glasilo ravenskih železarjev RAVNE Leto XIX Ravne na Koroškem, 15. januarja 1982 Št. 1 informativni PRED 0D60V0RNIMI NALOGAMI Za naše delo je značilna vrsta navad. Osvojili smo jih v časih, ko nam je šlo dobro. Stara navada je železna srajca in kar je bilo dobro včeraj, ni nujno jutri. Katere navade bi torej morali v železarni spremeniti, da bi se uspešno spopadali z nalogami leta 1982? Na to vprašanje nam je odgovoril dober poznavalec razmer v železarni in zunaj nje dipl. inž. Milan Dobovišek, član poslovodnega odbora. »Kljub izrednim težavam v letu 1981, posebno v zadnjem kvartalu, ko smo morali na vseh ravneh stisniti pas zaradi bilansira-nja državne in republiške de- vizne bilance ter zaradi lastnega bilansiranja, ko nam je primanjkovalo določenih reprodukcijskih materialov za normalno obratovanje, ne moremo trditi, da naša delovna organizacija ni uspešno izvršila svojih planskih obveznosti. 2e po devetih mesecih smo vsi pričakovali določen trend padca dohodka, ki se bo najbrž ob končni bilanci tudi pokazal. Intenziven izvoz, ki smo ga v drugem polletju ali vsaj od septembra naprej uspešno izvrševali, saj smo dosegli mesečno skoraj 2 milijona konvertibilnih $, je prav gotovo imel za posledico določen padec dohodka tozd izvoznic in tudi DO. Temu padcu so botrovali tudi razni drugi momenti, kot npr. revalvacija dolarja v primerjavi z drugimi evropskimi valutami, posebno DM, na katere področje v glavnem izvažamo. Pomanjkanje določenih surovin je povzročalo občasne programske spremembe v proizvodnji, kar je vplivalo na nekatere terminske dobave proizvodov našim kupcem, izvoz pa je vplival na zalaganje domačih odjemalcev. Seveda to za domačo industrijo ni prijetno, še manj pa bi bilo, če bi zaradi še večjega manjka deviz morali ustavljati določeno proizvodnjo. Posledice pomanjkanja nekaterih domačih surovin v primarnih tozdih, kot v jeklarni, so v veliki meri vplivale na rast materialnih stroškov v teh tozdih, na slabše specifične proizvodne potrošnje, na zmanjšane učinke proizvodnih agregatov v proizvodnji jekla, (Nadaljevanje na 2. strani) ZA KAKOVOSTNO OBVEŠČANJE Delavka in stroj V železarni Ravne imamo vrsto sredstev obveščanja: oglasne deske po tozdih, razglasno postajo, delegatska gradiva, sestanke, konference, stike delegatov s sodelavci, Informativni fužinar, Novice, Poročevalec, Bilten, dnevne podatke o fakturirani eksterni realizaciji. • Vsa ta sredstva ne delujejo enako dobro (njihovo učinkovitost lahko ugotovi le skrbno pripravljena anketa, ki jo morda konec leta učakamo). Dobra informacija mora biti (poleg tega, da je resnična) predvsem hitra. In prav počasnost je ena naših glavnih pomanjkljivosti (drugih danes ne bi naštevali). Kdor torej pospeši objavljanje in kroženje informacij, je storil korak k boljšemu informiranju. Za tak korak so se konec starega leta odločili po vrsti: DPO, odbor za informiranje pri delavskem svetu DO, uredniški odbor in poslovodni odbor na podlagi podatkov strokovnih služb delovne skupnosti KSZ. Sklenjeno je: — Novice naj izhajajo tedensko (ali vsaj 10-dnevno), po potrebi pa še večkrat. — Informativni fužinar naj postane mesečnik z bolj pretehtanimi in strokovno boljšimi prispevki, ki pa vseeno še vedno kažejo naše delo in življenje v tovarni in zunaj nje. Kako in kdaj bodo bolj zaživele druge hitre oblike obveščanja (oglasne deske, ozvočenje obratov, garderob itn.) bo v veliki meri odvisno od dobre volje in posluha za pomen stalnega informiranja po tozdih. Tu precej pričakujemo od ravnateljev in novih animatorjev za informiranje po osnovnih organizacijah sindikata. Nobena sprememba se ne uveljavi čez noč, zato se verjetno tudi te ne bodo. Vendar je smer začrtana in cilji znani. Zavedati se moramo, da informiranje ne more biti dobro, če ga prepustimo peščici profesionalcev. Več ljudi več ve, vsaka stvar, ki jo preveč ponavljamo, postane lajna, zato je potreben dotok svežih idej, vedno novih sodelavccv-dopisnikov, ki imajo kaj koristnega in vrednega povedati drugim. Kakovost in zdrave pobude so zato tudi v prihodnje dobrodošle: pri Novicah s kratkimi obvestili, pri Fužinarju s kratkimi članki. K sodelovanju pri Fužinarju še posebej vabimo strokovnjake; hkrati jih prosimo, naj pišejo poljudno. Prek 5000 bralcev ima naš list, zato se je vredno potruditi. Aktualnost, jedrnatost, zanimivost — to je nekaj gesel našega pisnega informiranja v letu 1982, seveda ob upoštevanju resničnosti, ncsenzacionalnosti itn. Napravimo torej ta korak naprej! Urednik (Nadaljevanje s 1. strani) delno večjo porabo elektroenergi-je, na zmanjšanje produktivnosti dela itd. Seveda se je tak vpliv prenašal tudi na proizvodnjo surovega jekla v predelovalnih tozdih. Najbrž so vso metalurgijo pestile podobne težave, vendar jih je naša železarna sorazmerno uspešno prebrodila in leto 1981 uspešno zaključila. Naše navade bolj utečenega dela, ki so izvirale iz časov, ko smo imeli reprodukcijskega materiala na pretek, ko nam ni bilo treba imeti nobene skrbi za devize in odkup surovin na domačih trgih, 90 predvsem v drugi polovici leta 1981 splahnele. Morali smo začeti misliti na neki drug način trdega dela in borbe za ekonomski obstoj, na stabilizacijsko obnašanje, za kar pa vemo, da bo tudi v bodoče za daljše obdobje naša nenehna skrb in naloga. Ne moremo trditi, da smo v tem času posebnih akcijskih ukrepov dosegli vse želeno, saj se tudi zaradi subjektivnih negativnih vplivov nismo še zadosti stabilizacijsko obnašali, predvsem kar se tiče izkoriščanja kapacitet, kvalitete proizvodov in delovne discipline. Kljub objektivnim težavam, ki smo jih imeli, bomo morali v le- gotovo imeli najtežjo nalogo in odgovornost pred celotnim delovnim kolektivom. Potrebno bo povečati fizično produktivnost in izkoriščanje kapacitet, lotiti se bo treba v vsej proizvodnji odprave ozkih grl, forsirati investicije in zamenjave. Pričakujemo težave v oskrbi z reprodukcijskim materialom z domačega in tujega trga, kjer bo potrebna določena devizna soudeležba. Pričakujemo težave v jeklarni zaradi intenzivnega poteka investicij (gradbenih in montažnih del), pri termični obdelavi v adju-staži kovačnice in valjarne ter zaradi nekaterih dotrajanih strojev v jeklovleku, pnevmatiki in drugi finalni proizvodnji. Kljub povišanju OD določenim deficitarnim strukturam v železarni moramo še naprej računati na težavno pridobitev kvalitetne delovne sile v metalurških tozdih. Težave bodo nastopile v pokrivanju uvoza z izvozom, zaradi zunanje recesije in zelo velikega izvoznega programa, ki si ga zadajamo, ter na področju združevanja deviz naših domačih kupcev. Poseben problem bo izreden pritisk na vseh področjih za jeklene proizvode. Vse to bo za- lik del pa z združevanjem s kupci, ki uporabljajo naše jeklene proizvode za svoj lastni izvoz. Ce bomo realizirali v letu 1982 z lastnim izvozom 20 milijonov konvertibilnih $ in 14 milijonov klirinških dolarjev, kot smo si prvotno zastavili plan, lahko že danes rečemo, da bo lasten izvoz prenizek in da se moramo akcijsko intenzivno pripraviti vsaj na pokrivanje reprodukcijskega uvoznega materiala z direktnim lastnim izvozom — to pa je več kot 20 milijonov konvertibilnih ?. Kljub takemu akcijskemu programu izvoza bi morali pridobiti oziroma združiti od jugoslovanskih kupcev še nadaljnjih 16 milijonov dolarjev. Lahko si predstavljamo, kakšno nalogo pomeni to za našo komercialo, za tozde, ki izvažajo ter za celotno poslovodstvo. Na žalost smo se morali zopet odločiti za večji izvoz tistih materialov, ki jih jugoslovansko tržišče najbolj potrebuje, to je predvsem valjanega, kovanega in svetlo predelanega jekla, ker na področju finalno obdelanih proizvodov še nimamo dovolj trdnih ali najdenih pozicij — kam jih izvoziti. To je ena naših največjih nalog: izvoziti čimveč živega dela — valjane, kovane in svetle pa obdržati in ne povečevati. Upajmo, da nam bo v bodočih letih tudi to uspelo. Kakšne rezultate pričakujemo v letu 1982 — to je eno od ključnih vprašanj. To leto ne bo rož- nato. Če se bomo hoteli držati resolucije, dviganja cen, relacije pridobivanja dohodka in obdrža-nja realne vrednosti OD, bomo morali seči po rezervah, vendar ne po kakšnih finančnih, ki jih ni, ampak po proizvodnih, kvalitetnih, materialnih in disciplinskih. Zagotoviti rast dohodka za socialno varnost delavca bo ena od glavnih nalog v vseh tozdih. Če si bomo to akcijo realno zastavili, se bomo morali za njeno realizacijo tudi nenehno boriti. Gotovo bo najtežja naloga na področju znižanja specifične porabe energije, materialnih potro-šenj, znižanja izmečka, izkoriščanja kapacitet in tehnološke discipline. Če ne bomo na teh področjih uspeli bolje kot v letu 1981, si ne bomo zagotovili dovolj sredstev za nadaljnji niti enostavni, kje pa šele razširjeni reprodukcijski razvoj. Vprašljiv pa lahko postane dohodek — in vse, kar iz njega izvira. V delovni organizaciji bomo morali najprej uresničevati teze ZZD, predvsem kar se tiče skupnega prihodka, nagrajevanja po vloženem delu na vseh nivojih, proizvodnih in ostalih delavcev. Upajmo, da bo na teh področjih tekla naprej nenehna aktivnost, da bomo težnjo po obdr-žanju in novem pridobivanju metalurških in drugih poklicev uspeli na naslednjem referendumu realizirati.