matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 47 (1328) Čedad, četrtek, 11. decembra 2008 naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it Rezi bodo močno prizadeli naše organizacije Slovenci ne ubežimo Tremontijevi kosi Senatna proračunska komisija je potrdila krčenje državnih prispevkov slovenski manjšini, za katere seje konec septembra odločila Berlusconijeva vlada. Pritiski Slovenije, vloženi popravki senatorjev opozicije Tamare Blažina, Carla Pegorerja in Flavia Pertol-dija so naleteli na običajna gluha ušesa. Senatna komisija je zavrnila tudi povišek namenjen zakonu za založništvo, ki gaje sprejela poslanska zbornica. Senatorji desne sredine so izničili obljube, ki so jih dali kolegi v poslanski zbornici. Oba reza bosta močno prizadela slovenske organizacije in medije v Italiji, med katerimi so tudi beneške organizacije in seveda Novi Matajur. Nihče ne ubeži Tremontijevi kosi. Izjema je Vatikan. Uro potem, ko je škofovska konferenca protestirala zaradi rezanja sredstev zasebnemu, torej katoliškemu, šolstvu, se je oglasila vlada in pomirila škofe. Njihove šole bodo preje- male nedotaknjene prispevke. Gre sicer za “drobiž”, kakih 120 milijonov evrov, vendar je tudi to cena, ki jo desnica plačuje cerkvi. Merkantilni pragmatiki ne ustvarjajo neke etike ali morale: vrednote si izposojajo v cerkvi. Slovenska manjšina v Italiji ter italijanska v Sloveniji in Istri nista Vatikan in niti kako drugo središče oblasti. Kar slovenske organizacije in politiki dobesedno “prosjačijo”, je še manj kot drobiž: milijonček danes, dva čez dve leti. Pa ni nič. Zato lahko krčenja manjšini razumemo kot jasno politično potezo italijanskega nacionalizma. Indiskriminirano krčenje sredstev za šibki tisk, za novinarske zadruge in manjšinske medije pa pomeni oženje svobode izražanja. Če namreč kdo med prosilci prispevkov slepari, niso potrebni posebni ukrepi: se ga kaznuje. Kdor pa pošteno dela, je dragocen, tudi in predvsem, ko misli in piše drugače. (a.m.) Dalle nostre melodie popolari al suono del pianoforte Presentato a Grimacco il cd Stoji stoji lipica realizzato da Paola Chiabudini Promossa dalla scuola di musica della Glasbena matica di San Pietro al Natisone e dal circolo Ivan Trinko, sabato 6 dicembre, c’è stata a Grimacco la presentazione del CD Stoji stoji lipica che contiene la registrazione dei canti popolari raccolti nel libro di musica, realizzato da Paola Chiabudini e pubblicato con lo stesso titolo ormai 10 anni fa. La prof. Chiabudini ha così completato un originale progetto culturale ed educativo che ad un nuovo metodo pianistico per bambini, basato sulle melodie popolari e unico in Italia, unisce la valorizzazione del patrimonio musicale e linguistico sloveno delle Valli del Natisone. Il CD d’altra parte si è reso necessario, come hanno spiegato Vida e Stefania Rudi, poiché il metodo Chiabudini è utilizzato da molti insegnanti anche di altre realtà culturali che non riescono a pronunciare bene le parole. È stata una bella presentazione, “suonata e parlata”, a cui ha preso parte il pianista Andrea Rudi, ma si sono esibiti anche i giovani e giovanissimi allievi di Paola Chiabudini. segue a pagina 3 Deželni odbornik Molinaro sprejel delegacijo Skgz in Sso V torek, 9. decembra, je odbornik za kulturo in jezikovne manjšine Roberto Molinaro na sedežu Dežele v Trstu sprejel delegacijo SKGZ in SSO ter svetnika Igorja Gabrovca, ki so mu predočili vse odprte probleme slovenske manjšine v FJK. V ospredju je bilo seveda vprašanje krčenja finančnih prispevkov. beri na strani 4 Deželni odbornik za kulturo Iz Nadiških an Soške doline vsi kupe v cajtu ko se parpravjamo na Božič Pro loco Nadiske doline je že peto lieto pripravila v Spietru Božični trg “Stara diela za današnji Božič”. Liepa iniciativa, ki povezuje Nadiške an Soško dolino, vse šuole našega prostora kupe z dvojezično an kobariško šuolo, domače kumete an umetniške obrtnike je v dvieh dneh, v nediejo 7. an pandiejak 8. decembra privabila v Spietar puno judi. Odprla sta trg Luisella Goria, ki ga že pet liet par- pravja an darzi kupe nase obartnike an Antonio De Toni. Iniciativo so potle pohvalil špietarski župan Tiziano Manzini, predsednik tolminske upravne enote Zdravko Likar, odbornik iz Podbuniesca Mario Domeniš an za gorske skupnosti Firmino Marinig. Pozdravile so tudi ravnateljice iz Kobarida Alenka Razpet an dvojezične šole Živa Gruden. beri na strani 5 Božični koncerti 13.12. ob 20.30 v Gorenjem Tarbiju 14.12. ob 15.30 v Prosnidu 20.12. ob 20.30 v Ruoncu 21.12. ob 15.30 na Krasu (Dreka) Gorska skupnost Ter Nadiža Brda Benečija v Ljubljani V torek, 16. decembra, ob 11. uri, bo v prostorih Slovenske matice v Ljubljani neke vrste beneški dan. Predstavili bodo ponovno izdajo Kaplana Martina Čedermaca ob 70-letnici prve izdaje pri sami Slovenski matici ter študijo dr. Mire Cencič “Beneška Slovenija in njeni Čedermaci”. Na predstavitvi bosta sodelovala tudi Renzo Gariup in Davide Clodig, ki bosta ponudila kratek “dotik” s stvarnostjo Benečije včeraj in danes. La quinta classe elementare bilingue prima al concorso del Progetto Memoria Nella Sala Ajace a Udine, in occasione del 60° anniversario della Dichiarazione Universale dei Diritti Umani, sono stati premiati mercoledì 10 dicembre gli alunni della 5. classe della scuola elementare bilingue di San Pietro al Natisone, vincitori del concorso “I bambini raccontano la Costituzione”. Il concorso è stato bandito dal Progetto Memoria della CGIL per celebrare i sessantanni della Costituzione Repubblicana. Al termine della manifestazione, presieduta dal giornalista Giancarlo Carbonetto, l’alpinista Nives Merci ha consegnato ai vincitori del concorso un personal computer. segue a pagina 5 Francesca e Pietro con l’alpinista Nives Meroi Četrtek, 11. decembra 2008 A Viflaco incontro a tre per Peuroregione Le Giunte regionali di Friuli Venezia Giulia, Veneto e Carinzia, guidate dai rispettivi governatori - Renzo Tondo, Giancarlo Galan e Gerhard Doerfler -, si sono ritrovate mercoledì 10 dicembre a Villaco in Austria con l’obiettivo di individuare e sviluppare una strategia congiunta verso la costituzione dell’Euroregione. La Conferenza Trilaterale ha affrontato anche i progetti e l’attività di lobbying da condurre a livello europeo sull’Asse Baltico-Adria-tico, il tema della sicurezza comune e la candidatura Senza Confini di Kranjska Gora in Slovenia, Bad Klein-kircheim in Austria e Tarvisio per i Mondiali di sci alpino 2017. “La collaborazione transnazionale dovrà puntare soprattutto su infrastrutture ed economia - ha dichiarato il presidente del Friuli Venezia Giulia, Renzo Tondo -ed è opportuno avviare quanto prima tutti i processi di elaborazione dei contenuti in maniera che, recuperando anche l’esperienza di Alpe Adria, una volta riconosciuta personalità giuridica al GECT (Gruppo europeo di cooperazione territoriale, ndr) si possa avviare di fatto l’Euroregione della concretezza”. A proposito del documento votato in Consiglio provinciale a Udine Tutela dei dialetti locali o strumentalità politica? La maggioranza di centro-destra in Provincia a Udine ha approvato un ordine del giorno che chiede la modifica del-l’Art. 2 della L. 482, al fine di “riconoscere il Resiano, il Na-tisoniano ed il Po-Nasem”. La nostra astensione come ho argomentato in Consiglio, parte dalla convinzione che le parlate locali sono patrimonio culturale e linguistico importante e vanno tutelate, ma se questo riconoscimento non vuol essere solo strumentale, contro qualcuno o occasione di visibilità politica che ben poco ha a che fare con una moderna politica plurilinguistica, bisogna partire dagli strumenti e dai livelli opportuni. Le norme regionali già prevedono queste possibilità, il decreto in discussione in Regione sentiti anche i Comitati Paritetici, ne prevede il rafforzamento a partire dal loro uso negli uffici pubblici. Diverso invece diventa richiedere una modifica alla L. 482, una legge quadro sulla tutela delle lingue minoritarie, che ha avuto un percorso importante quanto difficile, soprattutto diventa irresponsabile richiedere la modifica dell’articolo 2 che elenca le lingue tutelate. Se vicino alla tutela dello Sloveno, dovessimo elencare le diverse specificità locali, ognuna con la sua storia e la Shaurli, consigliere provinciale del Partito democratico sua importanza, non si capisce perché non si dovrebbero inserire le diverse parlate di origine germanica, a partire da quelle presenti nella nostra Provincia, la ricchezza delle diverse parlate friulane, il Ma-ranese, il Folpo, i diversi dialetti della Lingua Sarda riconosciuta, fino, paradossalmente, al riconoscimento dei dialetti e delle parlate locali delPItaliano. Non entro in questioni sociolinguistiche, come peraltro non fa la Legge, e nella necessità di una lingua di riferimento in particolare per l’insegnamento scolastico, ciò che mi preme dire invece è che non vedo in questo momento imposizioni forzate anzi mi pare si stia lavorando per valorizzare alPinterno degli uffici pubblici, nelle espressioni cul- turali come nella didattica quotidiana il riconoscimento del grande patrimonio delle nostre specificità territoriali. Appare quindi pura strumentalità, peraltro fatta da forze politiche come AN che in passato non hanno certo brillato per attenzione alla tutela delle lingue minoritarie, la richiesta di modifica delTArt. 