Lojze Кгакаг Univerza v Frankfurtu
ZUPANCICEVA PESEM
»TIHO PRIHAJA MRAK«
V TREH RUSKIH PREVODIH
Bibliografija prevodov slovenskih leposlovnih (Jgl, objavljenih do leta 1971', navaja tudi tri ruske prevode Zupanciceve pesmi Tiho prihaja mrak: prevod A. Du-rakova iz leta 1933^, prevod S. Semynina iz leta 1957^ in prevod L. Martynova, ki je bil prvic objavljen leta 1961^, ponatisnjen pa dve leti pozneje^. Ker je ta pesem artisticno znacilna za Otona Zupancica, mojstra slovenske pesniske be-
200
sede, njeni ruski prevajalci pa so tri razlicne prevajalske osebnosti z razlicnimi stilnimi znacilnostmi, bo zanimivo ugotavljati, do kaksne stopnje je katera od prepesnitev dosegla izvirnik; zastavimo si lahko tudi staro vprasanje o smiselnosti pesniskega prevajanja, te pomembne mednarodno posredovalne, torej druzbeno politicne dejavnosti, ce sprejmemo Tuwimovo formulacijo*.
Ce noce biti pesniski prevajalec samo informator, mora biti v njem velika ambicija, ki ga priganja, da izvirno ponovi ves ustvarjalni akt, iz katerega je nastala umetnina. Lahko bi rekli: porusiti mora stavbo in jo znova sezidati. Toda ali lahko hiso podremo in spet postavimo tako, da se barve njenih fresk ne bodo okrusile ali da se nekaj materiala ne bo porazgubilo in povzrocilo, da akustika v novi stavbi ne bo vec taksna, kot je bila v stari?
Zupancic je eden tistih pesnikov, ki zelo strogo zastavljajo prevajalcu ta vprasanja; kajti prav Zupancic je znal tako kot morda noben drugi slovenski pesnik izkoristiti izredne moznosti, ki jih daje pesniku slovenski naglas, in je posvetil toliko pozornosti zunanjosti svoje lirike, da predstavlja njeno fascinantno ritmicno bogastvo enega njenih poglavitnih prvin. Plasticnost svojih prispodob pa je pesnik poveceval se z barvo in muziko vokalov in konzonantov, samo njemu lastno in od pesmi do pesmi drugacno — in dal s tem besediscu in rimam v svoji liriki neki magicni zven. Tako se je tu pa tam Zupancic ze gibal po robu samo-dopadljivosti, vendar se mu je skoraj zmeraj se posrecilo, da se je zavedel svoje nevarne poti.
Pesem Tiho prihaja mrak'' je ze imela vse zgoraj nastete znacilnosti. Napisal jo je sedemindvajsetletni Zupancic, ki je iz razcustvovanega in vplivom fin de siecla podvrzenega mladenica rastel v zrelega, razmisljujocega pesnika Samo-govoTov, po vecini trpke meditativne lirike, ki sicer ni bila vsakomur brez truda razumljiva, je pa bralca opajala s svojo zvocnostjo in spevnostjo. Preberimo pesem Tiho prihaja mrak v izvirniku in jo primerjajmo s tremi ruskimi prevodi:
Zupancic (1906):
TIHO PRIHAJA MRAK
Tiho prihaja mrak, plah je njegov korak, ni ga cuti. Srce, zakaj drhtis? Cesa, povej, se bojis v tej minuti?
Durakov (1933):
ТИХО ПОДПОАЗАЕТБ МРАКБ
BoTi подползаегБ мpaк^
БыстрБ сколБЗлиои шагБ,
B^ тишв обњтыи ...
Сердче, предБ к^мб дрожшпБ,
Kaк^ подполБнал мыпп>,
B^ Ti минњты?
' Prim. Le Uvre slovene, No special. Anne IX, Ljubljana 1971.
' Prim. Антолог1н i^oBoir тогославлискои лирики. Составилн и перевели: Илџа ГоАеншчев^-Књтузо?Б,
АлексМ Aњpaкoв^, Екатерина Tayбep^. Beograd 1933.
' Priirt. Пођты ГОгославпи, Москва 1957.
