Poštnima plačana ▼ gotovini Speti, in a bl)o n. post. - III Grup po Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12110 L m Leto IX. - Štev. 14 Gorica - četrtek 4. aprila 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 PODJETNIK IN D v nauku kršča Na petem slovenskem socialnem dnevu, ki se je vršil dne 17. marca 1957 v Buenos Airesu ob navzočnost ljubljanskega škofu clr. Gregorija Rožmana in ob veliki udeležbi slovenskih izseljencev, so bile na podlagi referatov, ki so jih podali prof. Ignacij Lenček, Avgust Horvat in dr. Julij Savelli, in ki so osvetlili s krščansko socialnega stališča gospodarsko in socialno delavnost slovenskih rojakov, ki naravno teži za gospodarsko osamosvojitvijo in last-no podjetnostjo, sprejete naslednje resolucije: I. PODJETNIK naj se zaveda svoje odgovornosti ne le nasproti kapitalu, ki je vložen v podjetje, marveč tudi nasproti nameščencem in delavcem, ki so uslužbenci podjetja in ki skupaj s podjetnikom sestavljajo ario delovno skupnost. 1 • V tem pravcu naj ne motri delavca le kot činitelja, ki nekaj stane, ampak kot človeka, kateremu Je podjetje in njegova proizvodnja namenjena. Podjetnik naj se večkrat vpraša: Kaj bo z delavcem v mojem podjetju? Ali ima možnosti, da razvija svoje sposobnosti? Ali vladajo v podjetju takšni pogoji, da se delavec lahko z veseljem posveča tvojemu delu? Ali postaja pri tem kot človek bogatejši in zrelejši? Ali mu je priznano njegovo človeško dostojanstvo in se tudi pri njegovem poklicnem delu ravna z njim kot s človekom ? 2. Kljub skupnim koristim, ki jih imata podjetnik in delavec, ostane dejstvo, da skušata oba imeli od podjetja čim več koristi. Nasprotja, ki iz tega nastajajo, more podjetnik močno omiliti, ako pritegne delav-ttvo k posvetu in soodločevanju v Vseh zadevah podjetja, ki se enako tičejo delodajalca kakor delojemalca. Izmenjava svobodno izraženih mnenj more na eni strani seznaniti podjetnika s težavami in problemi njemu podrejenih, na drugi strani pa ustvariti v delavcih zavest soodgovornosti za uspeh in napredek podjetja, ki ga bo do neke mere smatral za »svoje« podjetje. 3. Tehnične izboljšave v obratih naj se tako uporabljajo, da ne bodo prihajale v korist le podjetniku in vse hujši racionalizaciji dela, ampak naj služijo zlasti tudi počlovečenju proizvajalnega postopka, pri čemer mora priti do vidnega izraza načelo, da je vse gospodarstvo zaradi človeku, a ne da bo človek podrejen in zasužnjen gospodarstvu. 4. Končno naj se podjetnik vsak čas zaveda, da mora stati njegovo podjetje v službi skupnosti. Socialna funkcija podjetja naj dobiva svoj izraz v pravičnih plačah ter v socialnem varstvu slehernega uslužbenca. Potem pa, da blago, ki ga podjetje pošilja na trg, ustreza cenam, ki jih ljudje zanje plačujejo, II. Načelo odgovornosti pa v enaki meri velja za nameščence in delavce v podjetju. 1. V tem načelu je obsežena prav tako dolžnost, da sleherni pošteno izvršuje zaupano mu nalogo, kakor pravica do takšne plače, ki ustreza opravljenemu delu. 2, Delavec naj se pokaže solidarnega s podjetjem, n katerem je zaposlen. Kljub naraščajoči mehaniza-ni ji, avtomatizaciji in racionalizaciji dela naj se prizadeva, da ne postane mehaničen stroj v podjetju, marveč naj razvija iniciativnost, iznajdljivost in druge pozitivne lastnosti, ki so lastne svobodni človeški osebnosti. To mu bo ohranilo duševno prožnost, utrdilo njegovo samozavest in povečalo njegovo notranje zadovoljstvo, ker bo videl, da so v izdelkih delovnih rok sledovi njegovega ustvarjalnega duha. 3. Proizvodnja s stroji pušča delavcu vedno več prostega časa. ki ga mnogi hvalevredno uporabljajo, da se zaposle delno v kaki drugi gospodarski panogi ali da obdelujejo svoj vrtiček; nekateri mlajši se posvečajo športu itcl. 4. Vendar pa naj bi bil obilnejši prosti čas zlasti namenjen družini in vzgoji otrok, ki je zaradi zano-slenosti staršev izven doma velikokrat pomajkljiva ali celo zanemarjena; neprestano je treba tudi izpopolnjevati strokovno in splošno izobrazbo, da ne zaostajamo za napredkom časa; dolžni stno gojiti tudi svojo versko in narodno kulturo; končno bodi toplo priporočeno delo v dobrodelnih ustanovah in raznih kulturnih organizacijah, ki skrbe za družabno povezanost in za kulturni ter gospodarski napredek slovenskega izseljenstva. Razorožitvena konferenca ZN v Londonu V Londonu je začel zasedati razo-rožitveni pododbor Združenih narodov, v katerem so Združene države, Velika Britanija, Francija, Kanada in Sovjetska zveza. Razpravljajo na osnovi treh predlogov: ameriškega, britanskega in sovjetskega. Zadeva se bo verjetno dolgo vlekla in se ustavila pri stari težavi, to je sovjetskem nasprotovanju proti učinkovitemu nadzorstvu nad razorožitvijo. POLITIKA SMEHLJAJEV SE NI OBNESLA Niti pod Stalinom niso v tako kratkem času prihajale iz Kremlja tako pogoste strele, kakor zadnje dni. Udarjale so proti Finski, Švedski, Norveški, Danski, Izraelu. Združenim državam, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji. Kaj se je vendar zgodilo, da so postali v Moskvi tako bojeviti, kakor da bi hoteli že jutri uničiti svet z atomskipi ognjem? Vse je le taktika in propaganda. V Moskvi so se preusmerili od hruščevske politike smehljajev k stalinovski politiki groženj. Spoznali so, da so jim smehljaji bolj škodovali kot koristili. Po madžarski in sueški krizi je šel Zahod vase in spet našel svojo edinost. Moskvi ni hotel narediti usluge, da bi ostal razdvojen in neenoten. Če ne gre zlepa, pa bo šlo zgrda, modrujejo v Kremlju. In so poslali skandinavskim državam zastraševalne note z naslednjo vsebino: Če boste dovolile, da bi Atlantska zveza z oporišč na vašem ozemlju napadla Sovjetsko zvezo, se ne bomo prav nič pomišljali, temveč vas bomo napadli z vodikovimi bombami in raketnimi izstrelki. Pazite torej, kaj delate, pazite, kaj delajo vaše vlade! Tu tiči zajec V tem grmu tiči zajec: Pazite, kaj delajo vaše vlade. Moskva straši prebivalstvo zlasti manjših držav, naj pritiska na svoje vlade, da bi izstopile iz