OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 13. MARCA 1956 ____________________________________________________LETO til.. ŠTEV. 20 Občinski OBČIMA UUBLJANA-ŠIŠKA Iz zapisnika 6. seje občinskega ljudskega odbora, ki je bila dne 24. febr. 1956. Sejo otvon predsednik tov. Marijan Jenko. Sprejme se naslednji dnevni red: 1. Predlog odloka o ustanovitvi Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Šiška; 2 Poročilo in predlogi Sveta ta komunalne zadeve o zagotovitvi sredstev In smotrne graditve komunalnih naprav; 3 Predlog odloka o tržnem redu; 4. predlog odloka o posloval-Tiem času gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Slika; 5 Predlog pravil o organizaciji in delu obratne ambulante podjetja Titovi zavodi Litostroj; 6 Predlog pravilnika o plačah Osedla Zdravstvenega doma Ljubljana Šiška ln obratne ambulante podjetja Titovi zavodi Litostroj in potrditev slstemlza-c:ie obeh zavodov; ' Predlog odločbe o apremem-ban ln dopolnitvah odločbe o začasni sistemizaciji delovnih blest uslužbencev in delavcev v UpraVi ObLO Ljubljana Šiška dne 22. dec. 1955; >1 Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnih plačah ln položajnih dodatkih uslužbencev In delavcev ObLO Ljubljana Šiška dne 22 dec 1955; 0 Predlog sklepa o spremembi sklepa ObLO Ljubljana Šiška dne 29. sept 1955 o določitvi Pavšala mesečne odškodnine Predsednikom svetov In komisij tpr o sejninah; Personalne zadeve in Ime-bovania komisij; ’1. Pooblastilo komisije za nro-tačun. da lahko razpolaga s Proračunskim rezervnim skladom; '2. Prisilna uprava trg. podrtja »Železničar« In sklepanje e garanciji. 1. ^redvednik Sveta za stanovanj-zadeve tev Doris Vudler bredlaga sprejem odloka o u»’a-bovitv' stanovanjskega kreditna sklada ra zldanie stano-npisklh hiš na območju obč‘ne ‘-'ka ter ca utemelji z nasled-njim poročilom: _ fTVMFL.HTFV K ODLOKU 1 t'4T«vovrrvi RT evo-VAN.TSKPC4 ir«»izniTNF.fiA SKLADA -J^den začnemo obravnavati , "9'og odloka o ustanovita' da n^van)skegn kreditnega skladaš a potrebno. da pregledamo Vnn7i,,oJe delo Sveta ta stano-ba e, z®deve ObLO Ljubljanska pa, ul^nvanJ*l problem je eden 0 •* Perečih družbenih pro- blemov. Zato mora naša socialistična družba podvzetl vse potrebne mere, da ga reši odnosno l.kvidlra. Likvidacija stanovanjske krize bi bila demonstracija porasta gospodarske moči naše družbe. Ustvarili bi se ugodnejši pogoji za gospodarstvo, predvsem pa bt zadostni stanovanjski fond zadovoljil delovnega človeka. Tako pa pomanjkanje stanovanjskega prostora v mestih oziroma v industrijskih centrih kot znano povzroča občutno škodo v gospodarstvu in v mnogih primerih ovira na-dalnjl razvoj nove industrije. S tega stališča je ObLO Ljubljana Šiška začel že v začetku vse potrebno, da vzpostavi predvideni aparat, ki je dolžan, da urejuje obstoječe stanje, to je svet stanovanjske skurmosti s stanovanjsko unravo. Sprejel je odloke, ki regulirajo stanovanjska vprašanja v naši občini, ln sicer odlok o ustanovita' stanovanjske skupnosti, odlok o ustanovita' stanovanjske uprave kot izvršnega organa stanovanjske skupnost1 In odlok o postopku pri razdellevaniu stanovanj S temi elementi, kot rečeno, se reštiie ohstoleče stnn'e to je imravllarvle s stanovanjskim fondom Za rast stanovanjskega fonda oziroma za niegovo povečanje pa bo moral skrbeti drug organ, k! ga formiramo ravno s predloženim predlogom odtoka o ustanovitvi kreditnega sk’ada za zidanje stanovanjski hiš na območju občine Ljublla-na Šiška To je upravni odbor sklada, ki mora postati gonilna sila za zldamte stanovaniskih h!« na območju naše občine Moral bo biti sposoben uorav-tjač sklada ra zidanje stanov hiš. skrben akumulator »redkev za graditev družbenega standarda. še bolj pa bo mora! Vt< prožen v vodeniu politike kreditiranja graditve stanovanjskega prostora Voditi bo moral smiselno politiko, ki se bo zrcalila v tem da se z razpoložljivimi sredstvi doseže e razširitvi stanovanjskega prostora kar največji efekt Tomi bo moral kredite dodeljevati predvsem tam. kjer bo mogoče * minimalnimi sredstvi doseči čim večjo povečanje stanovanjskega sklada in v čim kraliom času. V tem je naloga upravnega odbora »klada. Zato pa )e temeljna naloga sveta stanovanjske skupnosti s stanovanjsko upravo utrjevanje upravljanja stanovanjskih hiš po hi$n‘h svetih s tem. da utrjuje dela hišnih svetov In da jih tehnično kot miselno usposablja Predvsem pa. da posveča obstoječim zgradbam družbenega standarda vso pozornost v pogledu vzdrževanja, čuvanja celotnega stanovanjskega sklada, s katerim razpolagamo Da se torej obstoječi stanovanjski fond ne krči ali propada zaradi nevestnega upravljanja n strani hišnih svetov in posameznih državljanov, nasprotno, da ga čim bolj vzdržujemo in tako podaljšujemo njegovo uporabnost. Na ta način pa seveda tudi obremenjujemo sredstva za graditev novih hiš, ki jih pač v tem primeru ni potrebno angažirati še za vzdrževanje hiš. Tako je analogno temeljna naloga upravnega odbora sklada ta, ko< rečeno, da vodi strogo politiko racionalne gradnje, da dodeljuje kredite tam, kjer je efektivnost gradnje najboljša in kjer bo koriščenje stanovanjskega fonda neposredno vplivalo na dvig ln zboljšanje proizvodnje v gospodarskih organizacijah, kjer bo mogoče na splošno čim hitreje povečati stanovanjski prostor in tako pomagati delovnemu človeku n-* * logovih vsakodnevnih naporih. Orientacijsko stališče upravnega odbora sklada pač mora biti graditev standardnih stanovanj, kar edino ustreza našemu sedanjemu ekonomskemu potencialu in se v vsakem primeru izogibati kreditiranja tistih objektov, katerih načrt redvidevajo prekoračitev standardnih normativov Za boljše razumevanje obsega poslovanja sveta stanovanjske skupnosti m stanovanjske uprave na eni »tram m nalog, ki se bodo na drug' strani postavile pred upravni odbor kreditnega sklada, je potrebno poprej obravnavati obstoječe stanje stanovanjskega fonda m upravljanje z njim ter njegove nadaljnje graditve na območju ObLO Ljubljana Šiška Posebej pa še gradbeno dejavnost družbenega standarda v zadnjem desetletju. V primerjavi s stanjem stanovanjskega fonda ObLO Ljubljana center kot najmočnejše občine v sklopu mesta Je naša občina na drugem mestu Pod stanovanjsko upravo bivšega MLO |e »padalo 1475 hiš z 12 776 stanovanji s skupno stanovanjsko površino 887 771 kv m Pod stanovanjsko upravo ObLO Ljubljana Šiška pa spada 207 hiš z 2166 stanovanji in s 361 540 kv. metrov stanovanjske površine. Tako. da je razmerje vključenih stanovanjskih hi.