2 della 482, dispiace soprattutto che questa strumentalità giochi sul giusto amore e impegno di tante persone per le loro tradizioni, culture e specificità linguistiche. Sarebbe più responsabile usare gli strumenti appropriati di livello Regionale e Provinciale che già esistono, ragionare con serietà se ne servono altri di ancora più efficaci per rispondere a queste esigenze evitando di raggirare le persone con richieste di modifica di una Legge quadro nazionale che nessun governo per fortuna, neanche quello attuale, prenderà nemmeno in considerazione. Vedremo quindi fra un anno a cosa avrà portato questo "grande” impegno della destra che governa ai diversi livelli, ed auspico che allora qualcuno, magari chi ha a cuore veramente questi problemi e non li affronta con superficialità e strumentalità politica, chieda loro conto. Cristiano Shaurli Pismo iz Rima Stojan Spetič Božič se bliža in vsi bi radi bili dobri. A ne prav vsi. Na italijanski politični sceni je gospodarska kriza že v kotu, pod reflektorje silijo že teme, ki pripravljajo teren za pomladanske evropske in upravne volitve. Vsi brusijo nože in se pripravljajo na obračun: med strankami in v samih strankah. Ker pa je Italija dežela paradoksov, se danes dogaja, da desnica s prstom kaže na Veltronijeve demokrate, češ da so v središču sodnih preiskav in bi se morali resno lotiti lastnega moralnega problema. Kot pravijo naši stari: kotel se ponvi špotva (norčuje). Zgodilo se je namreč, da po Abrucih, kjer so zaprli guvernerja Del Turca, sodniki brskajo po dejavnostih neapeljske in florentinske občinske uprave. Nikogar še niso obtožili, pa je kljub temu vodilni dnevnik leve sredine zagnal vik in krik. Nekdaj Scalfarijeva Repubblica, ki je od samega nastanka podpirala zamisel demokratske stranke in njen zmerni reformizem, jo je čez noč začela kritizirati in kazati s prstom na njene napake. Vsakomur je jasno, da se ugledni rimski dnevnik vključuje v notranje spopade, ki demokratsko stranko dobesedno razkrajajo in Veltroniju spodnašajo dirigentsko stojalo. Dovolj je, če pomislimo na spor o evropski pripadnosti stranke ali na predlog oblikovanja demokratske stranke severne Italije, ki bi se dogo- varjala s Severno ligo, medtem ko bi bil na jugu njen partner krščansko demokratski center. Vse te politikantske igrice, katerim se Berlusconi lahko samo hahlja, pa šibijo demokratično ureditev republike in zaupanje volilcev vanjo. Od tod nenehni pozivi predsednika Napoli-tana. Toda razlogi za pravo moralno vprašanje, ki tare Italijo, segajo nazaj v času za desetletja. Ko je Enrico Berlinguer svaril pred možnostjo, da se državnega aparata in oblasti polastijo strankarske kamarile, sorodstvene naveze, struje in skupine, ki s spopadom idej in programov nimajo nič skupnega. Danes je to še huje, ker ljudje že celo desetletje nimajo pravice izbirati svojih predstavnikov. Volilni sistem, ki jih je opeharil za preference in izrinil levico iz parlamenta, je politično sceno tako obubožal, da celo škrati izpadejo kot velikani. V Kranjski gori konvencija stranke Zares Prve dni decembra je minilo 14 mesecev, odkar je po polletnem premisleku iz združenja nastala politična stranka Zares - nova politika. Akterjem tega dogajanja je na konvenciji prejšnjo soboto v Kranjski gori spregovoril predsednik stranke Gregor Golobič. Povedal je, da pojav stranke Zares nima primere v slovenski novejši politični zgodovini. In to se je dogodilo v izjemno intenzivnem obdobju, ne le za stranko, ampak s političnimi razmerji ter odločitvami vo-lilk in volilcev, ki so pomembno preoblikovale sam slovenski strankarski prostor. Na konvenciji - to je najširšem zborovanju vseh članic in članov - so govorili o vsem tem, se kritično ozrli na prehojeno pot, pa tudi pogledali naprej. Stranka Zares je zares na novi veliki prelomnici, je ugotovil Golobič: “Na nek temeljni način začenjamo znova, a drugače. Preurejeni, prerazporejeni, preuvrščeni. In brez alibija čistega začetka, nizkih pričakovanj ali dopustnih neizbežnih improvizacij. Dokazati zvestobo načelom, vrednotam in programskim ciljem. Izkazati se v vladi in državnem zboru, zagotoviti živo programsko snovanje in presnavljanje naših odborov, vzpostaviti živo omrežje lokalnih odborov, ki bodo zrelo in pripravljeno vstopili v preizkus lokalnih volitev, in že čez pol leta seveda uspešno nastopiti na evropskih volitvah in tako zares zaznamovati tudi evropski parlament.” Sicer tudi v Kranjski gori ni manjkala polemika okoli odločitve premierja Boruta Pahorja, da je v svoj kabinet kot svetovalca za mednarodno politiko vzel bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. “To ne more zamajati koalicije,” je zatrdil predsednik Zaresa, a priznal, da je odločitev sprožila veliko ostrih razprav v stranki. Pred približno štiristo člani stranke na konvenciji je o Pahorjevi zaposlitvi Dimitrija Rupla in opravičilu ob odstavitvi direktorja vlad- Gregor Golobič nega urada za informiranje Anžeta Logarja (bil je Janšev sodelavec) Golobič ocenil, da si opravičilo zaslužijo tisti, ki so bili zadnja leta izključeni in ne izključevalci. Od vlade pa ljudje pričakujejo, da bo znova vzpostavila merila spodobnosti, da se bo bobu reklo bob, dimu pa dim. “Strpnost do nestrpnežev je nedopustna,” je še dejal Golobič in dodal, da je z vprašanji spodobnosti in poštenja povezana tudi kriza, v kateri je gospodarstvo. O krizi se govori kot o posledici moralnega hazarda. Razlogi za krizo pa niso finančni ali ekonomski. Takšne so le posledice, vzrok zanjo je bil vzorec obnašanja, je ocenil Golobič in stranko pozval k pozornosti, da ne bi zategovanje pasu doletelo tistih, ki niso nič krivi. Opozoril je, da bo vlada preprečila, da bi bil državni denar za pomoč bankam in podjetjem porabljen za financiranje spornih menedžerskih prevzemov, vladna koalicija pa je v pogodbo tudi jasno zapisala, da mora del bremen nositi tudi ekonomska in politična elita: tudi pri plačah in drugih ugodnostih. Udeleženci konvencije so po večurni debati sprejeli z amandmaji dopolnjen program stranke Zares - nova politika. Člani in članice so skoraj enoglasno sprejeli letno poročilo predsednika stranke Gregorja Golobiča in podprli smernice političnih usmeritev za prihodnje obdobje. (r.p.) Appena nominato dissente e si dimette Prima defezione La nomina di Dimitrij Rupel a consigliere particolare del capo di governo per la politica estera ha già avuto le sue prime conseguenze anche se le forze di maggioranza hanno minimizzato la scelta del premier Borut Pahor, riconoscendogli peraltro il diritto di scegliersi i più stretti collaboratori. Slavko Ziherl, nominato segretario di stato al Ministero della Salute, ha dato le sue dimissioni prima ancora di assumere formalmente l’incarico il 15 dicembre prossimo. Ziherl, che è anche vicepresidente dei li-beraldemocratici - LDS, ha dichiarato che sarebbe con- trario ai suoi principi morali stare nello stesso governo in cui c’è Rupel. Vertice economico sloveno Lunedì 8 dicembre i dirigenti di aziende, istituzioni ed organizzazioni del settore economico si sono incontrati a Lubiana con il premier Pahor ed i suoi collaboratori. La situazione internazionale ed i problemi dell’economia slovena al centro della discussione. Il governo ha annunciato un pacchetto di misure con cui intende assicurare la stabilità del sistema finan- ziario ed il miglioramento della situazione dell’economia reale. Fondi per l’integrazione La Commissione europea ha confermato la settimana scorsa il programma della Slovenia per il periodo 2007 - 2013 relativo al Fondo europeo per l’integrazione degli immigrati da paesi terzi. Per la realizzazione di un programma pluriennale saranno concessi alla Slovenia 5,5 milioni di euro, pari al 75% dell’investimento, il restante 25% sarà a carico di Lubiana. Questo è uno dei quattro Fondi con cui l’Unione europea aiuta i paesi membri a gestire i flussi di immigrazione. A Capodistria 50 anni dopo Il 7 dicembre del 1958 attraccò al porto di Capodistria la prima nave transoceanica, denominata Gorica. Ebbe inizio così un’attività significativa per lo sviluppo del territorio. A quella prima grande nave entrata nella Luka Koper ne sono seguite oltre 30 mila che hanno trasportato oltre 220 milioni di tonnella- te di merce, proveniente da tutte le parti del mondo. Domenica a Capodistria, alla presenza del ministro Patrick Vlačič, si è svolta una cerimonia