, dokler va- ' ša čreva ne pričnejo dtTI>ro delati. Ako se vas prime kašelj, tedaj vzemite kakšno gorko pjačo, da 1 se dobro spotite. Ce se pa še ne čutite boljše, potem pa hitro po- 1 kličite zdravnika in naredite vse.j |kar vam on svetuje. Gore navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete proti influence, zatorej je zelo umestno, da ima te vedno omenjane zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekarnah po sledečih cenah: Severa*s ^ Antsepsol 35c., Severa's Cold and Grip Tablets 30c., in Seve- . ra s Balsam for Lungs 25 in 50e. Abo vam je nemogoče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od "W. i F. Severa, Cedar Rapid, Iowa. (Adv.) 1 PRIUČITE SE DO-MAČEGA ZDRAVILSTVA Narava nam daje rnnofjo rastlin, s , katerimi je mogoče zdraviti razne bo- , težili. Jaz imam v zalogi, prodajam ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, korenine in jagode, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Piiši-te po moj brezplačni cenik. Pri meni se dobi tudi knjiga "Mali domači zdravnik". Ista obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako naj se rabijo. Za samo 25 centov v postnih znamkah lahko osreC-ite samega sel»e in svojo družino s to iHiueljivo knjiga MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Ste., New York, N. Y. HARMONIKE bodisi kakrflnekoll Trst« tadelnjeai la i popravljam po nmjnUEJib cenah, a dele trpežno In zanesljivo. V popravo m 1 DMljlvo vsakdo pofilje, ker sea is nmC ! 18 let tukaj v tem posla In sedaj v svojem lastnem doma. V popravo vsa mem kranjske kakor vse droge banno nlke. Stare kupim aU sprejmem v ss JOHN WINZB* 1917 Baal tM 8U Onils iM, OMa r POZOR BOJAXI1 Br^^M lase, kakor toJJ • JE J^K . *n brado. Od to ^■ftf ga' mamila ara ' štelo v Milk te'j dnSk krasni go ' stftn dolgi las> * ' kakor todt »o 1 •teHiMIHl In brada In ne Ms * odpadali in osivel! Kevmaftnem. kostf ' bol an trganje v rokah, nogah te v j dne v par dnevih popolnoma oditnudn * Kdor M smJo ndrnvtto hren raMl ssn JamOm na IBJML PiHts takoj po eealk. ki ga takoj poBJem-----1 i ^ JAKOB WAHCI6, 1 Kratka zgodovina nemškega cesarstva; I . * • . t ■ i Nadaljevanje z strani')' 14. julija. — Zaeerek angleške ofenzive severno o.i Somme. 9. avgusta. — liii'jani so zavzeli Gorico in vjei; 10.000 avstrijskih : vojakov. 27. avffnsta. — Ruraunska je na-p vedala vojno Avstro-Oirrski. 21. novembra. — Smrt avstrij-i >ke«a cesarja Franca Jožefa. 20. tleeembra. — Ztlružene države so pretila»rale vsem bojujoeim. naj sklenejo mir. :J0. di-eeinbra. — Zavetniki so j zavrnili nemško mirovno jionutlbo 19 17. 31. januarja. — Nemčija je iz-javila. on je prosil konjrres za dovoljenje. da sine oborožiti trgovske1 ledje. 11. marea. — Angleži so zavzeli Bap-dad. 1 —- marea. — Ziu*--tek ruske revolucije. 1."». marea. — Ruski ear Nikola,' j" odstopih , aprila. — Združene države so' napovedale Nemčiji vojno. 15. aprila. — Pretlsetlnik WH- 1 o dospeli v Kraneijo. j L'it. jmiija. — (Jrška je napove : •i.;ia centralnim velesilam vojno. 14. junija. Nemški kaneelar Hetliiiiann-Holhvefr je mls1<»pil. —J Sje. oktobra. — Brazilija je na j |)(.vcda!a Nemčiji vojno. i 30. oktobra. — Hertling je poslal nemški kaneelar. S. novembra. — Začetek boljše-viške revolucije v Petrogradu. — Kerens ki jeva vlada strmoglav-Ijena. 10. novembra. — Italjanska armada se je vstavila za reko Piavo. 15. novembra. — Clemenceau je postal francoski ministrski predsednik. ; 7. decembra, v— Kongres je izjavil naj se napove vojno Avstriji. 1 2. decembra. — Mirovna konferenca v Brest-Litovsku med rusko ' boljševiško vlado in centralnimi1 i silami. M »i 19 18. -j l 1 14. januarja. — Bivši franco-' | ski ministrski predsednik Caillanx je bil aretiran. Cenik Knjig katere ima v zalogi SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY , | « Corttandt St, New Ysric, N.'