š pod stano-vanisko upravo ObLO Ljubljana Šiška napram številu vključenih hiš pod stan. upravo bivšega MLO 14 5i/». napram številu stanovanj pa 17«/o. Medtem ko je razmerje po kvadraturi 41 %. kai kaže. da Šiška razoolaga v povprečju s sodobnejšimi stanovanji. kar ustreza dejstvu z ozirom na novogradnjo posebno mestnih bolkov, lltostrotsk'h In Se od prej tako Imenovanih Ilirskih blokov. To razmerje je v Centru nasiedje: Po številu vključenih hiš je razmerje 50 %, po številu stanovanj pa 57*/«, medtem ko Je po kvadraturi le 64%, kar gre vsekakor na račun starega dela mesta. Pri tem pa je števlčno stanje prebivalstva po zadnjem štetju v Šiški 22.496, v Centru pa 41.000 državljanov. Siska tedaj razpolaga v glavnem le s tiremi kompleksi blokov, vse ostalo so male stanovanjske hišice, Center pa v večini z visokimi stavbami, iz česar izhaja, da so stanovanja v Šiški torej v novih blokih sodobnejša in pride povprečno 16 kv. m stanovanjskega prostora na prebivalce," kar je vsekakor ugodno razmerje. Primerjava po mesečnih najemninah napram najemninam v občmočju bivše stanovanjske uprave, napram stanovanjski upravi ObLO Ljubljana Šiška pa daje naslednjo sliko: stanovanjske najemnine bivše uprave so znašale 14.712.127 din. Stanovanjske uprave občine Šiška pa znašajo 2.583.471 din ali 17.5 odstotka napram celotnim najemninam bivše stanovanjske uprave. Najemnine pa poslovne prostore pa so znašale v bivši upravi 12,932.084 din, medtem ko v občini Šiški le 606.472 din, tako da je razmerje 4,7%, kar je razumljivo, kajti Šiška nima poslovnih blokov, največ teh je v Centru. Skupne najemnine so v bivši upravi znašale 27.614.211 dinarjev, v Šiški pa znašajo 3 milijone 144.943 din, tako znaša udeležba le 11.4%. Posledica tega je med drugim tudi to, da se je moralo odstotek iz pripadajočega dela najemnin za vzdr ževanje stanovanjske uprave zvišati od 2% na 3«/o, pri tem pa mora Se ObLO Ljubljana Šiška dotiraill 30«/, sredstev za stanovanjsko upravo. Kar se sicer utemeljuje a tem, da je stanovanjska uprava sicer samostojna oziroma, kot že omenjeno, izvršni organ sveta stanovanjske skupnosti, vendar pa opravlja tudi dela, ki bi jih sicer moral ObLO po svojem stanovanjskem uradu, ki ga pa v cilju štednje nadomešča stanovanjska uprava. Kot je ObLO znano, sta bili na območju bivšega MLO dve stanovanjski skupnosti, in sicer stanovanjska skupnost I., ki je obsegala vključene hiše celotnega mestnega področja tn stanovanjsko skupnost II., ki so jo sestavljali lltostrojski bloki. Svet za stanovanjske zadeve ObLO Ljubljana Šiška je iz obeh skupnosti formiral le eno skupnost. Tako so se tekom januarja opravili občni zbori hišnih svetov, kjer so se volili delegati v stanovanjsko skupnost. Ta pa Je dne 23 t. m. izvoVla 30 članov v svet slano /anjske skupnosti, s predsedstvom na čelu. V teku II. po!1 etj a 1955 ko se je formiral • ObLO Ljubljana Šiška, je stanovanjska komisija pregledala 250 obnovljenih prošenj ln postavila v smislu zvezne uredbe prioritetno listo. Z ozirom na razpoložljivost stanovanj je prioritetna lista dotočila dodelitev 10 enosobnih stanovanj upravičenim pričakovanem in 5 dvosobnih. Od lega je biio do sedaj dejansko dodeljenih S enosobnih stanovanj in 1 dvosobno stanovanje, iz česar j* razvidno, da je svet za stanovanjske zadeve kot stanovanjska komisija zavzela v pogledu razdeljevanja stanovanja realne stališče. Podobno stališče se bo zavzemalo v dodeljevanju stanovanj za I. pollelije 1956. Prioritetna lista za to obdobje be izdelana do konca tega meseca V pretres pa se bo vzelo do sedaj dospele prošnje za dodelitev stanovanj, ki jih je samo v prvih dveh mesecih tega leta bile vloženih nad 50. Seveda imame tudi v naši občini nestrpne oziroma nedisciplinirane državljane, ki rušijo disciplino razdeljevanja stanovanj z nasilnimi vselitvami. Vsi ti primeri nasilne vselitve se bodo morali reševati v smislu uredbe z deložacijami, med drugim tudi v cilju ugleda ObLO kot politično teritorialne enote. Kot je bilo že v razpravi povedano je v stanovanjsko skupnost naše občine vključeno 207 hiš, ki jih upravlja 191 hišnih svetov, 16 hiš pa je pod prisilno upravo. Po terenih so te hiše razdeljene takole: Teren Milana Majcna 83 » Sp. Šiška 43 » Hinko Smrekar 31 » Zg. Šiška 21 » Litostroj 38 » Dravlje 2 Skupaj 207 Z ozirom na potrebe in pa Če prištejemo še naravni prirastek, bi rabili okoli 300 stanovanj letno. Za take investicije bi po normativu rabili okrog pol milijarde sredstev letno. Naš kreditni sklad, ki se bo v smislu zvezne uredbe sedaj formiral in za katerega pravkar predlagamo odlok ljudskemu odboru, da ga sprejme, bo akumuliral z ozirom na 10«/, prispevek na plače ln prispevke še iz drugih virov okrog. 100 milijonov dinarjev. Razumljivo, da je v zvezi z dejanskimi potrebami sklada premajhen. Vendar pa moramo vedeti, da je prispevek na plače v kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš dinamičnega značaja in se bo večat z gospodarsko močjo države oziroma s spremembo investicijskih programov družbenega plana. Vendar zvezna uredba o kreditnem skladu za graditev stanovanjskih hiš v temelju rešuje stanovanjsko vprašanje pri nas oziroma, še bolje povedano, avtomatizira graditev stanovanjskih hiš Ce pogledamo gradbeno dejavnost družbenga standarda v zadnjem desetletju v našem območju, kjer se je v razmerju z drugimi občinami mesta mnogo zgradilo, vidimo, da so bite investirane precejšnje vsote. Po netočnih podatkih se je zgradilo od osvoboditve pa do L 1933 okrog 1 500 »tanovanij s privatnim sektorjem vred. Vendar VTKAN 78 •GLASNIK« gre nayiveč gradnje stanovanjskih hič na račun socialističnega sektorja (mestni ali šišenski bloki, litostrojski itd.)