' Prim. Отон Жњпанчич, Пробуждение, Москва 1961.
s Prim. Позты ГОгославии XIX—XX вв., Москва 1963
" Prim. Julian Tuwim, Dziela V (clanek: Traduttore — traditore, str. 315—338), Varsava 1964, str. 316. ' Prim. Oton Zupancic, Zbrano deJo H, Ljubljana 1957, str. 23 in 309. — Pesem je nastala 24. februarja 1905 in je bila prvic objavljena v Ljubljanskem Zvonu 1906 na str. 1, potem pa v Zupancicevi pesniski zbirki Samogovori (Ljubljana 1908, str. 25).
201
Ali teman spomin
se je zgostil iz temin
brezobraznih?
Ali bodocnost-vampir
puhnil v vecerni je mir
misli ti blaznih?
Ali je jata vetrov
sla preko dragih grobov
zapuscenih?
Ali iz daljnih samot
prisla je pesem sirot
zasolzenih?
Tiho prihaja mrak, plah je njegov korak, plaho bega. Srce, zakaj drhtis? Cesa, povej, se bojis? Vsega, vsega...
Или теменБ пoмин^
ДнеА минњвшихБ глњбинБ,
Днео прошедшихБ?
ДенБ грлдњиии — вaмпиp^.
ВзбњдораженБ мирБ
ДњмБ сњмасшедшихБ.
ИлБ стада в%тровБ
СредБ милыx^ гробовБ
Пpax^ взметаштБ?
ИлБ изБ далБнихБ шиpoт^
СТОНБ и nicHH сиротБ
ДолетаготБ?
Тихо пoдxoдит^ мpaк^
БЫСТрБ CKOABSHIiriO шагБ
Быcтp^, какБ времл. Сердде, предБ к%мб дрожишБ, Kaк^ подполБнал мышб? Ilpeд^ BcfeMH, вс%ми.
Semynin (1957):
МЛГКО КРАДЕТСЛ МРАК
Млгко крадетсл мрак, Тих, болзлив его mar, Ho дњх мои — в смлтенБе. Сердде, не плачБ, не дрожи, Чего ты боишБсл, скажи, В зти мгновенБЛ?
ИлБ призраки пропхлых днеи СгњстилисБ из мрачных тенеи Толпои безобразнои? ИлБ жизни грлдњвдеи зло МБ1СЛЫО тебл потрлсло Безњмно-њжаснои ?
ИлБ темныо ветер завыл Над сонмом родимых могил, Заросших бњрвлном? ИлБ скорби вечнои полна, Сиротскал песнл слБХшна Вдали за тњманом?
Млгко крадетсл мрак, Тих, болзлив его mar, — Књда он стремитсл? Сердде, не плачБ, не дрожи, Чего ТБ1 боишБсл, скажи? — Всего, что свершитсл.
Martynov (1961 in 1963):
ТИХО ПОДХОДИТ МРАК.
Тихо подходит мрак, глњх его робкии шаг — не слышен бњдто. Сердче мое, не дрожи! Что ТБ1 боишБСЛ, скажи, в ђтњ минњтњ?
ВоспоминанБл ли там мрачно идњт по плтам за нами следом? Или в вечернио мир бњдњшее-вамхшр дохнњло бредом?
ИлБ њ могил дорогих над запњстением их ветры свипгњт? ИлБ из глњхого њгла песнл сирот к нам дошла, сирых, нивдих?
Тихо подходит мгла, тихо она подошла робкои СТОПОК). Сердче мое, не дрожи! Что ты боишБСл, скажи? — БогосБ всего л!
202
Za boljse razumevanje naj navedem se dobesedni ruski prevod:
ТИНО ПРИХОДЛТ СЊМЕРКИ
Тихо ириходлт сњмерки, / их шаг робкии, / его не возможно њслышатБ. / Сердде, почемњ ты дрожишБ, / скажи, чего ты боишвсл / в зту минњтњ? // Мрачное ли восиоминание / сгњстилосБ из бесформеннои / темноты? / Дњнњло (вдохнњло) ли тебе бњдњшее — вампир / в вечернии покоА / безњмные мбхсли? // Шла ли стал ветров / через дорогне, / заброшенные могилб!? / Пришла ли из далеких њединении / песнл заплаканных / сирот? // Тихо приходлт сњмерки, / их шаг робкии, / он робко бегает. / Сердде, почемњ тб1 дрожишБ, / скажи, чего тб1 боишБСл? / Всего.всего...