per ricordare questo 50. anniversario. Croazia ed Albania nuovi membri Nato Il governo sloveno ha deciso di inviare al parlamento la proposta di ratifica dell’accordo di adesione della Croazia e dell’Albania alla Nato. L’Alleanza aveva invitato i due paesi ad aderire nel corso dell’ultimo vertice te- nutosi l’aprile scorso a Bucarest. Ora l’accordo di adesione deve essere ratificato da tutti i paesi membri e notificato agli Usa che sono depositari del Trattato del Nord Atlantico. Se non ci saranno opposizioni seguirà la decisione formale del Consiglio della Nato. In Kossovo Nella missione (Eulex) del-l’UE in Kossovo, che prenderà il via in questi giorni, dopo che il Consiglio di sicurezza dell’Onu ha acceso la luce verde, ci saranno anche 15 poliziotti sloveni. Obiettivo della missione instaurare standard europei nei settori di giustizia, polizia e dogana. — Kultura---------------------------------- Presentato a Grimacco il CD Stoji stoji lipica realizzato da Paola Chiabudini Dalle nostre melodie popolari al suono del pianoforte novi matajur Četrtek, 11. decembra 2008 segue dalla prima La bella manifestazione nella sala azzurra del municipio di Grimacco si è aperta sabato con il saluto del co-ordinatore della scuola di musica della Glasbena matica di San Pietro al Natisone Davide Clodig che ha colto l’occasione anche per sotto-lineare la crescita costante della scuola e della sua offerta formativa, quest’anno particolarmente ricca. Oltre al Cd Stoji stoji lipica ha menzionato anche l’avvio dei corsi di violoncello e di canto jazz a S. Pietro e l’apertura di una sezione della scuola di musica a Lusevera. E seguito il saluto del sindaco di Grimacco Paolo Canalaz che, oltre a complimentarsi per l’iniziativa, ha sottolineato l’impegno dell’amministrazione comunale per tutelare la nostra cultura ed il nostro dialetto sloveno. Molto interessante è stato l’intervento del pianista e concertista Andrea Rudi che ha messo in evidenza il ruolo pedagogico ed affettivo del canto, che è armonia ed equi- librio e quanto sia importante come qualcosa di già vissuto e sperimentato che poi il bambino riprodurrà al pianoforte. Non imitazione dunque, ma espressione di qualcosa che si è interiorizzato. La situazione ideale sarebbe, naturalmente, aver già sentito e cantato in famiglia. Attraverso la testimonianza dell’etnomusicolo-ga Ella Adaiewsky che alla fine dell’Ottocento a Resia si imbattè in un tempo musi- cale, i 5/4 che altrove era completamente sparito, Rudi ha messo in luce anche la ricchezza della nostra tradizione musicale popolare. Nel suo appassionato intervento Giuseppe Chiabudini ha poi sottolineato quanto sia importante l’educazione attraverso i suoni, quanto il suono solleciti l’intelletto del bambino e come sia importante anche per l’educazione musicale partire dal noto verso l’ignoto. Ha ri- Foto di gruppo a conclusione della presentazione cordato inoltre il libro Noi e la musica di Nino Specogna che gli aveva fornito il metodo per l’educazione musicale dei bambini. Sia pure in forma epistolare sono ancora intervenuti a sottolineare quanto il lavoro di Paola Chiabudini sia “utile e giusto” Giovanna Marini, Konstantin Bogino e Claudio Co-ianiz. Infine ha fatto la sua comparsa Sv. Miklavž, S. Nicolò con doni per tutti. Cd Stoji, stoji lipica je nastal le za glasbeni pouk Ob predstavitvi didaktične zgoščenke “Stoji, stoji lipica - od ljudskih pesmi do študija klavirja” smo se pogovorili z avtorico Paolo Chiabudini. Kako se vam je porodila zamisel o Cdju? “Istoimenski učbenik, ki sem ga pripravila pred desetimi leti so kmalu začeli uporabljati tudi v drugih glasbenih šolah v naši deže- li. Ker so pesmi v slovenščini, pa so imeli pri petju precej težav. Tako sem pomislila, da bi lahko knjigi dodala zgoščenko, tako da bi lahko tudi italijansko govoreči slišali in se potem naučili, kako se pravilno izgovarjajo posamezne besede. Zdaj je didaktična metoda kompletna in se bo lahko še bolj razširila.” Ali podobno učno metodo uporabljajo tudi drugod po Italiji? “Pred kratkim sem ugotovila, da sem v Italiji prva začela učiti otroke igrati klavir preko ljudskih pesmi. V tujini je ta način zelo razširjen, pri nas pa očitno nihče ni pomislil na to. Zdelo se mi je res čudno, ko sem to zvedela.” Zakaj je poučevanje s pomočjo ljudskih pesmi tako učinkovito? “Otroci ljudske pesmi slišijo ponavadi že doma in jih dobro poznajo. Prav zaradi tega so tudi veliko bolj motivirani, ko se te pesmi učijo igrati na klavir.” Kako je potekalo snemanje zgoščenke? “Zelo počasi, vse skupaj je trajalo nekaj let. Pesmi smo snemali pred nekaj leti v Klodiču, snemalec pa je bil iz Trsta, tako da smo morali tudi z njim usklajevati obveznosti. Na klavir so igrali moji gojenci, ki so takrat obiskovali osnovno in nižjo srednjo šolo, pele pa so domačinke Elena, Stefania in Vida Rudi ter Petra Vogrig. Elena, Vida, Stefania in Petra, ki so posnele Cd pojejo skupaj s Sofijo Nato pa je minilo kar nekaj časa, preden sem končno zaključila s pripravo zgoščenke. Vse pesmi je bilo treba še enkrat poslušati, jih zmiksati in tako dalje. Delo ni bilo enostavno, pri tem pa prej nisem imela nobene izkušnje.” Se bo CD dobilo samo z učbenikom ali se ga da kupiti tudi ločeno? “CD ni nastal zato, da bi ga ljudje poslušali, temveč se bo uporabljal pri glasbenem pouku in ga bo zato mogoče dobiti le v povezavi z učbenikom.” Že dolgo poučujete na oddelku Glasbene matice v Spetru. Koliko učencev imate in koliko so stari? “Približno dvajset. Najmlajši obiskujejo osnovno šolo, imam pa tudi učence, ki so stari več kot dvajset let.” (T.G.) 19. novembra dan odprtih vrat na Dvojezični šoli V petek, 19. decembra, bo na dvojezični šoli v Spetru že tradicionalni večer odprtih vrat. Od 18. ure dalje se bodo po posameznih učilnicah zvrstile različne dejavnosti, skozi katere bodo obiskovalci lahko zaznali utrip šole in dejavnosti, ki na njej potekajo. Kratki video, power point predstavitve in druge računalniške oblike se bodo prepletali s tradicionalnimi prikazi, dramatizacijami in glasbe- nimi točkami. Novost letošnjih odprtih vrat bo tudi sodelovanje nekaterih bivših učencev dvojezične šole, ki bodo prikazali svoje zanimanje za slovenščino z obiskovanjem različnih tečajev, svoje študijske ali poklicne usmeritve, pa tudi svoja izvenšolska zanimanja. Večeru odprtih vrat bo potem v januarju (od 12. do 16.) sledil še teden odprtih vrat, ko bo mogoče od 10. do 12. ure pogledati v učilnice in slediti rednemu pouku, ob tem pa tudi informativni sestanki za starše, ki bi radi svoje otroke vpisali v dvojezični vrtec ali šolo. S samim vpisom pa bo tokrat treba počakati do februarja. Bambič a Cividale Sarà inaugurata venerdì 12 dicembre alle ore 18 nella chiesa di Santa Maria dei Battuti a Cividale la mostra “Milko Bambič cittadino d’Europa” organizzata dalTamministra-zione comunale cividale-se. La mostra del pittore triestino, esponente di punta dell’avanguardia artistica tra le due guerre, rimarrà aperta fino al 18 gennaio. 3 Lep uspeh naših založb na knjižnem sejmu v Ljubljani Slovenske založbe v Italiji so se na letošnjem knjižnem sejmu v Ljubljani predstavile z dokajšnjim uspehom in ob nepričakovani pozornosti slovenskih medijev. Očitno je pozornost, ki jo posvečajo krizni situaciji Slovencev v Italiji, “koristila” založbam. Treba pa je dodati, daje bila prisotnost na sejmu dodatna priložnost za objasnjevanje našega položaja. V stojnici, ki so si jo delile založbe Mladika, Založništvo tržaškega tiska in Novi Matajur, je bil dnevno na razpolago Primorski dnevnik, ki so ga obiskovalci radi jemali in brali. Delavke in delavci Narodne in študijske knjižnice iz Trsta in Društvo biblotekarjev Primorske pa so na posebnem letaku obrazložili krizo, ki preti slovenskim ustanovam v Italiji. Tako je bila zamejska stojnica, med desetinami (preko sto) založnikov, ki so ponujali svoje izdelke, za obiskovalce sejma zanimiva in povrhu tega je še marsikatera knjiga šla dobro v prodajo. Naj zapišemo še, da seje Goriška Mohorjeva družba v Ljubljani predstavila ločeno in to v sodelovanju ostalih “Mohorjank”. Na knjižnem sejmu v Ljubljani Sejem v Ljubljani pomeni prikaz dela, stike z avtorji in založniki in seveda prodajo, omogoča pa tudi tiskovne konference in druge prireditve. Tako je bil četrtek, 27. novembra dan, ko so se na tiskovnih konferencah predstavile prisotne založbe iz Trsta, Gorice in iz Čedada. Knjižne novosti ZTT-ja, Mladike in Novega Matajurja so predstavile Martina Kafol, Nadia Roncelli in Majda Železnik. Prisotni so bili nekateri avtorji objavljenih del. V Imenu ZTT-ja seje Martina Kafol omejila na najnovejša dela. Naglasila je predvsem delo Ivanke Hergold Ponikalni-ce-Paracels in eseje Davida Bandlja Razbiranja Žarišča. V prvem primeru gre za lirične utrinke in dramo pomembne slovenske pisateljice. David Bandelj pa podaja svoje poglede na književnost kot pesnik