¥. POUČNE KNJIGI: I AJinov DemSco-ansl. totanaC vesaa -—-00 , DomaČi ad ravnik mali .Hitri računar (uemfiko-antf.) vezan e-^JO Poljedeijstvo —.50 jSadJereja v pogovorih —J29 i »lov. angL te angL alov. rioru $1 JO Veliki alov. ang. tolmač %2JB0 ZABAVNE IN KAfeNE DRCQI knjige: Hlpnotizeat t—e Dve fialoisri: "Ca rti Jeva fcatot" , in "Trije žentei" t—Jii ; t Postrežba bolnikom •—M j 1 Trt na u3 In trtorej i Vojna na Btlhun 13 im. |LE ' razglednica | NewyorSke, botlčne, velikonoCM ! in novoletne komad po '—.08 ; < ducat _ t ZEMLJEVIDI: 1 Avstro-Italijanska vojna, mapa f—JI r ^vstro-ograki. veliki rou <—JSO l rOU svet mali * —10 r ■ Cell svet veliki i—.3Z > Vojna steosfca mmm 9&M ► Vojni atlas ! tr< Vojni atlas an —M . i Zemljevidi: Al«, Arisu Ooki 1 CaL itd. po r^JB 1 , ZdrnCenih Mit mE (—Jbt MEdroflSBlk drfav veliki —M" Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA /g^ INK0RP0R1RANA 6. JULIJA 27' 0KT0BRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. oLAVM ODBOK: > Predsednik: JOSEPH PHTJATEL, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VO^IŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. I. tajnik: FRANK SKT.ABEC, 44 tJ4 Washington St. Denver, Colo. IL tajnik obenem zapisnf'^r: J. CAN J AR, 4422 Grant St^ Denver, Coio, Blagajnik: JOB VIDETICH, 4485 Logan Street, Denver, Cola Zaupnik: JOHN PREDOVlC. 4837 Washington St., Denver, Colo. NADZORNI ODBOR: L nad somi k: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pneblo, Colorado. 2. nadzornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwlud Ave., Pneblo, Colo. L nadzornik: MIHAfJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springs. POROTNI ODBOR: L porotnik: PETER MEDOS, Route 8, Box 16«, Pittsburgh, Kansas. 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Ijeadvllle, Colo. 1. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Louiavill, Colorado. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. K. S. BURKET, 4487 Washington St., Denver, Colo. .URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Vee denarne nakaznice In vse uradne stvar! se pošiljajo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, p rep i rue zadeve m na predsednika glavnega porotnega odbora. IZ mtAT)A GL. TAJNIKA ZSZ. Tom p«»tom ui-rulno n.i/.nan.i:« s<* ^eJaj /.a «-;is;i opitlfiitije u/a-ronia !mi!< zni no sp roj t ne nobeno-, ua novega t lana v ZSZ. i'snii v>i tisti, ki so ■pri»Ia>t-i!i še za im-stN-; | ul;tfl»er, im»iajt> počakati, tla sej li> ni;:lit ptileie. Ivukorlitl 1 >« # 11«* Š !zdravstvene oblasti proglasile, tlal !je nevarnost odstranjena. >e boi«- vs- prijavljeni takoj 1 >«. 'a!.rat s:> vljudno pr«^i-ni vsi pri-,/atleti. <:.i naj ]h>t'akajo. j\o IhnIo 11«4 vrstii-e liatUnjeiie, bo morila /»• ji/\«*n nevarnosti, akt« ne. naj >e to j v|M<>ieva. '/. bratskim pozdravom Frank :5krabee. DOPIS. Denver, Colo. ^red nami Slovenci in Hrvati grozno razsaja španska inflnein-a. Od 3. pa *. , I 15. junija. — Avstfijci o začeli rof- nzivt» ob reki Piavi. ►, 1. julija. — Prvi miljon ameri iških čet je dospel v Francijo. 1, 10. julija. —#£ačetek druge bit-> ke ob reki Somtui. — Amerikanci so zavstavili Nemce pri Chateau I i Thierry. 18. julija. — Maršal Foeh je * j začel protiofenzivo med Aisne in ji Marne. II 31. avgusta. — Predserlnik Wil je podpisal predlogo, ki do I loč a narastek ameriške armade na :štiri miljone mož. I 4. septembra. — Ameriške če-|i*e so se približale Hindenburgovi j črti. >114. septembra. — Avstro-Ogrska l je n' -osila vse bojujoče se cm je jiremšlo naše .Irnštvo k večnemu |io.'