Atlantske zveze, ki lahko danes edina jamči njihovo neodvisnost in svobodo, kakor tudi varnost vsega svobodnega sveta in svetovni mir. Moskva je ujeta v svoj krog, če je Atlantska zveza močna. Zato jo skuša razbijati. To pa se ji ne bo posrečilo. Zamudila je vlak takrat, ko je krvavo zadušila madžarski upor. Finci in Švedi so takoj odgovorili, da so svobodni in nevtralni in da odklanjajo moskovska podtikanja. Pariz se za moskovske grožnje še zmenil ni. Norvežani odgovarjajo, da ni tujih vojakov na njihovem ozemlju, oporišča pa služijo le za obrambo. Norvežani se zavedajo, da te grožnje niso naperjene samo proti njim in da bi se sprožil ves atlantski obrambni stroj, če bi jih Sovjeti napadli. Najlepše šele pride: Zahod noče vojne Sovjetska vlada je obtožila Eisen-hovverja in Mac Millana, da sta na Bermudili sklenila začeti s pripravami za jedrno vojno. Veliko Britanijo obtožuje, da služi kot odskočna deska za ameriške radijsko u-smerjevane raketne izstrelke in grozi Britancem s povračilnimi atomskimi napadi! Ta je pa lepa! Kdo je postal danes bojevit in kar naprej samo grozi? Moskva! Zahod misli le na svojo obrambo za primer, da bi bil napaden. Tudi Moskva sama dobro ve, da je Atlantska zveza ne bo nikdar napadla, ker Zahod ni- kakor noče vojne. Najlepši dokaz za to je vendar Madžarska! Budim-peštanski radio je med uporom neprestano prosil Zahod za pomoč, toda njegove prošnje so naletele na gluha ušesa, ker se Zahod boji vojne bolj kot hudič križa. To ni ni-kakšna bojazljivost, kajti moderna atomska in vodikova vojna bi lahko pomenila konec sveta! In v Moskvi je to zahodno razpoloženje prav dobro znano. Pa bo kdo upravičeno vprašal: zakaj torej v Moskvi tako rentačijo in grozijo? Na to vprašanje smo že odgovorili. Iz propagandnih in zastraševalnih razlogov* iz ihte, ker s kazanjem lepega obraza niso mogli razbiti zahodne skupnosti.. Svet pa je takih groženj že vajen. So stara burka. Če izvzamemo napetost na Srednjem Vzhodu, zdaj ni nikakšne tako velike krize na svetu, da bi morala zaradi nje oba tabora eden drugega uničiti. Naj se torej v Kremlju le razburjajo. S tem kažejo svoj strah in notranji nemir. Po Bermudili! sloga in delo Po nemirni jeseni v Moskvi vsaj navidezno mirno spijo. Zanašajo se na svojo ogromno vojaško moč. Zakrpali so svoj imperij, ki je začel razpadati, a le z močjo bajonetov. Podložniški narodi Sovjetov ne ljubijo, pač pa se jih bojijo. Pa tudi Zahod si je opomogel. Anglosaški sestri sta se spravili na Bermudih. Zdaj 'bosta zavihali rokave za skupno politiko, v kolikor bo to pač mogoče. Mac Millan se je moral sicer odreči samostojni politiki do Egipta in arabskih držav, za plačilo pa je tudi nekaj dobil. Amerika ne bo več bojkotirala Anglije, temveč ji bo pomagala. Združene države 'bodo pristopile k vojaškemu odboru bagdadske pogodbe, ki je angleško dete, in Angleži bodo dobivali od Amerikancev moderne radijsko usmerjevalne raketne izstrelke, ki so zelo dragi in jih Angleži sami sploh ne znajo izdelovati. To bo veliko olajšanje za angleško gospodarstvo in lep prispevek k angleški obrambi. Ako bi Sovjeti hoteli spustiti svoje atomske ptice nad Veliko Britanijo, zdaj vedo, da lahko dobe v desetih minutah povračilo. Zato je bolje, da jih pustijo lepo namazane v svojih skladiščih. Pa tudi celinska Evropa je s podpisom pogodb o Skupnem evropskem tržišču in Evratomu stopila na pot, ki ji utegne pognati v žile novo zdravo kri in jo po gospodarski moči izenačiti Sovjetski zvezi ter Združenim državam. Ni šment, da bi se potem povečala tudi njena politična moč. Potrebno je le, da evropski parlamenti obe pogodbi odobrijo in da se tudi cineasti Angleži odločijo za tesnejšo gospodarsko povezavo z Evropo. Zime še ni konec Oba bloka sta si torej nekako o-pomogla: sovjetski s silo, zahodni prostovoljno. Ni pa še videti na obzorju sonca, ki bi stalilo led nad najvažnejšimi evropskimi vprašanji: zedinjenje Nemčije, razorožitev, nevtralni pas. Tu še traja popolna sibirska zima. Razlog je zelo preprost: Moskva ne bo nikdar pristala na umik svojega vojaštva iz Vzhodne Nemčije, Poljske, Češkoslovaške in tako dalje, ker se komunizem drži tam na oblasti le s silo, z rdečo armado. Sovjeti bi utegnili morda kaj doseči v kakšni primitivni državi, ki se je komaj zbudila iz dolgega sna; nikakor pa se ne morejo uveljaviti s svojim totalitarnim komunizmom v omikanih državah, ki prinašajo vanje le bedo in jim jemljejo svobodo. Kakor hitro bi sovjetska soldateska odnesla pete, bi se podložniški narodi takoj odločili za zahodno demokracijo in bi z naravnost revolucionarnim prelomom obrnili hrbet sovjetskim tlačiteljem. Obkolitev Sovjetske zveze, ki se je Moškva naravnost patološko boji, bi takrat postala stvarnost in vojna nevarnost bi se dejansko povečala. Zato Sovjeti kljub vsej propagandi ne bodo zapustili teh dežel. Kljub vsemu pa ni nevarnosti, da bi kakšna iskra zanetila požar. Najresnejši je položaj na Srednjem Vzhodu. ločili, ali naj se pridružijo Zahodu, ali naj ostanejo nevtralni, odnosno ali naj se kot prikolica prilepijo na komunistični voz. Tu se bo torej boj nadaljeval. Medtem ko Moskva razpihuje žerjavico, vliva Eisenliovver vodo na egiptovsko nepopustljivost. Nasser mu je pred dnevi poslal spomenico, v kateri opisuje in razlaga svoj načrt za ureditev sueške zadeve. Vse kaže, da hoče imeti vse v lastnih rokah, od nadzorstva nad prometom do pobiranja denarja. Evropske države s tem nikakor niso zadovoljne, pa tudi Ameriki ni vseeno, kaj počenja Nasser. Zalo ga skuša Eisenliovver v odgovoru na njegovo spomenico kot zgubljenega sina pregovoriti, naj vendar vsaj malo upošteva koristi zahodnih držav in da tudi njim nekaj besede pri upravljanju te važne mednarodne poti. Nasser kriči kot Hitlerček in napada tudi Eisenhovverja. Zelo žilava bodo pogajanja s tem diktatorjem, zlasti ker ima v marsičem prav, če priznavamo, da so sklepi Združenih narodov nekakšen mednarodni zakon. Vsekakor ladje že vozijo po prekopu in lepo plačujejo prehodnino Egiptu. Izraelu