in esejist najmlajše, in resnici na ljubo maloštevilne, generacije piscev, ki se uveljavljajo v “zamejstvu” in v Sloveniji. Nedvomno ima Bandelj nov in najbolj zaokrožen pogled v okviru mlade “zamejske” slovenske literature. ZTT je seveda izdalo več knjig in tudi uspešnice, vendar se založba ne posveča predvsem količini, ampak polaga veliko važnost promociji posameznih del. Majda Železnik je prikazala dokaj bogato knjižno bero za najmlajše. Pri Založbi Novi Matajur je tako izšlo ob reviji Galeb in Galebovem dnevniku kar devet novih knjig, med katerimi je ena ponatis. Knjige bomo predstavili ob drugi priložnosti. Omeniti pa velja, da so na knjižnem sejmu podelili prestižno mednarodno nagrado za otroško in mladinsko literaturo IBBY pesniku Miroslavu Košuti za knjigo Kriško Kraške v ilustraciji Klavdija Palčiča. Nadia Roncelli je predstavila bogato bero Mladike, kije izdala kar 16 naslovov. Med njimi naj izpostavimo roman-sirano biografijo Eveline Umek o tržaški pisateljici in pionirki ženskega novinarstva Marici Nadlišek-Bartol. Slednja seje, med ostalim, dopisovala tudi s še mladim Ivanom Trin-kom. Knjigo z naslovom Po sledeh fate morgane je Mladika predstavila še na dodatni tiskovni konferenci. V izboru knjig Mladike naj omenimo vsaj še italijansko verzijo Tržaške knjige z naslovom L’altra anima di Trieste, ki jo je uredila Marija Pirjevec. Med knjigami Goriške Mohorjeve naj omenimo vsaj delo Marije Ščuke Krže Moj oče Zorko. Zorko Ščuka je bil namreč med obsojenci drugega tržaškega procesa. Nanj pa je padel težak sum, daje veliko “govoril” in izdal tovariše. Takoj po koncu vojne se je za Ščuko izgubila vsaka sled. Arhivi so razkrili, da so ga verjetno leta 1945 likvidirale jugoslovanske oblasti. Hči v knjigi podaja drugačno vizijo na očeta in izpodbija tezo o izdajstvu. Ob tem naj omenimo, daje tudi Založništvo tržaškega tiska pripravilo na sejmu dobro obiskano pobudo. Predstavilo je Jadranski koledar in ker je tema koledarja oljčno olje, so lahko obiskovalci poskušali oljčna olja Rada Kocjančiča. Sejem v Ljubljani seje zaključil 30. novembra, prisotnost slovenskih založb iz Italije pa je ponovno dokazala, da smo, če se podamo tudi v Ljubljano in tam pokažemo, kar imamo in znamo, (ma) ffiatajur Aktualno Srečanje Skgz in SSO z deželnim odbornikom Molinarom Dežela FJK bo pozorna do dvojezične šole Oh ta prekleta žeja V torek, 9. decembra, je bilo v Trstu na sedežu od-borništva za kulturo in jezikovne manjšine prvo srečanje odbornika Roberta Mo-linara s predstavniki SKGZ (Pavšič, Namor) in SSO (Štoka, Banchig), ki so spregovorili o vseh aktualnih problemih slovenske manjšine v FJK. Srečanja seje udeležil tudi deželni svetnik Igor Gabrovec, ob odborniku pa je bil generalni direktor Giuliano Abate. Molinaro je potrdil, da namerava Dežela v svojem proračunu za leto 2009 ohraniti enako vsoto za slovensko manjšino kot v letošnjem letu. Kaj se bo zgodilo, če bodo potrjena napovedana krčenja na državni ravni, oziroma ali bo v tem prime- Kravar v nedeljo 14. decembra v cerkvici svete Lucije ob 17. uri Koncert Sv. Lucije Bojo piel: Zbor Benečija iz Kravarja, zbor Cappella Musicale A. Salieri iz Reane, ass. musicale MusicaMia iz Vidna ru deželna uprava krila razliko, Molinaro ni povedal, čeprav je tudi sam izpostavil dejstvo, daje poseben status naša dežela dobila zaradi slovenske specifike, kar je prav upoštevati. K temu je sicer dodal tudi, da živimo v drugačnem evropskem kontekstu in tudi na področju varstva manjšin je treba upoštevati nove evropske scenarije. Odbornik Molinaro se je dotaknil vprašanja zaščite slovenskih dialektov v Videnški pokrajini, katerim je namenjen poseben člen v deželnem zakonu, za katerega sije tudi sam prizadeval, ni pa po njegovem na vidiku nobenih posebnih zakonov za specifično zaščito krajevnih govorov in tudi sprememb okvirnega vsedržavnega zakona 482 ne. Glede splošnega vprašanja rezanja sredstev za slovensko manjšino, ki bo v prihodnjih letih, če se ne bo nič spremenilo, dejansko postavila na kolena ustanove slovenske manjšine, kot sta povedala predsednika Pavšič in Štoka, je deželni odbornik izrazil upanje, da bodo rezi manjši od napovedanega. Drugo pomembno poglavje, o katerem je bilo govora na torkovem srečanju, je bila racionalizacija šolske mreže, ki jo predvideva de- kret Gelmini. Šole s slovenskim učnim jezikom so sicer iz tega izvzete, je povedal odbornik Molinaro, predstavnike Skgz in Sso pa je opozoril na potrebo, da začne sama manjšina razmišljati o racionalizaciji slovenske šolske mreže. Izrecno je odbornik omenil dvojezično špetrsko šolo, ki jo Dežela namerava podpreti. Slovenski predstavniki so seveda odborniku postavili tudi vprašanje izvajanja deželnega zaščitnega zakona. Molinaro se je obvezal, da bo sredi januarja sklical slovensko deželno posvetovalno komisijo, napovedal pa je tudi nekatere proceduralne spremembe. Prato di Resia domenica 14. dicembre alle ore 17 “Concerto di MUSICA E CANTO Aspettando il Natale” Si esibiranno Matteo Peti-to al violino, il “Piccolo Coro Monte Canin”, il coro “Amici del Canto”, il soprano Annamaria Santa-rossa e Stefanino Paletti accompagnati al pianoforte da Sara Clemente Pred prazniki si bom dovolil napisati Zeleni list o vinu, žganju in podobnih pijačah. Menim, da je pravi čas za takšno pisanje, saj bo ta list padel v Nadižo in ga verjetno ne bo nihče slišal. Slovenski zdravniki, psihologi in predstavniki varnostnih sil opozarjajo, da Slovenci preveč pijejo. Pitje povzroča zasvojenost, bolezni in kup cestnih nesreč. V Sloveniji so zato zelo strogi. Če si za volanom pijan, moraš noč prespati na policijski postaji. Sredi Vipavske doline se je možakar od doma zapeljal do vaške gostilne, ki je bila oddaljena nekaj sto metrov. Ko seje vračal domov, so ga policaji ustavili prav pred hišo. Pihal je in balonček je zadobil pravo barvo. Možakar je hotel v hišo, policaji pa so ga odpeljali v daljno Novo Gorico, kjer je prespal noč. Zjutraj je dobil sendvič, plačal globo in se vrnil domov. Strogost je torej velika. Istočasno pa je med Slovenci vince povsod. Vino je v slovenski državni himni, vino je v vsaki drugi pesmi in v skoraj vseh povestih. Televizijske oddaje o narodnozabavni glasbi so pravi dietni priročnik. Fantje in dekleta lepo pojejo, vlečejo meh harmonike, na mizi pa so zelje, mastne klobase in seveda rujno vince. Ni je zabave brez vinca. Zato imamo tudi posebne pesmi. Ko je družba že malce v meglicah, zakrulijo iz grl verzi, kot so “Bratci veseli vsi...”, “Že dolgo nismo pili ga...” “Žeja, oh ta prekleta žeja” in podobne pesmi. Vino ponovno steče po grlih, v glavah pa pokajo petarde. Vprašanje je, kako iti domov. Ker sam preprosto ne pijem, se izogibam podobnim veselicam. Najprej je ljudem težko razlagati, zakaj delaš “brindisi” z “Goccia di Carnia”, ko pa se to dela s penečim vinom. Ko je klapa zaspana, pa iščejo treznega šoferja. Ob poznih urah je težko razlagati, da tvoj avto ni avtobus. Ljudje vidijo stvari večje ali dvojne. Vinjeni vozniki so problem zase. Nekoč smo v Italiji poslušali in brali o številnih nesrečah. Pisalo je: “Iz neznanih razlogov je avtomobil zaneslo...”. Zdelo se je, da imajo avtomobili neko svojo voljo in se nenadoma odločijo, da zavijejo na drugo stran ceste, v jarek ali v obcestno drevo. Odkar so tudi v Italiji uve- dli kontrolo alkohola in drugih drog, lahko slišimo ali beremo, kako je za večino nesreč krivo prav naše rujno vince. Za mlade so si izmislili celo posebno zapestnico. Vanjo pihneš in če se prižge luč, je bolje, da ne voziš. Prepovedi in pridige pa pomagajo delno. Preveč ljudi preveč pije, kar povzroča ne le nesreče, ampak bolezni in nešteto malih družinskih tragedij. Ljudje o tem neradi govorijo. V vasi molčijo. V družinah, kjer vlada alkohol, pa je navadno pekel. Zanj okolica išče najrazličnejše razloge. Tuhtanje je odvečno, odgovor pa eden: steklenica. Ob vseh teh dejstvih, ko natančno vemo, kaj tvegamo, bi lahko vendarle kaj naredili. Kdor preveč pije, se lahko pozdravi v posebnih oddelkih bolnice in v klubih. Kdor ni zasvojen, se lahko brzda. Vinogradniki bodo preživeli in služili tudi brez njega. Mladim pa je potrebno povedati, kaj tvegajo. Vino oziroma alkohol (pivo in žgane pijače) so zahrbtni “prijatelji”. Oprimejo se te in te ne spustijo, ne da bi se zavedal, kdaj in kako. V bistvu so mamila vse, kar omamlja. Zeleni list torej noče biti križarska vojna proti alkoholu. Prazniki pa so lahko lepi, tudi če roka ne tava od kozarca do kozarca. Če imamo čisto glavo, se celo bolje zabavamo in uživamo tiste podrobnosti, kot so prijatelji, družina in čustva, ki jih vino kaj rado odplavi kot podivjana reka. Associazione Lettera al giornale Aglio - strok La scuola bilingue non è una scuola di immigrati Il giorno 7 dicembre 2008 si è riunita presso la sede del Parco delle Prealpi Giube a Prato di Resia, l’associazione “Aglio di Resia / Rozajanski Strok” che ha