Gre torej za stiri na zunaj si podobna, vendar v srzi le razlicna literarna besedila, kar kazejo ze njihove metricno-ritmicne sheme. Soociti jih sicer ni treba zato, ker bi bile v njih metricne »napake« — teh ni, saj izvirnik ne predpisuje nobene klasicne sheme. Pri Zupancicu gre bolj za smiselni kot formalni ritem — in tega so prevajalci pac vsak po svoje obcutili in prenesli v prevode. Pri tem je nastala tale metricna podoba^:
' Stevilka na levi strani vsakega verza pomeni stevilo zlogov v njem, na desni pa je oznaceno zaporedje rim.
203
v razgibanem ritmu izvrnika so troheji, jambi, daktili in anapesti porazdeljeni neenakomerno, nekako v temle razmerju (v odstotkih): 43 : 41 : 6 : 10. V njihovem menjavanju se stopnjuje v pesniku tesnoba pred necim neznanim in neopredelji-vim, razprostrta nad pesmijo v obliki skrivnostnih vprasanj. Namesto odgovorov nanje se luscijo pred pesnikovimi ocmi iz mraka druga za drugo nenavadne podobe; mracen spomin, zlovesci vampir prihodnosti, apokalipticna jata vetrov in zamolkel jok sirot. Zupancic je vse to barvno slisal (audition coloree), se pravi, da je razne zvoke in barve zaznaval v raznih vokalih in konzonantih. Poudarjene a-je na zacetku pesmi (prihaja., тглк, plah, korak) je brzcas zaznaval kot zametno plazenje mraka, naglaseni i-ji {drhtis, bojis, spomin, zgostil, temin, vampir, vecerni, mir, misli) so mu sluzili za tih samogovor, izstopajoci zamolkli o-ji (vetrov, grobov, samot, sirot) pa ponazarjali jato vetrov; vse to je Zupancic dopolnil se z esi, seji in ceji, ki so mu sumeli kakor biblijski »sum ... prihajajocega silnega vetra«*.
Vendar vsi ti sumi in zvoki niso bili formalisticna igra, temvec pristna izpoved, nekaksen zivljenjski nazor, skoraj pesniska maksima, ki bi se lahko glasila: »Metrum... je umetna konstrukcija in okorela dogma, ritem pa ... prirodna
• Prim. Josip Vidmar, Oton Zupancic, Ljubljana 1934, str. 131.
204
rast, zivo gibanjeK^". Ali: vse okoli nas drhti v svojem ritmu — kakor je obcutil svet in izjavil Zupancic sam.
Gotovo so se tega zavedali tudi vsi trije ruski prevajalci Zupancicevega samo-govora Tiho prihaja mrak, ko so hoteli v besedne znake ruscine kolikor mogoce adekvatno prenesti slovensko sporocilo, tudi njegovo enkratno obliko. Toda med prevajanjem so se vsak po svoje nekajkrat toliko oddaljili od Zupanciceve pesmi, da je med njihovimi dosezki in dobesednim prevodom izvirnika na nekaj mestih ociten prepad. Primeri: za besedo plah (pri Z. v 2. verzu) je najti pri D. kar dva neustrezna pridevnika: быстрБ сколвзипди (kar bi bilo v prevodu nazaj v slovenscino hiter drsec). Za ni ga cuti (pri Z. v 3. verzu) ima D. в^ тшпв обутыо (obut v tisino), S. pa Ho дух mou — в смнтенБе. Oboje ni v skladu z duhom pesmi: prvo je mogoce nekoliko banalno, drugo pa smiselno drugacno kot pri Zupancicu. Pri njem je v zbranosti tisine korak mraka le slutiti, pri S. pa nenadoma povzroci ta korak zmedo, preplah (смлтенБе). Pri S. je poleg tega ob besedi смлтенБЂ, ki jo rima z мгновенБл, najti se tipicno prevajalsko stisko, enako oni pri M., ki je zaradi rime z минњтњ v 6. verzu uporabil na koncu 3. verza бњдто, ki tu ne pove nicesar.