« Naša hotenja - naše možnosti v letu ’82 V LETU 1982 BODO POGOJI GOSPODARJENJA VELIKO TEŽJI Jekleni vzorec tu 1982, ko ne pričakujemo boljše situacije, z raznimi kvalitetnimi subjektivnimi posegi v celotni proizvodnji zmanjšati mnoge negativne spremljajoče trende. Kot vemo, moramo v letu 1982 izdelati 217 tisoč ton surovega jekla, kar je spričo močnih rekonstrukcij za naš osnovni tozd — jeklarno zahtevna naloga. In če pomislimo, da naši plani predvidevajo v letu 1982 prek 100 tisoč ton valjanega, prek 30 tisoč ton kovanega jekla, 10 tisoč ton jeklenih ulitkov, nadalje 1000 ton vlečenega brušenega jekla, prek 900 ton industrijskih nožev, prek 7 tisoč ton strojev in delov ter bistveno večjo blagovno realizacijo kot v letu 1981, moramo prekiniti s takim negativnim trendom surovega jekla, kot smo ga imeli v letu 1981 in že od vsega začetka in nato vse leto izvrševati dinamične proizvodne plane jekla. Ker je pomanjkanje kvalitetnega jekla v letu 1981 povzročalo naj večje težave v naši nadaljnji predelavi, bodo jeklarji htevalo od posameznih odgovornih delavcev v železarni dodatne napore in vse prej kot mimo življenje. Če pogledamo, kaj vse moramo narediti v letu 1982 na deviznem področju ob morebitnem pokrivanju lastnega uvoza z lastnim izvozom, kar bo gotovo ena najtežjih nalog, moramo spoznati resnico, da železarna potrebuje za lastne uvozne potrebe reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, za odplačilo anuitet in deviznih terminskih kreditov kar blizu 40 milijonov konvertibilnih dolarjev. Samo za reprodukcijski material potrebujemo 26 milijonov dolarjev. Zavedati se moramo, da v železarni nimamo več nobenih zalog surovin, kot smo bili prej navajeni, in bo devizni izdatek za nabavo teh v letu 1982 bistveno večji, kot je bil v letu 1981. Naštete težave se bodo vrstile v letu 1982 in ne mislimo, da bo to leto proizvodnja gladko tekla, zato moramo devize pridobiti predvsem z lastnim izvozom, ve- Izkušnje, ki smo si jih pridobili v letu 1981 na področju komercialnega poslovanja, so vsekakor bogata šola za komercialne aktivnosti v letu 1982. Cilji, ki smo si jih postavili v poslovni politiki za leto 1982 in ki so usklajeni z gospodarskimi cilji celotne družbe, ne bodo lahko uresničljivi. Pogoji gospodarjenja bodo letos znatno težji. Kriza, ki se je v svetu začela z velikim povečanjem cen nafte že v letu 1972, se je pri nas pokazala z vso ostrino šele v zadnjih dveh letih in je pri sedanji porabi energije naše gospodarstvo še kmalu ne bo premagalo. Neracionalna investicijska in splošna potrošnja v preteklih letih sta nas pripeljali v preveliko zadolženost v tujini in visoko stopnjo odvisnosti naše proizvodnje od uvoznih surovin, zlasti s konvertibilnega tržišča. Notranja inflacija kot največji problem celotne družbe, ki ga v našem vsakdanjem življenju najbolj čutimo, se iz leta v leto veča po zakonu spirale. Po maloprodajnih cenah je znašala leta 1976 9,4 «/o, v letu 1981 se računa na okrog 40 “/o, za letos se predvideva v višini 20 ®/o. To so štirje veliki omejitveni dejavniki, ki bodo pri realizaciji našega gospodarskega načrta v letu 1982 še bolj prisotni, kakor so bili lani. V okviru navedenih dejavnikov bo pri našem delu prisotna tale problematika: Pri prodaji proizvodov na tuja tržišča se bomo še bolj izpostavili tuji konkurenci v asortima-nu, ceni in dobavnih rokih. Leto 1982 naj bi veljalo za prehodno leto povečanega plasmana proizvodov višje stopnje predelave, posebej onih, ki smo jih pred leti že izvažali. Konjunkturne napovedi za evropsko tržišče predvidevajo, da še v prvem polletju ni pričakovati izboljšanja sedanje krize, ki je prisotna v večini panog gospodarske dejavnosti, še prav posebej pa v panogi črne metalurgije. Sprožene so tudi že aktivnosti za prodor v dežele v razvoju. Uspeh bomo dosegli le, če bomo ponudili konkurenčne cene in držali obljubljene dobavne roke. Naročila za izvoz metalurških proizvodov v prvem polletju že imamo. Termini so zelo kratki. Od tega, koliko bomo znali obdržati kondicijo, ki smo si jo pridobili v novembru lani, ko smo dosegli najvišji letošnji izvoz na konvertibilno tržišče, močno za-visi zagotovitev neprekinjenega proizvodnega procesa. Namreč, od našega izvoza močno zavisi možnost uvoza. Znano je, da glavne materiale uvažamo s konvertibilnega tržišča. Letos bo SISEOT Slovenije mesečno spremljal realizacijo planov izvoza vsake delovne organizacije. Delovna organizacija, ki mesečnega plana ne bo realizirala, bo to čutila v zastoju, kajti v takem primeru se ji bo prepovedalo uvažati; utegne celo priti do izdelave sanacijskih programov in ukrepov družbenega varstva. Izkušnje, ki jih imamo pri združevanju deviz z domačimi kupci, so slabe. Dogovarjanja so dolgotrajna, izmikanj je veliko, druge rešitve kot ustavitev dobav ni. Lani bi morali z domačimi kupci združiti po 67. členu ZDP 3 -io« $ in po 68. členu 0,9 • 10G $. Letos moramo v skupnem združiti 11,7 • 10fi $, od tega 0.5 • 10° po 67. členu, in to pod Pogojem, da bomo dobili iz republiškega debalansa 13,5 • 10° $• Naloga, ki je pred nami na zunanje trgovinskem področju, ni lahka in enostavna. Je pa to prva naloga vseh zaposlenih. Uvažali bomo lahko le toliko, kolikor bomo imeli na žiro računu deviz. V tridesetletni zgodovini se je lani zgodilo prvič, da za prvi kvartal ne sklepamo pogodb v klasičnem smislu, ampak bomo metalurške proizvode dobavljali le po potrdilih naročil v obsegu in količini razpoložljivih kapacitet in resnično združenih deviz. Zaostreni pogoji gospodarjenja za našo prodajo pomenijo prestrukturiranje kupcev in količin. Eni bodo odpadli, drugi bodo dobili več, tretji manj. Pritiske bomo imeli z vseh strani; kajti povpraševanje na domačem trgu za letos še ne kaže nikakršnega zmanjševanja, razen na področju sredstev za proizvodnjo, kar bo po dodatnih omejitvah investicij prisotno nekaj let. Resolucijsko povečanje izvoza blaga na konvertibilno tržišče za najmanj 13 %> se bo močno odrazilo v možnosti nabave vseh vrst materialov na domačem tržišču, od osnovnih do pomožnih materialov, zlasti še energije, kot je to npr. mazut, namesto katerega smo že do sedaj morali kupovati nadomestek v drugih kurilnih oljih. Dosedanji dolgoletni dobavitelji nam dobave zmanjšujejo, roke podaljšujejo. Nekateri dobave pogojujejo z združevanjem deviz, s sovlaganjem v modernizacijo in razširitev proizvodnje ali pa dobave Pogojujejo s prodajo naših pro-iz.vodov. To povezovanje reprodukcijskih celot z dobrimi in slabimi posledicami bo eden od zelo težko obvladljivih problemov. če priznamo ali ne, zakon ponudbe in povpraševanja z vsemi posledicami le deluje. Koliko večje je povpraševanje od ponudbe, toliko višje so cene. Pri deficitarnih surovinah se to še zlasti močno kaže pri starem železu, jeklenih odpadkih, ferole-gurah, mazutu, olju in materialih, odpornih proti ognju. V decembru so sicer bili sprejeti ukrepi o zamrznitvi cen, ki Veljajo tudi še v januarju letos, se naj bi cene dvigovale v skladu s politiko cen in samoupravnimi družbenimi sporazumi in medrepubliškim dogovarjanjem. Sprejeti ukrepi o najviš- jih cenah, če ne bi bilo izjem, za našo delovno organizacijo pomenijo veliko spremembo za pridobivanje dohodka. Prihodnje leto se močno povečajo amortizacijske stopnje, izvršila se bo revalorizacija osnovnih sredstev, kar pomeni, da se bodo avtomatično stroški povečali, in če ne bomo dosegli večje produktivnosti skozi manjšo in racionalnejšo porabo materiala in časov, spremembe tehnoloških postopkov, večje prisotnosti pri produktivnem delu, manjši odsotnosti z dela, potem ob limitiranih najvišjih prodajnih in nabavnih cenah bistvenega povečanja dohoka v primerjavi z letošnjim letom ne moremo pričakovati. V tako zaostrenih pogojih gospodarjenja vidimo izhod le v bolj humanem medsebojnem kombiniranju prvin poslovnega Tudi na področju elektroenergetike nas v letu 1982 čaka mnogo če-jev. Od teh je največ takih, na katere nimamo vpliva: v kakšnem obsegu bo obratovala nuklearka, ki je edini pomembnejši proizvodni agregat iz preteklega srednjeročnega obdobja in skupna naložba Slovenije in Hrvaške in za katero je leto 1982 leto poizkusnega obratovanja? Koliko energetskega premoga bodo nakopali velenjski in trboveljski rudarji za proizvodnjo električne energije v Šoštanju in Trbovljah in kako zanesljivo bodo te elektrarne obratovale v času največje porabe? To sta poleg normalnega mokrega leta za proizvodnjo hidroenergije glavni postavki, na katerih sloni elektroenergetska bilanca prihodnjega leta. Po tej računici je odeja tako dolga, da so pokrite vse potrebe Slovenije. Res pa je, da pri tem pomeni vsaka okvara na proizvodnih napravah elektrogospodarstva takojšnjo zmanjšanje dobav posebnim odjemalcem: če bo torej potrebno skrajševati odejo, bodo najprej na hladnem naše obločne peči. Veliko vlogo pri pokrivanju potreb po električni energiji igra tudi dejstvo, kako smo založeni z ostalimi energetskimi viri v Sloveniji. Zaenkrat je še najbolj zanesljiv energetski vir električni priključek v stanovanju: ni treba čakati kot na premog ali plin, ni ga treba spravljati v klet in ga plačevati vnaprej, elektrogospodarstvo te celo kreditira dva do tri mesece; če si iznajdljiv in ne plačaš, pa celo dalj. In elektrika je še vedno poceni, kajti tako hitro, kot se dražita nafta in plin, se niti v našem sistemu dogovarjanja elektrika ne uspe dražiti. Ker se bo torej tudi vnaprej lep del Slovenije v velikem mrazu grel z električno energijo, se lahko zgodi tudi v letu 1982 (kot se je zgodilo decembra 1981), da bodo ob tem morale obstati naše peči. Kar se tiče oskrbe z električno energijo so naše možnosti — realno gledano — dokaj ugodne, da pa ne bi smeli računati, da bo tako vseh 365 dni. Naša hotenja, da bi pri tem zadržali sedanjo ceno električne energije, pa se zago- procesa. Naša največja šibka točka je planiranje in koordiniranje od grobega do finega plana; po-» vratnih informacij ni; sankcij ni; naša nesolidarnost in neposlov-nost pa raste. Komerciala je dvakrat na udaru, na tržišču in znotraj. Zdi se nam, da bomo nekaj več poslovnosti tudi dosegli, ko bomo upoštevali dobre medsebojne odnose, temelječe na medsebojnem spoštovanju in razumevanju in podpiranju, še zlasti pa na dejstvu, da bo vsak delal to, za kar je najbolj usposobljen. Za zaključek menimo, da bomo težavnejše pogoje gospodarjenja ob uresničevanju ciljev poslovne politike DO Železarne Ravne zmogli le s pridnostjo v najširšem pomenu, ki ga ji Korošci pridaj emo. Ferdo Gnamuš, ravnatelj TOZD komerciala tovo ne bodo uresničila. Ustrezni mlini meljejo s polno paro: pripravljajo se variantni predlogi o tolikšnem povišanju, da te informacije ne bi prenesel niti domač časopisni papir. Pripravlja se sprememba tarifnega sistema, sprejet je bil zakon o energetiki, itd. Vse z enim ciljem: ljudem dopovedati ne samo, da je energija draga, ampak tudi, da je ni. In če nečesa ni dovolj, je to potrebno narediti tako na tržišče kot tudi v zavesti ljudi za drago in dragoceno. Prav na to področje bodo marala biti usmerjena naša hotenja in prizadevanja v letu 1982: kako ravnati z napravami, da bodo te pri isti proizvodnji porabile manj energije. Taka prizadevanja bi morala v zavesti delavcev železarne v le- Poleg elektrike uporabljamo v železarni od primarnih energij še zemeljski plin in naftne derivate — mazut in butan. Slovenija v celoti uvaža zemeljski plin, tu 1982 dobiti isti pomen, kot ga je dobila v letu 1981 proizvodnja za izvoz. Porabiti manj, pomeni trikrat prihraniti: prvič tega ni potrebno plačati, kar je sicer samoumevno; drugič pa tega ni potrebno proizvesti (nakopati premog), kar je logično; tretjič pa je za zvečano porabo potrebno izgraditi proizvodno kapaciteto. Ta strošek pa postaja bistven strošek v tako imenovani bruto ceni za kwh. Cenene vire za proizvodnjo električne energije smo v Sloveniji izrabili. Zdaj sofinanciramo v BiH ter na Kosovem, kjer je potrebno zgraditi vse, od domov za učence — rudarje do rudarskih stanovanj in končno je potrebno zgraditi daljnovode, transformatorske postaje. V samoupravnem sporazumu, kjer smo se zavezali, kako bomo zbirali sredstva za izgradnjo teh objektov elektrogospodarstva, je predvideno, da bomo za vsak povečan k\V moči plačali (po ceni iz leta 1980) 6 starih milijonov. To pomeni, če bomo dopustili, da po nemarnem v hali gorijo preveč tri luči, da nas bo to poleg porabljene energije stalo 6 starih milijonov, ali pa, če bodo topilci dopustili, da bodo njihove peči prevzele nad dogovorjenim 1 MW (tj. 1000 kW), da bomo za to morali dodatno prispevati 6 starih milijard. Računica je tu neiizprosna: ni več botrov ne v Ljubljani ne v Beogradu, ki bi lahko kaj uredili in spregledali. Ostaja le dejstvo, da bo cena kW v letu 1982 nasproti ceni iz leta 1980 vsaj dvojna; kakšna bo v letu 1985, pa bo odvisno tudi od našega obnašanja. Za leto 1982 zato mora veljati: porabiti manj električne energije in proizvesti več. Odnos do porabe energije v železarni mora, biti vsaj tak, kot ga imamo do porabe doma. Janez Bratina, dipl. inž. ravnatelj TOZD ETS naftne derivate pa tudi pokriva v pretežni meri z devizami, saj mora Jugoslavija uvoziti v letu 1982 okrog 11 milijonov ton nafte in 900 tisoč ton derivatov. Ka- V vzmetarni mas** PORABITI MANJ ENERGIJE POMENI TRIKRAT PRIHRANITI Z IZRABO ODPADNE TOPLOTE PRIHRANITI 20% ENERGIJE ko se bodo porazdelili domači derivati iz okrog 4 milijonov doma načrpane nafte, se republike še dogovarjajo. Zemeljskega plina v nastopajočem letu ne bo primanjkovalo, če bo dispečerska služba Petrola uspešno obvladovala sezonske — zimske porabnike. V zimskem času je poraba za polovico večja kot poleti. Čeprav se dolarska cena nafte v prihodnjem letu najbrž ne bo povečala, bo uvoz nafte nekoliko manjši, kot so prikazane potrebe, kajti deviz primanjkuje, računa pa se tudi na ukrepe splošnega varčevanja pri porabi. Stroški predelave surove nafte imajo trend porasta, kar skupaj z inflacijo dinarja pomeni lahko tudi dinarske podražitve naftnih derivatov. Podražitev teh pa glede na tarifni sistem omogoča tudi podražitev zemeljskega plina. Naša železarna bo porabila preko 40 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, okrog 21 tisoč ton mazuta in okrog 650 ton butan-propana. V zadnjih petih letih smo z raznimi ukrepi in predelavami zmanjšali specifično porabo toplotne energije za 24 odstotkov. Tehnične in tehnološke možnosti pa nam ob dodatnih vlaganjih (rekonstrukcije in predelave na porabnih energetskih objektih) z izboljšanimi tehnološkimi predpisi (pomembna je njihova uporaba v praksi), omogočajo racionalnejšo, predvsem pa namensko porabo toplotne energije. Največji porabniki toplote so ogrevne, žarilne peči in energetske naprave za daljinsko ogrevanje. V letu 1982 bi moral biti končan investicijski projekt za izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov globinskih peči v valjarni. Kljub temu, da bodo za uresničitev tega projekta potrebna precejšnja denarna sredstva, približni teoretični izračuni kažejo, da bomo na ta način lahko prihranili do 20#/o vložene energije. Ker pa bomo podobne projekte pripravili tudi še za nekatere druge skupine porabnikov, računamo, da bi nam ob vlaganjih, za katera pričakujemo tudi izdatno pomoč in podporo širše družbene skupnosti, uspelo normativno porabo toplotne energije za ogrevanje jekla znižati tudi do 30 %>. Ta podatek pa obenem pove, da ob realizaciji teh projektov, kljub povečani toplotni obdelavi jekla ne bi potrebovali povečanih količin primarne toplotne energije. Tem projektom pa se bo vsebinsko priključil tudi projekt procesnega vodenja ogrevnih in žarilnih peči, ki naj bi skupaj s študijo in investicijskim projektom za kontrolni dispečerski center energije pomenil večjo opti-malizacijo tehnoloških procesov in kvalitetnejši nadzor nad proizvodnjo, distribucijo in porabo energije. Veliko smo že storili pri ogrevanju prostorov, in to predvsem z vgradnjo avtomatičnih regulatorjev, prekinjevalnih ur, z boljšo regulacijo, skrajšanjem ogrevalnih časov in boljšo izolacijo daljnovodov. V letu 1982 pričakujemo, da bo komunalna skupnost realizirala vgradnjo kalorimetrov v vseh priključnih postajah in zasebnih hišah, v železarni pa bomo morali napraviti program za dodatno toplotno izoliranje nekaterih zgradb oziroma prostorov ter podvzeti niz drugih manjših ukrepov za zmanjšanje toplotnih izgub. V drugi polovici leta 1982 bomo verjetno uspeli usposobiti in iz varnostnih razlogov nekoliko posodobiti lastno kisikarno, s čimer bomo znatno znižali