- ii k a na Mount Oliver. Nadalje sii tiinrii tudi sledeči; S. Papež, stara 1«; let; Uršla Plut. .stala 50 let in zapnšča m«»ža ter šest otrok; brata Blaž Jurko in Marko Jurko: dolin Bavdek. Večna luč naj jim *veti in naj v miru počivajo. — Nadalje prosim vse člane društva s v. Martina št v. 1, naj točno plačujejo svoje asesmente Kdor ne mnre priti na sejo. naj plača nn-ni. Kdor ne plača do 1"». novembra, bo suspendiran. Meseca oktobra smo izdali samo za rože našim umrlim bratom t^s.(x) in iz tega je razvidno, kako velike stroške imamo. Vse tiste, ki imajo potne liste, opozarjam naj jih takoj obnove, kakorhitro jim pote-jčejo. Vsi. septembra. — Srbske in Francoske čele so za'"-t-le ofenzivo ua .bolgarski fronti v Macedotuji. 19. septembra. — Angleške »"-etc ;so začele ofenzivo proti Turkom v (Palestini. 27. septembra. — Bolgarska je ■naprosila za premirje. 2S. septembra. — Belgijska armada je vdrla v Flandrijo. 2. oktobra. — Princ Maks je j»o-,stal nemški kaneelar. 2. oktobra. — Angleške čete so začele ilrobiti Ilindenburgovo črto. 4. oktobra. — Princ Maks je na-'pro.sil Združene države za premir-'je na podlagi znanih Wilsonovih '14 točk. 5. oktobra. — Predsednik Wilson j • odgovoril nemškemu kance- Marjii. !». »klobra. — Angleži so dospeli v Cam bra i 12. «d;-i;?bra. — Nemčija je po-(shila drugo mir »vno not »j pr-d | sedi liku NVilsonu. iS. oktobra. — <,'eho-Slovaki s<» proglasili svojo neodvisnost od A vst ro-Ogrske. 21. oktobra. — Nemčija je >dru-;i;i<'- naprosila Združene države za premirje. 11. novembra. — Nemčija je podpisala premirje. Italjanski plen. Trst, 11. nov. — Poročilo o ple-, im, katerega so zajeli Italjani potem, ko se je umaknila avstrijska vojska, je bilo pretirano. So vražna skladišča, ki so bila nedotaknjena. so obstajala samo iz moke in velike množine zelja. Večinoma se bo ta zaloga porabila za prehrano avstrijskih u-jetnikov. Poročilo tudi pravi, da znaaa število ujetih konj komaj 'desetino tega, kar se je prej po-t rpčalo. __ CtLAS NARODA. 13. NOV. 1918. ladnii NdbiieJoitberthieF Spisal Jean Rameau. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. 9 (Nadaljevanje.) — Hvala vam — je odvrnila. — N<* pozabite gospodična, kaj sem vam rekel. — Dobro, ker ste tako dobri, se že zdaj obračam k vam za pomoe. — Prosim vas, gospodična ... — Vi mi lahko pomagate pri svojem stricu. — Seveda, na kak način? — V naš grad ga pripeljite. Ko jv izpregovorila to besedo, bi se bila najrajše vdrla v tla. — Obljubujem vas, gospodična, da bo že tekom enega tedna v gradu. — Toda prosim vas, molčite o tem. — Xe bojte se, saj to ni vendar nikaka skrivnost, kljub temu, pa sem nekoliko radoveden. — Ne bojte se, nekega dne vam bom vse povedala. — Toda kaj delam — je pomislila in si obrisala čelo. — Saj še nisem njegova teta. Sedmo poglavje. Naslednjega jutra ni bilo treba gospoda Valina dolgo čakati. Ko je prišel k nji, mu je gospodična Montberthier najprej preiskala rano in dognala, da je rana zaeeljena. Zatem sta šla na izpreliod po parku. — Gospo.lična — je rekel Valin — meni se prav zdi, da mora biti v tukajšni bližini nekaj hunskih grobov. — Iz zgodovine mi jt znano, da so tod mimo hodili Huni. Ta okoli<-a je pa tudi najbolj pripravna za pokopavali je mrtvecev. — Stavil bi, da so hunski grobovi v bližini. Ona se je lakoj oklenila te misli in je postala naenkrat vsa navdušena za hunske grobove. Ko sta hodila po gozdu, je Nina izvedela, da je Mihael Valin star štiriindvajset let ter da je bil rojen v Parizu. Njegovi stariši so l»:li revni in so kmalo umrli. Vsled tega se je zavzel gospod Saverne za mladeniča in ga vzel k sebi. Zatem mu je začela tudi ona pripovedovati o svoji pokojni materi. In ko je govorila o nji, so se ji bleščale oči v nekem posebnem bletiku. čimbolj jo je opazoval, tembolj mu je ugajala. Ko je videla, da jo opazuje, je