Nasser odklanja dovoljenje za plovbo po Sueškem prekopu in Akabskem zalivu. V Tel Avivu pravijo, da je to vojno dejanje. Tu je največja nevarnost za požar na Srednjem Vzhodu. Moskva piha vanj, Wa-sliington pa ga gasi. Kdo bo zmagal? Tito spet v težavah Moskva in njene podložnice spet precej trdo božajo Tita. Bulganin in Kadar sta v svoji izjavi celo rekla, da je njegov narodni komunizem dvojček Hitlerjevega nacizma. Tudi vzhodni Nemci in Albanci ga napadajo. Beograjski zahodni opazovalci menijo, da bo zaradi tega Jugoslavija zlasti gospodarsko osamljena. Čeprav bi radi jugoslovanski komunisti ostali v najboljših odnošajih z ostalimi rdečimi bratci, bo njihovo gospodarsko sodelovanje z vzhodnimi državami le trpelo. Tudi z zahodnimi narodi ne morejo navezati res uspešnih gospodarskih stikov, ker vztrajajo pri svojih komunističnih načelih. In kdo bo to najbolj čutil? Ubogo ljudstvo, ki je komunizma že do grla sito. Nadškof Makarios svoboden Britanska vlada je sklenila vrniti svobodo ciprskemu nadškofu, Ma-kariosu, ki ga je pred letom dni poslala v pregnanstvo na Sejšelske o-toke. Čeprav ima London izkušnje z Nehrujem in De Valero, ki sta šla iz ječe naravnost na vlado, je vendar upala, da bo strla odpor ciprskega prebivalstva, če položi roke na Makariosa. Zmotila se je in zdaj mora dati Makariosu svobodo, ker se po želji prebivalstva edino z njim lahko pogaja o bodočnosti Cipra. Težave bodo še velike, toda prvi korak je narejen. Nadškof ne sme na Ciper, a prej ali slej bo šel tudi domov. Ciprčani morajo dobiti pravice/ki jim gredo. Le sporazum lahko odpravi že precej nevarna nasprotja med Angleži in Turki na eni, ter Grki na drugi strani. To trenje gotovo ne koristi moči in e-dinosti Atlantske zveze. Zato je najbolje, da se ta tvor čimprej izreže in ozdravi. Srednji Vzhod Pohvala in obljuba pomoči, ki jo je dala Moskva Nasserju in grožnja, ki jo je poslala Izraelu, sta dokaz, da Sovjetska zveza ne namerava opustiti »bojišča« na Srednjem Vzhodu. Zahodu bi naredila preveliko uslugo, če mu ne bi nagajala tam, od koder dobiva petrolej in kjer se nekateri narodi še niso od- Beg iz domovine z lokomotivo Strojevodja Laszlo Pail je zbežal iz Ogrske v Avstrijo z lokomotivo, ki jo je po-. gnal s hitrostjo 90 km na uro. Na postaji v Wulkaprodersdorf je zaprosil za politično zatočišče. Pal je izjavil, da je zbežal iz domovine, da bi se zopet združil z ženo in sinom, ki sta v novembru zbežala v Avstrijo. Madžarska delegacija se je vrnila iz Sovjetske zveze in ob povratku je predsednik Kadar imel na letališču kratek govor. Med drugim je dejal: »Sovjetske čete bodo ostale v naši deželi vse dotlej, dokler bo kapitalistični tabor nadaljeval s svojimi napadalnimi nameni in z ojačenjem svojih čet. Sovjetska vojska, ki je nastanjena v naši deželi, brani našo narodno neodvisnost in bo ostala vse dotlej, doklej bo to potrebno.« NAS TEDEN V CERKVI 7. 4. nedelja, peta postna, (tiha): 8. 4. ponedeljek: sv. Amancij, šk. 9. 4. torek: sv. Marija Kleofa, sp. 10. 4. sreda: sv. Terencij, .ŠA. 11. četrtek: sv. Leon Veliki, p. 12. 4. petek: sv. Julij /., /j. 75. 4. sobota: sv. Hermenegild, m. SV. LEON VELIKI (f 461J je eden največjih papežev. Spada med štiri velike cerkvene učenike, rimske Cerkve. Njegovi spisi so silno lepi in globoki. Zelo je skrbel za javno službo božjo. Odločilno je posegal v vrtince javnega (političnega) življenja. Ko je Atila, hunski kralj, pridrl v naše kraje, jih ropal in pustošil ter razdejal Oglej in hitel proti Rimu — mu je sredi pota neustrašeno stopil nasproti Leon Veliki, ne z orožjem, ampak z božjo močjo. Pregovoril in prepričal je hunskega kralja, da se je s svojimi trumami obrnil in vrnil nazaj. Ko so pozneje vprašali Atilo, zakaj se je upognil pred papežem, je rekel: »Poleg njega sem videl stati moža v duhovskem oblačilu, z mečem v roki, ki mi je grozil s smrtjo, če nadaljujem pot.a Kot tedaj, je tudi še danes papež zagovornik miru. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je govoril Jezus ju- V tj (lovskim množicam: »Kdo izmed vas mi more dokazati greh? Če vam govorim resnico, zakaj mi ne verujete? Kdor je iz Boga, božje besede posluša. Zaradi tega jih vi ne poslušate, ker niste iz Roga.k — Judje so mu tedaj odgovorili: »Ali ne govorimo prav. da si. Samarijan in da imaš hudobnega duha?k — Jezus je odgovoril: »Jaz nimam hudega duha,' ampak častim svojega Očeta in vi mi čast jemljete. Jaz ne iščem svoje časti; je, kateri jo zahteva in sodi. Resnično, resnično, povem vam: Če kdo moj nauk spolni, ve-komuj ne bo videl smrti.« — Judje so mu torej rekli: »Zdaj smo spoznali, da imaš hudega duha. Abraham je umrl in preroki, in ti praviš: ’Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo okusil smrti.’ Si mar ti večji ko naš oče Abraham, ki je umrl? Tudi preroki so umrli; koga sam sebe delaš?« — Jezus je odgovoril: »Ako bi jaz častil sebe, bi moja čast ne bila nič. Moj Oče je, ki me časti, o katerem vi pravite: naš Bog je; pa ga ne poznate, a jaz ga poznam. In ako bi rekel, da ga ne poznam, bi bil podoben vam, bil bi lažnik. Toda poznam ga in njegovo besedo spolnjujem. Vaš oče Abraham se je silno veselil, da bo videl moj dan; videl ga je in se vzradoval.« — Judje so mu torej rekli: »Še petdeset let nimaš in si Abrahama videl?« — Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Preden je bil Abraham, sem jas.« — Tedaj so pobrali kamne, da bi jih vanj vrgli, Jezus pa se je skril in odšel iz templja. Tiha nedelja nam govori o Jezusovem trpljenju. Zveličar naših duš je moral veliko in strašno trpeti, da nas je otel peklenskega in grešnega jarma ter nas ponovno povezal s Troedinim Bogom. Trpel je nečloveško preganjanje, trpel satansko zasramovanje in zaničevanje, trpel pomanjkanje, prenesel nešteto telesnih in duševnih naporov; bil je okrutno bičan za nas, s trnjem kronan, na barbarski način postopan, kot zločinec po nedolžnem in krivično obsojen in končno z novimi mukami pribit na križ. Koliko nepojmljivega, nepopisnega in za nas nezno- snega trpljenja je bilo v Zveličarje-vem zemeljskem življenju! V lastni preliti krvi nas je opral, na križu nas je odrešil in nam zaslužil večni raj. Križ in trpljenje sta bila Njegov neprestani delež. Hvalimo Te, Jezus, in te molimo, ker si s svojim križem svet odrešil! Ljubimo križ! Ljubimo in delajmo pokoro! V križu je moč, v križu je zmaga. Jezusovo trpljenje nam bodi v pobudo! Naj nam vliva zaupanje, daje potrebni pogum in podžge v ljubezni do Odrešenika. Ni življenja brez trpljenja. Toda brez trpljenja tudi nebeške sreče ni. In mi živimo zanjo. Učenik odločno svari in opominja: »Če se ne spokorite, boste vsi pokončani.