stroške pri oskrbi porabnikov s kisikom. Od vseh zaposlenih pričakujemo odgovorno in varčno uporabo energije — pa tudi predloge za racionalizacije. Anton Vehovar, ravnatelj TOZD energija MED ŽELJAMI IN HOTENJI, POTREBAMI IN MOŽNOSTMI Najprej velja zapisati, da se je naša dejavnost na vseh področjih dela, ki ga pokriva TOZD družbeni standard, v letu 1981 znatno razširila, in to predvsem zaradi tega, ker smo se v naši železarni vsi opredelili za tak razvoj te dejavnosti in smo tak razvoj tudi denarno podprli. Želeli bi, da bi se tak trend razvoja nadaljeval tudi v letu 1982. Zato velja poudariti: kar bomo vsi hoteli, in če bomo zato oddvojili tudi potrebna finančna sredstva, bomo (in moramo) to tudi imeti. Prav je, da imamo to vedno pred očmi, predvsem pa takrat, ko se samoupravno odločamo o razvojnih in drugih načrtih, o tem ali onem strošku — takrat moramo razmišljati tudi o potrebah na področju družbenega standarda in se do teh potreb tudi opredeliti. Nič nam namreč ne pomagajo vse lepe besede, kako bomo za kaj poskrbeli, če se za take potrebe nismo odločili takrat, ko smo razdelili finančna sredstva. V delovnem načrtu za leto 1982, ki je bil sprejet v vseh sredinah, smo zelo obširno in konkretno zastavili naše delo in tudi zapisali, da je izvajanje programa skoraj povsod odvisno od potrebnih finančnih sredstev. To pomeni, da bomo v letu 1982 začeli graditi novo razdeljevalnico prehrane, da bomo nadaljevali z gradnjo že začetih objektov na Ivarčlcem jezeru in da bomo zgradili zaklonišče ob gradnji našega novega počitniškega doma v Portorožu, če bomo za to pravočasno oddvojili potrebna finančna sredstva. Ker pa je večina teh objektov že v izgradnji, moramo ta sredstva zbrati, saj bi prekinitev del pomenila občutno gospodarsko škodo, ki si je v današnjem času nikakor ne moremo privoščiti. Nujno je tudi, da v letu 1982 pridemo do kompletne dokumentacije za povezavo Ivarčko jezero—Ošven, da kupimo nov teptalni stroj, predvsem pa to, da sproti vzdržujemo vse naše objekte in skrbimo za njihovo popolno odprtost. Razumljivo je tudi, da bomo morali v letu 1982 postaviti piko na i, kar se tiče naših od- nosov z Merxom na področju družbene prehrane, odločno pa se bomo zavzemali tudi za nadaljnjo širitev naših počitniških kapacitet tudi z nakupom prikolic in z zakupom manjšega števila postelj v kakšnem najbolj potrebnem zdravilišču. Vse kaže, da leto 1982 ne bo prineslo nobenih sprememb pri širjenju kulturnega in rekreativnega programa na račun zakupa tujih kapacitet (telovadnice in vlečnice, ki niso v lasti TOZD družbeni standard), ker za to ne bo denarja. Navedli smo le nekaj problemov, ki jih bomo morali skupaj reševati in tu močno poudarjam naše prizadevanje pri načrtovanju in izvajanju, vendar o težavah, ki večkrat ovirajo izvajanje, tokrat ne bi govoril. Izkoriščam to priložnost, da vsem delavcem in delavkam železarne ter njihovim svojcem zaželim srečno in zdravo leto 1982 z veliko prošnjo, da bi v prihodnje bilo njihovo razumevanje za naše delo še večje in da bi nas pri delu, ki ga pravzaprav opravljamo zanje, še bolj podprli. Jože Sater, ravnatelj TOZD družbeni standard Novembrska nabava in prodaja doma, uvoz, izvoz NABAVA Težave z nabavo osnovnih surovin v novembru so se še stopnjevale, in to predvsem zaradi redukcije električne energije ter restrikcij v uvozu surove nafte, zaradi česar je primanjkovalo naftnih derivatov. Redukcije električne energije so povzročile predvsem minimalno proizvodnjo ferolegur, grafitnih elektrod in karburita. Vse to pa, spremlja še uvoz surovin za omenjene izdelke. Pri prevozu so se poznale prve zimske težave v cestnem prometu, v železniškem pa je primanjkovalo vagonov. Še naprej ostajajo težave pri preskrbi z izdelki črne metalurgije, kovinsko predelovalne industrije in izdelki iz kooperacije tako glede količin kot tudi dobavnih rokov. PRODAJA DOMA TOZD JEKI.OLIVARNA. Veliko preseganje načrta prodaje na domačem tržišču gre predvsem na račun izbire visoko produktivnega asortimana. Urgence naročnikov izvirajo iz nekompletnih dobav in prezasedenosti. TOZD VALJARNA. Predvideni plan prodaje gredic ni bil dose- FAKTURIRANA EKSTERNA REALIZACIJA V NOVEMBRU 19 8 1 140 130 120 110 100 90 80 70 TOZD IZVOZ V NOVEMBRU 19 8 1 V % 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 >CJ IZVOZ ZA OBDOBJE JANUAR - NOVEMBER 19 8 1 V $ DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI ZA NOVEMBER 19 8 1 120 110 100. 90 80 >u 50 40 • U TOZD žen predvsem zaradi pomanjkanja vložka iz TOZD jeklarne, zato pa je bila prodaja profilov znatno uspešnejša. TOZD KOVAČNICA. Mesečni načrt prodaje odkovkov in palic na domačem tržišču ni bil dosežen zaradi forsiranega dela pri naročilih za izvoz. TOZD JEKLOVLEK. v skupnem je načrt prodaje na domačem trgu dosežen, po posameznem asortimanu pa ne. V popravilu je bil luščilni stroj, pri žici pa je ozko grlo termična obdelava. TOZD ORODJARNA. TOZD je dosegla načrtovano mesečno realizacijo z 88,0 odst. Na slabši rezultat je vplivala predvsem nizka proizvodnja normalij ter previsoko planirana poprečna cena teh orodnih plošč. TOZD STROJI IN DELI. V TOZD je bila dosežena 93,0 odst. načrtovana realizacija na domačem trgu. Zasedenost z naročili za posamezne vrste izdelkov je zadovoljiva. Na slabši rezultat realizacije je vplivala predvsem nedosežena načrtovana mesečna proizvodnja obdelanih ulitkov, valjev in stiskalnic. TOZD INDUSTRIJSKI NOZl. TOZD je dosegla mesečno realizacijo na domačem trgu v višini 97,0 odst. Zasedenost z naročili je zadovoljiva pri vseh skupinah proizvodov. Na slabši rezultat prodaje na domačem trgu je vplivala predvsem forsirana proizvodnja za izvoz. TOZD PNEVMATIČNI stroji. TOZD je presegla mesečno načrtovano realizacijo na domačem trgu za 57,0 odst. Na tako uspešen rezultat realizacije je vplivala predvsem zelo ugodna struktura proizvodnje v novembru. TOZD VZMETARNA. Mesečno načrtovana realizacija je bila v TOZD dosežena v višini 90,0 odst. Na slabši rezultat je vplivala predvsem nizka proizvodnja listnatih vzmeti, saj je bila dosežena le v višini 79,0 odst. od načrtovane. TOZD REZALNO ORODJE PREVALJE. TOZD je dosegla mesečno načrtovano realizacijo na domačem trgu v višini 93,0 odst. Struktura naročil in zasedenost po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva. Na slabši rezultat v novembru je vplivala predvsem nedosežena proizvodnja v tem mesecu. TOZD ARMATURE MUTA. V TOZD je nastalo precej zaostankov, predvsem zaradi nepravočasne oskrbe z ulitki ter nerešene tehnološke problematike, kar negativno vpliva na pridobivanje naročil za leto 1982. UVOZ Tudi v novembru so nastala občasna pomanjkanja posameznih surovin in reprodukcijskega materiala, ker so bile pravice za uvoz, ki smo si jih ustvarili z lastnim izvozom ali združevanjem, premajhne, slovenske ali jugoslovanske zapornice za uvoz pa so se dvignile le za nekaj dni. Do večjih motenj zaradi pomanjkanja uvoznih surovin ali reprodukcijskega materiala pa kljub temu le ni prišlo. Cene na svetovnem tržišču še naprej padajo. Zaenkrat je na razpolago še dovolj materiala ter s te strani ni hujših težav. Te se pojavljajo pri plačilnih pogojih, ker vse več dobaviteljev postavlja zahtevo za plačilo z otvoritvijo akreditiva ali inkasnimi nakazili. To bi se pa zelo negativno odražalo glede na naše že tako daleč premajhne devizne pravice, saj v teh primerih moramo oskrbeti vse pravice uvoza (razen v tem trenutku še veljavnih pravic fizičnega uvoza) vnaprej, materiala pa 120 110 100- 90 80 70 60 50 40 DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI ZA OBDOBJE JANUAR - NOVEMBER 19 8 1 ''ITT Pf { < Z Q O > N O 05 O, < Jz; o, D « ca C Q O cs o. Jz: 5 < o o 05 a, oi o O * J5 3 Cd 2 Cd O Cd Z >u Cd 05 a. O e. 5 /T? 7 o H M O > M M O > N v trenutku, ko dobimo pravico fizičnega uvoza, še kljub temu nimamo na razpolago na skladišču, da bi ga ocarinili in uporabili. Zaradi tega izločamo dobavitelje, ki postavljajo pogoje plačila z akreditivi. IZVOZ Maksimalno prizadevanje vseh TOZD v novembru je pripomoglo, da smo presegli predvideni mesečni plan izvoza za 39,6 odst. Na konvertibilno tržišče je bil izvoz presežen za okoli 25,0 odst. V prizadevanju za izpolnitev izvoza je bila najbolj uspešna TOZD valjarna s prekoračitvijo mesečnega plana za 66,6 odst., ki je tako vrednostno ustvarila 70 odst. celotnega konvertibilnega izvoza. Vrednostno so konvertibilni izvoz presegle še TOZD kovačnica in vzmetama, medtem ko ostale TOZD izvoznice dosegajo mesečno načrtovani konvertibilni izvoz 70 do 90 odst. V tem mesecu smo znatno povečali tudi klirinški izvoz, k čemer je največ prispevala TOZD stroji in deli s prekoračitvijo 99,3 odst. od načrtovanega. A kljub temu, da bomo v decembru odpremili še večje število stiskalnic, letno načrtovanega klirinškega izvoza ne bomo izpolnili. V novembru so bile zaključene tudi večje količine naročil za valjano, kovano in brušeno jeklo. IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA ZA DELOVNO ORGANIZACIJO V NOVEMBRU 19 8 1 ODSOTNOSTI 19,19* EFEKTIVNE URE 80,81% BOLEZNINE DO 30 DNI 3,68 % LETNI DOPUST 4,91% BOLEZNINE NAD 30 DNI OSTALE ODSOTNOS. 