sklonila glavo in postala zamišljena. Zakaj je temu nečaku vse to povedala? — Ali morda zato, da sporoči vse >vojcmu stricu? — Misel, da bi gospod Valin nekaj ohranil zase, je pa tudi ni jezila; pa je bil res lep nečak ta gospod Valin. V začetku jc bil res nekoliko preveč vsiljiv, zdaj se je pa čisto izpremcnil. Njegov glas je imel drugačen zvok in njegovo oko drugačen blesk. Nekega dne mu je dovolila, da jo je prijel za roko in prevedel preko ozkega bruna. Prav nič več se ga ni bala. Vse mu je zaupala kakor svojemu prijatelju iz mladih let. Vedno bolj zaupljiva sta postajala. Purkrat se je celo zgodilo, da je*potnesla drevo, pod kate-litn se je nahajal lepi nečak in da je padla nanj cela toča majskih hroBČev. Pa tudi tajnik, ki je prihajal slednji dan, je postal bolj domač. Da bi mu ne bilo treba čakati pošte, je ponavadi že zjutraj prijezdil in odjezdil pozno v noč. Mihael Valin se je začel slednjič tudi za drevje zanimati. Kot I nri/.an je bil silno neveden in ni znal razlikovati jelke od platanie. j Nina je zardevala komu je začela dajati prvi pouk. Ko je pa znal' enkrat razločevati drevje, sta prešla na ptice in rastline. On je bil tloln-r učenec, ona pa uljudna učiteljica. Samo včasih je zardela in vzkliknila: — Kaj ne, ko boste prišli v Pariz, se boste norčevali iz mene?' — Za božjo voljo, gospodična, jaz da bi se norčeval? — Kaj vam \emlar n*» pade v glavo? Teh najinih izprehodov se bom do smrti spominjal. Tega gozda, v katerem sem preživel toliko srečnih in veselih ur, ne bom nikdar pozabil. — Prosim vos, le povejte mi še kaj o drevju. Ko je govoril o drevju, se ji jc razjasnil obraz, oči so ji postale1 motne, njen glas je bil pa svež kot šumenje potoka. In bili so včaJ suh trenutki, ko jo je Mihael komaj spoznal. Njene krasne oči, nje-; na zagorela p.,It. njene kot kristal jasne oči. Zdelo se mu je, da je podobna čudoviti gozdni vili, da je pol ženska, pol pa cvetlica. i Nina je prav dobro vedela, da jo smatra Mihael Valin v takih' slučajih za lepo. Iz srea mu je bila hvaležna, kajti on je bil prvi mladi mož. ki je iskal njene družbe. Da, ta lepi mož, ta razvajen Parižan se ni norčeval iz nje. Njemu je res ugajala in on ji je res dvoril. O tem ni bilo nobenega dvoma več. Ona ni bila razvajena. Te male mrvice, ki so ji padale z mi« ljubezni, so ji bile v največje zadoščenje. In v svojem nedolžnem srcu je sklenila, da bo z vso vnemo skrbela za Mihaela, ko bo enkrat postala žena gospoda Saverna. Nekega večera, ko sta se že precej zakasnila v gozdu, ju je pre-venetila nevihta — Kje naj poiščeta zavetja? — Zimski paviljon je bil oddaljen najmanj pol kilometra, dočim je bilo do grada cel kilometer daleč. Ukrivljenih hrbtov sta bežala in iskala zavetja. — Tukaj, gospodična. — je vzkliknil Mihael, ko je opazil votel hrast. — Stisnil se je v kot in vabil deklico, naj mu sledi. Toda ona se je branila. Kadarkoli je videla ta hrast, je sramu zardela. V votlini je namreč nekoč videla dva ljubimca, ki sta se ob belem dnevu skrila pred solnčnimi žarki. Ko je pogledala v njo, je videla, da je Mihael zavzel skoraj ves prostor. Zo|>et je zardela in stopica pod šibek topol, ki ji pa ni mogel dati nobene zaščite pred dežjem. Mladenič je pa takoj spoznal, zakaj noče iti za njim. — I je vstopite, gospodična — je rekel in stopil fia prosto. — Rom pa jaz rajše zunaj, ker se mi zdi, da mislite, da za dva ni dosti prostora. Oh. s kakšnim prosečim glasom je rekel to. — Nina je začutila, da jo je zaboklo uri srcu. Zatem jo je prijel za roko in jo odvedel v votlino, ker je še vedno deževalo. * Nevihta je precej časa trr.ja:a. Mladenič se je stiskal v kot in je bil zelo obziren. Kajti, kadar začne človek ljubiti, postane obziren. — Gospodična — je rekel Mihael naslednjega dne — dobro no-\ieo sem vam prinese!. Njegov obraz je bil prej žalosten kakor vesel — pa je! — je vprašala deklica polglasno. — Kr.j bi bilo? — Gospod Saverne se je vrnil. — ^h! __ Ob prvi priliki vas bo biskal. Zelo bi ga pa tudi veselilo, Če bi vi prišli jutri k njemu. _ Tukaj imam voz. v katerem se lahko odpeljete vi z gospo Dupin. Nina je prebtedela. Stala je nepremično in ni izpregovorila nobene besede. — Če vam je ljubie, se lahko že danes odpeljete__Voz je pred vratmi. — Tla so zelo spolska vsled včerajšnjega dežja. — Dajte mi roko. — Gospo Dupin bova dobila t gozdnem paviljonu. --------- - — .(Dalje prihodnji*.) _ _ KJm Konec nemških kraljev. I Kockanj, Dansko, 11. novembra. Kakor se poroča iz Berlina, je bil saksonski kralj Friderik Avgust odstavljen. i Kralj Friderik Avgust je bil rojen leta 1865 ter je nastopil vlado v oktobru leta 1914. Njegova žena, od katere se j« ločil 1903, je bila avstrijska nadvojvidinja Lui-za, ki je pobegnila z učiteljem svojih otrok. Iz Hamburga se poroča, da jc [bil odstavljen veliki vojvoda Ol-jdenburški in da se je veliki vojvoda Mecklenburg - Schwerinski odpovedal prestolu. Ko je oborožena množica nava lila na ječe v Berlinu, so'bile izpu-. ščene na svobodo samo 4'vojne žrtve*', med njimi stotnik pl. Beer-feld, ki je razširjal zapiske princa Lichnowskija, ki je obdolžil Nem čijo, da je zakrivila vojno. O podpisu premirja se poroča mnogo senzacijolnalnih vesti [ Eno poročilo pravi, da se je ko-maj preprečilo, da ni drugi sin c« sarja Viljema, princ Eitel Friderik izvršil samomora in da cesarica umira. Poroča se. da so trije nemški generali iz vrši'i ..amomor. ! Tekom demonstracij je množict. v Kolinu s strojnimi puškami poskušala razbiti spomenik cesarja Viljema II., pa se je pozneje zadovoljila s tem, da je na spomenik postavila napis "Srečno pot". Brat cesarja Viljema princ Hen-rik je z vsem svojim premoženjem pobegnil na Dansko. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S., Jerome, Ariz. —. Naslov rojaka, ki je pod imenom J. p. poročal o smrti rojaka Joe Marki iz Stockett, Mont., nam ni znan. Ako Mr. J. P. bere te vrstice, naj bo tako prijazen, da piše na naslov: John Selieh. Box 220. Jerome, Ariz. IŠČEMO 4 zaneslj i ve osebe za državo P.00 na teden in potni stroški. I,e take osebe naj se glasijo, katere res mislijo iwevzeti delo. Pišite na: Mr. J. J. Bahorich. : 129 Bakeweli Bldg., Pittsburgh, Pa- (7-33—11) ' Rad bi izvedel za JOHNA in MARY VIDMAR. On je doma iz Idrije, ona pa iz Gor. Logatca podomače Zimovcova. Nahajata nekje v Clevelaiiuu." Cenjeni rojaki naprošeni, ako kdo ve za njun nasJov, da mil blagovoli naznaniti, ali ako sama bereta, naj se takoj oglasita, ker jima imam poročati nekaj važnega. — Jacob Mihevc, Box 77, Forest Citv, Pa. ri2-i4—ii) MEDNARODNI ČAJ. V četrtek, ' 14. novembra, jc 'mednarodni čaj? v Young Men's Christian Association Itest Boom, 583 5. Ave., New York City. Vse ženske so vabljene, da se vdeleže, ne glede na to. ako znajo angleško ali ne. Pridite in pomagajte k uspehu za vojmo kampanjo ! ZAHVALA. Spodaj podpisana se iskreno zahvaljujem vsem druatvara in posameznim darovalcem za skupno darovano svoto $110.30, katera mi' je bila v veliko pomoč v največji sili in potrebi mojih otrok. Posebna hvala gg. Alojziju Humar in Tomažu Peraokvič za nju trud, ko sta nabirala darove. Bodi vsem stotero povrnjeno. j Bentleyville, Pa., 10. nov. 191S. F rane a Skrbeč. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Cenjenim rojakom naznanim žalostno vest, da je umrl rojak MIHAEL ZALO KAR, rojen leta 1880 v vasi Zaboršt pri Kostanjc\ici na Dolenjskem; po poklicu je bil mizar. Bolehal je nad 3 leta, in sicer na umobolu nad eno leto; ^^daj je bil v držaiv-ni bolnišnici za umoibobie v Men-j dola. Wis., kjer je tudi umrl. Vsa čast gre našemu slovenskemu pogrebniku Francu Ermencu, ki se je potrudil, da smo dobili j ostanke ranjkega v Milwaukee ; Dne 28. oktobra je bil pogreb od slovenske cerkve na katoliško po-! kopališče. Hvala lepa vsem, ki so g-a spremili k zadnjemu počitku, j in sicer "ez vse lepa hvala gre Mr. iu Mrs. Frank Bregant za krasni venec in ves njihov trud. Tukaj zapušča žalujočo ženo Tili Zalckar, enega brata v South Chidagi na 9625 Ave. L ter dva m?-strični v Pittsburgliu, Pa., Kozi in Ana Cikuš. Bog obvaruj vsakega take bolezni. Tebi, Mihael, pa kličem: Na svidenje enkrat nad zvezdami! V miru počivaj in lahka ti bodi aine-j riška -žemljica! John Voglar, sorodnik. Milwaukee, AVis., 10. nov. 1918.; i t NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanja m žalostno vest, da je i -31. oktobra za v »-d no preminul liani priljubljeni prijatelj FRANK HRVAT na tej zelo razširjeni bolezni in-fluenci. Pogreb se je vršil na katoliškem pokopališču v Kane, Pa. Ranjki je bil doma iz Lokve pri Divači. Tukaj je bil nad 16 let in; star je bil 50 let. V starem kraju zapušča ženo in 3 sine, tukaj pa 1 enega sina ter več sorodnikov in prijateljev. Prav lopo se zahvalim mojim bratom in vsem. kateri so ga spremili k zadnjemu počitku. Ti, prijatelj. j»a polivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja! Žalujoči prijatelj- Jakob Skok. Kinzua. Pa.. lO. nov. 1918. -TOIIN PKLKO. doma iz Visokega srdaj vojni ujetnik v Italiji, bi rati izvedel za naslov njegovega brata, ki se nahaja nekje v Ma-drdu, Iowa. Naj se informira ]>ri meni. Naslov: Frank Ovi-jaeh, 1840 \V. 2:3. St., Chicago, 111. (13-15—li; i Iščem dva moja prijatelja IVANA ISKRA in GRGOTA MALO-i VAC. Prvi se nahaja nekje v: Michiganu, drugi pa v Tacoma,! "Wash. Doma sta iz Sušaka, ob čina Jelšaoie. Primorsko. Zgla-sita se naj na: Blaž Fidel, Box 71, Casselman, Somerset Co., Pa. (13-15—11) - Rada bi izvedela za naslov svojih dveh bratov V1NCENC in BI-J ASI EMA. Prosim rojake Slovence in brate Hrvate, če kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama oglasita svoji sedaj omoženi sestri: Mrs. An-thonia Tornotola, 416 Park Ave. Kane. Pa. I IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO, Id ni sposobna za tovarniška dela. Jaz jo vzamem v službo, da bo pazila na enega 2 leti starega otroka. Plača po dogovoru. Katero veseli, naj se oglasi pri: Frank Ne-imetz, c o Gvan Trokša, 51 Chirry St., Bridgeport, Conn. (13-14—11) Ali ste bolni? Ako M kako botana. ne glede na tab kako delce la m orilraj* Motto, kateri adraTalk tu al mejel ondrarltl, prMtta k w—L VwwM nOrtrtalJenoot all pa pomanjkanje denarja an] ru ao adrinK Too rinvla enako: bogata la reran. Ins eem t Plttaburghn naJboUB ■pedjalf* aajboljo opremljen and, tad! »troj an X-iark* o katerimi močem videti ikon vn% kakor ako* ■teklo Imnm erejo loetno lekarno, ▼ kateri m nahajajo va Tista dnmaffh ta tmortlnalk sdiavtL No bedtte beJeB In pridtte k meal kot k prijatelja. Govorim r mtam Jeelkn, Bo dri* ros bo peeped Imam Ertlchor storM m krvao bulwl la eodiartm boleeal r nekaj dneh. OnOmrO mam ti- Prof. Dt.TlcL BAERJ t NAZNANILO IN ZAHVALO. S težkim in žalostnim srcem na-/.nenjam, da smo izročili materi črni zemlji telo ranjke FRANČIŠKE MT7SAB. Težka je bila ločitev, ali Bog h<^če tako. Ranjka je bila stara 23 let, rojena Frančiška Hudo-klin. Rodila se je v Goreaiji stari vasi, fara Št. Jernej na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred j 5. leti. Tukaj zapušča žalujočeea soproga, hčerko in enega sinčka. Najlepšo hvailo izrekam za vso pomoč ob zadnji uri g. in ge. J. A. • Sebot, kakor tudi vsem drugim .ostalim. Srčno se zahvaljujem tu-idi za vence, ki jih ni bilo malo. Smem reči, da je bila krsta pokri-I ta s samimi venci, kakor tudi ste-i ne sobe. Posebno se zahvaljujem društvenihom Sava za prekrasen venec z napisom SNPJ., pod katero je tudi ranjka spadala in tajništvo opravljala do svoje zadnje moči. Ljuba žen?i, upam, da se vidimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: Anton Musar, soprog. Ana E. Musar, hčerka. Antan E. Musar, sinček. I Danville. 