« Današnji evangelij nam priporoča sledeče: Bodimo v življenju brez greha, kakor Jezus! Posnemajmo ga v Njegovi brezgrešnosti: »Kdo iz- med vas mi more dokazati greh?« Verujmo Njegovi Osebi in Njegovim naukom! Trdno, vztrajno in neomajno! Naj ne velja za nas očitek: »Zakaj mi ne verujete?« Iščimo božjo slavo in čast. Ljudje vse preradi iščejo svojo. Posnemajmo Zveličarja, da bomo popolni: »Jaz ne iščem svoje časti.« Prisluhnimo tem Njegovim besedam in ravnajmo se po njih: »Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo videl smrti.« Če hočeš torej večno živeti, živi po Jezusovih zapovedih in nasvetih! Ljubi ga, drži se ga! Voljno verujmo in vedno znova utrjujmo (z molitvijo, pogostim sv. obhajilom, študijem) našo vero v Jezusovo božanstvo! Jezus je bil, je in ostane Bog, druga izmed treh božjih Oseb, ki se je učlovečila. Z vso resnico je potemtakem mogel trditi o Sebi, da pozna Boga in da biva od vekomaj: »Jaz ga (Boga) poznam.« »Resnično, resnično, povem vam: preden je bil Abraham, sem jaz.« Častimo ga terej kot ljubega Boga in ljubimo ga z vsem srcem, z vso dušo in z vsemi močmi! On biva v nebesih in hkrati v tabernaklju. Tam ga obiskujmo, častimo, tam z ljubeznijo prejemajmo! Nasprotovanje Cerkvi •! življenja Ceri? vi SREDNJEŠOLCI PRI SV. OČETU V nedeljo 24. marca je sv. oče sprejel v skupni avdienci 50 tisoč rimskih dijakov, srednješolcev. Sprejem je bil v baziliki svetega Petra. Sv. oče je bil vedno zadovoljen, ko je videl zbrano krog sebe tako veliko množico mladih ljudi. V nagovoru je dal dijakom praktična navodila za študij in kako naj se pripravljajo na življenje. 300-LETNICA USMILJENIH BRATOV V GORICI Usmiljeni bratje v Gorici so v tem mesecu praznovali 300-letnico svojega delovanja v goriškem mestu. V teku treh stoletij so v svoji bolnici pomagali 3 milijonom bolnikov. Njihova pomoč je bila posebno dragocena v času raznih kužni!! bolezni. Spominsko službo božjo pri svečanosti je opravil gori.ški nadškof Ambrosi. PORAST DUHOVNIKOV V FRANCIJI V zadnjih desetih letih je v Franciji število duhovnikov naraslo za približno 2000. Najbolj je naraslo število redovniških duhovnikov. Sedaj ima Francija 50.219 duhovnikov. SMRT PO POSVEČENJU V sredo 27. 3. je bil posvečen za škofa v Osnabriiku Franc Demann. Ko pa je hotel po posvečenju s,praga stolnice zbranim vernikom podeliti svoj prvi nadpastirski blagoslov, — ga je obšla nenadna slabost in se je zgrudil mrtev na tla. Novi škof je bil star 56 let. KONGRES KAT. DIIASKE MLADINE Evropski kongres katoliške dijaške mladine bo letos v Valkenburgu na Holandskem koncem aprila. Prvi del kongresa bo posvečen predvsem živemu stiku med dijaškimi organizacijami. Drugi del kongresa pa je namenjen narodnim voditeljem dijašlkih katoliških organizacij, ki bodo študirali problem dijaškega okolja, možnost akcijskega delovanja in formacije dijakov. HAYDNOVA LAT. MAŠA V zgodovinski otpatiji Gottvveig v Avstriji pri Dunaju je ameriški glasbeni zgodovinar Laudon našel po naključju Haydno-vo latinsko mašo Rorate eoeli desuper, ki so jo pogrešali 200 let. Haydn jo je skomponiral v prvih letih svojega skladanja. PRVE KARMELIČANKE V VENEZUELI Devet sester 'karmeličank je odpotovalo iz Barcelone v Venezuelo, kjer bodo ustanovile prvi karmeličanski samostan v deželi. EVHARISTIČNI KONGRES V ŠPANIJI Meseca maja bo v Granadi 4. španski narodni evharistični kongres. Sv. očeta bo zastopal nadškof iz Toleda kardinal Enri-eo Pia Y Daniel. Izšel je PASTIRČEK za mesee aprili Zakaj nekateri ne nasprotujejo toliko Kristusu, ampak bolj Cerkvi? Ker Kristusa ne vzamejo resno. Cerkev pa vidno stoji in trdi o sebi. da izven nje ni poti do zveličanja. Po Cerkvi zahteva Bog. naj človek stopi do njega kol oseba do osebe, v razmerje ljubezni, po kateri bo deležen božjega življenja v sveti Trojici. To je seveda nekaj novega in velikega za človeka. A človeku možno, če Boga prizna. Zato naj Boga ljubi in naj se nanj zanese. Veruje naj. da Bog z njim resno misli, čeprav sam ne razume njegovega načina in postopka. Kdor ne ljubi, se namreč zanese samo nase in postane nezaupljiv. O takem nezaupanju. do Boga beremo že na prvih straneh človeške zgodovine in dobro vemo, kakšne so bile posledice. Če manjka ljubezen, človek sumi, ali nismo morda zaradi spolnjevanja zapovedi prikrajšani za kako veselje. Zato se pa tako radi obrnemo na drugo stran in mislimo, da bomo tako odpravili vsako nasprotje in poravnali vsako težavo. Odkod ta sum, to nezaupanje do Bogo? Prihaja od hudobnega duha. Vzemimo pa resno to resnico, ker drugače ne bomo razumeli tistega sovraštva, ki podpihuje delo proti Cerkvi in Bogu. Človek sam ni zmožen takega sovraštva, ker je ustvarjen za dobroto in ljubezen. Kristjani so poklicani, da so priče boi' jega kraljestva na zemlji. A ker nočemo biti tega sveta, nas svet sovraži. Zato nas včasi prijemlje skušnjava, da bi se odpo• vedali odločnosti, s katero moramo širiti Kristusov nauk, in bi bili radi bolj popust' Ijivi in se prilagodili mišljenju in delovanju sveta. Radi bi se zadovoljili z majhni' mi zahtevami in nimamo poguma, da bi se držali vedno jasnih smernic, kakor jih je začrtal Kristus in Cerkev uči. Glejmo, da ne bomo postali žrtve te skušnjave. Bodimo žive priče, vedno in povsod, ljubezni in pravičnosti, ki edini moreta človeku pripravliti srečo in mr’r, trajno srečo in mir, toda edinole če izvi-rata iz Boga