Ze po podobnih masilih bi verjetno lahko vesc bralec, ki bi dobil v roke tekst brez imena avtorja in bi ga bral do tu kot izvirno pesem, ugotovil, da ne gre za izvirnik. Njegov avtor bi se masilu lahko izognil, torej je mogel biti to le prevajalec, ki ga vcasih vsebina naravnost prisili, da seze po nepotrebni besedi. V tem primeru je vsebina (Zupancicev verz v tej minuti) prevladala nad obliko — kakor lahko na drugi strani oblika prevlada nad vsebino. Uporabimo kot primer prvi del druge Zupanciceve kitice (7., 8. in 9. verz). Pri Martynovu, ki je sicer v tej kakor tudi v drugih kiticah z manjsimi izjemami Zupancicu oblikovno se najblizji (zelo verjetno se je pri prevajanju lahko izognil tej ali oni pomanjkljivosti tudi zato, ker je poznal Semyninov prevod, tiskan le 4 leta prej v Moskvi, manj verjetno pa beograjski prevod Durakova iz leta 1933), so sicer ti verzi tekoce ruski ВоспоминанБл ли там / мрачно идњт по плтам / за нами следом?), vendar smiselno toliko samovoljni, da to ni vec Zupancic (Ali so nam tam / mracno tik za petami I spomini?). V istih verzih je izvirniku pojmovno blizji S. z besedami kakor призрак (prikazen) za spomin, тенБ (senca) za temina in безобра-ЗИБШ (neizrazit) za brezobrazen. Toda tu nastane nevarnost, da se bo Zupanciceva misel spacila, ce bo kdo to bral kot безобразныи (grd, zoprn, nespodoben), kakor zahteva rima v 12. verzu (безумно-ужасноЈ!). Podobni nevarnosti se izpostavljajo tudi 10., 11. in 12. verz pri D. in M. Zanimivo je, da sta D. in M. vsekakor hotela obdrzati rimi mir: vampir, pri tem pa vracunala riziko, da bo bralec razumel взбњдораженБ миp^ oziroma вечернио мир kot vznemirjen svet ali vecerni svet.
Zupancicev ritem v vrhu stopnjevanja nemira v tretji kitici, t. j. od 13. do 18. verza, je najbolje ujel M. Je pa M. tudi tu pridobil na ustreznosti prevoda predvsem tako, da je vec pozornosti kot izvirniku posvetil svojemu tekstu, t. j. ruskemu bralcu. Vsebinski odmiki so bili spet nujni — in dva izmed njih bi bila: iz daljnih samot (16. verz) je nastal nepoeticni глњхои њгол, namesto sirot za-solzenih pa je brati pri M. сирот... сирых, ниших (sirot... ubogih, revnih), torej na kupu kar tri sinonime.
"> Prim. Joza Mahnic, Oton Zupancic, Maribor 1955, str. 75
205
v isti kitici imata vecje odmike od 2. tudi D. in M. Стада в•^тpoв^ ... прахБ взме-тагота (13. in 15. verz) pomeni jate vetrov... dvigajo prah, широта (16. verz, sirina) ni isto kot samota (њединение) in стон (stoli) le tezko povezemo s pridevnikom zasoJzen (solziti se: слезитБсл). Cela tretja kitica pri S. se po slovensko glasi; Ali je zatulil teman veter I nad mnozico domacih grobov, I zaraslih s plevelom? I Ali se slisi vecne bridkosti polna I pesem sirot I dalec za meglo? Oddaljitve od izvirnika imajo torej najveckrat leksikalno-semanticni znacaj.