111., 6. nov. 1918. } (1M3—11) IHHRHNHSflHHtHlHIHBIVB t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tu/nir.i srcem javljamo vsem sorodnike.ni, prijateljem in znancem žalostno vest. da nam je nemila smrt iztrgala iz naše srede soproga. o:-iroma očeta in brata JOHNA ŽIBERNA dne 27. okto-bra 1918. P>olehal je na influenci in pljučnici skoizi dva tedna, nakar je tudi pcdle-fgel. l'okojni je bil stav 27 let. rojen v Premu na Notranjskem. Tukaj zapušča žalostno soprogo, 4 tedue sta«*ega sinčka in d\a brata, v stari domovini pa očeta in eno seslro. Pokojnik je b:l član društev št. SM'J., ^t. 41 SSPZ. in št. 1 Wl:?\ v Ambridge, Pa., katera so mu tudi položila prekrasne vence na ki-sto. Najsrčnejša hvala družinam Jožef Bcček in Anton Rosenberger za njih postrežbo in tolažbo v kritičnem položaju. Enaka hvala •rrc tudi gori omenjenim dru-, štvam, kakor tudi John Gašper-šiču iz Brucetona, Pa., za prekrasne vence in c\etlice ter vsem članom prizadetih društev, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku dne 30. okt. na Economy pokopališče. Tebi. nepozabljeni soprog, oče in brat, bodi lahka ameriška žemljica ! Žalujoči ostali: Mary M. Žiberna, soproga. John J. Žiberna, sinček. Anton in Frank Žiberna, brata. Ambridge, Pa., 8. nov. 1918. (11-13—11) t NAZNANILO. Tužnim srcem natmanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je umrla soproga in mati FRANČIŠKA ŠIRCEL rojena Žnidariič iz vasi Topole na Notranjskem. Preminula je dne 17. oktobra po kratki bolezni influenci, združeni s pljučnico, v najlepši starosti 31 let. Pustila je mene žalujočega soproga in 5 še nedorastlih otrok v starosti od enega leta in pol do 10 let. Pokopali smo jo 19. oktobra v Exportu, Pa. Tebi. nepozabljena soproga in mati, bodi lahka ameriška žemljica; počivaj mirno! Joe Sircel, soprog. Frank, Mary, Albin, Frances in Angela, otroci. Nadalje tudi naznanjam, da je dan pozneje, 18. oktobra, tudi za vedno zatisnil oči moj nečak ANTON ŠIRCEL še v mladeniškem 25. letu. Posledica smrti tudi influenca in pljučnica. Bil je član društva št. 105 SDPZ. in st. 232 SNPJ. V stari domovini zapušča stariše, tri brste in eno sestro, tukaj pa dva strica •Toe in John Šireel. Pokopali smo ga 23. oktobna tudi v Export, Pa. Spa vaj slactyco v črni gradi! Jot ttrml. White Valley, Pa., 10. nov. 1918 t NAZNANILO IN ZAHVALA. z Tem potom naznanjam vsem ro- 15 jakom in rojakinjam sirom Anic- ^ rike. da mi je nemila smrt /ai ved- r; no vzela mojo mi ljubo soprogo ^ in zapušča mene žalujočega in o/a, P 3 otroke, od katerih starejši sin 11 ima \) let, drugi 4 in mlajši 9 me- n secev, nadalje mater in 3 sestre - ^ FrančišUo, Terezijo in Alojzijo ter ^ enega brata Franka. Prcvidena je ^ bila s sv. zakramenti. § Tem potom se zahvaljujem vsem, kateri so jo k zadnjemu £ počitku spremili na katoliško po- g kopališče v Frederiekstown, Pa. Ranjka je bila rojena 6. junija E 1S85; umrla je 8. novembra za j. pljučnico. j Bodi te lahka žemljica; v miru počivaj in večna luč ti naj sveti! t Tvoj nepozabni soprog s Frank Koss. 1 Rices Landing, Pa., 10. novem-i' bra 1918. * Vs t ' NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem na/.iuuijam prijateljem, znancem in sorodnikom žalostno vest, da mi je neljnba smrt od\zela mojega ljubega moža in dobrega očeta petero otrok JANEZA PAPEŽ v starosti 38 let. Dne 21». oktobra 1 ob sedmih zvečer ga je povozil ' vlak