in jih krepča Cerkev z zakramenti milosti. Lojze IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI DEKLIŠKI TEČAJI V ARGENTINI V mestu Moron blizu Buenos Airesa- imajo salezijanske sestre Marije Pomočnice veliko kmetijsko šolo, ki je edina te vrste v Južni Ameriki. Poleg šole je še otroški vrtec in ljudska šola. Zavod uživa velik ugled v vsej okolici. Deklet se priglaša toliko, da letos niso mogli vseh sprejeti. V tem šolskem letu pa so Ikljub temu obogatile sestre svojo ustanovo s posebnim tečajem za ženska ročna dela za slovenska dekleta. Tečaj vodi slovenska sestra. Vsak mesec imajo dekleta sv. mašo s pridigo v slovenskem jeziku, petjem in molitvami. Maševat hodi slovenski salezijanec. UREDNIK »KATOL. TEDNIKA« SE JE VRNIL Iz zaporov v Zenici so izpustili bivšega urednika »Katoliškega tednika« č. g. Franja Kralika. Zaprli so ga kmalu potem, ko so prišli komunisti na oblast v Bosni in sicer že leta 1945. Takrat so ga obsodili zaradi pisanja v »Katoliškem tedniku« na 16 let ječe zato, ker je v svojem časopisu pobijal komunizem. Sedaj so ga po 12 letih zapora izpustili. V istih zaporih ipa je umrl nekdanji urednik »Hrvats/kega dnevnika« v Sarajevu 6. g. Elija Gavrič. Obsojen je bil na sedem let ječe, a jih ni ,prestal. ŠKOF CULE IZPUŠČEN Kmalu za kardinalom Stepincem so jugoslovanske komunistične oblasti zaprle in obsodile na več let ječe mostarskega škofa msgr. dr. Petra Čuleja. V zaporu je msgr. Čule obolel in moral še marsikaj hudega pretrpeti. Sedaj je po tolikem trpljenju dočakal pomilostitev. Toda ne sme se vrniti v svojo škofijo, temveč mora bivati v frančiškanskem samostanu v Tolisi (Bosna). DEKAN SIMČIČ ZOPET MAŠUJE Iz Solkana je dospela vest, da je tamkajšnji dekan Andrej Simčič zopet dobil dovoljenje, da sme javno maševati in vršiti svojo duhovniško službo. Kot znano, je bil g. Simčič obsojen na šest mesecev ječe in na enoletno prepoved izvrševanja duhovniške službe po prestani kazni. P° treh mesecih so ga izpustili iz zaipora, toda mu niso odpustili drugega dela kazni. Več mesecev je zato sicer bival v župniji, toda javno maševati in opravljati drugih obredov svoje duhovniške in dušnopastirske službe ni smel. Sedaj so inu črtali še to ostalo prepoved. — S tem je zadeva g. Simčiča zaključena na sodnijskem polju, toda ni zaključena za zgodovino. Ta primer bo vedno pričal, kako drzna in nasilna je komunistična oblast v Jugoslaviji, da ji ni nič svetega, niti spovedna molčečnost, samo da' onemogoči duhovnika, ki jim je postal neljub. USPEH. BEOGRAJSKE OPERE NA FESTIVALU V PARIZU Dne 28. marca je otvorila festival narodov v Parizu 'beograjska opera s predstavo Don Kihot. Opera je dosegla poipolo uspeh in pariški listi so se zelo pohvalno izrazili o jugoslovanskih umetnikih. Par** ški list »Au-rore« piše, da je bila predstava prvorazredna, bodisi v interpretaciji kakor v izvajanju orkestra ipod vodstvom Oskarja Danona. Spreobrnjenje ob smrti Med francoskimi framasoni je zavladala velika nevolja, ker je umrli častni predsednik narodne zbornice Edvard Herriot izrazil željo za cerkven pogreb. Pred smrtjo je tudi prejel sveto maziljenje. Pokojni je bil voditelj franeoflke radikalne stranke in je imel istočasno v framasonski loži najvišji položaj. Framasoni ne morejo razumeti njegovega spreobrnjenja, ker ni o tem z nikomer govoril. Podtikali so ce- lo, da je šla Cerkev preko volje pokojnega predsednika. Sedaj pa je dal odločilno pojasnilo lionsfki kardinal Gerlier. Zadnji ponedeljek je obiskal bolnika in ga našel pri .polni zavesti. Med pogovorom ga je vpričo njegove gospe dvakrat vprašal, če želi cerkveni pogreb in obakrat je jasno odgovoril »da«. Pokazal je tudi drugače ugodno razpoloženje do Cerkve, vendar podrobnosti Ikardinal noče podati. DR. VERIDICUS: 9 Ob trinajsti obletnici dogodkov v Cerknem PONAREDBE, LAŽI IN NETOČNOSTI Ce pa je res, da se je napad izvršil, »ko se je danilo«, ob sedmih, kot je tudi res. tedaj se zrušijo vse trditve dr. Bratika o načrtno nameravanem množičnem pokolu kurzistov v šoli in sploh pade sama obtožba, da so Nemei vdrli v Cerkno z namenom. da bi pobili učence partij-ke šole. Zlohotna laž je trditev, da so Nemci streljali z zvonika. Noben Cerkljan ni tega ne videl in ne slišal. Težki mitraljez ni kosil življenj z zvonika, ampaik s prostora za župniščem. Zalo pa je gola laž, da bi jim hil kdo zagotovil prost dohod na zvonik. Saj zvonik v Cerknem sploh nima samostojnega vhoda: stopnice vodijo na cerkveni kor in samo od tu je vhod na zvonik. Ob napadu je bila cerkev kot po navadi odprta: dekan g. Kunsič je maševal običajno ob 6. in «. Pišeane ob 7. Onega tragičnega dne so bili v cerkvi duhovniki, ceitkovnik Ivan Kumar in precej ljudi, ker so so ravno brale sv. maše. Možno je, da je proti koncu napada kak Nemec zle- zel tudi v zvonik, da bi preiskal ali tudi opazoval okolico. Nihče pa ni od tam streljal, kar lahlko potrdijo vsi v Cerknem. Pa tudi če bi bili Nemci res šli na zvonik, kakšno krivdo naj bi imela kaplana ? Kako naj bi bila spred oltarja, neoborožena, to preprečila? Katko naj bi se bila zoperstavila smrt sipajočim Nemcem, koso se bile pred njimi razbežale stotine oboroženih partizanov in partijcev? Čigava je bila dolžnost zaustaviti korak prodirajočemu sovražniku? Sicer pa v dr. Bratkovem spisu kar mrgoli zgodovinskih netočnosti. Talko ni res. da bi bili ob nemškem bombardiranju Cerknega partizanski »varnostni organi odvedli iz kasarne vsak po enega aretiranca« in tako preprečili njihov pobeg; res je, da je zračni pritisk odtrgal vrata pri kasarni in da so se priprli razbežali na vse strani, a da so jih pozneje spet prijeli. Ni res, da bi bili Nemci v veliki paniki bežali iz Cerknega, ko se je oglasil partizanski minometalee. Odšli so v redu in z obilnim plenom. Netočna je trditev, da eo bile vse žrtve pobile s strelom v tilnik. Nekatere ranjence so Nemci res postrelili, druge pa so poikotičali z bajoneti: Milojka Štrukljeva iz Solkana je bila zabodena z bajonetom v srce, glavni okrajni partijec Makuc Jakob je bil zahoden v trdnih... Zlobna kleveta je, da bi se bil kdo veselil pokola partizanskih žrtev, in najmanj še krajevni duhovniki. Kaplan g. Piščrfnc je ves bled in obupan priskočil revežem na pomoč: domačinu Marku Bevku je podelil sv. olje, vodil je pogreb in pri odprtem grobu z ljudstvom molil za padle. Sioer pa je g. Piščanc tudi prej nudil partizanom duhovno oskrbo: večkrat je šel previdet bolne in ranjene v partizansko bolnico; pokopal je številne partizane, tako na pr. tik pred svojo smrtjo partizana Murovca (20. 