come soci i coltivatori di agho della valle. La neo-eletta presidente Donatella Pezza-iob ha illustrato le finalità dell”associazione che si propone di promuovere e tutelare il Presidio e la biodiversità dell’Agbo di Resia, aderendo ai principi di Slow Food. L'Aglio di Resia è un prodotto di nicchia generalmente di piccole dimensioni con peculiari caratteristiche organolettiche che si manifestano in odore e sapore accentuato. Viene coltivato nei piccoli appezzamenti sparsi sul territorio a ridosso delle frazioni del comune, fino a 1000 m e le produzioni si aggirano sui 10-12,5 t/ha di prodotto fresco acquistabile nel periodo che va da fine lugho a fine settembre. L’incontro si è concluso con alcune proposte da parte dei coltivatori tra le quali la promozione di attività e metodi per valorizzare maggiormente l’aglio quale piccolo patrimonio di biodiversità. In questo periodo in cui l’argomento “scuola” è molto d’attualità e tutti cercano di avere informazioni oggettive e veritiere, può capitare di imbattersi in siti internet alla ricerca di diverse opinioni, valutazioni e interpretazioni della legge Gelmini e che si cerchi di capire quali potrebbero essere le potenziali ri-percussioni sul territorio in cui si vive. La navigazione come si sa è a volte casuale e può condurre verso “lidi” imprevisti. Così ci è capitato di visitare il sito dell’assessore comunale all’Istruzione di San Pietro al Natisone Teresa Dennetta e di trovare nella rassegna stampa un articolo alquanto “strano” dal titolo: “Discriminare gli italiani? Si può fare” nel quale in un’ intervista rilasciata nel gennaio 2008 a Milano a Maria Giovanna Della Vecchia l’assessore Dennetta afferma: “...nel Comune di S. Pietro al Natisone, la Regione guidata da Riccardo Illy tiene aperta un’intera scuola statale per soli 8 bambini classificandola come bilingue a tutela della minoranza slovena...” e successivamente prosegue: “...Tenere aperta una scuola per 8 bambini è un evidente spreco e un insulto alle famiglie di bimbi disabili che invece non riescono ad avere adeguato sostegno scola- COA/ M *GO ^VA> Discriminare gli italiani? Si può fare MILANO Rinunciale alla propria identità per cedere il passe a quella altrui. Nella vita quotidiana in Italia ai tempi dell'immigrazione di massa succede regolarmente. A volte tale rinuncia è istituzionalizzala: accade quando, come in Friuli nel Comune di S. Pietro al Natisone. la Regione guidata da Riccardo Hlv tiene aperta un'intera scuola statale per soli 8 bambini classificandola come bilingue a tutela della minoranza slovena: oppure, ancora, quando si riservano quote di posti di lavoro pubblici a immigrali a fronte dell'esistenza di chiari divieti di discriminazione. In Italia c'è sempre un motivo per essere di manica larga con l'immigrazione: nel caso friulano "il vantaggio della decisione - dice Teresa Dennetta. avvocato, assessore comunale a S. Pietro al Natisone e presidente del comitato esecutivo regionale della provincia di Udine per i Circoli della Libertà - è stalo quello di tenersi buona la comunità slovena in vista delle prossime elezioni amministrative. Siamo di fronte a uii’esirenia forzatura che condiziona la nostra ila- stico....”. Leggendo queste frasi siamo rimasti sconcertati. Per prima cosa facendo mente locale ci siamo chiesti quab fossero le scuole a San Pietro con meno di 10 bambini, e verificando i dati la risposta che si palesava era nessuna, né bilingue né non bilingue... probabilmente in altri Comuni delle Valli del Natisone ci sono scuole con così pochi iscritti, ma a San Pietro al Natisone proprio no, di nessun ordine e grado! Ci viene da pensare che l’assessore Dennetta pur di portare delle prove a sostegno delle proprie idee si sia sentita in diritto di fornire dati privi di riscontro. Ci si chiede dunque: un assessore rappresentativo di una comunità che in essa vive non dovrebbe primariamente porsi a servizio e a tu- tela degli interessi della propria comunità piuttosto che utilizzare il suo ruolo istituzionale per personali campagne politiche? Un assessore non dovrebbe stare dalla parte dei suoi cittadini? Difficile credere che si tratti di un refuso di stampa (ripetuto per ben 2 volte): nella realtà il solitario numero 8 è preceduto da ben 2 cifre! Se infatti ci si riferisce all’ intero istituto comprensivo bilingue (sloveno - italiano) il dato nell’ anno scolastico 2007/2008 è 188; se invece si vuole fare riferimento alla sola scuola media il numero comunque non è 8 ma esattamente il suo doppio, 16. E’ inoltre doveroso ricordare che il dato della scuola media deve essere ponderato: si sta parlando della prima classe di una sola sezione che era da poco istituita. Quest’anno, infatti, si è formata anche la seconda classe, composta di altri 15 alunni; il numero è dunque destinato ad aumentare quando sarà completato il ciclo formativo (lA2Ae3A media). Ad oggi il totale è di 202 alunni! È opportuno infine precisare che la scuola bilingue non è una scuola di immigrati o frequentata esclusivamente da immigrati, così come l’assessore Dennetta ha insinuato, ma è una scuola pubblica, frequentata da bambini “autoctoni”, scelta da famiglie “autoctone”... l’italianità si esprime attraverso le molteplici e poliedriche culture di cui è composto il nostro paese: conoscere e ri- spettare le culture locali significa rispettare la cultura italiana. Abbiamo provato a chiedere chiarimenti direttamente all’assessore Dennetta all’indirizzo e-mail che lei stessa ha indicato sul suo sito, ma non è giunta nessuna risposta... che peccato! Direttivo Partito Democratico San Pietro al Natisone Pulfero Savogna L’ANPI informa km ■ il ii\/i 11 iu Sabato 13 dicembre dalle ore 10.30 presso Savalons di Mereto di Tomba, l’A.N.P.I.di Udine, nel 64° anniversario del sacrificio dell’eroina Jole De Cillia Medaglia d’Argento al V.M. per la guerra di liberazione, caduta combattendo in Pai-coda contro i fascisti della MAS, sarà celebrata la cerimonia in onore della valorosa partigiana morta per la libertà. Alle 10.30 i partecipanti si incontreranno in Piazza “Jole De Cillia” nella frazione di Savalons di Mereto di Tomba, seguiranno i saluti del Sindaco di Mereto di Tomba Andrea Cecchini, del Presidente dell’ANPI di Udine Federico Vincenti, concluderà l’orazione della dott.ssa Monica Emmanuelli dell’Istituto Friulano per la Storia del Movimento di Liberazione. Infine verrà deposta una corona di alloro alla lapide commemorativa. Nel ricordo di Jole De Cillia “Paola” onoriamo con questa cerimonia anche le 35.000 partigiane italiane, di cui 2.500 cadute, 2.700 deportate nei lager, 2.653 arrestate e torturate, 19 insignite della M.O. al V.M. A loro va la nostra gratitudine e infinita ri-conoscenza. Aktualno novi matajur 5 Četrtek, 11. decembra 2008 Kj V Vidnu nagrajevanje natečaja za osnovnošolce v priredbi sindikata CGIL Špetrski petošolci so zmagali s stripom o italijanski ustavi Lepo je zapiela na sejmu Elena Gugliemotti V Se kratka fotokronika zadnjega Sejma beneške piesmi Pridna pianistka, ki je spremljala Betti Strgar na Sejmu na Liesah Publika je zelo toplo sprejela duet Simona an Davida .. Gomat si bardak.... Uoz tarde zemlje je pognala nova fianca »Formidable«. Senjam 2008 (28. po varsti!) je biu ki posebnega. Telo lieto se ga bomo spomnil ku prelomno lieto. Uoz tarde, suhe zemlje explodira nova fianca. Na oder so se pridružili »naši« in stare korenine se morejo odsopst. Lietos smo pokušal sadje velikega, dugega in težkega diela. Na lieškin odru so se gibal mladi sigurni, podkovani, natančni, izobraženi, ki niso ne note zgrešil, ki so guoril po sloviensko čedno, narauno. Takuo, ki že lieta nismo čul. »Si pru bardak!« »An ti Gomat si bardak!