Pri zadnji kitici bi pricakovali, da se bodo 19., 20., 22. in 23. verz v prevodu glasili enako kot 1., 2., 4. in 5, verz, kakor je to v izvirniku. Preseneca pa, da se je tega drzal le S., medtem ko je D. spremenil 21. verz tako, da je zamenjal вoт^ s тихо in glagol подползатБ (plaziti se) z glagolom подходитб (prihajati), kar je bilo prevodu le v prid. Zakaj ni tega prenesel tudi nazaj v 1. kitico? Narobe, namrec svojemu prevodu v izgubo, pa je M. popravil 19., 20. in 21. verz v тихо подходит мгла, / тихо она подовдла / робкои cxonoio (Tiho prihaja megla, I tiho se je priblizala I s plaho stopinjo), kjer je uvedel v pesem pojma megla in stopinja, ki ju v izvirniku ni.
Najocitneje pa je gresil proti Zupancicu Durakov. V vsej pesmi Tiho prihaja mrak ni tistega, kar si je Durakov izmislil in Zupancicu vsilil v 4. in 5. ter ponovil v 22. in 23. verzu; Сердде, предв к*мб дрожишБ / Как подполБиал мбшгб? Primerjava drhtece srce: подполБнал мышб povzroci nenadno disharmonijo, ki je ni mogoce opraviciti, saj ta pesem izkljucuje taksen stil. Prevajalcev neposluh za ravnanje z obcutljivim liricnim tkivom Zupancicevih verzov je povzrocil, da gornji stihi hoces noces neugodno spremenijo bralcev odnos do celotne pesmi in tako diskvalificirajo ves prevod.
Ceprav je pravica pesniskega prevajalca, da si ob vsakem prevodu pusti dovolj prostora za svobodno gibanje med raznimi konkurencnimi pomeni (prevajalcu je »vse dovoljeno in vse prepovedano«!), ga vendar obvezuje nekaksen nenapisan zakon, v kaksni govorici sme obcevati s tem ali onim pesnikom in v kaksni ne. Mejo se dovoljenega bi predstavljale v nasem primeru tele zveze: ruski samostalnik бред (bledenje. M., 12.) in Zupancicev pridevnik blazen (ceprav je бред se zmeraj prebledo nadomestilo za Ањм сњмасшед-шиx^), призрак (prikazen. S., 7.) in spomin ter тснб (senca. S., 8.) in temina. Dalje bi se smeli sprejeti odnos bodocnost — vampir (Z., 10.): ДенБ грлдњигио — вам-пир (prihodnji dan — vampir. D.), grobov zapuscenih (14. in 15. verz): могил, за-росших бњрБлном (grobov, zaraslih s plevelom. S.), kakor tudi tri razlicne konce pesmi, namrec bojim se (strah me je): ПредБ BciMH,BctMH (Pred vsemi, vsemi. D.), Bcero, что свершитсл (Vsega, kar se bo izpolnilo. S.) in Богосб / всего л (Bojim se vsega. M.) Zunaj dovoljenega pa ze lezi na primer pri Durakovu, ki je hotel Zupancica arhaizirati (kar je bilo pri njem ocitno osebno pogojeno)'' in se bolj »poetizirati«, poleg ze omenjene burleskne primerjave srca z misjo se odvecen opis v 21. verzu, da je korak mraka быстрг как времл (hiter kot cas), kjer v 20. in 21. verzu ponovljeni pridevnik быстрБ (hiter) dvakrat zamenja Zupancicevo podobo o necem plahem, torej prej pocasnem in previdnem kakor naglem.
Iz vsega prevoda Durakova diha neka sociolosko pogojena konzervativnost. Prevod je nastal leta 1933 v emigraciji in je izsel v antologiji, ki jo je izdal Согозб pyccKHxt Писателеи и Жњрналистов1 В1> ГОго-славји. Durakov je v prevodu uporabljal stari pravopis (taksna je bila navada v tiskih ruske emiaracije med vojnama), ki je skupaj z arhaicnim in nenavadnim besediscem dajal prepesnitvi nekaksno zunanjo starinsko patino.