1,83% PRAZNIKI ~ 4,07 % 4,70% PLINA BO DOVOLJ Delegate zbora združenega dela iz tozda energija je zaskrbelo, kako bo železarna Ravne pozimi preskrbljena z zemeljskim plinom, ko bo v Mežiški dolini zgrajen dolinski plinovod. Na vprašanje je ravnatelj TOZD PII odgovoril naslednje: Železarna Ravne je na odcepu slovenskega plinovoda, ki poteka od Podloga prek Velenja, Slovenj Gradca na Ravne. Kot podpisnica samoupravnega sporazuma je vzela v zakup 70 milijonov m3 letne porabe zemeljskega plina. Ta količina je obvezujoča do trenutka, dokler se napajamo samo iz enega vira, to je iz Sovjetske zveze. Ko se bo slovenski plinovod začel napajati iz novega vira (predvidoma iz Alžira), bomo to količino lahko glede na nove pogoje spremenili in si s tem zagotovili nemoteno oskrbo. V ta namen že teče zbiranje podatkov o potrebah po dodatnih količinah in iskanje potencialnih novih porabnikov. Sodelujemo v tej akciji in bomo dobavitelju zemeljskega plina poslali ustrezne podatke, kjer bo upoštevana poraba Mežiške doline po terminskem planu izgradnje. Prepustnost ravenskega odcepa je dimenzionirana tako, da so bile v fazi projektiranja upoštevane večje količine dobave, kot so dejanske potrebe železarne. V tisti fazi se je razmišljalo dlje in glo-bokoumneje, postavilo se je načelo, da bodo posamezni veliki porabniki pozneje nosilci oskrbe s plinom za okolico, v kateri so. Tako Jesenice in Lesce skrbijo za gorenjski kot, Anhovo za go-riško, Štore za celjsko kotlino, Ravne za koroški konec. Vsakemu se je dodala še neka količina, kajti sedaj polagati nove cevi je nemogoče. Naša železarna zvesto izpolnjuje to načelo in se fizično dela na projektih in izvajanju dolinskega plinovoda. V okviru tarifnega sistema imamo poseben program izključevanja porabnikov v trenutkih kritične dobave. Posamezni porabni- NOVI PROIZVODI: Konti litje je v metalurgiji v zadnjih petnajstih letih zelo napredovalo. Kar ni si mogoče zamišljati cenene in konkurenčne proizvodnje brez konti litja. Tudi naše železarne in predelovalci barvnih kovin slede temu razvoju, saj so z uspehom uvedli to moderno vrsto proizvodnje. Lahko trdimo, da je razvoj na tem področju pri barvnih kovinah še hitrejši. Tehnologija konti litja je tako napredovala, da se lije Al trak ki so razvrščeni glede na karakteristiko svojih naprav. Odvisno od kritičnosti dobave zemeljskega plina se po programu opravlja izklop porabnikov ali samo reduciranje do določene stopnje trenutne porabe. Porabniki po dolini bodo glede na svoj karakter in okolico prišli verjetno v zadnjo naj višjo skupino redukcij, kar pomeni, da se jih praktično ne bo reduciralo. To jih bo doletelo le v primerih izpada oziroma nedo-bave, na kar pa ne moremo vplivati in smo tudi sedaj nemočni. Iz povedanega sledi, da z izgradnjo dolinskega plinovoda ne bo prišlo do motenj oskrbe železarne. Za prvo fazo izgradnje plinovodnega omrežja ima železarna na razpolago ocenjen višek zemeljskega plina okoli 14 milijonov letne porabe, medtem ko se bo za končno fazo upoštevala dodatna poraba za napajanje doline z zemeljskim plinom. Glede na finančno stanje gospodarstva se bo celoten projekt zavlekel v fazo, ko bomo že napajani iz novega vira in tako odpade vsaka bojazen, da bi zaradi oskrbe prebivalstva trpela oskrba železarne z zemeljskim plinom. širine do 2,5 m in debeline 12 mm, ki je uporaben takoj za hladno valjanje. Torej je nadomeščena cela faza toplega valjanja. Podobno je na področju proizvodnje Cu in Al žice, kjer se konti lijejo surovci, ki se takoj naprej valjajo v končne profile. Tako imamo dejansko kontinuiran postopek od litja do končnega profila. Za vse postopke so potrebna orodja — valji kristalizatorji. To so v glavnem sestavljeni vodno hlajeni valji ali valji iz posebnih jekel, ki so odporna proti visokim temperaturam in temperaturnim šokom, saj na eni strani pride jeklo v dotik z raztaljeno talino in se mora zatem takoj ohladiti, tako da se ga lahko dotaknemo z roko. V železarni Ravne smo začeli osvajati te kristalizatorje. Izvršili smo izbore jekel, določili termično obdelavo in postopke sklaplja-nja teh sestavljenih valjev. Lan-sirali smo razvojno nalogo in predali kristalizatorje Aluminijskemu kombinatu Titograd, kjer so v proizvodnji pokazali dobre rezultate. Glavni problemi so, kako izdelati votlo telo zunanjega premera 700 mm, notranjega 500 mm in dolžine 1800 mm. To smo uspeli v kovačnici, vendar je potrebno predvsem izboljšati izplen, saj smo za pušo sedaj uporabili 81 ingot, odkovek je tehtal 4 t, obdelana puša pa 1,5 t. Ker je jeklo pri delu podvrženo temperaturnim šokom, kaže, da tuji proizvajalci uporabljajo EPZ jekla. Mi tega nismo mogli zaradi premajhnih tež EPZ ingotov, kar pa bo mogoče na novi napravi. Prepričani smo, da je prava tehnološka pot votli EPZ ingoti, kovanje na trnu v kovačnici. S tem bomo izpolnili tehnološke zahteve za jekla in izboljšali izplen. Gotovo bomo poizkusili tudi s samo litimi EPZ pušami. Iz tega tudi sledi, da bo moral biti projekt votlih EPZ ingotov čimprej realiziran. Pri nas obratujeta dve napravi za konti litje širokih Al trakov (Titograd in Kidričevo), postaviti pa jo mislijo v Šibeniku in Mo- Več kot 200 predstavnikov slovenskih delovnih organizacij, urednikov in novinarjev glasil v združenem delu se je 11. in 12. decembra preteklega leta v Portorožu udeležilo 4. srečanja »Obveščanje v združenem delu«. Srečanje je bilo predvsem delavno, saj so udeleženci prvi dan prisluhnili uvodnim besedam predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinka Hafnerja, ki je govoril o temeljnih nalogah sindikatov na 4. srečanju, predvsem pa o nalogah novinarjev, ki delajo v uredništvih tovarniških glasil in ki so v združenem delu odgovorni za pravočasno, dobro in učinkovito obveščenost delavcev. Tovariš Hafner je dejal, da so po oceni slovenskih sindikatov glasila združenega dela (teh je v Sloveniji že nad 600), dobra in da so že doslej prispevala velik delež k boljši obveščenosti delavcev v združenem delu. Vendar pa, kot je dejal tudi tovariš Hafner, vsa tovarniška glasila še niso povsem glasila delavcev, saj na vsebino in tehnično ureditev le-teh imajo še vedno prevelik vpliv poslovodni in drugi delavci. Predsednik slo- starju. Sedanji dve napravi potrebujeta letno okrog 20 kosov kristalizatorjev, kar znese letno 40 milijonov din ali 1 milijon S uvoza manj. Pripomnimo naj še, da kristalizator tehta 51, kilogramska cena pa je okrog 400 din/kg, kar pomeni, da je za tako težo vloženega precej dela. Osvojitev teh kristalizatorjev je rezultat sodelovanja obratov proizvajalcev, razvojnega oddelka RPT, komerciale in potrošnika samega. Za te vrste proizvodov se zanimajo tudi v ZSSR, kjer žele z jugoslovanskimi partnerji posebno sodelovanje. Potrebno pa bo te proizvode plasirati tudi na Zahod. Imamo referenčne liste vseh naprav in potrebno bo izdelke ponujati v izvoz. V Titogradu in Kidričevem pravijo, da jih tuji proizvajalci kar pogosto obiskujejo. Iz navedenega se tudi vidi, da znamo marsikaj narediti, v tujino pa kaj slabo prodati, pa ne samo zaradi cen ali slabe kvalitete, pač pa zaradi vsesplošne slabe prisotnosti na trgu oziroma slabega poznavanja potreb. Skupaj z Metalno smo v Kidričevem ugotovili, da smo sposobni izdelati celo linijo — končni cilj bi moral biti proizvodna linija za lastnika licence, t. j. firme SCAL — ki ima samo inženiring, proizvodnjo pa daje po vsem svetu. Menimo, da je treba najprej stopiti v stik s firmo SCAL in videti, kakšna je možnost sodelovanja. Posebej bi se morali angažirati pri naših predelovalcih, ki mislijo še kupiti te linije. RPT — vodja raziskave trga, Ivan Ažnoh, mag. venskih sindikatov je nato še spregovoril o nalogah sindikatov pri izboljšanju gospodarskega položaja. Poudaril je, da je v tem času najbolj pomembno, kako zagotoviti produktivnost dela oziroma večjo gospodarsko stabilnost, s tem pa tudi življenjski položaj delavcev. Prav o teh vprašanjih oziroma socialni politiki in socialni varnosti delavcev bo predvsem tekla beseda na tretji konferenci ZSS, ki bo januarja. Tovariš Hafner je dejal, da so se sindikati na 3. konferenco skrbno pripravili, zavedajoč se aktivnosti in občutljivosti problemov in težav, ki jih bodo delegati obravnavali in o njih tudi sprejeli konkretna stališča. Tovariš Hafner je ob tem poudaril, da v letih sedanjega srednjeročnega obdobja ne bomo mogli širiti pravic socialnega varstva, ampak bomo morali storiti vse, da bi dogovorjene pravice lahko obdržali, čeprav lahko pride tudi tukaj do nujnih sprememb. Tudi na področju zaposlovanja se bodo morali slovenski sindikati boriti za popolno in produktivno zaposlovanje, saj je v tem času v Sloveniji evidentiranih 14 tisoč Sestavljanje kristalizatorja Valji kristalizatorji za konti litje Al trakov Iz dela sindikata 4. SREČANJE »OBVEŠČANJE V OZD«: PRED DELAVCE S PRAVOČASNO IN UPORABNO INFORMACIJO RAVENSKO ZNANJE ZA LR KOREJO Zavod za mednarodno tehnično sodelovanje je železarni Ravne že pred enim letom ponudil šolanje dveh skupin strokovnjakov iz LR di novembra in se te dni poslavlja, druga (trije strokovnjaki in tolmač) pa je prišla 21.12.1981 in bo ostala do 20. 