1. 1944), partizana Viktorja Koncilja iz Ljubljane (24. 1. 1944). In iz sličnih zgodovinskih neresnic, ne-osnovanih sumničenj, samovoljnih domnev, tendencioznega tolmačenja in popolnega pomanjkanja vsakega čuta za pravico in resnico sestoji obtožnica dr, Bratka, poluradni tožbeni spis OF in komunistična u-temeljitev pokola petnajstih Cerkijanov! RESNIČNO OZADJE POKOLA PETNAJSTERIII Nemška januarska ofenziva je razbila na Primorskem partizanske oborožene cdinice in do smrti preplašila funkcionarje terenskih organizacij. Po nemških tankih pre-gaženo primorsko ljudstvo se je streznilo in začelo odklanjati partizansko gibanje, ki mu je prinašalo samb strahoto represalij. Vse je kazalo, da zvoni partizanstvu na Primorstkem mrtvaški zvon. In prav v tem za OF tako nevarnem in kočljivem trenuitku se je pripetil še tragični pokol kurzistov partijske šole v Cerknem. Ta novi udarec je presunil vso deželo in še ■bolj potlačil ugled OF. Saij je zgovorno dokazal labkomišljenost prirediteljev tečaja in neodpustljive napake opevanih zaščitnih sistemov. Treba je bilo nemudoma storiti nekaj y-ka goriški provinci itd.) primerno izravna e v pristojnih komisijah in v razpravi v parlamentu, kjer bo statut dokončno izdelan. Avgust Sfiligoj - Anton Kacin Karel Birsa - Rudi Bratuš ^peti slovenski socialni dan v Buenos erfiresu V nedeljo dne 17. marrea 1957 so imeli slovenski izseljenci v Argentini že petič svoj socialni dan. Seveda se ti skromni socialni dnevi ne morejo primerjati z znanimi francoskimi, italijanskimi, španskimi in drugimi sijcialnimi tedni, vendar imajo v zmedi današnjih časov za slovenske izseljence velik pomen za njihovo socialno in gospodarsko delavnost. Letošnji socialni dan je bil jubilejni in se je praznoval posebno svečano, ker se ga je udeležil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je začel socialni dan s sv. mašo, med katero je imel na številne zborovalce globok in pomemben govor; v njem je ponovil besede kardinala Stepinca, da so danes odpovedali vsi sistemi: liberalizem, nacizem, fašizem in komunizem, fistul je samo Kristus in zdi se, da so sedaj nanj narodi bolj pripravljeni, kot so bili prej. Rešitev vseh socialnih vprašanj je obsežena v socialnem nauku katoliške Cerkve. Po sv. maši je g. Janez Majeršič, predsednik Stalnega odbora soc. dni, začel jubilejno zborovanje. Pozdravil je navzočega škofa dr. Rožmana in se mu zahvalil za sv. mašo in lepi nagovor. Posebej se je zahvalil tudi prof. dr. Ahčinu, ki je tudi za letošnji socialni dan pripravil resolucije. Ob lej priložnosti je naglasil silno pomembno delo, ki ga dr. Ahčin opravlja s pisanjem obširne Sociologije, katere trije zvezki so že izšli v založbi Družabne pravde. Nato je bilo izvoljeno predsedstvo zborovanja in predsednik g. Pavle Masič je takoj dal besedo prvemu referentu prof. dr. Ignaciju Lenčku, ki je v odličnem predavanju (Podjetnost in morala) pokazal zvezo med gospodarstvom in moralo. Gospodarstvo ima sicer svoje zakone, je dodal, toda ni izvzeto iz območja božjih zakonov: nasprotno, moralna načela morajo prevevati vso človekovo dejavnost, tudi gospodarsko. Sledilo je skrbno sestavljeno predavanje g. Avgusta Horvata, urednika Družabne pravde, o krščanskem pojmovanju dela. Predavatelj je z raznih strani prikazal pravo krščansko pojmovanje dela. Po kratkem odmoru sta bili prečitani dve pozdravni pismi, ki sta jih poslala zadržana prof. dr. Ahčin in g. Miloš Stare, tajnik Narodnega odbora za Slovenijo. Nato je bilo prečitano pismo, ki so ga zborovalci poslali predsedniku NO dr. Mihi Kreku, ter pismo, naslovljeno ' na vse slovenske protikomunistične časopise in revije, ki izhajajo po vsem svetu. Takoj nato je začel s svojim predavanjem tretji referent dr. Julij Savelli, ki je vsem Slovencem znan kot odlični dirigent Gallusa, e-nega naših najboljših pevskih zborov. S tem svojim predavanjem pa je dr. Savelli. pokazal, da je tudi strokovnjak v socialno-gospodarskih vprašanjih. Govoril je o človeških odnosih v modernem obratu, torej o stvari, ki je danes predmet razmotrivanj in študija po vsem svetu. Zborovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano v Ciudadeli, so pazno sledili vsem referatom in dali glasno priznanje vsem predavateljem. Zatem so bile prečitane in z velikim odobravanjem sprejete resolucije, ki so povzele vse glavne misli in smernice vseh treh referentov. Za zaključek je bil na predlog tajnika Stalnega odbora socialnih dni g. R. Smersuja sprejet sklep, da se pooblašča Stalni odbor, da prevzame skrb za to, da se bodo resolucije vseh dosedanjih petih socialnih dni v resnici izvajale. ^ p Ob tem in sličnih poročilih o delu slov. beguncev in izseljencem se nam vriva vprašanje: Ali bomo Slovenci v zamejstvu prišli kdaj do tega, da bomo mogli tudi prirejati slične socialne dneve? Potrebno bi bilo. (Ured.). ČKomomi koncert v nZrstu Koncert komorne glasbe, ki ga je priredila 9. marca v Avditoriju v Trstu Slovenska prosvetna matica z godalnim kvarte- tom Karla Sancina, je zelo lepo uspel. Po dolgem času smo imeli priložnost poslušati koncert komorne glasbe, kateri posvečamo danes vse premalo zanimanja. Kvartetu je duša in mentor priznani mojster prof. Karlo Sancin. Najprej so izvajali po en kvartet J. Haydna in L. Boceherinija. Ta dva skladatelja spadata v dobo čistega klasicizma in sta bila tudi tej dobi ,primerno izvajana. Občudovali smo natanko odmerjeno dinamiko, skladnost skupnega igranja in izrazito podano interpretacijo. Prav