«. Če use-mu tuolemu dodasta, de tela mladina je elegantna, merjena, uzgojena, in še in še - recimo liepa, pru liepa, an ne samuo tista na odru -ka se je za bat? Sada moremo videt in za- 5. razred dvojezične osnovne šole v Špetru je zmagovalec natečaja za osnovnošolce “I bambini raccontano la Costituzione”, ki gaje ob 60-letnici italijanske ustave in splošne deklaracije o človekovih pravicah (obe sta bili sprejeti leta 1848) v sklopu projekta Spomin priredil sindikat upokojencev CGIL. Špetrski petošolci so s pomočjo svojih učiteljic in na podlagi že zaključenega projekta Pravpasnik, pri katerem so sodelovali tudi ostali razredi, pripravili strip o ustavi. Ker bi bilo risanje vinjet zahtevno in zamudno, so se otroci raje večkrat nastavili fotografskemu aparatu in nato najlepše slike opremili z besedilom in tako sestavili zgodbo o spoznavanju ustave. Strip pripoveduje o Francesci, ki z ostalimi sošolci sedi v knjižnici. Takrat ji na glavo pade knjiga o italijanski ustavi, ki je nihče od otrok ne pozna. Ko jo začnejo listati in brati, pa učenci ugotovijo, da so v njej Na koncu še slika za spomin napisana vsa tista pravila, ki se jih otroci držijo v vsakdanjem življenju in o katerih jim pripovedujejo tudi učiteljice. Francesci in ostalim otrokom se zdi, da bi bilo pravilno, da bi vsi spoznali vsebino knjige. Treba pa bi jo bilo predstaviti na bolj originalen način, da se ne bi zdela tako dolgočasna. Takrat Pietro pomisli, da bi lahko vse najbolj pomembne stavke napisali na velik predpasnik in to otroci tudi naredijo. Otroci so se pri sestavi “pravpasnika” (sestavljenka iz besed pravila in predpasnik) in kasneje še stripa zelo zabavali, kot sta v četrtek, 10. decembra, med nagrajevanjem v Vidnu povedala tudi mala Francesca in Pietro. Učencem osnovne šole je ob koncu manifestacije ple- zalka Nives Meroi izročila računalnik, ki bo še kako koristil vsem učencem dvojezičnega šolskega centra. Sindikat CGIL pa je enako darilo namenil tudi osnovni šoli iz okolice Katmanduja. Računalnik ji bo izročila sama Nives Meroi, predsednica združenja Friuli Mandi Nepal Namastè, kije tudi pomagalo zgraditi omenjeno šolo. Na Božičnem trgu tudi solidarnost Božični trg domačih kmečkih pridelkov in izdelkov umetniške obrti je priložnost za naše kmete in obrtnike, da pokažejo, kako in kaj znajo delati, pa tudi seveda, da kaj zaslužijo. Za šole pa je pomen sodelovanja na špetrski prireditvi drugačen, kot je poudarila ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden. Otrok se uči, da božič ni potrošniški praznik, daje to trenutek, ko lahko pokaže svojo solidarnost in pomaga tistim, ki so potrebni pomoči. In v resnici vse, kar so šole zbrale s svojimi božičnimi okraski in drugimi predmeti, bodo darovali. Ob koncu smo vprašali predsednika prò loco Nediške doline De Tonija, kako je šlo. Vsi so bili zadovoljni, je dejal, marsikateri so že prvi dan prodali vse, ali skoraj vse, kar so prinesli na špetrski trg. stopit dost vajajo dvojezična šuola, Glasbena matica. Kjer je dielo, je tud par-dielo, in se ponovi use kar usi znamo, ku stari pregovori. Pameti je potriebno znanje, mušan senuo. Če bi površno pogledu bi ne bluo smiselno, de na majhna skupnost more tako veliko, zanimivo manifestacijo, kot je Senjam Beneške piesmi, organizirati. Pa če Senjam beneške piesmi je, pomeni, de more živiet in se šerit, zak za harbatam ima no skupnost, ki majhna ni! V devetdesetih lietih prejšnega stoletja, italijansko Notranje ministerstvo je napravlo, in objavljeno, no študijo kier so ocenil, de u Videmski pokrajini je 30-35.000 Slovie-nju. So jih imenoval »Sloveni«. Takuo ki videta, mnenja in številke se ujemajo. Fabio Bonini $ J =. c ca 110 g-£f Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi v ’ J m cca 110 ■1É r fr, 4-r- K - r ■T 3 -rfi-ip i_>m *SfTf fr.f 3=t 1 &yj 3= fa/ Abbiamo iniziato la scorsa settimana la pubblicazione a puntate di una serie di articoli e di ricerche sui canti popolari sloveni della provincia di Udine con una presentazione della maestra Renata Steccati, autrice della ricerca. Presentazione che qui continuiamo: Per ora mi accontento di presentare quelli raccolti con a fronte una traduzione letterale e col semplice richiamo, dove è possibile, alle differenti lezioni dei canti analoghi quali risultano dalla famosa raccolta dello Štre-kelj (Slovenske Narodne pesmi, volumi quatto, Lubiana). Dei canti che non hanno nessun riscontro in altre raccolte, credo di poter affermare con sicurezza l’originalità. Perchè questo lavoro potesse avere un certo interesse anche dal lato linguistico, ho cercato di rispettare il più possibile le forme dialettali, usando naturalmente la grafia dello sloveno letterario. In questa ricerca credo di aver fatto una scoperta notevole, vale a dire una lezione slovena della nostra antica canzone della “Donna Lombarda”. Infatti, per quanto io abbia frugato nelle altre raccolte, non sono riuscita a trovarne riscontri. Così io ritengo che questa sia la prima volta in cui s’è notato la presenza di questo canto nei paesi slavi. Eccolo (1): Zaki me imaš rada ti? Zaki jest ’mam moža. Jest te ’čem naučit’, kako 'maš tuj’ga mož ubit’, 'Mas jet ti u vrt tujga oče in 'maš dat’ to vino. Ona mu je d’jala: lest se bojim. T’ga bom paujeu jest. Anje šeu an gaje ujeu an ga spustu u karatel. Njen mož je pr’šu potan an trudan an je d’jau: Dej mi an ot vina. Ona mu je dala in on je vidu, k’je blo motjeno. On je vzeu spadu pa je d’jau: Žena lombarda popij ti! Potem je d’jala: Kako ga 'mam popit’, k’ nisem žejna. Popij ga, če ne te ubijem. An gaje popila an je umrla. (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre - dicembre 1932) -2- Božični trg v Špetru je bil tudi priložnost za promocijo naših krajev in dejavnosti same prò loco, ki je letos prvič izdala koledar z manifestacijami vsega leta Četrtek, 11. decembra 2008 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Codroipo 1:3 Juniores Valnatisone - Azzurra Go 3:0 Allievi Valnatisone - Brugnera 2:2 Moimacco - Cussignacco 3:0 Giovanissimi Sacilese - Valnatisone 1:0 Valnatisone - Pasianese 2:1 Amatori Filpa - Drag Store FT 3:1 Calcetto Pizzeria da Raffaele - Merenderos 2:8 Pallavolo under 13 misto Faedis - Pol. S. Leonardo 0:3 Prossimo turno 1. Categoria Palazzolo - Valnatisone Juniores Assosangiorgina - Valnatisone Allievi Valnatisone - San Luigi Buttrio - Moimacco Giovanissimi Bearzi - Valnatisone Moimacco - Sanvitese Bearzi - Valnatisone Esordienti Manzanese - Valnatisone Amatori Filpa - Mereto di Capitolo (13/12) Gemona - Sos Putiferio (12/12) Dinamo Korda - Pizzeria le Valli (13/12) Savognese - Pingalongalong (13/12) Friulclean - Polisportiva Valnatisone (15/12) Calcetto Merenderos - Santa Klaus (15/12) Città di Carlino - Paradiso dei golosi (17/12) Essicatoio Dorbolò - Forever (17/12) Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Caffè Sport (12/12) Pallavolo under 13 misto Pol. S. Leonardo-Pav Udine (12/12) Classifiche 1. Categoria Aquileia 31 ; Maranese 30; Cjarlins Muzane 23;Union Pasiano 21 ; Valnatisone, Sesto Bagnarola 19; Codroipo* 18; Prata 16; Pa-viese, Ancona 11; Palazzolo, Aurora Buo-nacquisto, Torreanese 10; Varmo*, Ricreatorio Latisana, Risanese 9. Juniores Valnatisone* 23; Serenissima*, Forum Julii 22; Pasianese 21; Cormons*, Sedegliano* 16; OI3 13; Tre Stelle** 11 ; Torreanese, Varmo, S. Gottardo 12; Azzurra Go 5; Assosangiorgina 4; Fortissimi 0. Allievi Regionali Donatello 26; Pordenone 24; Brugnera 22; Virtus Corno, Sanvitese 21; San Luigi 16; Cormor, Extra 13; Valnatisone 10; Pro Cer-vignano 8; Fincantieri 3; Pomlad 2. Allievi Provinciali Tre Stelle 27; Bearzi 24; Union 91 20; Moimacco, Cometazzurra 16; Azzurra* 15; Forum Julii 14; Buttrio 12; S. Gottardo 11 ; Poi. V Sport Lestizza 10; Serenissima, Rangers 6; Cussignacco* 4; Pagnacco 0. Giovanissimi Regionali (gir. B) Ponziana, Ancona 22; Azzanese, Itala S. Marco 19; Sacilese 15; Trieste calcio 13; Valnatisone 10; Bearzi 9; Tolmezzo Carnia 3; Aquileia 0. Giovanissimi Regionali (gir. C) Donatello 27; Com. Fiume Veneto Bannia, Tamai 21 ; Moimacco 20; Sanvitese 13; Pasianese 10; OI3 8; S. Giovanni 6; Latisana Ricreatorio 5; Pro Romans 3. Giovanissimi Sperimentali Donatello 24; Bearzi 20; Ancona 19; Pasianese 16; Tolmezzo Carnia 14; Nuova Sandanielese 12; Valnatisone, Reanese, Manzanese 11; Pagnacco, S. Gottardo 7; Azzurra 3. Amatori U.I.S.P. Drag Store FT 13; Filpa Pulfero*, Bagnaria Arsa^; Mereto di Capitolo* 11 ; Bar Centro 9; Pozzuolo* 6; Flot And Cool*, Rangers Terzo* 4; Rangers Monfalcone* 3; E. S. Rojalese 0. Amatori Collinare (2. categoria) Pizzeria Le Valli 16; Sos Putiferio, Rojalese 15; Campeglio 12; Axo Buja*, Billerio Magnano* 10; Pizz. al sole 2*, Dinamo Korda* 8; Sammarden-chia* 6; Colugna* 5; Reai Buja* 4; Gemona* 3. Amatori Collinare (3. categoria) Bleus Fc*, Collerumiz*, Piaino*, Montegnacco 11; Racchiuso*, Savognese* 10; Colloredo**, Poi. Valnatisone* 9; Pingalongalong* 7; Tuttomeccanica Trep** 6; Friulclean**, Il Savio* 5. Calcetto Amatori U.I.S.P. Paradiso dei golosi*13; Merenderos 11; Santa Klaus 10; Boca Juniors, Cussignacco 8; Santa Maria*, Pizz. da Raffaele 7; Artegna * 6; Reai Feletto**, Citta di Carlino**, La Viar-te*, EAP Udine* 5; Copia e Incolla* 3. Calcetto Amatori Collinare Crazy Team Feletto* 14; Modus* 12; Artegna* 10; Dlf Abramo Impianti* 9; Abs 8; Pizz. Mo-by Dick 7; Essiccatoio Dorbolò** 6; Village Centro Fitness**, Pizzeria Cantina Fredda* 4 ; Fustsal Udine, Forever* 2. *Una partita in meno; ** due in meno. Le classifiche Amatori sono aggiornate alla settimana precedente Superando l’Azzurra di Gorizia i ragazzi guidati da Pietro Dorigo hanno scavalcato i “cugini” della Forum lulii Gli Juniores nuovamente in vetta Allievi troppo nervosi vengono raggiunti dal Brugnera - Rimonta vincente della Reai Filpa Scivolone casalingo della Valnatisone che ha perso con il Codroipo. La formazione valligiana ha giocato una partita sottotono permettendo agli avversari di colpirla tre volte. Il momentaneo pareggio dei locali era stato realizzato da Quercioli. Con le tre reti