- Po normativih stanovanjskega prostora in njegove trenutne cene, dobimo približno vsoto 2.250 milijonov dinarjev. Povprečno smo torej letno zgradili 150 stanovanj, kar pa seveda ni zadostovalo, ker, kot navedeno, za proporcionalno povečanje stanovanjskega fonda rabimo večja sredstva kot pa so se do sedaj letno investirala. Letos bomo zgradili 88 stanovanj v zadružnih stavbah v socialističnem sektorju pa 48, torej skupno 136 stanovanj ali 45 odstotkov od stvarne potrebe. Gradita se bloka XIX in XX. Vsak po 24 stanovanj. Prvi je prodan ECZ, drugi pa tovarni »Lek«. Kreditni sklad bivšega MLO ec sedaj razdeljuje in bo razdelitev gotova v nekaj dnevih. Vendar delitev tega sklada se ne bo izivedla po dohodku, torej po virih formiranja, temveč v smislu zvezne uredbe po mestu graditve, kar je povsem logično. Ker je bilo v preteklem letu v Šiški precej vezanih sredstev Iz tega sklada, je ta kriterij za nas ugoden. Orientacijska številka teh seveda že vezanih investicijskih sredstev iz mestnega sklada znaša okrog 170 milijonov dinarjev. To so predvsem gradnje blokov XIX i-n XX v šišenskih blokih, Litostroj In zadruge. Poleg tega je bilo Litostroju, ki je stal finančno slabo, Iz kreditnega sklada posojenih 60 milijonov din, katere pa bo moral Litostroj vrniti v naš sklad v smislu principa razdeljevanja tega sklada, torej po mestu graditve. Kot že omenjeno, so sredstva tega sklada vezana, vendar se bodo anuitete ki prično zapadati v l. 1958 in 1957, vnašale v naš sklad. Pripomniti je potrebno, da se je iz bivšega kreditnega sklada investirala tudi gradnja kanalov med Vodnikovo in Celovško cesto, ker drugih sredstev ni bilo. Vprašanje je, koliko so ta sredstva vračljiva, kar pa mora biti razvidno iz družbenega plana bivšega MLO za leto 1955. Sredstva od prodaje stanovanjskih hiš, kolikor niso bile •grajene iz kreditnega sklada, ni nujno, da se stekajo v kredit ni sklad, temveč sme ljudski odbor ta sredstva prenesti na stanovanjski komunalni sklad. V načelu bodo tudi ta sredstva krepila stanovanjsko graditev. Kajti v primeru, da bi ljudski odbor gradil, sam lahko ta sred-etva porabi pri najetju posojila Iz kreditnega sklada, občine v smislu zvezne uredbe o pogojih najemanja kreditov iz sklada za graditev stanovanjskih hiš. Razumljivo je, da se v smislu razdeljevanja kreditnega sklada na posamezne občine namesto po mestu graditve prenesejo obveznosti za aktivo in pasivo. Glede dodeljevanja kreditov je potrebno pripomniti, da se princip dodeljevanja istoveti z uredbo o razdeljevanju stanovanj. Torej krediti se dodeljujejo po mestu zaposlitve, pač tam, kjer prosilec ustvarja narodni dohodek, oziroma se plačuje predpisani prispevek na njegovo plačo. Torej nikakor ne po mcitu graditve. S tega stali-Sča dolbe kredite dve zadrugi iz Kreditnega sklada ObLO Ljubljana Bežigrad. Iz kreditov, ki se bodo najprej ustvonli oziroma stetelj v kre- ditni sklad, se morajo finansirati predvsem že začete gradnje, da na ta način tudi najhitreje pridemo do stanovanj. Upravni odbor sklada bo moral pohiteti v pogledu zbiranja sklada, kajti prve situacije zapadajo v plačilo sedaj konec meseca. V nasprotnem primeru bo prišlo po nepotrebnem do plačevanja penal. To velja posebno za 10 % pri-spevk na plače in za dohodke iz stanovanjskih najemnin. S kreditiranjem se bo skušalo zopet podpreti malograditelje, posebno vrstni sistem. Sele nato pa razprti sistem in ta predvsem tam, kjer je graditev gradbenega objekta v zadnji fazi. Priporočiti pa je treba upravnemu odboru sklada, da za vzdrževanje hiš v Šiški ne dodeljuje posojil iz ‘tega sklada. Namreč v naši občini so povečini nove hiše, in sicer jih je 147 v dobrem stanju, novih je 32, le 23 je dotrajanih od 207 vključenih v stanovanjsko skupnost. Zato se naj vzdržujejo iz lastnih sredstev. Sredstva iz sklada pa se naj osredotočijo predvsem za dovršitev že začetih gradenj. Dalje se priporoča upravnemu odboru, da dodeljuje kredite šele takrat, kadar je zemljišče za gradnjo odobreno. Prav tako pa je priporočljivo, da upravni odbor veže dodeljevanje kreditov za usluge Zavoda za izgradnjo stanovanj, kajti strokovna kontrola o trošenju sredstev od strani tega zavoda pomeni Slednjo z razpoložljivimi sredstvi, ali z drugimi besedami povedano, z istimi sredstvi lahko zgradimo več kot bi pa sicer. Tovarišem ljudskim odbornikom se je s tem poročilom prikazalo dosedanje delo sveta za stanovanjske zadeve in njegovih organov in pa aktualnost sprejetja tega predloga odloka, ki se ga predlaga na današnji seji v odobritev. Sprejetje tega odloka pa istočasno narekuje imenovanje upravnega odbora tega sklada, s čimer bodo stavljeni potrebni organi sveta za stanovanjske -zadeve in tako podani pogoji za nemoteno delo sveta. MILE SMOLINSKV: Komisija za predpise in org. vprašanja je odlok pregledala in se člani komisije strinjajo s predlogom odloka. Tovariš predsednik je dal predlog odloka v razpravo. GUSTAV GUZEJ: Upravni odbor bo gospodaril z velikimi sredstvi. Druga stvar pa je 4. člen, ki govori iz česa se formirajo sredstva sklada. Po prvem odstavku razumemo, da je osnova sklada stanovanjski prispevek. V 4. členu bi bilo treba navesti, da pridejo v sklad tudi sredstva iz decentraliziranega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bivšega MLO. Svet za stanovanjske zadeve naj bi dal poročilo, koliko sredstev je bilo angažiranih in kako so bila izkoriščena. BOŽO MRAVLJE: Ne strinjam se, da bi navedli v odloku to, kar predlaga tov. Guzej, ker je odlok napravljen za daljšo dobo. Ko pa bo upravni odbor pričel z delom, pa naj bi nam dal poročilo in napravil pravila o poslovanju upravnega odbora. GUSTAV GUZEJ: V odloku ni natančno določeno, za kaj se lahko ta sredstva uporabijo. BOŽO MRAVLJE: Uredbe določajo, v kakšen namen se smejo sredstva kreditnega sklada uporabljati. Ing. STANE BRICELJ: Važno je, da bi upravni odbor predvidel bolj natančno razmerje, ki ga vodimo do stanovanjskih zadrug, ker vemo, da bomo sedaj imeli večjo možnost graditve, da bomo angažirali čimveč sredstev. Politika naj bi se vodila v tem smislu, da bi se ta sredstva čimbolj angažirala. Ce bi interesenti dajali denarni delež v ta sklad, bi bilo na ta način možno, da bodo sredstva narasla, da bo stanovanjska politika imela svoj efekt. ANDREJ BABNIK: Hišni sveti so že do sedaj veliko napravili in zaslužijo pohvalo. Za dosedanje stanovanjske skupnosti pa ne moremo tega trditi. Posebno če gledamo njihovo delo v odnosu do hišnih svetov, vidimo, da niso dosegle vidnih uspehov. Zato naj naš svet za stanovanjske zadeve ukrene vse, da bo naša stanovanjska skupnost izvrševala naloge, ki jih pričakujemo, da bo pomagala hišnim svetom m da bo dajala iniciativo hišnim svetom n- pr. pri popravljanju hiš. Za ta način bodo hišni sveti upoštevali svet Stanovanjske skupnosti Im ga podpirali. BORIS VUDLER: V prvotnem osnutku odloka je bilo v 4. členu točno našteto, od kod se stekajo sredstva v kreditni sklad, zato smo v tem osnutku odloka podrobno naštevanje opustili, ker zvezna uredba jasno pove, od kod se formirajo sredstva v ta sklad in zato je nepotrebno ponavljanje. Koliko je angažiranih sredstev v kreditni sklad, bo na prvi seji ObLO podal poročilo svet za stanovanjske zadeve. Bivši sklad je vložen, teoretično ga trenutno sploh ni. Poudaril bi še to, da se po raznih