tako smo mogli občudovati lepo zlitost igre v prekrasnem klavirskem kvintetu (godalni kvartet in klavir) A. Dvoraka, pri katerem je sodelovala tudi naša odlična pianistka prof. Mirca Saneinova. S svojo sigurno igro je še posebno prispevala k lepemu uspehu tega večera, na katerem smo prvič slišali posrečeno, romantično prežeto skladbo tržaškega skladatelja dr. F. Delaka. Vsi sodelujoči in skladatelj so bili deležni zasluženega odobravanja od navdušenega občinstva. — ij Letošnji zlatomašniki Dno 1. aprila sta prišla maševat v go-riško stolno cerkev čč. gg. Jožef Vodopivce, bivši dekan v Tolminu, in Ivan Kenda, u-pokojeni kurat iz Novakov. Hotela -ta se Bogu zahvaliti za milost sv. majniškega posvečenja, ki sta jo pred petdesetimi leti na ta dan prav v tej cerkvi prejela od nepozabnega nadškofa dr. Frančiška Borgi-ja Sedeja. Sest njunih sošolcev, med njimi dornber-ški dekan Jožef Godnič in gabrski župnik Anton Gerbec, je že prej umrlo, bivši bovški dekan Andrej Klobučar bo .pa praznoval svojo zlato mašo letos v juliju, še vedno služeči šentviški župnik Janez Kovač pa bo dočakal petdesetletnico mašništva letos v septembru. Vsem če. gg. zlatomašnikom izrekamo naše prisrčne čestitke z gorečo prošnjo, naj jih ljubi Bog še dolgo oihrani ipri delu za dušni blagor našega ljudstva! Slovo msgr. Faina in prefekta de Zerbi-ja V soboto popoldne je bila v gledališki dvorani »Stella Matutina« simpatična prireditev, namenjena predvsem msgr.. Fainu, predsedniku goriške Škofijske podporne ustanove, ki po tolikih letih požrtvovalnega dela zapušča naše mesto, poklican na drugo a.postolsko delo. V velilki dvora* ni so se poleg goriškega nadškofa Ambrosi-ja, prefekta de Zerbija, monsignorja Faina in goriških asistentk poletnih kolonij zbrali tudi vsi otroci, ki so v teh letih uživali svoje počitnice v kolonijah ODA. Gojenke iiz zavoda Notre Dame so pripravile prisrčno akademijo. Sledili so govori g. nadškofa, prefekta in msgr. Faina, ki se je zahvalil za prisrčno manifestacijo in za darila, ki so mu jih poklonile asistentke in otroci. Vsi otroci so bili nato nagrajeni a tradicionalnimi velikonočnimi jajci. Poleg msgr. Faina, ki je v svoji službi predsednika goriške ODA toliko dobrega napravil tudi za naše slovenske otroke, zapušča naše mesto tudi prefekt de Zerbi. V svojem govoru je izrazil svoje veliko obžalovanje ob ločitvi od goriškega mesta in se zahvalil msgr. Fainu, ki je toliko dobrega napravil za najubožnejše goriške otroke. Obema visokima predstavnikoma se tudi mi zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnd delo med nami in jima želimo obilo uspeha v njihovi novi službi. Poletni urnik trgovin S prvim aprilom je stopil v veljavo poletni urnik trgovin. Trgovine z jestvinami in drogerije so odprte od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; trgovine z oblačili, galanterijo, pohištvom in industrijskimi izdelki imajo isti urnik, le zjutraj odprejo ob 8.30, popoldne pa ob 15.30. Za mesnice velja naslednji urnik: torek, sreda, četrtek in petek od 6.30 do 13. ure; ob sobotah in pred prazniki tudi popoldne od 16. do 20. ure. Ob nedeljah bodo mesnice odprte od 6.30 do 11. ure. Ob ponedeljkih pa bodo ves dan zaiprte. Statistika brezposelnih Dne 31. januarja je bilo na raznih uradih za delo na Goriškem vpisanih 8.531 brezposelnih. Od teh je 4.251 moških in 4.280 žensk. Povečini so to industrijski delavci in delavke, število brezposelnih je še vedno visoko, še .posebno, ker ne izkazuje celotnega števila vseh brezposelnih, saj niso vsi vpisani na delavskih uradih. Dr. Miha Krek: S poti po Evropi V PARIZU V Franciji je sedaj kakih 24.000 slovenskih naseljencev. So taki, ki tam žive že nad dvajset let, in taki, ki so komaj prišli. Stari naseljenci so po veliki večini rudarji. V Parizu in okolici je tudi nekaj u-spešnih slovenskih obrtnikov med njimi. Po vsej Franciji so raztreseni naši kmetovalci. Po drugi svetovni vojni Francija sprejema naše rudarje in kmetske delavce. Tudi v drugih poklicih se mik at eri ustanove tam, vendar so ti bolj redki. Kmetske delavce in rudarje pa radi sprejemajo in jih naravnost iščejo. Na splošno mo-ramo reči, da Francija leipo ravna z našimi begunci. Poseben urad v Parizu jih zasliši in če je vse v redu, dobe takoj potrebne dokumente in dovoljenje za prebivanje in delo. Življenje v Franciji za začetnika begunca ni rožnato, pa tudi o- Vizum za Jugoslavijo Za področje Treh Benečij izdaja vizume za Jugoslavijo od 1. marca dalje generalni konzulat v Trstu in ne več milanski konzulat. V veljavi so tudi že nove tarife za vizume. Navadni vizum stane 2.300 lir, turistični 1.650, tranzitni 650 lir. Vizum za več potovanj z veljavnostjo treh mesecev stane 3.800 lir, izletniški z veljavnostjo dveh dni pa 150 lir: skupni vizum stane 1.200 lii*, več 150 lir na osebo za stroške. Nov blok v Podsabotinu S prvim aprilom je za promet s pro-pustnicami odprt tudi blok v Podsabotinu. ki je bil sedaj prehoden le za lastnike dvolastniškega dovoljenja. S.K.P.D. IZ GORICE priredi VII. KULTURNI VEČER ki bo v ponedeljek 8. aprila 1957 ob 20.30 v dvorani Brezmadežne na Placuti. Predaval bo č. g. Vinko Zaletel o svojem potovanju po Španiji in Portugalski. Vmes bo predvajal zanimive in lepe skioptične slike v barvah. Vabljeni vsi! Števerjan Po dolgih letih smo spet doživeli žalostno prvenstvo. V treh mesecih letošnjega leta so umrli že trije še ne enoletni otroci. Pretekli teden smo pokopali Patricijo Marega, staro šele štiri mesece. Težko prizadetim staršem izrekamo prisrčno sožalje. Preteklo soboto je prišel k nam prof. dr. Ivan Teursehuh iz Trsta. V soboto zve-čer je govoril fantom, v nedeljo popoldne pa dekletom o mladinskih iproblemih. Njegova prepričevalna in izkušena beseda, saj je družinski oče in dolgoletni mladinski vzgojitelj, je segla vsakemu do srca. S prisrčno zahvalo mu izražamo tudi željo, da bi ga še videli med nami. Brda se oblačijo te dni v ibelo oblačilo. Breskve so že skoraj odcvetele, hruške in jabolka ravno tako. Češnje se pa