2.1982. Korejci v železarni Koreje v naši jeklarni. Ker jeklarno moderniziramo, smo se tega otepali, dokler je šlo. Korejska ambasada pa je bila izredno vztrajna in ni pristala na nobeno drugo železarno v državi. Po dolgotrajnih pogajanjih smo Pristali, da sprejmemo dve manjši skupini. Prva (dva strokovnjaka in tolmač) je prišla k nam sre- Gostje iz Koreje se pri nas dobro počutijo, ker pa so zelo disciplinirani in vestni, so se tudi nam priljubili. Pa še to: to je prvi primer, da našega znanja ne podarjamo, ampak naj bi prek omenjenega zavoda prejeli »šolnino« v znesku 25 starih milijonov din. M. K. nezaposlenih, ob tem pa je v združenem delu nezasedenih 20 tisoč delovnih mest. Zadnji dan srečanja v Portorožu je novinarjem v združenem delu spregovoril tudi Jože Smole, predsednik komisije predsedstva CK ZKS za mednarodne odnose, m sicer o obveščanju o sedanjih zaostrenih gospodarskih in političnih razmerah doma in v svetu, predvsem pa o nalogah in odgovornosti novinarjev. O novinarskem jeziku in stilistiki je spregovoril dr. Tomo Korošec, profesor na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Uresničevanje vsebinske zasnove Delavske enotnosti pa je podal Dušan Gačnik, direktor in glavni urednik Delavske enotnosti. F. Rotar ZLATI ZNAK ZA ZGLEDNO DELO 23.12.1981 je bila v Ljubljani slavnostna podelitev zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije. Prejele so jih štiri osnovne organizacije, ena konferenca osnovnih organizacij ZS in 25 sindikalnih delavcev. Iz koroške krajine so lih prejeli: — osn. organizacija ZS TOZD Koroški zdravstveni dom Ravne — Franc Gornjak, dipl. inž. grad. iz Kograda, TOZD Graditelj Slovenj Gradec — Jakob Konič, vodja špedicije, TOZD komerciala železarna Ravne. Čestitamo! RPT) obravnava strokovni team za neuspelo proizvodnjo. Sestavljen je tako, da s člani pokriva vsa področja, ki so v zvezi s problematiko neuspele proizvodnje. TOZD RPT je odgovoren za to, da na osnovi pripravljenih poročil organizira strokovno obravnavo in komentiranje poročil, išče strokovne obrazložitve pojavov neuspele proizvodnje, načrtuje, organizira in kontrolira vse akcije za izboljševanje kakovosti informacij, za reševanje problematike in zmanjševanje neuspele proizvodnje. Z raziskovalno-raz-vojno dejavnostjo in s pomočjo projektne organizacije in dejavnosti strokovnih teamov načrtuje reševanje širših problemov in razvoj kakovosti proizvodnje. Pri načrtovanju in izvajanju vse te dejavnosti neposredno sodelujejo TOZD in DS za gospodarjenje prek svojih predstavnikov v strokovnem teamu za neuspelo proizvodnjo. Vsi člani tea-ma so odgovorni za učinkovit prenos vseh informacij, stališč, sklepov in odločitev med matičnim TOZD/DS in strokovnim teamom v obeh smereh. Strokovni team za neuspelo proizvodnjo na metalurškem področju redno deluje že od januarja 1976 in ima 11 članov. Vodi ga dr. Jože Rodič. V šestletnem obdobju delovanja se je redno kvartalno sestajal, učinkovito deloval in stalno izpopolnjeval kakovost ter organiziranost svojega dela. Rezultati te uspešne dejavnosti se kažejo v stalnem zmanjševanju deleža neuspele proizvodnje po količini in vrednosti. Program dela za naslednje leto in srednjeročno obdobje kaže, da je še veliko neizkoriščenih možnosti za nadaljnji napredek na tem področju. Osnovni pogoj za to pa je dobro organizirano in odgovorno delo ter doslednost pri izvajanju vseh akcij. Strokovni team za neuspelo proizvodnjo na področju mehanske obdelave in finalizacije je bil na novo ustanovljen 16. decem- bra 1981. Šteje 14 članov, vodi pa ga mag. Tone Pratnekar. Ta team bo izkoriščal vse dosedanje izkušnje teama za metalurško področje, seveda pa bo moral način in vsebino dela prilagoditi specifičnostim proizvodnje na področju mehanske obdelave in finalizacije. Team je še pred začetkom leta 1982 izdelal program in organizacijsko zasnovo svoje dejavnosti. Neuspela proizvodnja I.—IX. 1981 V devetih mesecih se je celotna količina neuspele proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečala vrednostno za 14 %> oziroma blagovno za 6 %>. 86 %> neuspele proizvodnje (naprej NP) gre na račun neizpolnjevanja tehnoloških predpisov. S tem razumemo skupno različne vzroke, ki nastanejo pri proizvodnem procesu in se težko natančneje definirajo. Izmečka za pretopitev je od navedene NP bilo 4,56 °/o blagovne proizvodnje (lani 4,76°/o). Izmeček se torej postopoma zmanjšuje. Isto velja za #/o NP na eksterno realizacijo 2,40 °/o (lani 2,84 %>) ter %> NP na blagovno proizvodnjo 6,49 %> (lani 6,39 %>). Vrednostno povečanje NP v posameznih TOZD lahko povezujemo z višjimi cenami naših izdelkov. Istočasno ugotavljamo, da je NP v železarni v normalnih okvirih, čeprav je treba stremeti k stalnemu zmanjševanju tudi v prihodnjem obdobju. NEUSPELA PROIZVODNJA PO TOZD TOZD jeklarna Vrednostno se je NP povečala proti prejšnjemu letu za 23°/o, količinsko pa je ostala na isti višini. Glavne napake so prečne razpoke, odstopanje kemijske sestave in makro vključki. TOZD jeklolivama Vrednostno se je povečala za 17,4 %>, količinsko pa je ostala na isti višini. Vključki peska so se močno povečali. Neuspela proizvodnja v železarni Neuspela proizvodnja zajema Pohzdelke in izdelke, ki ne rezaj o v popolnosti vsem zahtevam naročila, torej — izmeček — reklamacije popravila in preklasifikacije. Osnovni namen vseh obravnav neuspele proizvodnje je izboljšale kakovosti (nivo, enakomernost zanesljivost), produktivnosti in ekonomike proizvodnje. Podatke o neuspeli proizvodnji, ki jih zajemajo strokovne službe TOZD KK, fazne kontrole in obračuni proizvodnih TOZD, se računalniško obdeluje s povezovanjem proizvodnih, tehnoloških, ekonomskih in kakovostnih podatkov. Služba AOP izdaja redno standardizirana poročila, ki jih sproti obravnavajo TOZD, kvar-talna poročila pa po določeni predpripravi (TOZD KK + TOZD Stancanje Iz dela DS slovenskih železarn 25. decembra 1981 je bila v Celju 10. seja DS SOZD Slovenske železarne. Na njej so obravnavali. — poslovanje SOZD S2 v obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1981 — izvajanje SaS črne in barvaste metalurgije SR Slovenije o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo g — SaS o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v Slovenskih železarnah v obdobju 1981—1985 — predlog deviznega plana za leto 1982 — informacijo o samoupravnih sporazumih — o sovlaganju za zagotovitev surovinske osnove — o dolgoročnem poslovnem sodelovanju na področju kompleksnega transporta — o združevanju dela in sredstev zaradi skupnega poslovanja — odobritev investicijskih programov: železarne Store — TOZD jeklarna — valjarna II, povečanje kapacitet jeklarne in valjarne ter razširitev proizvodnega programa železarne Jesenice — ekonomika projekta elektroje-klarne II in sprotne zadeve. Sklepe bomo objavili, ko jih bomo prejeli. (Vir: gradivo za sejo) TOZD valjarna Vrednostno se je povečala za 27 “/o, količinsko pa za 18 %>. Predstavnik valjarne v teamu je navedel nekatere vzroke povečanja NP. Predvsem je bilo več menjav dimenzij kot običajno, istočasno pa so se pojavljala v večjem obsegu naročila s fiksnimi dolžinami izdelkov in je nastalo več odpadka (nepravilna oblika in nepravilna dimenzija). Vzrok razpok pri ohlajanju so neogrevane hladilne jame. TOZD kovačnica Vrednostno se je NP proti prejšnjemu letu zmanjšala za 16%, količinsko pa za 11%. Visoko vrednost NP zaradi razpok pri ohlajanju je predstavnik kovačnice v teamu pojasnil z nedokončano