206
Rekli smo, da je M. v prevajalski zadregi uporabil бњдто na mestu, kjer ta beseda nic ne pove, kjer je potreboval rimo na минњтњ. Toda ce poblize pogledamo sosedne verze, se izkaze, da je prevajalec morda namerno kopicil v njih o-je, od katerih so trije res samo vizualni, (тихо, подходит, бњдто), ker je hotel z njimi nadomestiti Zupanciceve a-je. Ce ne domnevamo prav, so ti o-ji seveda samo slucajni. So tudi a-ji v istih verzih pri S. samo nakljucje? Vsekakor zvenijo kot pri Zupancicu: млгко, крадетсл, мрак, болзлив, шаг, смлтенве. §е za prislov tiho je S. zapisal млгко, pridevnik тих pa je opisal z болзлив in prihajati je prevedel s крастБсл (neopazno se plaziti). Podoben primer verjetno namerne prilagoditve prevajalcevega jezika duhu izvirnika bi smeli videti dalje v tem, kako je prevedena Zupanciceva jata vetrov. Verjamemo, da se manj nenavadno kot стада в^тpoв^ (mnozina\) pri D. bere po rusko темныи ветер завыл (S.) ali ветры свишњт (M.) — ali da ima S. za zvezo iz daljnih samot (16. verz), ki je znacilna Zupanciceva emocionalna mnozina, opis вдали за тњманом, kar je ruscini manj tuje kot ИЗ далБних широт D., ki je skusal taksno em.ocionalno mnozino v
8. verzu prenesti v ruscino, je moral za spomin uporabiti arhaicni in prozaicni ПОМИНБ (omemba) in za iz temin besedo глубинБ, zaradi cesar mu je iz 7., 8. in
9. verza nastal papirnat stavek: Ali temna omemba I dni minulih globin, J dni preteklih?
Pesnisko prevajanje je nenehno prilagajanje, ki zahteva dodajanje ali odvzemanje in se veckrat ze pribliza samovoljnosti, (prim. gornji stavek in se nekaj omenjenih zvez). Druge samovoljnosti so v obravnavanih prevodih nastale iz zadrege pri iskanju rim ali iz zelje po glasovnem posnemanju izvirnika. Tam, kjer se prevajalec ni znal izogniti ne samo pomensko, ampak tudi foneticno dvo-smiselnim besednim znakom, glasovno in vsebinsko zapeljivim, so nastala huda neskladja.
In tako se lahko vprasamo: In kaj bi ostalo od prvotnega Zupancica, ce bi vsakega od gornjih treh prevodov prevedli nazaj v slovenscino^^, ne le dobesedno, marvec z vsemi obveznimi rimami in kratkimi verzi (najdaljsega ima S. in je komaj osemzlozen), ki puscajo prevajalcu le ozek prostor za gibanje po semanticnem polju pesmi? Cim ozji je taksen prostor, tem vecji je kompromis med dvema, ki morata na njem bivati. Tak kompromis sklene tudi prevajalec z izvirnikom, s cimer se do njega takorekoc subjektivno opredeli. In kakor predstavlja vsak od treh gornjih prevodov le eno od moznih subjektivnih opredelitev do Zupanciceve pesmi Tiho prihaja mrak, tako je tudi kritikov odnos do teh tekstov le ena od njihovih moznih interpretacij.
Poljski pesnik Julian Tuwin, prav s svojim jezikovnim artizmom soroden Otonu Zupancicu, je nekoc naredil tale zabavni poizkus: eno svojih pesmi je poslal prevajalcu Michelu in ga prosil, naj jo prevede v nemscino — njegov prevod pa dal kot izvirno pesem »nekega mladega nemskega pesnika« prijatelju Kramsztyku, ki jo je prevedel nazaj v poljscino. Rezultat je bil presenetljiv: prvi in drugi poljski tekst sta si bila vsebinsko komaj se podobna in pokazalo se je, da ze pri kakem petem, sestem poskusu ne bi ostalo od izvirnika skoraj nic. — Prim. Tuwim, Dziela V, str. 334 do 336. — Pesmi se zacenjajo z verzi: Wulkan stiacliu za oknem v/y rasta .. . Angstvullian steigt vor dem Fenster auf... in WuJfcan Jeitu za oknem wyrasta . . .
okrajsave
Z., D., S. in M. so okrajsani priimki avtorja izvirnika in prevajalcev: Zupancic, Durakov, Semynin In Martynov. Stevilke oznacujejo -zapovrstne stevilke verzov v posameznih pesmih.
207