in tako ratzmesaril, da ga je ' bilo spoznati le po obleki. Kako ; se je zgodila nesreča, ne vem na-1 tanč^ieje. Pokojni je spadal k društvu Hr-] vatske Zajednice. Pokopali smo 1 ga na katoliškem pokopališču v " Ašliville, Pa. Na tem mestu izrekam liajto-1 plejšo zahvalo vsem. ki so mi kaj ! pomagali v tej bridki uri ter ga ; cpn-mili li zadnjemu počitku. Naj! ostane vseni v dobrem spominu in ' tebi, dragi mož, naj bo lahka ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Mary Papež in otroci. > Fallen limber, Pa., Uox 42. t t NAZNANILO IN ZAHVALA. I Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je za ; vtčno zaspal naš preljubi sin JOSEPH P. JARTZ. Umrl je 26. oktobra ob 5. uri j popoldne. Pokopali smo ga 2'J. oktobra v Cheyenne, "NVyc., na katoliško pokopališče; ob "J. uri zjutraj je bila sv. maša zadušniea. Umrl je za špansko int'luenco in pljučnico. Pokojni se je nahajal 16 milj severovzhodno od Lorimer City, Wvo. Počal se je z živinorejo in mlekarijo. Poročil se je ravno I pred dvema letoma -z gdč. Marijo Spaisar v Sidney, Neb. Ker je bil zelo priljubljen pri ameriškem na-' rodu in so se mnogi vdeležili pogreba zato smo se jim lepo zahvalili v 11 Cheyenne Tribune". Tudi •na tem mestu se zahvaljujemo za darovane vence vsem, ki so mu jih 1 položili na krsto ter ga spremili na zadnji poti. Bodi mu lahka žemljica ! Žalojoči ostali: Mary Jartz, soproga. Joseph Jartz m soproga, stariši. ! Denver, Colo., 8. nov. l')18. 1 5300 Washington Street. SLOVENSKO-AMERTKAN8KI KOLEDAR. Naročnikom in prijateljem naznanjamo, da bo tekom par dni izšel Slovenski Koledar. Cena mil bo 40 centov s poštnino vred. Za radi pomanjkanja raznih tiskarskih potrebščin, posebno pa zaradi papirja, ga bomo tiskali le omejeno število. Kdor ga hoče imeti, naj ga naroči takoj. Koledar bo predvsem velikega informativnega pomena in bo razen natančnega o-pisa vojnega položaja vseboval tudi veliko lepih povesti, črtic, go spodarskih in zdravniških razprav. Da ne bo manjkalo šale, slik in drugih drobnosti, je samopo-sebi umevno. Čitatelje bo gotovo zanimal Čla nek o stari slovenski demokraciji in temeljito razjašnjenje našega jugoslovanskega vprašanja. Uredništvo je v prvi vrsti skrbelo za to, da je letošnji Koledar splošen in namenjen delavskemu razredu. Z ozirom na sedanjo ve-|iko draginjo je cena majhna Za štirideset centov bo vsak dobil nekaj. kar je petkrat več vredno. Naročila sprejema: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York City. Kad bi iz\ edel za naslov svojega sina JOIIXA ŽELEZNIK. Doma je iz občine Zaplana št. 2. Pnifrim, ako ve za njegovo bivališče, naj mi blagovoli naznaniti. ako pa sam bere ta oglas, naj 1 se mi takoj oirlasi. Moj naslov: Joe Železni k, Saudeoulec Mont. (12-14—11) i —__________ I liada bi izvedela za naslov moje sestrične M Alti JE lANCI LA, • omožeiie IIELFKK. doma i z vasi Orrhka pri Postojni, kakor tudi za naslov moje prijateljice JOŽEFE 1 PAV EC, doma tudi > iz Orehka. Prosim eenjene rojake, ako kateri ve, da mi naznani. za kar bom jako hvaležna, a!i naj se pa sami ojrla-sita. — j Fanny Illa/ič, Gr.vnd A\e., i St. Paul, Minn. (12 14—11) j j-- t Kad bi izvedel za naslov JOHNA - METELKO in TOMAŽA DOLENC. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, če pa sama bereta, naj se mi oglasila. Valentine Babich, Dunsmore, ' 1 iurgettstown, Pa. (12-14—11) Zakaj moramo biti prosti? — Odgovor na to najdete v Sloven-sko-ameriškem Koledarju za leto 1919, v članku "JUGOSLOVANSKI PROBLEM". Dr. Koler 1 slovenski zdravnik • TO Pen« At<„ Pittsburgh, P« ) Stair ŽT-uSuT HowHjHTail "mJm-i lm Jill l rtm^m krt. W *i>ilH. k« te M- 2rs HMtafkM. t **~*°"tm tni Mm a »iiint v na« U a *3+- 53-fT h ■?{'-?■-ifi? M K ; Dr. LORENZgSl 644S£ iM ^araSuSajjr^ iS