investicijo kovaške linije (hladilne peči). Kljub vsem ukrepom za počasno ohlajanje po kovanju so nekatere šarže pokale. Zato so sklenili, da pozimi jekel OCR 12 in OCR 12 VM ne bodo kovali na stroju, dokler ne bo omogočeno kontrolirano ohlajanje. TOZD jeklovlek NP v jeklovleku se je količinsko povečala za 56 %. TOZD kalilnica Tako količinsko (51 %) kot vrednostno (86 %) se je NP proti letu 1980 zelo zmanjšala. TOZD stroji in deli NP se je v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala za 12%. Ta rezultat je še toliko bolj ugoden, ker se je v istem obdobju povečala proizvodnja za 13%. TOZD industrijski noži NP je dosegla 4,7% povečanje proti letu 1980. Kljub relativno majhnemu procentu povečanja NP je rezultat manj ugoden, saj je bila dosežena za 8% manjša proizvodnja kot v preteklem letu. TOZD pnevmatični stroji V primerjavi z letom 1980 se je NP zmanjšala za 19 %, upoštevati pa je treba, da se je hkrati za 18% zmanjšal tudi obseg proizvodnje. NP se je povečala za 5,5% v primerjavi z letom 1980. Pri upoštevanju zmanjšanja proizvodnje za 7% gibanje NP ni ugodno. Za TOZD orodjarna, armature in rezalno orodje zaradi prekratkega obdobja zajemanja podatkov o NP ni možno izdelati primerjav. PROGRAM ZA LETO 1982 IN NADALJNJE SREDNJEROČNO OBDOBJE Bogata banka podatkov še ni dovolj izkoriščena. Ožja skupina bo pregledala stanje in ugotovila možnosti izboljšav, da bi bilo delo že od začetka leta 1982 dalje kvalitetnejše. Posebno pozornost je treba posvetiti opredeljevanju vzrokov in krivcev napak. Ce tega ni mogoče natančneje opredeliti, je bolje pustiti rubriko odprto kot neznano, kakor pa uporabljati zavajajoče pavšalne ugotovitve. Namenske obdelave podatkov in posebne analize napak za daljša obdobja bi dale gotovo zanimive ugotovitve. Kjer je le mogoče, je treba v prihodnje vse podatke o neuspeli proizvodnji prikazovati tudi po posameznih pozicijah, reducirano v odstotkih: neuspela proizvodnj a t proizvodnja t ali vrednost neusp. proiz. din realizacija din V poročilih o neuspeli proizvodnji na področju mehanskih TOZD so premalo ali pa sploh niso zajeta popravila. To je treba v letu 1982 uvesti. Na osnovi poročil in vseh razpoložljivih podatkov iz preteklega obdobja o gibanju neuspele proizvodnje mora strokovni team že v prvem četrtletju 1982 določiti osnovne normative neuspele proizvodnje v smislu tovarniškega standarda, ki ga je treba nato stalno izpopolnjevati, dokler ne bo predstavljal res solidne enotne osnove primerjav vsaj za srednjeročno obdobje. Hitro in pravočasno opozarjanje TOZD na neuspelo proizvodnjo izven normativov bo gotovo učinkovitejše od dolgoveznih poročil. TOZD KK bo v sodelovanju s službami AOP in APP upoštevajoč sugestije in predloge strokovnega teama stalno izpopolnjeval informacijski sistem, kakovost dokumentacije in vsebinsko učinkovitost poročanja na področju neuspele proizvodnje. Reševanje problematike neuspele proizvodnje in prenos razisko-valno-razvojnih dosežkov v prakso je treba podpreti z intenzivnim razvojem interne standardizacije v železarni Ravne. Iz analiz neuspele proizvodnje je treba posredovati izpopolnjevanje v standardih tehnoloških in kontrolnih predpisov. Z interno standardizacijo in učinkovitejšo fazno kontrolo je treba podpreti splošno izboljšanje tehnološke discipline. Obstoječe tehnološke predpise je treba ažurirati in zagotoviti njihovo dosledno uporabo, manjkajoče pa je treba pripraviti in izdati z internimi standardi. Pospešiti je treba prenos tehnoloških in kontrolnih predpisov na računalnik, tako da bo interna standardizacija lahko pravočasno izkoristila možnosti razvijajoče se mreže terminalov. 24. 12. 1981 je DS železarne Ravne na svoji 7. seji sprejel naslednje pomembnejše Sklepe in stališča: 1. Delavski svet v osnovi podpira predloženi osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v Slovenskih železarnah jeklarna, jeklolivarna, jeklovlek, Kalilnica in kovačnica. Programi (seznami del in nalog za učence pri proizvodnem delu ali delovni praksi) so že pripravljeni v vseh omenjenih temeljnih organizacijah, kjer bo izvajalo proizvodno delo. Prvi dan proizvodnega dela bo namenjen spoznavanju delovne organizacije, nje-ne delovne, proizvodne in samouprav-ne organiziranosti ter organiziranosti varstva pri delu. V devetih naslednjih dnevih pa bo proizvodno delo v delovnih obratih, delavnicah, skladiščih: spoznavanje na-str°iev> orodja, dela na področju Kri 0Van!a kovin (odrezovanje, preoblikovanje), spoznavanje osnovnih zakonitosti proizvodnih procesov, spoznavanje življenja delavcev v neposredni Proizvodnji in njihove vloge v družbi itd. Zadnji dan pa bodo zadnje tri ure namenjene zaključnemu pogovoru. Učenci bodo morali o proizvodnem delu voditi dnevnik, ki ga bo inštruktor tudi vsak dan sproti pregledal in ?cenil. Inštruktorji, ki bodo vodili pro-tkvodno delo učencev, se pravkar usposabljajo na seminarju. I. DELOVNA RAZMERJA 1- Letos bo za 131 več sklenitev de-ovnega razmerja kot lani. ^ letošnjem letu je sklenilo delovno azmerje 575 delavcev. V tem številu Predstavlja razširjeno kadrovsko repro-ukcijo 201 delavcev (lani 132). Pri-TT a iz.šo1 )c bil° 156 (*ani 125). Iz 931 mC ,C vrnjl° 110 delavcev (lani )• Na podlagi oglasov je sklenilo de-ovno razmerje 314 delavcev (lani 221) fl J° so kadri iz vrst nezaposlenih ali cij ntJe drugih delovnih organiza- prekinitev delovnega razmerja več lani. Vseh, ki so zapustili delovno Racijo, je bilo 374 (lani 322). V .turi je prenehanje delovnega raz-mer)a takšno: „rr v JLA 130 delavcev (lani 95), na 73tk° delavca (odpoved) 79 (lani znanega vzroka — samovolj-,7, delavcev (lani 43), upokojenih J bilo 67 delavcev (lani 62), izključe-jj P° sklepu disciplinske komisije 19 _ av<*v (lani 20). Delovno razmerje cem '0 ^aS ie prenehalo 12 delav- "I cme'ine organizacije in delovne upnosti so se v glavnem gibale v ra!?- Planiranega števila kadrov. Za-ai velikih odsotnosti z dela smo Predvsem v metalurških temeljnih organizacijah zaposlovali več, kot je plan ovoljeval. V ta namen smo imeli za Katera dela stalne oglase, na katere 'v ni bil tolikšen, kot smo pričakovali, kar pa je tudi bilo pričako-au, saj smo bili v glavnem vezani na 1. Izobraževanje za strokovne in družbene funkcije (poračun — valorizacija štipendij 484 štipendistom, sklenili smo 203 štipendijske pogodbe — 38 na višji in visoki šoli, 46 za SS usmerjeno izobraževanje, za SS usmerjeno izobraževanje 97 za kovinarsko in 22 za metalurško usmeritev; sodelovali smo pri organiziranju in izvedbi funkcionalnega izobraževanja za 680 delavcev, administrativno - strokovna opravila v zvezi z odobritvijo ugodnosti za šolanje ob delu (odziv je v primerjavi s preteklimi leti majhen — razpisanih je bilo 94, podeljenih 30 ugodnosti). Sodelovali smo pri organiziranju in izvedbi počitniške prakse oz. administrativno-strokovna opravila v zvezi z zbiranjem potreb, razporeditev, uvajalnega seminarja, obračuna potnih storitev itd. za 562 učencev in študentov.^ Izdelali smo plan sredstev za izobraževanje za leto 1982 ter izdelali najrazličnejša poročila o štipendistih zunanjim institucijam. 2. Izdelali smo projekt »Proizvodno delo oz. delovna praksa v 2R« 3. Sodelovali smo pri strokovnih izpitih pripravnikov. Vseh skupaj je bilo na izpitu 29 pripravnikov — 10 VS, 2 VSS, 12 SS. 4. Organizirali smo proizvodno delo 34. učencev splošne in pedagoške gimnazije. III. PSIHOLOGIJA IN SOCIOLOGIJA DELA 1. Na razgovoru in psihološkem pregledu je bilo 347 kandidatov za sklenitev delovnega razmerja. 2. Izdelali smo osnutek kadrovsko informacijskega sistema. 3. Izdelali smo metodo za ugotavljanje deficitarnih del oz. nalog in to delo tudi določili. 4. V okviru poklicnega usmerjanja smo seznanili osmošolce na OS Prežihov Voranc, Koroški jeklarji, Franjo Golob (Prevalje) in Neznani talci (Dravograd) z delom topilca, kovača, livarja in valjarja; za učence je bil organiziran tudi ogled dela v teh poklicih. 5. Izdelali smo metodologijo za ugotavljanje psihičnih zahtev v razvidu del oz. nalog. 6. Sodelovali smo v timu pri preizkušanju merskih lastnosti profesiogra-ma (prvostopenjskih analiz delovnega mesta v čistilnici jeklolivarne.) 7. Izdelali smo analize razmer v jeklarni (anketa o socialno-ekonomskem statusu, fluktuaciji, medosebnih odnosih in zadovoljstvu pri delu v okviru analize bolezenske odsotnosti v tej temeljni organizaciji.) 8. Izdelali smo vprašalnik ob odhodu delavca za ugotavljanje vzrokov fluktuacije po delovnih mestih. 10. Sodelovali na uvajalnih seminarjih. vir drugih območij in republik. Veliko teh delavcev pa smo morali tudi odkloniti, ker jim nismo mogli zagotoviti bivanja. 