institutih dela s polno paro da se začne uporabljati nove materiale, ki bodo pocenili gradnjo. Tako bi bile gradnje novih stanovanj približno za 50 odstotkov cenejše. Tov. Babnik je omenil vlogo hišnih svetov, ki so sicer ogromno napravili, je pa še mnogo delo v tem, da se tehnično in miselno usposobi ljudi, ki so v hišnih svetih, To so naloge stanovanjske uprave in sveta stanovanjskih skupnosti. Kar se tiče obrtnih delavnic, je dal ObLO iniciativo za gradnjo novih, ker brez dobrih delavnic hišni sveti ne bodo mogli vzdrževati hiš ne samo v naši občini, ampak sploh. Lokale v starih hišah bi bilo potrebno predelati v obrtniške delavnice, da bi se obrtniški sektor okrepil. ANGELCA OCEPEK: Važno Je, da bo stanovanjska skupnost znala povezati dejavnost hiš in razviti celo vrsto uslug stanovalcem. Tl hišni sveti so odvisni od lastnikov In stanovanjske skupnosti pri popravljanju hiš, da ne govorimo o celi vrsti drugih uslug, ki jih mora stanovanjska skupnost videti. Hišni sveti naj ne bi po stanovanjski skupnosti mobilizirali sredstev samo za zidavo novega stanovanja, ampak tudi za celo vrsto pomoči zaposlenim staršem recimo približati trgovino, mlekarno, mesarijo in podobno. Zaenkrat ni možno dati aredsitev u skupnosti, čez čas pa bo lahko šel nek % s iaterim bomo prispevali za olajšanje dela v gospodinjstvu, pa naj bo to vprašanje čiščenja, pranja itd. BOŽO MRAVLJE: Strinjam se s tov. Ocepkovo, da naj angažiramo sredstva tudi za gospodinjstvo, vendar smo na nekaj pozabili, namreč, da bi stanovalce vzgojili tako, da bi znali pravilno uporabljati ljudsko premoženje. Tako imajo nekateri stanovalci stanovanja v slabem stanju in ne skrbe za popravila v stanovanjih, če je to potrebno. S tem se nam trošijo ogromna sredstva, ki smo jih pridobili na težak način. TOV. PREDSEDNIK: S to pripombo, da se vaša priporočila upoštevajo pri nadaljnjem delu sveta za stanovanjske zadeve, sveta stanovanjske skupnosti in komisije za razdeljevanje stanovanj stav-ijam predlog odloka na glasovanje. Odlok je bil soglasno sprejet. 2. Član Sveta za komunalne zadeve tov. Martlnšek poroča, da je Svet za komunalne zadeve razpravljal o temeljni gradbeni dejavnosti po osvobditvl. Ugotovil je, da se je mnogo zgladilo predvsem v industriji in stanovanj. Tako smo 2 milijardi potrošili za stanovanjske zgradbe, za industrijo pa 6 miljard. Ce pa pogledamo, koliko smo potrošili za gradnjo komunalnih naprav, pa vidimo, da nismo mnogo napravili. Bivši MLO ni mogel dati toliko sredstev, da bi se zgradile komunalne naprave. Posledica je bila, da so posamezni investitorji zgradili kanale, ki so sicer ustrezali njihovim potrebam, niso pa se ozirali na druge potrebe, n. pr. na vodovod in električno omrežje. Ker tudi občina Šiška nima možnosti, da bi v svojem proračunu predvidela sredstva za gradnjo komunalnih naprav, bi bilo dobro, če bi ljubljanske občine sprejele odlok, s katerim bi se zagotovila sredstva za gradnjo komunalnih naprav. Tov. Martinšek nato prečita osnutek takega odloka, ki ga je tudi že pripravil ObLO Ljub-ijana-Bežigrad. Po tem odloku b: bilo določeno, da mora biti vsak gradbeni objekt priključen na komunalne naprave. Gradbeno dovoljenje pa bi se moglo Izdati le ob pogoju, da je zagotovljena možnost priključitve na komunalne naprave že ob dograditvi objekta. Ako bi želel Investitor graditi v gradbenem okol šu, ki še nima kanalizacije, vodovoda [n drugih komunalnih naprav, bi mogel dobiti gradbeno dovoljenje le ob pogoju, da sam zagotovi sredstva v taki višini, da bo ob dogradUv objekta možna neposredna priključitev na komunalne naprave. V že urejenem gradbenem okolišu pa bi nosil investitor sorazmeren del gradbenih stroškov. V razpravi sodelujejo tovariši Nebec Franc, Vudler Boris, Mravlje Božo, inž. Br celj Stane, Jenko Marijan, ki poudari, da gre dejansko pri predlaganem osnutku odloka za fond, ki bi ga bilo treba formirati na občinah z namenom, da se za-garantlrajo sredstva za hitrejše urejevanje komunalnih naprav na območju, kjer se gradijo nove stavbe, odnosno da se teritorij, kjer so že zgradbe, do- I polni s komunalnimi napravami. Zato naj bi se občina povezala s svetom za komunalne zadeve pri občini Bežigrad, da bi skupaj izdelali konkreten predlog za sedanje razmere in da ga dasta kot priporočilo Mestnemu svetu, ki bi o tem razpravljal. Tov. predsednik je dal priporočilo Sveta za komunalne in gradbene zadeve na glasovanje j s tem, da se naloži Svetu za ko- j munalne jn gradbene zadeve, da na podlagi današnje razprave j skupaj z občino Bežigrad izdela | preciznejši in realnejši predlog, j ki ga da nato v obravnavo Mestnemu svetu. Nadalje predlaga I tov. predsednik, da se sprejme i sklep, da naj se gradi najprej 1 tam, kjer so komunalne naprave urejene. Priporočilo In predlog sta soglasno sprejeta. 3. Predlog odloka o tržnem redu utemelji predsednik Sveta za gospodarstvo tov. dr. Linhart , Božo s sledečim: ObLO Ljubljana-Siška je na svoji seji dne 12. 12. 1955 sprejel odlok o razširitvi veljavno- i sti pravnih predpisov bivšega MLO Ljubljana in med drugim tud: veljavnost odloka o tržnem ; in sejmskem redu od 22. 12. 1953, i ki Je bil objavljen v Uradnem j listu LRS št. 1-54. Ta odlok p» je tekom časa pokazal nekaj pomanjkljivosti, ki nujno terjajo spremembe. Glavna pomanjkljivost, ki so jo ugotovili naši tržni inšpektorji, je ta, da odlok ne predvideva zadostnih kazen- I skih sankcij za prodajo blaga ; Izven trga. V občini Šiška je i kršitev tega določila zelo velika — zlasti se bavijo s trgova- j njem izven trga tako imenovani , »negotir.ci« s prodajo vina. V teh primerih je dopustno po od- j loku samo mandatno kaznova- • nje na mestu samem s trani tržnih inšpektorjev po 100 din, do- : čim pregon po sodn ku za prekrške ni predviden. Tudi se je z zakonom o spremembah te- i meljnega zakona o prekrških znižala višina kazni, ki jo lahko predpišejo v svojih odlokih občinsk1 ljudski odbori. Predlagani odlok ima razen navedenih ; še nekaj drugih manjših spre- s memb. ki so jih izzvale lokalne potrebe občine Šiška. Gospodarski svet je odlok obravnaval n* svoji seji 15. 2. 1956 m ga pred- | iaga v obravnavo in sprejeih ljudskemu odboru. V razpravi sodelujejo tov. Vudler Boris, Batagelj Avgusti: Grošelj Olga, Guzej Gustav. Ocepek Angelca, dr. Linhart B o-; žo, Jenko Marjan in Šenk Mar- ' jan. ki meni, da je tržni pr°' i štor v Šiški zelo slabo založe” in so cene precej višje kot n9 centralnem trgu ter je vpraša' : nje, kako b dosegli, da bi kine' tiče več prodajale na trgu * : Šiški, ker bi se s tem cene tud’ j znižale Potrebno bi bilo zniža1 ■ tarifo za stojnino, tudi bi b'1® j treba dati pobudo trgovskih* 1 podjetjem, da bi imela na **' šenskem trgu svoja tržna mes*®*, j Odlok Je soglasno sprejet. ! } 4. , < Predsednik Sveta za gosP^ v darstvo dr. Linhart Božo P°r?