appioppate alla Azzurra di Gorizia, la Valnatisone ritorna solitaria in vetta alla classifica del Girone C degli Juniores scalzando la Forum Julii. Gli autori delle tre reti val-ligiane sono nell’ordine Manuel Primosig, Robert Aman ed Andrea Scaunich. Troppo nervosismo ha caratterizzato la gara degli Allievi Regionali della Valnatisone, impegnati con il Brugnera, che hanno chiuso la partita in nove. Sotto di un gol, i ragazzi guidati da Luca Pressacco hanno riequilibrato la gara con Nicholas Graneri, passando a condurre grazie alla rete messa a segno da Gabriele Croatto. Arrivava in seguito la prima espulsione per Samuel Zantovino (doppia ammonizione). Con un uomo in più gli ospiti pareg- La squadra degli Allievi Regionali della Valnatisone che ha pareggiato con il Brugnera giavano su un clamoroso svarione del portiere locale. Dopo pochi minuti toccava andare anzitempo negli spogliatoi a Riccardo Mia-no per le sue reiterate proteste. Nonostante questi handicap la Valnatisone riusciva a mantenere il pareggio fino alla fine. Una conferma per gli Allievi Provinciali del Moimacco che grazie alla doppietta realizzata da Giovanni Snidare e il gol di Fe- zo I ragazzi della Polisportiva San Leonardo ritorneranno a giocare in campionato, venerdì 12 dicembre, alle ore 20.30, a Merso di Sopra ospitando il Caffè Sport. Vittoriosa trasferta a Faedis per 3-0 della formazione Under 13 misto della Polisportiva. Venerdì 12 dicembre alle 18.30 ospiteranno la formazione di Pradama-no. Classifiche Prima divisione maschile U.S. Friuli 15; Pippoli Team Up. 13; Aurora Volley Udine 12; Aspa Lg Computer 10; Polisportiva Blu Volley, Caffè Sport, Mcf Pasian di Prato 9; Flusystem Pra-damano 8; Volley Ball Udine 7; Rojalese 6; Polisportiva San Leonardo 5; Volley Codroipo, Stella Volley 1; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 misto Pav Udine 6; Il Pozzo 4; Polisportiva San Leonardo, Pallavolo Faedis 3; Danieli 2; Aurora Volley Udine Nero 0. resin, hanno liquidato la pratica Cussignacco. Una bruciante sconfitta a Sacile dei Giovanissimi Regionali della Valnatisone superati dal gol siglato, a due minuti dalla fine, dai li-ventini. Grazie alla doppietta firmata dal bomber Daniel Cudicio gli Sperimentali della Valnatisone hanno fermato la volitiva Pasianese. Inguardabili gli Esordienti della Valnatisone, surclassati dalla Itala San Marco di Gradisca. Buone le prestazioni fornite dai Pulcini dell’Audace: con la squadra A sono andati a segno grazie alla rete di Stefano Tovaglione, con la B hanno realizzato Festa dell’atleta L'Amministrazione comunale di San Pietro al Natiso-ne ha organizzato la Festa dell'atleta che si terrà sabato 13 dicembre 2008, alle ore 18, presso la sala polifunzionale del comune in via Klančič. Saranno premiati tutti gli atleti delle Valli del Natiso-ne che si sono particolarmente distinti nelle varie discipline sportive durante l'anno 2008. un gol firmato da Leonardo Predan, mentre sono due le doppiette per la squadra C, rispettivamente di Cristian Pecchia ed Enrico Oviszach. Nel campionato UISP la Filpa di Pulfero, sotto di un gol, ha capovolto il risultato rimediando con la rete di Zuliani. Nella ripresa ha completato il successo grazie alle reti di Antonio Dugaro e Walter Rucchin. Paolo Caffi Bei numeri dei nostri rallyisti al Carnia Alpe Ronde Al 2. rally Carnia Alpe Ronde - Rally Polizie del 22/23 novembre scorsi ancora bei numeri da parte dei nostri giovani rallyisti, anche se la fortuna ha girato questa volta le spalle a Matteo Specogna di Pulfero che ha dovuto ritirarsi per un guasto meccanico. Peccato perchè stava andando proprio bene. Bene è andata invece a Franco Codromaz che ha navigato Marco Marcon. Con la loro Peugeot 106 rally si sono piazzati al 32. posto in classifica generale, e quarti di classe (N2). Al 39. posto troviamo Luca Susani di Merso Superiore col navigatore Alberto Pandin di Ci-vidale, sempre su Peugeot 106 rally. Nella loro classe, la N2, si son guadagnati la sesta posizione. Per essere agli esordi non possono che essere soddisfatti. Al 49. posto, su Peugeot 205 Rally, un ottimo 3. posto di Gruppo (FN) e un 2. di classe (FN1) per Matteo Ermen di San-guarzo e Andrea Chiudi di Crostù, anche loro due giovani leve, ma già con grandi soddisfazioni alle spalle. Non possiamo non scrivere di un altro equipaggio, che non è proprio delle valli, ma il conducente le frequenta molto spesso e qui ha molte persone che lo conoscono: al 48. posto in classifica generale ci sono Daniele Decorti Daniele (il conducente di cui sopra!) e Marco Ba-lutto. Una bella soddisfazione per loro aver agguantato il 2. posto di gruppo (FN) e il 1. di classe (FN1). Per la cronaca: su 100 iscritti 26 non hanno visto il traguardo finale, la vittoria è andata per la seconda volta a Paolo Dainesi con Valerio Bonaldi, la seconda piazza invece al manzanese Claudio De Cecco (alle sue vittorie siamo abituati da anni) e Jean Campeis (tutti e due questi equipaggi del gruppo A classe WRC). SPORT PO SLOVENSKO ATLETIKA Troskok TEK 5 KOK & Kronaka-------------------------- Vesel rojstni dan, učiteljca Mija! Četrtek, 11. decembra 2008 Mislemo, de obedan od nas ne pozabe parvo meštro, učiteljico, ki jo je imeu v šuoli. Vsi mi, ki dielamo v naših slovienskih kulturnih društvah, al pa ki smo imiel al imamo otroke na dvojezični šuoli v Špietre se nimar zmislemo na tisto parvo učiteljco, ki je sparjela naše otroke v dvojezično šuolo an jih začela učit tudi po sioviensko, kar do tentega se je učilo samuo po italijansko. Je bluo lieto 1984. Tela posebna učiteljca, meštra, je Mija Krajnik an na 6. dičemberja je dopunla 70 lieti Učiteljca Mija je učila puno liet na dvojezični šuoli, pa tudi na tečajih slovienskega izika, ki jih je organizavalo kulturno društvo Ivan Trinko v Čedade. Učiteljca Mija nam je bla an nam je šele nimar ob strani, nimar blizu kjer je za branit, ohranit an oživiet naš liepi, slovienski jezik an naše navade. Zavod za slovensko izobraževanje, dvojezična šuola iz Špietra, kulturno društvo Ivan Trinko in vsi, ki jo poznamo, ji želimo še puno, puno zdravih an veselih lieti w Devetica božična v lieški fari Kulturno društvo Rečan an lieška fara vabijo na de-vetico božično, ki bo vsako vičer ob 20. uri. Na stuojta pozabit parnest za sabo buk-va an lumine! Tel je program: pandiejak 15. dičemberja, Topoluove, od znamunja do Martinkne hiše. Bojo molile Carla Mar-tinkna, Angela Vanoužova an Romilda Žnidarjova; to- rak 16. dičemberja, Hlocje, od monumenta Sv. Barbare do Juožolnove hiše. Bojo molile Mirella Katinčna, Alessandra Juožolnova, Teresa Peginova; srieda 17. dičemberja, Peternel, od znamunja do Škodejove hiše. Bojo molile Luciana Mateužova, Anna Blišcuova an Milica Škodejova; četar-tak 18. dičemberja, Kosca, od jaslic do Dortove hiše. Bojo molile Pia Prehuoja-nova, Silvia Simulnova an Andreina Cekova; petak 19. dičemberja, Podlak, od jaslic do Buculajove hiše. Bojo molil Erika an Maria Koko-cuove, Ettore Buculaju; sabota 20. dičemberja, Velik Garmak, od znamunja do Fušcjove hiše. Bojo molile Anna Uogrinkna, Franca Obrilova an Tonina Cekova; nedieja 21. dičemberja, Pla-tac, od znamunja do mleka-rince. Bojo molile Loretta Žefcjova, Nadalin Ma-teužacu an Livia Arnejčic-jova; pandiejak 22. dičemberja, Seuce, od jaslic (do-lenj konac) do Žnidarjove hiše. Bojo molile Dora Tar-bjanova, Dela Pečuova an Lidia Znidarjova; torak 23. dičemberja, Bardo, od jaslic (Gorenje Bardo) do Uršne hiše (Dolenje Bardo). Bojo molile Maria Suoštarjova, Rosina Uršna an Rosina To-nova. GRMEK SPETER Hostne Žalostna novica V petak 28. novemberja smo se ušafali parvo v cier-kvi, potle pa na britofe na Liesah za an pogreb. Zapustila nas je adna naša žena, Antonia Chiabai, uduova Predan iz Hostnega. Buog ji je dau učakat še kar dobro staruost, 83 liet. V žalost je pustila sina, navuode, pranavuodo, sestre an vso drugo žlahto. Naj v mieru počiva. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 13.12.2007 -13.12.2008 Adno lieto od tega nas je na naglim zapustu Renzo Fon. Na anj se spominjajo žlahta an parjatelji. A un anno dalla scomparsa di Renzo Fon lo ricordano con affetto i parenti e gli amici tutti. Včlanjen vUSPI Associato all’USPI SOVODNJE Starmica / Sauodnja Zapustila nas je Alda Medveš Na naglim je umarla Alda Medveš, uduova Podorie-szach. Imiela je 77 liet. Obedan se nie čaku, de Alda zapusti takuo na naglim tel sviet. Vsi so jo poznal, sa’ buti-ga v Sauodnji je bla že lieta an lieta v nje rokah. Poznal so jo tudi, zak se je z vsiem zvestuo poguarjala. Nimar je bla parpravjena parskočit na pomuoč, kjer je bluo trie-ba. Ceglih lieta so šle napri, nie nikdar pozabila na tistega sina, Ezia, ki je biu šele an poberin, kar je padu pod paserelo v Nokuli lieta 1973 an umaru. Tista na-sreča ji je spremenila življenje. Nie šlo puno liet napri, kar ji je umaru, le v nasreči, telekrat v hosti, nje mož Marcellino. Tudi tuole je prenesla z nje veliko kuražo an s pomočjo nje hčer an njih družin. Tudi tisti dan, ki so jo na hitro pejal v špitau je Alda dielala v butigi kupe s hčerjo Ines an z navuodo Stefa-nio. Vidli sojo vsi zdravo an veselo, ku nimar. Novica nje smarti se je hitro arzglasila po vsiem sa-uonjskim kamune, pa tudi po drugih kraju Nediških dolin an dol po Čedade. Za njo jočejo hčere Ines an Dina, zet Renato, navuo-di Stefania an Filippo, Marianna, Giulia an Michele, Filippo an mala Beatrice, sestra Pierina, navuodi an vsa žlahta. Nje smart nie pustila veliko praznino samuo v nje veliki družini, pač pa tudi v mikani sauonjski skupnosti. Nje pogreb je biu v nje rojstni vasi, v Starmici, kjer počivajo nje te dragi, v saboto 6. dičemberja zjutra. Tarkaj ljudi se je zbralo, de nie bluo zadost prestora, za jih sparjet vse. Guband ds Ud Nonna Produzione artigianale di dolci tipici delle Valli del Natisone Fraz. Azzida - 33049 San Pietro ai Natisone (Ud) Tel/Fax 0432.727234 CESTI NATALIZI - CONFEZIONI REGALO PRI TEŽAVAH S KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI | RANAMI SE OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE ABBIGLIAMENTO VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU. L TEL. 00386 31 837 218 j Uomo-donna-articoli reaalo domenica 14-21 dicembre aperto B.go S. Valentino - Azzida - S. Pietro al Natisone. Tel. 0432.727751 Adan Amerikan an adan Rus: - Ist - je jau Amerikan - sem an mož svoboden (uomo libero)! Al vieš, de ist v Ameriki morem vstopit v “Bielo hišo” (Casa bianca) in užaliti (insultare) predsednika od ameriške daržave brez bit za tuole obsojen (condannato) od vojaškega sodišča (corte marziale)? - Oh, če je za tiste - je jau Rus - tudi ist morem vstopit v Kremlin in užaliti predsednika od ameriške države brez bit obsojen na smart! ★ ★ ★ V šuoli v Moskvi. - Povejmi tovariš Boris, al je storia toja pisica male kužke (cuccioli)? -Ja, gospuod učitelj! - An dost jih je storia? - Štier. - Alora imaš štier ma-jhane kužke komuniste! - Ne, gospuod učitelj, jih imam samuo tri, ker adan je odparu oči! ★ ★ ★ - Tovariš Vanja, kuo je šlo pardielo kompierja lietos? - Pru dobro, tovariš inšpektor. Smo jih nabral adno tajšno veliko taso, de pride gor do Nebes! - Ki guoriš, tovariš Vanja? Sa vieš, de Nebes jih nie! - Oh, če je za tiste, tovariš išpektor, tudi tase kompierju ne! ★ ★ ★ Adan ruski kimet je šu runat izkaznico (tessera) komunista. Za mu jo na-rest, tajnik partije (segretario di partito) ga je po-prašu: - Povejmi tovariš: če komunizem bi imeu po-triebo tojih denarju, a bi jih dau brez protestirat? - Ja, tovariš tajnik. - An če komunizem bi imeu potriebo tojih sino-vu za jih pošjat v vojsko, a bi imeu ki pruot? - Ne, nič pruot, tovariš tajnik. - An če komunizem bi imeu potriebo tojiga avta an toje krave? - Nič pruot! - An če komunizem bi imeu potriebo toje koze? - Ne, tiste ne! - Ma kuo, bi dau denarje, sinove, avto, kravo an koze ne? Zald? - Zatuo, ki tisto jo imam! PRODAJAMO VENDESI Prodam domače ek-stradeviško olje iz sort belica in leccino iz oljčnika nad Miljami. Vendo olio extravergine di oliva, qualità bianchera e leccino, coltivate in zona Mug-gia. Tel. 0432-727631 Kronaka Klasa 1938 iz Topoluovega se je srečala v Hlasti Pozdravljajo vse tiste, ki tele krat nieso mogli prit Kar se je rodila Tina smo bli napisal, de za sigurno nje mama, Alessandra Zanon iz Čedada, an nje tata, Fabrizio Vogrig iz Ažle, ji storejo spoznat an ljubit Ne-diške doline takuo, ki jih oni ljubejo. Čičica je imiela malo miescu.... pa sojo že pejal na adan naš senjam, ki buj beneški, buj domači ku takuo, se na more: Burnjak v Gorenj Tarbi! Alessandra je iz Čedada, pa ima koranine v gar-miškim kamunam, nje mama je Rosina Bujacova iz Garmika. Drugi noni od čičice so Guido v Čedade, Lucio an Maria v Aži. Vsa družina je zlo navezana na vse, kar je našega an za šigurno mala Tina bo poznala naše navade, naše pravljice an piesmi. Za kar se tiče domače sejme.... že vie kaki so an pari, de so ji zlo všeč! Srečno življenje, Tina! “Marija Devica, kaj jih je bluo an-krat po vaseh!” Kikrat smo čul tele besiede, kar se guori od otruok. Malomanj tu vsaki vasje bla šuola, an vsaki razred (classe) je šteu puno šuolarju. Vsake lieto se je v vsaki naši vasi, naj so ble tisti buj gor v gorah, naj dol v dolini, rodilo puno otruok... Pogledita na fotografiji tle zdol, ki dost se jih je rodilo v Topoluovem lieta 1938! Pruzapru med njim je kajšan “furešt”, je pa tudi ries, de manjka vič ku kajšan va-snjan tiste klaše. Srečal so se na 4. otuberja v Hlasti an v teli vasi so šli parvo h maš an po-tlè pa na kosilo. Kajšan nie poznu tele vasi an je ostu brez besiede, kar je videu, kakuo je luštna an kakuo gjave(cave), ki so malomanj okuole an okuole nje, an še blizu hiš, jo vederbavajo... Sevieda, na kosile so imiel cajt klepetat an na dan so paršli spomini, kako je bluo v njih rojstni vasi, kako je bluo kar so bli otroc.... Zmisinli so se na judi, ki so šele med nam an na tiste, ki jih nie vič. Zmisinli so se na tiste, ki so njih klaše pa so od drugih vasi garmiškega ka- muna. Na srečanju sta mankala tudi Ernesto Trusgnach - Furjanu, ki živi v Franciji an Giuseppe Canalaz - Čer-nejacu iz Garmika, ki stoji v Belgiji, v kraju Tamines. Jih lepuo pozdravjajo an se trošta-jo, de drugi krat, kar se spet srečajo, pridejo tudi oni čeglih žive takuo deleč. An seda pridimo na tiste, ki so bli tisti dan v Hlasti. S čeparne roke so: Maria Rucli - dol z Maina tih, Francesca Podrecca (kije iz Škratovega, pa ima parjatelje v Topoluovem), Leonardo Cervellera (zet v Topoluovem), Anita Filipig - Ba-jentova, Maria Filipig - Poličnjako-va, Luciano Rucli - Lukcju, Pia Ma-rinig (neviesta v Topoluovem), Berta Feletig - Mli-narjova, Silvia Bu-covaz - Mihacova an Tina Frate (kije iz Škratovega pa tudi ona ima parjatelje v Topoluovem). Buog vam di uživat še puno takih liepih dni! VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it —-—_ Austria P O f àùùùàù * i } òòòòòfyr J $$$ 54c j ÒÒÒ %pvJ r cOò i òòòòòfyi r ooom si 4> 00066%? c Slovenia IP ■ U 7 ÓÓÓ0ÒÓ 666Ò60 P h 6Ò606Ò i 0ÒÒ0ÒÒ ( 66Ó / Veneto V \ ; 0ÒÓ f «— $4 iv llf ;;* * Jit Adriatico j* 4 12 20 Austria Slovenia Veneto Adriatico SPLOSNA SLIKA Do petka bodo po vsej deželi prevladovali vlažni tokovi. Četrtek, 11. december Po vsej deželi bo pretežno oblačno z močnimi padavinami. V Alpah bo snežna meja med 800 in 1000 m, v Predalpah pa na 1500 m. Ob obali bo ponoči pihal široko, zjutraj pa vzhodnik. Petek, 12. december Zjutraj bo deževalo. Snežna meja bo na višini okrog 1500 m v predalpskem pasu, 1200 m v Karniji in 1000 m v Julijskih Alpah. Popoldne bo oblačno z rahlimi padavinami. Pihala bo burja. OBETI V soboto bo oblačno z rahlimi padavinami. Nad 700 m bo rahlo snežilo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 6/9 10/12 Najnižja temperatura (°C) 6/9 6/9 Najvišja temperatura (°C) 10/13 13/15 Najvišja temperatura (°C) 10/13 10/13 Srednja temperatura na 1000 m: +2°C Srednja temperatura na 1000 m: +2°C Srednja temperatura na 2000 m: -2°C Srednja temperatura na 2000 m: -2°C ... . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. OG’Beso.e = - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c P 3-6 m/s / >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i V Dreki bojo molil Devetico An tolo lieto bo v Dreki oživiela Božična Devetica. Na pobudo fare Device Marije in domačega društva Kobilj a glava, bomo molil in čakal Božič usako vičer od pandieljka 15. decembra do torka 23. decembra. Hiše bojo odperte za use, ki cjejo se udeležit. Dan za dnevan tel je program: Ob 19.00 uri: 15. decembra, Marija Što-ruova - Gor. Dreka 16. decembra, Marica Čikova - Dol. Dreka 17. decembra, Ivanka Šjo-rova - Laze 18. decembra, Basilia Šonkova - Laze 19. decembra, Nadalja Kraj nova - Per Berinc 20. decembra, Marija Mežnarjova - Per Berinc. Ob 20.00 uri: 21. decembra, Margherita Kalužo va - Trušnje. Ob 19.00 uri: 22. decembra, Elena Foščuova - Trusnje 23. decembra, Norma Pi-tažova - Ocnebrdo. Je adna liepa navada an je pru lepuo, de po naših vaseh, kjer je bla odpadla, sojo spet oživiel. Je te pravi način za čakat Božič an ker tle par nas je tudi nimar manj ljudi, tela je tudi adna liepa parložnost za se srečat an stuort preživiet predvsem ljudem buj par lieteh lepe momente v dražbi. Na stuojta par-manjkat! KULTURNI DOM NOVA GORICA IZREDEN m PRAZNIČNI KONCERT GO-GOSPEL 2008 s skupino svetovnega slovesa ANTHONY MORGAN'S INSPIRATIONAL CH0IR (Harlem-ZDA) Ponedeljek, 15. decembra, ob 20.45 uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I.Brass 20). Info in predprodaja: Kulturni dom Gorica (tel. 0481 33288) Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 14. DECEMBRA Čemur - Agip Čedad (na pot pruot Vidnu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 12. DO 18. DECEMBRA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Fojda 728036 Trbiž 2046