odpirajo. Goriške in kraške ‘ prijatelje vabimo, naj ne zamudijo lepe prilike. Rupa Na sredpostno nedeljo je pri nas celodnevno češčenje Najsvetejšega. Letos se je ves dan v cerkvi vrstilo veliko število ljudi tako, da je evharistični Jezus vedno imel številno družbo. Lepoto dneva je povečal slovesen sklep s pridigo č. g. VI. Komaca, župnika iz Sovodenj. Tudi prijetno vreme in prvo pomladansko cvetje na polju je Ikar dvigalo naše duše v božje ozračje. Hvaležni smo zato Bogu in tudi vsem drugim, ki so nam pripravili tako prijeten (praznik. Jazbine Kmalu bo leto dni, kar sem bil zadnjič v Jazbinah. Letos me je pot slučajno zopet zanesla tja. Iz Steverjana sem se ipe-ljal proti Jazbinam. Pa vam povem, da sem ostal nemalo začuden ob pogledu na jazbinsko cerkev. Kakor bela devica se je svetila na prijazni vzpetini sredi gričev in prvih razevetnih breskev. Pogled je res čudovit. Polgotska zunanjost cerkve, ošiljena okna, bela barva zidovja, siva streha, vse to napravi izredno prijeten vtis, posebno od daleč. Ker ni bilo domačega gospoda Martinčiča, nam je cerkev odprl ceilkovniik in nam razkazal njeno notranjost. Glavnega oltarja še ni, sicer pa je hupno ne. Toliko zasluži, da se skromno pretolče. Če gre v rudnike, zasluži mnogo bolje, dela pa seveda veliko težje. Stari naseljenci v rudarskih krajih so se tam kar za stalno naselili. Mnogi so že v .pokoju. Neikaj družin ima svoje domove ali rudarsko hišico, ali kmetsko hišo in posestvo. Vsako leto gredo tu naši ljudje v razmeroma velikem številu obiskat svoje drage v Slovenijo. Večinoma to še niso francoski državljani. Državljanstvo je težje dobiti in pred drugo svetovno vojno naši naseljenci v Franciji sploh niso mislili na to. Smatrali so svoje bivanje v Franciji zgolj za začasno, pa čeprav so tam bili že desetletje. Dejstvo, da ljudje potrebujejo vsako leto jugoslovansko vizo za obiske domačih, izkoriščajo nekateri komunistični diplomatski in konzularni uradniki Jugoslavije. Kar naravnost groze, da taki, ki se izjavljajo proti komunizmu ali obnašajo kot protikomunisti, taki, iki so člani cerkvenih in verskih organizacij ali pri prosvetnih društvih s katoliškim programom, pevci pri cerkvenih oborih, ne bodo dobili vize. To grožnjo tudi izvajajo. Poseb- cerkev tudi znotraj v glavnem dokončana. Tudi notranjščina njena je prijetna. Čeprav manjka še to in ono, je v cerkvi prav lepo. Ko bo nekoč tudi pobarvana in bo postavljen glavni oltar, ho pravi biser cerkvene umetnosti. Tudi okolica cerkve se po načrtu ureja. Okrog in okrog je zravnan prostor, ki bo nekoč obsajen z drevesi, kot se vidi. Takrat bo ja/bi ti-ka cerkev prav gotovo izredno primaren prostor za kaike cerkvene prireditve in shode. Upati je, da bo res postala naša romarska cerkev Marije Brezijanske. kateri je posvečena. Medtem ob lepih pomladanskih nedeljah vseeno lahko poromate v Jazbine. Ne bo vam žal. Popotnik Doberdob Že dolgo ni bilo pri nas taiko prisrčne prireditve, kot je bila nedeljska proslava materinskega dne. Ta dan sta se Marijin vrtec in pa dekliški krožek postavila z vrsto prav posrečenih pevskih in dramat-skih točk, tako da so bile naše mamice res zadovoljne, čeprav so se morale v župnijski premajhni dvorani pošteno potiti. Najprej je bil na programu nasto

k sebi, da je telefoniral na policijo in jo obvestil o vlomu razboj? j nikov. Policija je takoj začela mrzlično J iskati neznane zlikovce. Obvestili so tudi notranjega ministra, /ki se je zaradi tega hudo razburil. Vietnamski general pa svojega zvestega služabnika ni iprav nič pohvalil za njegovo vnemo. O zadevi so zvedeli tudi časopisi in ljubeznivi general je svoje ogorčenje izrazil tudi novinarjem, ki so oboroženi z beležnicami, svinčniki in fotograf- * skimi ter filmskimi aparati v trumah navalili na njegovo vilo. General je ves rdec od jeze dejal: »Kaj se to pravi! Moj sekretar gre sredi noči nadlegovat .policijskega 'komisarja, ki ubožec zaradi razburjenja potem vso noč ni mogel zatisniti j očesa. In celo notranjega ministra so vzne- a mirili zaradi te zadeve. In (potem kako -pride do tega, da francoske oblasti, ki j nam velikodušno nudijo svoje gostoljubje, j nadleguje zaradi tafke malenkosti.« Res plemenito pojmovanje velikodušne J gostoljubnosti, ki si je pa vsak tujec ne more privoščiti. Kajti gospod general je bil nekoč poveljnik policije v Saigonu, v prestolnici Indoikine, obenem pa lastnik igralnice (Spielkasino). Zanj so ukradeni milijoni res pomenili le — malenkost. (Iz »Koroške kronike*) OBVESTILA TRIDNEVNICA V GORICI. V četrtek, petek in v soboto prihodnjega tedna bo na Travniku tridnevniea, namenjena predvsem možem in fantom. Zvečer ob 8.15 bo govor nato blagoslov. V soboto pa se bo tridnev-nica zaključila s skupno spovedjo pri Sv. Ivanu. Več povemo v prihodnji številki. DUHOVNA OBNOVA (priprava na Veliko noč) ZA AKADEMSKO MLADINO v Trstu bo 9., 10. in 11. aprila ob 8. uri zvečer v kapeli pri cerkvi Novega sv. Antona (Via Paganini). Govoril bo dr. Lojze Škerl. NA VELIKONOČNI PONEDELJEK bo romanja v Boljunec in na Peče. Odhod s Travnika ob lil popoldne. Za pojasnila in vpisovanje se zglasite pri fotografu Kleindienst-u. ..Katoliški glas" v vsako slovensko družino I LISTNICA UREDNIŠTVA V kratkem bomo začeli z objavo novega podlistka. Godi se v časih francoske revolucije. Napisal ga je nemški pisatelj Hiinnerman, izdala pa založba Herder na Dunaju. Naslov je: Na božjih okopih. Opozarjamo že danes na novi podlistek, ki je sila zanimiv in za naše čase tudi silno primeren. LISTNICA UPRAVE Te dni smo razposlali račune vsem našim razprodajalcem za prvo tromesečje. Lepo prosimo, da bi vsi upoštevali položaj uprave KG, ki je odvisen le od rednega plačevanja naročnin. Zlasti opozarjamo na to one, ki nam dolgujejo še za preteklo leto 1956. DAROVI ZA MARIJANIŠČE: Marijina družba iz ul. Risorta 15.000; N. N. iz Trsta 1000 lir. Bog povrni vsem dobrotnikom! DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD: Gdč. M. Goričan in g. L. Tomažič kot predplačilo za list 1.175 lir.