(l ^ ča, da je Mestni svet za mcS- $ Ljubljana na svoji seji dh» ^ 1. 1956 sprejel sklep, da sc Z‘1 rad: enotne ureditve poslovni* časa v gostinstvu na podrP^, mesta Ljubljane priporoči vf1 ( občinam, da sprejmejo odl0*^ poslovnem času v gostiu* Podj«*tjih in gostiščih po predloženem osnutku. Odlok pa izda lahko samo ljudski odbor na svoji seji. Zato predlaga Svet za gospodarstvo po predhodn Proučitvi osnutka ljudskemu odboru, da sprejme ta odlok. Odlok je soglasno spiejet. 5. Predsednik Sveta za zdravstvo tov. Šenk Marjan poroča, da je bil na zadnji seji ObLO v razpravi predlog pravil Zdravstvenega doma in 0 organizaciji l*i delu obratne ambulante v Litostroju. Zdravstven: dom v Šiški je finančno samostojen zavod, prav tako pa obratna ambulanta ter delata po istih Principih. Za preventivno službo ambulante pa je dolžno skrbeti podjetje po zakonu o obrat-nih ambulantah. Komisija za Pfedp se in organizacijska vprašanja je ta pravila pregleda.a in 6e z njimi strinja. Po razpravi so pravila soglas-no sprejeta. 6. Tov. Šenk Marjan tudi še po-zoča, da je o pravilniku o pla-cah Zdravstvenega doma Ljub-Ijana-Siška in obratne ambulante v Litostroju že razpravljal ObLO na prejšnji sej: in ga je zavrnil, ker ga ni pregledala ko-m‘sija za proračun in pa ko-baisija za predpise in organizacija vprašanja. Zato je o tem Pravilniku Svet za zdravstvo Ponovno raz-pravljal in ugotovil. da je pravilnik identičen s Pravilniki v ostalih občinah v Ljubljani. Svet za zdravstvo je sprejel nekatere sklene, ki so ze vneseni v pravlln k. Po razpravi, v kateri sodelujejo Mravlje Božo, Vudler Bo-■ris in Senik Marjan, je predlog e°8lasno sprejet. 7. O sistemizaciji deldvnih mest v upravi ObLO poroča tovariš S|nolins,ky M le in predlaga sPretnenjeno odločbo o začasni sistemizaciji delovnih mest delavcev in uslužbencev v upravi ObLO. Predlog je sogasno sprejet. S. rudi o predlogu spremembe loka o dopolnilnih plačah |n ložajnih dodatk'h poroča to-ariš Smolinsky Mile ter je Picdiog spremenjenega odloka 8°glasno sprejet. p 9. Predlogu predsednika ko-cl. J6 za predpise in organiza-^Jska vprašanja tov. Smollnske-kat1C s<>8lasno sprejet sklep, s se na novo določi v> Slna sejnin. Pn „ iu- Vol i Predl°8u člana komisije za bari6 ln ime,novanja tov. Hri-,Ja Jožeta ObLO imenuje: 2 Davčno komisijo. VnJ .Komis jo za uslužbcnska vpra5anja. odbor Kreditnega hiš 3 Za Zldar*ie stanovanjskih načpir,°,Varl5a Setica Staneta za ne lka oddelka za komunal-5 v 8ladl3Pne zadeve. hansir^Za,vode s samostojnim fi-Ljub„aniem Uprava cest OLO lle’St_ana, Mestna vrtnarija -n OfaLo'1. Kanalizacija odbornike v°dov , *'ane uprav teh za-Viitt ’ n slcer tov. Bizjaka S|vka v: J>o|ianca Dragota in Na nka' bika ]Pod*B8i poročila predsed-fazreii,."1 sijc Za poslovitev in darstvn'7 dir°ktorjev v gospo-da je v °?" Dl Batista Franca. *°V, Jar.,n,1s^n sprejela ostavko ša Petra tia mesto po- slovodje trgovine prt »Livarju«, je ObLO na predlog te komisije imenoval za poslovodjo te,trgovine tovariša Čučnika Dragota. Tudi je ObLO na predlog komisije za volitve in imenovanja sprejel sklep, s katerim se razreši dolžnosti člana gospodarskega sveta tov. inž. Mastnak Martin, ki se sploh ni udeleževal sej. Na njegovo mesto ObLO soglasno sprejme inž. Stefula Olgo. 11. Tov. Mravlje Božo poroča v imenu komisije za proračun,' da mora imeti komisija za proračun v smislu uredbe o izvrševanju proračunov in o računo-voastvenem poslovanju državnih organov in zavodov posebno pooblastilo ObLO za razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada. Zato predlaga komisija ObLO sklep, da se komisijo za proračun pooblasti, da lahko razpolaga s proračunskim rezervnim skladom. Predlog je soglasno sprejet. 12. Predsednik Sveta za gospodarstvo dr. L nhart Božo poroča, da je Svet za gospodarstvo na svoji seji dne 15. 2. 1956 sprejel skiep, da se predlaga ObLO, da se pri gospodarski organizaciji »Železničar«, grosist, Ljubljana, Prešernova cesta 35, uvede prisilna uprava, za prisilnega upravnika pa imenuje tov. Nebec Franc, direktor gospodarske organizacije »Prehrana«, Ljubljana. Predlog se utemeljuje s tem, da je na podlagi raznih signalov, da v podjetju »Železničar« poslovanje ni v redu ter da so velike zaloge nekurantnega blaga, gospodarski oddelek zvršil 16. 12. 1955 informativni pregled zalog in nekaterih drugih pokazateljev, ki so važni za oceno poslovanja, pri čemer je ugotovil, da je v podjetju dejansko precej pomanjkljivosti, ki izvirajo iz nesposobnosti in nezadostne resnosti vodilnega osebja in organov samoupravljanja. Kreditni oddelek Komunalne banke je sporočil 29. 12. 1955, da je izvedel pri podjetju ustrezne ukrepe zaradi zavarovanja svo-j h sredstev. Podjetju je bil odpovedan dopolnilni in obratni kredit. Organ podjetja je tudi pristal na pogoj Komunalne banke, da vse zaloge, ki se nahajajo v skladišču na dan 29. 12. 1955, stavi na razpolago banki do odplačila celotnega kredita. Smatrali smo, da je ta ukrep Komunalne banke prenagel in smo zato preložili vsako ostrejše ukrepanje na 15. 2. 1956. Zato je Svet za gospodarstvo tudi preklica! svoj prvotni sklep, da se v tem podjetju uvede prisilna uprava. Do tega dne je podjetje moralo predložiti dokumentarno bilanco in napraviti ukrepe, da se stanje v podjetju normalizira. Dne 9. 2. 1956 je finančna inšpekcija ObLO Ljubljana-Siška ugotavljala v podjetju, koliko je organom podjetja uspelo zadovoljivo rešiti postavljene naloge ln je o tem bil napravljen zapisnik, jz katerega pa izhaja, da se stanje v podjetju n! zboljšalo, temveč še poslabšalo. V cilju Izboljšanja strukture kadrov se ni ničesar odločilnega pokrenilo. Delavski svet podjetja je mimo predloga predsednika ObLO na svojem zasedanju 8. 2. 