2. Za nekatere temeljne organizacije smo med letom izdelali analize kadrovskih gibanj' s predlogi ukrepov. 3. Uredili smo kadrovsko evidenco in vodili statistiko za delovno organizacijo in zunanje organe in institucije (18 primerov raznih statističnih poročil za zunanje organe in institucije). 4. Določili smo kadrovske pogoje za razvid del oz. nalog (prek 350 primerov). 5. Izdelali smo srednjeročni plan za vse temeljne organizacije in delovne skupnosti. 6. Izdelali smo metodologijo za določanje kadrovskih pogojev za razvid del oz. nalog. IV. SOCIALNO VARSTVO 1. Obračunali smo 18.150 nadomestil osebnega dohodka, odmerili denarne pomoči otrokom v 1.405 primerih, izdali 1.032 zdravstvenih izkaznic, 42 j’e bilo zahtevkov za starostno in družinsko upokojitev,»obračunali smo 13 pogrebnin, posmrtnin, obračunali potne stroške v 1.716 primerih, 500 je bilo prijav SPIZ na novo sprejetih delavcev, 357 odjav ter spremembe odjav in prijav v 204 primerih, knjižili na osebni in evidenčni karton 1.819 primerov. 2. Svetovalno delo je zajelo 36 primerov obravnave alkoholizma ter 50 drugih obravnav in svetovanj. 3. Za odbor za kadre in splošne zadeve je bilo izdelanih 120 predlogov za dodelitev pomoči. 4. Aktivnosti v zvezi z medicinsko rehabilitacijo (za 113 delavcev, od teh je za 46 delavcev bil uveden postopek za oceno po IK). 5. 113 delavcev je bilo obravnavanih po invalidski komisiji (19 delavcev je že prej imelo status invalida, vendar je prišlo do poslabšanja zdravstvenega NAŠI UPOKOJENCI Maks Matavž, roj. 16. 2. 1930, v železarni od 15. 9. 1964 dalje, nazadnje v tozd SGV kot dnevničar za težja dela. Inval. upokojen 30. 11. 1981. Vera Gregor, roj. 26. 9. 1930, v železarni od 15. 11. 1950 dalje, nazadnje v tozd komerciala kot evi-dentičarka dopreme. Inval. upokojena 7. 12. 1981. II. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Anton Metulj, roj. 31. 12. 1923, v železarni od 1. 11. 1949 dalje, nazadnje v tozd jeklolivarna kot se-stavljalec in sušilec jeder. Inval. upokojen 22. 11. 1981. Mihael Plesivčnik, roj. 16. 9. 1925, v železarni od 17. 6. 1954 dalje, nazadnje v tozd komerciala kot žerjavovodja. Inval. upokojen 30. 11. 1981. Franc Čivnik, roj. 25. 1. 1926, v železarni od 1. 12. 1941 dalje, nazadnje v tozd projektivno izvajalni inženiring kot kontrolor načrtov. Star. upokojen 30. 11. 1981. Maks Leskovec, roj. 25. 9. 1928, v železarni od 16. 6. 1952 dalje, nazadnje v tozd stroji in deli kot delovodja skladišč in priprave materiala. Inval. upokojen 28. 8. 1981. stanja) od tega ima: status del. invalida 1. kat. 38 delavcev, 2. kat. 18 delavcev, 3. kat. 46 delavcev, status delovnega invalida II. in III. kat. s poklicno rehabilitacijo 3 delavci in postopek ustavljen v 5 primerih oz. zavrnjen v 23 primerih. 6. Novih zahtevkov v letu 1981 je bilo 105, ostali rešeni zahtevki so iz preteklih let. 7. Konec novembra je bilo v železarni zaposlenih 594 delovnih invali- Hudi časi morajo pr,iti v deželo, težja nesreča kot potres, lakota dm. bolezen, da začno govoriti kamni. Zloba si v vojašnicah nadene morilske cevi in se do pijanosti načrepa moči. Potlej vojaške mravljince popade blazna sla po oblasti. Planejo iz teme, se razlezejo po mestih in vaseh in brizgajo smrt, kamor stopijo. Na mah mora vse živo v deželi misliti in delati samo še mravljinčje — ali pa mora poginiti. Dobro postane zlo, svetinje padajo v prah, vljudnost in prijateljstvo v blato. Zavlada tak molk, da ni slišati ne ptiča ne vetra. In ko okamenijo ljudje, začno govoriti kamni. En klesanec zamrmra drugemu, da so lepi doni Margariti odgnali ljubega moža. Istega dne so pljunili pred njo po vrsti vsi služabniki in jo zapustili, včerajšnji najboljši prijatelji, pa ji zaklepajo duri. Zdaj ponuja prstane vojakom za novlice o ljubem, pa izprosi samo surov posmeh. Ga- dov, od tega 3. kat. 478, 2. kat. 66, invalidov s telesno okvaro 22, vojaških (vojnih) invalidov 19. Trenutno je v postopku 106 primerov ter 11 invalidov na poklicni rehabilitaciji. 8. Delovnim invalidom so bila odmerjena nadomestita OD. 9. Izdelali smo projekt postopka medicinske rehabilitacije. Kadrovska služba bro šepne, da se mladi doni že meša od solz in samote. Morali bi kaj storiti, saj je bila njena hiša vedno odprta revnim in pomoči potrebnim. — Vsi kamni so tako mehki pred lepoto. Tiho kakor v sanjah se od nekod dvigne glas: »Pogum, companera!« Dve borni besedici po neskončnih gluhih nočeh. Kot da bi nevidne roke ponudile kruha in vode. Dve besedi kot lučki v temi, da ne bo več tako daleč do jutra. Gnajs zakliče s pomola, naj kdo stisne doni Margariti v roko zeleni kamen izgnancev z otoka. Enega tistih, ki jih jetniki mravljincev lomijo iz tal, jih preluknjajo kot obeske dm skrivaj pošiljajo svojim v spomin. Droben kamen na konopljeni vrvici krog vratu za bisere, trpki vonj morja namesto zlatnine. Skrij te mrtvake, kanal! se obregne stebriščna ograja na mostu. Odplakni jih, odplavi kam zadah po gnilobi, saj že zraka zmanjkuje v tem mestu! Kaj mrtvi! se na trgu izprsi marmor pod bronastim jezdecem. Smrti je vajena ta dežela, a junaške, pod zastavami; takšne, ki se vzpne v spomenik med cvetje in vence, ne mesarskih pobijanj dn metanja mrličev celo pred prag done Marga-rite. Z otoka jih vozijo nazaj, za-škrta pesek na obali. Zvezani in pretepeni molčijo, ker vedo, kaj jih čaka. Oboki policijske palače odmevajo: reva Margarfita še vedno ponuja svoj nakit črnim barabam, samo da bi ji kdo povedal, kaj je z njenim ljubim, da bi ga vsaj še enkrat videla. Potlej nerazločni krehet stebrov, zidov in svodov polagoma naraste v rotitev: »Beži, companera, še tebe za-pro; a ne k ljubemu. In potem ti ni več pomoči. Umakni se, dokler je čas!« Dobrodušnejši groh spod temnih stopnišč pa pripeva: »Pogum, companera!« Odmevajo že mogoče, kamni, a da imajo zneneda tudi roke? Ali pa se Margariti blede od prečutih noči? Sploh še ve, kaj je resnica, kaj privid? Nikjer žive duše, le mravljinčji koraki v daljavi, pa vendar odzvanjajo sami dobri, skrbi jd/vi glasovi: »Pogum, companera, mi ti pomor emo!« Je to res ona, dona Margarita, do nedavna milostljiva gospa, danes tovarišica? »Si, si, Margarita! Zeleni kamen obsojenih nosiš. Naša si.« Tolče ji v glavi od omotice, nočno nebo je zveneč bron, zemlja se ziblje, odmika, žena se opoteče po tlaku, pa vendar ne pade. Granit jo mehko poda gnajsu iz ulice v ulioo, skrili so varuhi vse do predmestja. »Molči molči, ne sprašuj. Vse zveš, ko pride čas!« »Ampak ljubi...« »Pride za teboj, compafiera, samo ne nocoj!« »2e zdaj je s teboj. V srcu, v zelenem kamnu ga nosiš. V tolažbi bosta skupaj za zmeraj, companera!« Brni avto, brez luči zatipa po kačasti cesti v breg. Vedno niže ostaja mesto mravljincev. Tod ogromno skalovje samo še vzdihuje v nebo. Više in više rastejo klanci, vse više, avto je znenada toplo sopeča mula, ki kreše kamenje in gluhe sence gora se premikajo ob njej kot v sanjah. Otroke prenašajo v družinah tako varno, porodnice in bolnike in nekoč ljubi njo, volhko kot v domači pernici. Jutranjii mraz ostro Zbode v lica in belo se v soncu zabliskajo zobje mulovodca: »Čez mejo smo. Pogum še naprej, companera! Ne ostanete sami!« In glej, ko človek spregovori na glas in se nasmeje, je kamen v hipu spet samo kamen. MODROST KHALILA GIBRANA Kolikor več talentov imaš, toliko manj imaš prijateljev. Kje bi našel človeka, ki ga vodi razum namesto navad in nagona? Videl sem jih, kako jedo, in ocenil, kdo so. Kako je življenje težko tistemu, ki išče ljubezen, a prejema strast! Zakon je ali smrt ali življenje, tu ni ničesar vmes. Ce je nagrada cilj religije, če patriotizem služi osebnemu interesu in če izobraževanje teži za boljšim položajem, potem sem raje nevernik, nepatriot in beden nevednež. Nekateri poslušajo s svojimi ušesi, drugi z želodcem, tretji s svojimi žepi, nekateri pa sploh ne poslušajo. Z AII V A L A Ob boleči izgubi naše drage mame in bice KATARINE SMOLAH se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem i° znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo tov. Matku Kavtičniku, inž. Mitji Sip' ku, in tajniku krajevne skupnosti Šentanel za poslovilne besede, pevskemu zboru Sentanelski pav-ri in MPZ Vres s Prevalj, osnovni šoli Šentanel in g. župniku Z° opravljeni obred. Vsi njem Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 5500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Fotografije za to številko prispevali: F. Rotar, Z. Strgar, S' Jaš, B. Zelnik. II. NAGRADA ZVEZNEGA FESTIVALA KURIRČEK 81 ZA PROZO: MARJAN KOLAR KAMNI IN ŽENA