1956 sklenil, da direktor podjetja tov. Bartol Anton ostane na položaju direktorja, čeprav je dokazana njegova nesposobnost. Mesto še- fa komercialne službe je bil pripravljen prevzeti tov. Motoh, ki pa je zaradi ugotovitve, da kolektiv tega podjetja preveč pije, od namere odstopil. Iz zapisnika finančne inšpekcije je razvidno, da ima podjetje za okoli 45 milijonov dinarjev takih zalog blaga, ki jih ne bo moglo plasirati v kratkem času. Te zaloge blaga so bile nabavljene v mesecu novembru in decembru 1955 iz špekulantskih razlogov doseči v šjo prodajno ceno zaradi stalnih govoric, da se bosta sladkor in mast podražila. Obresti kredita, k: je v teh zalogah zmrznjen, rastejo, zaradi česar podjetje ne bo moglo preiti na zdravo poslovanje. Iz zapisnikov sej delavskega sveta tega podjetja je tud razvidno, da je odnos vodilnega osebja in upravnih organov podjetja do samega podjetja nepravilen. V razpravi, v kateri sodelujejo tov. Vudler Boris, Jenko Marijan, Martinšek Tone. dr. Linhart Božo. Smolinsky Mile. Grošelj Olga in Skal č Miloš so ugotovili, da kljub razrešitvi delavskega sveta in upravrlega odbora odgovorni ljudje ne morejo biti rešeni kazenske odgovornosti za eventualna kazniva dejanja. ObLO sprejme sledeče sklepe: 1. da se uvede nad trgovskim podjetjem »Železničar« pr silna uprava; 2. za prisilnega upravnika se imenuje tov. Nebec Franc; 3. dosedanji direktor tov. Bartol Anton se razreši; 4. ObLO da garancijo za terminski kredit do 60 milijonov dinarjev za sanacijo podjetja. VABILO no 7. sejo ObLO Ljubl'nna-Sir Na podlagi 2. odst. 37. čl. Statuta občine Ljubljana-Siška z dne 18. avgusta 1955, 21. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ šL 26-265-55) in 7. čl. Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 26-130-55) sklicujem 7. redno sejo ObLO Ljubljana-Siška, ki bo v petek, 16. marca 1956, ob 16.30 uri v prostor h ObLO Ljubljana-Siška, Zupančičeva 8, soba 26-11. Dnevni red: 1. Razprava ln sklepanje o odloku o določitvi prevoznih tarif komunalnemu podjetju »Električna cestna železnica« v Ljubljani. 2. Razprava im sklepanje o odloku o obveznem odlaganju im odvozu smeti in odpadkov iz gospodinjstev jn iz drugih virov na območju občine Ljubljana-Siška. 3. Razprava in sklepanje o odloku o kategorizaciji zemljišč v splošne gradbene namene. 4. Razprava in sklepanje o upravljanju pokopališča v Dravljah. 5. Razprava in sklepanje o potrditvi pravil o organizaciji in delu fin. sam. zavoda Otroške jasli in vrtec v Lepodvorski ulici 5. 6. Personalne zadeve: a) imenovanje zastopnika v upravni odbor pogrebnega zavoda »Zale« v Ljubljani; b) Imenovanje zastopnika v upravni odbor zavoda »Zoološki vrt« mesta Ljubljane v Ljubljani; c) imenovanje zastopnika v upravni odbora zavoda »Snaga« v Ljubljani. č) razrešitev člana komisije za določevanje zemljišč v gradbene namene. 7. Razprava ln sklepanje o spremembi odločbe o potrditvi pravilnika o plačah osebja Zdravstvenega doma Ljubljana-Siška in obratne ambulante »Titovi zavodi Litostroj«. Vsak ljudski odbornik lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost prijavijo ljudski odborniki Skupščinski pisarni (tel. 21-349). Predsednik: Jenko Marijan, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER VABILO na 6. redno sejo ObLO Na podlagi 38. člena Statuta Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center z dne 19. avgusta 1956 sklicujem 6. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center, ki bo v petek, dne 16. marca 1956, ob 16.30 uri v veliki sejni dvorani na Magistratu. Predlagam sledeči dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o spremembah in dopolnitvah ob- činskega statuta. 2. Razprava in sklepanje o ustanovitvi občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. 3. Razprava in sklepanje o odloku o zagotovitvi smotrne graditve komunalnih naprav. 4. Razprava in sklepanje o OBČINA VABILO no 6. redno sejo ObLO Na podlagi 21. čl. Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. 26-55) v zvezi s 7. čl. Zakona o pristojnosti občin m okrajev (Ur. 1. LRS št. 26-55) ter na podlagi 2. odst. 28. čl. Statuta občinskega LO Moravče sklicujem 6. sejo občinskega ljudskega odbora, ki bo v sredo, dne 14. marc^ 1956, ob 3. uri popoldne v ljudski šoli v Moravčah in predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo predsednikov svetov o delu svetov. osnutku programa regulacije središča mesta. 5. Razprava in sklepanje o odloku o obveznem odlaganju smeti. 6. Razprava in sklepanje o odobritvi tarife za odvoz smeti v Ljubljani. 7. Razprava :n sklepanje o odloku o poslovalnem času gostinskih podjetij in gostišč. 8. Razprava in sklepanje o od-laku o olajšavah samoplačn kov za zdravstvene storitve. 9. Gospodarske zadeve. 10. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost prijavite Tajništvu ObLO Ljubljana-Center (tel. št. 22-122). Predsednik Občinskega ljudskega odbora; Inž. Ivo Klemenčič, s. r. MORAVČE 2. Poročilo o poteku zborov volivcev. 3. Razprava in sklepanje o predračunu zdravstvene postaje Moravče. 4. Razprava in sklepanje o dopolnilnih plačah in položaj-n h dodatkih osebju zdravstvene postaje Moravče. 5. Sprejem odloka o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš ter imenovanje upravnega odbora. 6. Gospodarske zadeve. 7. Razni predlogi in sklepi. Vsak odbornik sme pismeno predlagati spremembo al: dopolnitev dnevnega reda ali pa ustno pred začetkom seje. Predsednik Občinskega ljudskega odbora; Klopčič Martin, 1. r. ODLOKI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA UUBUANA-VIČ Na podlagi 1., 2., 3. m 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni lis: FLRJ št. 26-269/55), 4. člena zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ št. 57-615/ ■>5) in 2. točke 24. člena statuta občine z dne 26-1/55 je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič prejel na 6. redni' seji dne 24' 2-1956 ODLOK O USTANOVITVI KREDITNEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS PRI OBČINI LJUULJANA-VIC l 1. člen Ustanovi se Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš pri Občini Djubljan-Vič, s sedežem v Ljubljani (Tržaška c. št. 3).. 2. člen Po tem odloku se dovoljujejo iz kreditnega sklada posojHla za zidanje, dozidavo ali dovršitev novih oziroma popravila obstoječih stanovanjskih hiš stanovanjskim zadrugam, gospodarskim organizacijam, stanovanjskim skupnostim, zavodom, po-Utično-tariitorialmim enotam in njihovim pooblaščenim organom ter državljanom, ki se na njihove prejemke plačuje slano v-anjisku prispevek. 3. člen Kreditni sklad upravlja upravlja upravni odbor,, ki ga Imenuje občinski ljudski odbor. 4. člen V kreditni sklad se stekajo sredstva, ki jih določa zakon o stanovanjskem prispevku in družbeni plan občinskega ljudskega odbora in drugi obvezni predpisi, zlasti pa: 1. Obresti in odplačila od posojil, dovoljenih iz sklada; 2. vplačila federacije, ljudske republike in ostalih politično-leritorialnih enot iz proračunskih in drugih sredstev, ki so določena za stanovanjsko iz- | gradnjo; STRAN 8« GLASNIK 3. sredstva skladov za samostojno razpolaganje gosipodar-gk.li organizacij v višini, ki ji!, določi delavski svet; 4. posojila iz republiškega kreditnega sklada za kreditira-nje stanovanjske izgradnje; 5. posojila, ki j’ih dajejo gospodarske organizacije skladi iz sredstev svojega sklada z. samostojno razpolaganje; 6 sredstva danih posojil, k so bila razpisana v svrho krt d; tiranja stanovanjske izgrad nje; 7. hranilne vloge, ki jih pit čujejo državljani na osnovi po eetone pogodbe v sklad; 8. vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug in 9. diruga sredstva, ki jih po posebnih določilih občinski jg-udski odibor vplačuje v sklad 5. člen Sredstva sklada se nalagajt na poseben račun pri Komunalni banki v Ljubljani št. 5 ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora. 8. člen Pravila kreditnega sklada sprejme upravni odbor in jih potrdi Občinski ljudski odbor Ljubltjana-Vič. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnerr objave v Glasniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Predsednik OBLO dr Štefan Soha, 1. r Na podlagi 1., 2., 3., 7. tn 70 člena Splošnega zakona o ureditvi občio in okrajev (Uradn list FLRJ št. 26-256/55) In 2 točke 24. člena statuta občin, z dne 18. 8. 1955 izdaja Občinsk ljudski odbor Ljubljana-Vič na 5. redni seji dne 26 I. 1956 ODLOK O SPREMEMB) ODLOKA O IZENAČENJU ODLOKA O NAJ VIŠJI TARIFI ZA DIMNIKARSKE STORITVF 1. člen 3. člen Odloka o Izenačenju odloka o najvišji tarifi za dimnikarske storitve Tajn. št. 1305-1-55 z dne 23. decembra 1955 se razveljavlja to namesto njega sprejme naslednje novo določilo: »Kršilci predpisov tega odloka se lcazinujej z denarno kaznijo do 3.000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških če za kršitve po drugih predpisih nj zagrožena strožja kazen." 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Predsednik OBLO dr. Stefan šoba, 1. r Na podlagi 1., 2., 3., 7. In 70. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni Ust FLRJ št. 26-256/55) In 2» točke 24. člena statuta občine z dne 18 8. 1955 izdaja Občinsk ]>udski odbor Ljubljana-Vič na 5. redni sel °fi I. 1956 ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O IZENAČEN”’ ODLOKA O ODPIRANJU IN ZAPIRANJU DBF------V ZA VSO OBČINO LJUBLJANA-VIC 1. člen 3. člen odloka o Izenačenju odloka o odpiranju in zapiranju obratov za vso občino Lju^lja-na-Vič Tajn. št. 1304-1-55 z dfi-23. decembra 1955 se razveljavlja in namesto njega aprrjm" naslednje novo določilo; »Kršile! predpisov tega odloke se kaznujejo z denarno kaz- nijo do 3.000 dm po predpisih emeljnega zakona o prekrških, | .e za kršitve po drugih predpisih ni zagrožena strožja ka-.en.« 2. člen Ta odlok veljo od dneva ob-ave v »Glasniku« OLO Ljub-jana, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Predsednik OBLO dr. Štefan Soba, 1. r. OBČINA LJU8LJANA-Š1ŠKA Na ipodljgi 23. čiena statuta jbčme Ljubljana-S.ška v zvezi s .41-11 čier.om Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list bLRJ štev. 46-428-51) in L, 3. m 6. člena Zakona o spremembah m dopolnitvah Temel jnega zakona o prekrških (Uradn; list FLRJ št. 58-633-55) je Občinski ljudski odbor Ljuhijana-Siška na 6. redni seji dne 24. februarja 1956 sprejeli ODLOK O TRZNEM REDU Z. Krajevna Ustavnost 1. člen Ta odlok »e nanaša na tržne prostore v občini Ljubljama-S-iška //. Trim prostor 2. čicn Tr/.nj prostor v občini Ljublja-na-Siška, k ga vzdržuje, nadzoruje in upravlja finančno samostojni. zavod »Uprava tržišč Ljubljana« (v nadaljnem besedilu »Uprava tržišč«), se nahaja na vogalu Celovške ceste ob Tržni ulici. Razen tega tržnega prostora, ki je stalen, lahko svet za go-darsrvo ObLO Ljubijana-Siška v sporazumu s svetom za komunalne naipravc in gradbene zadeve ObLO L'ut>liana-š.ška dovoli tržne prostore za posebne primere in pri tem določ za te prostore tudi vrste blaga, čas prodaie in prodajalce. 3. člen Ulago ie dovoljeno prodati iti na trgu na določenem prostoru Živa perutnina, golobi, kune. .n podobne male živali sc prodajajo na stalnem trgu, druge živali pa na sejmišču, ki je skupno za področje celega mesta Ljubljana III. Blago, prodajalci in kupci 4. člen Dovoljeno je prodajat; vse vrste nepredelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov, cvetlic. d— va, trske, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, divjačino, ribe in druge užitne vodne živali, naravno vino in žganje ter izdelke domače obrti. Naravno vino in žganje je dovoljeno prodajat, samo za uporabo izven tržnega prostora. Na trgu je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašen. za okužene. 5. člen Proda-jati smejo: 1. kmetijski proizvajalci svoje lastne kmetijske pridelke, 2. nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč m gozdnih sadežev. če so blago sanmi nabral' ali vzgojili. 3. lovite in ribiške zadruge, družine in društva divjačino in ribe, kj so lih sama nalov.la, 4. proizvajalci predmetov krajevne udomačene obrti svoje lastne izdelke domače obrt., 5. podjetja m zasebniki, ki imajo pravico Trgovanja s predmeti navedenih v členih 1. do 5., Zasebni proizvajalci in nabiralci, našteti v 1., 2. .n 4. točki prejšnjega odstavka, smejo prodajati blago sami alj njihovi družinski člani, ne smejo pa prodajati blaga z najetimi ljudmi. 6. člen Vsi srailn; prodajalci morajo na prodajnem mestu vidno označit: svo,o firmo in naslov, katerega obliko potrdi Uprava tržišč. 7. člen Kupovati na lastnih TŽnih prostorih smejo samo posamezniku za lastne potrebe in za potrebe svoje družine. Vsako prekupčevanje je prepovedano. Uprava tržišč sme dovoliti iz u-temel jenih raizlogov nakupovan c tudi drugim kupcem, na primer gostilnam, menzam, zavodom in drug. m. IV. Trim las 8. čien Tržni čas sc iprične vsak dan z ranim jutrom in traja ob delavnikih do 15. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 11. ure dopoldne. Za stalne prodajalce na trgu vetja obratovalni čas, kot je določen za prodajalne te vrste zunaj trga. Uprava tržišč dovoljuje v utemeljenih primerih izjeme od veljavnega tržnega časa. V. Prodajna mesta 9. člen Vsak prodajalec trna pravico samo do enega prodajnega mesta. V utemeljenih primerih lahko izjemoma dovoli Uprava tržišč prodajalcu več prodajnih mest. Cc stalni prodajalec uporablja določeno prodajno mesto, zlasti tržne lope ali tržno mesnico, mora Uprava tržišč skloniti z ni™1 ni jemno pogodbo. Stalni prodajalci lahko z dovoljenjem Uprave tržišč postavijo na določenih mestih lastne prodajne klop. ali lope. Obliko in velrkos" teh lop oziroma klopi ■xlobr Uprava tržišč. Prostorov, ki jih imajo proda-•alcj v naiemu od Uprave tržišč ne smeio brez dovoljenja te upra-v; odstopiti drugim niti v celot niti deloma. Blago sc prodaja na prodajnih klopeh ali z vozil. Na tleh sc blago ne sme prodajati, razen v primerih nuine potrebe in, če to dovoli Uprava trž šč. V vsakem primeru pa mora »o prodirala vse na trg prinešeno blago imeti razloženo naprodaj na vidnem mestu. Za ux>rabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristo-bino: sto mino. Stom na se ne plaht. če je sklcmena najemna po--odba- v rcm primeru sc plačuie najemnina, katere višina so do-'oči v naieoini pogodb' po veljavnih prod,p sih o najemninah za poslovne prostore. Kadar prodajalec blago proda, mora zapustiti prodajno mesto, čeprav še ni potekel tržni čas. VI. Označevanje cen 10. člen Vsi stalni prodajalci morajo vsako biago vidno označit, s cenami. Cene mesa se objavijo % vidnim cenikom na prodajnem mestu. V drugih utemeljenih primerih dovoljujejo objavljanje cen « cenikom Uprave tržišč. Vil Mere 11. člen Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč sc men, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre oziroma nižje enote teh mer. Uprava tržišč določi, katero blago sc sme prodajati na kose ali na votle mere. Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene m potrjene merilne naprave. Uprava tržeč poskrbi za po- trebno število kontrolnih javnih merili in priprav to je tektn-.c, uteži, votlih in dolžinskih mer, ki jih anajo kupci pravico uporabljati brezplačno. Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti s ipred-pisaziirrsi merili. Vlil. Varstvo, zdravje im čistoča 12. člen Vsi obiskovalci trga moraijo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ! judi. Za snago v stalnih prodajnih lokalih jn na prostoru pred vhodom v te lokale morajo najemniki lokalov sami skrbeti. Pse n.i dovoljeno voditi po trgu- Vinjen.m in nalezljivo bolnim ostebam dostop na trg ni dovoljen. 13. člen Osebe, ki prodajajo živilla, morajo biti čiste in snažno oblečene. Zvila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista. Žrvilla morajo bit; v takih posodah, da so varna pred pome-snaženjem. Živil ni dovoljeno otipavati in jih poskušati. Pokvarjeno blago sc ne sme zadrževati na trgu, temveč sc mora s trga takoj odstraniti. 14. člen Mleko im mlečni .zdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinam; in prahom. Mlečni izdelki sc smejo polagati samo na oprane prte aili be! papir. Prodajale., ki stalno prodajano meso, mleko, mlečne izdelke, moralo imetj pokrite lase in morajo biti oblečeni v belo haljo- ali pa imeti bele predpasnike in bele dokomolčnike. 15. člen Povrtnina mora biti očiščena od pršu in ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo im ne sme bati gnilo alj črvivo. Nagnito in črvivo sadje ter sadje za kuho mora biti posebej označeno. 16. člen Živila iz tretjega odstavka 3. člena se smejo prodajati na stalnem trgu ie v kletkah ali v košarah. Klanje živali na trgu ni dovo-i jeno. 17. člen Uprava tržišč je upravičena v vseh primerih, kicr b: prodajalci ne upoštevali določb 13. do vključno 16 člena tega odloka prod a-o blaga začasno ustavit: ter o tem nemudoma obvestiti pristojno jan tarno inšpekcijo. Z X Promet 18. člen V tržnem času je prepovedano po trgu voziti z vozili kakršnr kol; vrste. Dovoljena je vožnja z otroškimi vozili in voz.čki hromih oseb. Izjeme dovoljuje v utemeljenih primerih Uprava tržišč. Vozila puščajo obiskovalo! na prostoru, kj ga določi in vidno označi Uprav tržišč, ter plačajo za shrambo vozila posebno pristojbino. Po poteku tržnega časa morajo obiskovalci vozila odpeljati. X. Nadzorstvo in inšpekcija tržnih prostorov 19. /Jon Poleg organov Uprave tržišč izvajajo na trgu v skladu z ustreznimi posebnem! zakonitimi predpisi nadzorstvo im inšpekcijo »udi inšpekcije ObLO Ljubi jana-SiŠka in OLO Ljubljana po svo-i'h — stalnih inšpekcijskih organih, posebej določenih za opravljanje te službe; X. Prekrški in kotni 20. člen Kršitve .predpisov tega odloka v 3., 4., 5., 6., 7„ 8., 9., 10., 11., Ii2., 13., H., 15., 16. im 18. členu se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev. 21. člen Organ! Upraive tržišč, ki so določeni za tržno nadzors*.vo, smejo brez zaslišanja in brez odločbe o kaznovanju izterjati denarno kazen do 500 dinarjev od tistih, ki jih zalotijo pri storitvah lažjih prekrškov določenih s tem odlokom. Tržni .nadzorniki morajo za Izrekanje in izterja vanje teh denarnih kazni imeti posebno pooblastilo oddelka za gospodar- I ske zadeve ObLO. O iplačani kamni sc izda potrdilo. Zopet izterjane denarne kazni ni pritožbe. Pravico do kaznovanja na HcU mesta iz prejšnjega odstavka imajo tudi organ! tržne inšpekcije ObLO Ljubljana-Šiška. Za lažje prekršite, ki sc kaznujejo po prvem in drugem odstavku tega člena veljajo tiste prekr-Šitvc predpisov tega odloka zaradi katerih ni bilo škodljivih po- j sledi c ali pa so bile posledice neznatne. Med take prekrške štejejo zlasti: - ! a) prodaja alj kupovanje n* javnem prostoru zunaj trga oziroma določenega prodajnega me- j sta na trgu. b) vožnja z motornimi ali vprežnimi vozili ob prepovedanem času, c) prikrivanje blaga za proda->, d) prodaja blaga izven tržnega časa, c) vodenje psoiv na trg. , , | f) vožnja s kolesi al! ročnimi vozili ob puepovcdanom času. g) puŠčanie vorzil na nedovoljenem prostoru. XII. Tržne pristojbine i a) Stojnima 22. člen Za uporabo tržnega prostora nairjev 3. od voza po 100 dinarjev 4. za prostor, na katerem pr°' dajalec postavi leseno stojnic* po 100 dinarjev. J Če sc pek n že potreba po delitvi pokritih Ln drugih poseje nih prodajnih mest, bodis: 0 predlogih prodajalcev bodisi. A se primerno porazdelil proda ^ posameznih vrst blaga, bo Upr* va tržišč tudi določila stoplno. * bo ustrezala vzdrževalnim s'{0 ikom prodajnih naprav. , Stojn.no mora prodajalce P' čati takoj, ko zasede prostor- ^ Za uporabo prostorov na tr? — plača občinska taksa za ;e ne prostorom. b) Uooraba merilnih nnpf9 23. člen , ,, Za posojilo tehtnice sc olacj* _ ! vsak tržni din po 300 d-nari j XIII Č»< veljavnosti 24. člen v Ta odlok velja od dneva lave v Glasniku OLO Liuh]1-S -em odlokom sc razvelia^ odlok o tržnem in sejmskem r ,i 'sivŠeea MIO Lhihliana z dJ'f.gl decembra 1955 (Uradni list u štev. 1-54). Predsednik" f Jonko Marijan Izdaja ZaflolnlATto j" »I.tuMlanukt dnevnilk« f> odgovorni urednik Ivo Tavc L