V e s t n i k. Užiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo ufeiteljskega konvikta so darovali: _Fino dekle" nabrala v št. Jerneju na Dolenjskem 4 K 70 h; gdč. Pavla Blaznikova iz Ljubljane. nabrala na Franckinem godu pri prorokovanju iz kart Ž K 60 _; Neimenovana iz Domžal ž K; ob priliki 40letnice Metliške čitalnice utržil nekdo za brošuro: nPri našem cesarju" 2 K 75 h. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za nčiteljskl konrikt so plačali: tov. Juraj Režek, učitelj na I. mestni šoli v Ljubljani (po pomoti je v zadnji številki to ime izostalo); tov. Ivan Bernot, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani; tov. I. Rihteršič, nadučitelj v Srednji vasi v Bohinju; tov. Anton Kadunc, nadučitelj in tov. Ema Miselj, učiteljica v Starem trgu na Kočevskem; tov. Tomaž Kurbus, nadučitelj in tov. Tilka Lecker, učiteljica v Slivniei na Štajerskem. Bog plati! ,,Prl našem cesarja". Te lepe knjižice je založilo nDruštvo za zgradbo učiteljskega konvikta 7600 iztisov, ki so se vsi razposlali križem oaše ožj« domovine, a do danes je še neplačanih 4240 iztisov! Vemo, da plačujejo take stvari navadno krajni šolski sveti, vemo pa tudi, da šolski voditelj za take knjige že dobi potrebne novce, če se le hoče gibati Torej! Drnštro za zgradbo nčlteljskega konrlkta ima na Kranjskem 208, na Štajerskem 85 in na Primorskem pa 41 pravih članov, ki so plačali po 2 K letnine. Za vplačevanje letnine je še čas! Prijateljskl sestanek. Dne 27. t. m. bodo zborovala v Ljubljani tri učiteljska društva in sicer nDruštvo za zgradbo učiteljskega konvikta", nSloveusko deželoo učiteljsko društvo" in ,,Slovenska Šolska Matica" Ob t^j priliki bo ta dan zvečer v Seidlovem hotelu nJužni kolodvor" v Kolodvorskih ulicah (nasproti postaje južne železnice) prijateljski sestanek učitelj e v-zb oro val ce v, učiteljic in srednj ešolski h profesorjev, ki imajo uaslednji dan svoje zborovanje. V Seidlovem hotelu nJužni kolodvor" se dobodo cena prenočišča, dobra brana in pristna vina; zato učiteljstvu z dežele poleg Mrakove gostilne pri nNovem svetu" tudi Seidlovo restavracijo toplo priporočamo. V obeh teh dveh gostilnah je na razpolago _UčiteIjski Tovariš". Gospa Jallja Moosova, upokojena šolska voditeljica v Ljubljani, je praznovala dne 13 t. m. svojo sedemdesetletnico. Oestitamo I ,,TJčItel.Jskl ToTariš" bi moral biti na razpolago v vseh gostilnah, kamor zahaja učiteljstvo. Ni uam toliko za naročnino, ampak bolj zato, da pride v roke naše glasilo tudi neučiteljem. Gostilničarje, ki so naročeni na naš list, bomo objavljali. SloTenska gledališka predstara bo due 26 decembra v LjubljaDi. To dajemo naznanjo tistim, ki se nameravajo udeležiti učiteljskih zborovanj in pridejo morebiti že 26 decembra v Ljubljano. Koneert ,,Lj ubljanskega sekst^ta" bodne27.decembia v restavraciji Seidlovega hotela rJužni kolodvor" učiteljem-zborovalcem na čast. Nekatera šolska vodstra pošiljajo nUčiteljski tiskarninefrankovana pisma, ker so menda muenja, da se _Učitel.jski tiskarni" lahko dopisuje poštnine prosto. A dotična šolska vodstva so v zmoti. Zato javimo, da odslej ne bomo sprejemali nefrankovanih pisem. •f* Ana JuTančičeva, posestnica in trgovka v Šiški, je 14. t. m. umrla za opeklinami. Bila je rodoljubna žena in velika dobrotnica šolski mladini. Blag ji spomin! Porodil se je dne 8. t. m. gosp. Josip Sorč, učitelj v tržaškem Sv. Križu, z gospodično Marico P1 e s o v o iz Devina. Naše čestitke! Iz seje dež. šolskega sreta kranjskega z due 6. decembra t 1. Imenovani so: za Štrekljevec za nadučitelja definitivni učitelj Franc Piro v Petrovi vasi ter suplentinja Franžiška Pirc-Zey v Semiču za definitivuo učiteljieo; definitivni učiteljici sta postali provizoričai učiteljici Ljudmila Kapus v Kropi in Lucija Trarapuš v Vrbovem na dosedanjih mestih. Premeščena sta nadučitelja Ivan Bezeljak v Hotedršici v St. Vid pri Cerkniei in Ivan V u g a v Šmihelu pri Nadanjem selu kot učitelj na Planino pri Vipavi. Nadučiteljica Ernestina Clarici v Koeevju je stopila v začasni pokoj. Baltazar Babler je bil potrjen za pravega učitelja na realki v Idriji, učitelj verouka dr. Mihael Opeka pa za definitivnega učitelja ter se mu je priznal naslov profesorja. — Ustanovi se enorazrednica na Krtioi, v Dobu začasni paralelni oddelek na ondotni dvorazrednici. — Izvršili so se sklepi glede premestitve učnih oseb v višje plačilne razrede s 1. jan 1907, imenovali so se okrajni šolski nadzorniki za novo tunkeijsko dobo; II. razred škofovih zavodov je dobil pravico javnosti, istotako VI. razred idrijske realke; domače naloge iz italijanščine in francoščine se odpravijo na ljubljanski realki Zahrala. Štejem si v posebno dolžnost, da se p. n. društvu .Jubilejska samopoinoč"1 zlasti pa njegovemu vrlemu predsedniku, g. Francu Ks. Troštu, nadučitelju na Igu, pošta Studenec pri Ljubl.jani, prav iskreno zahvaljam za poslano mi podporo 424 K, katero vsoto sem povodom smrti svojega rajnega soproga, g. Franca Pečovnika, bivšega nadučitelja pri Sv. Jurju ob Taboru, danes resnično prejela. Žalec, dne 18. decembra 1906. Ivana Pečovnik, nadučiteljeva vdova. UditeljstTO in delo izven šole. Prijatelj nam piše: Učiteljstvo ne deluje samo v šoli. ampak tudi izven šole v razoih društvih, odborih, korporacijah itd. Predlagam, da bi »Tovariš" objavil vse: kdo, koliko in kje deluje ta ali oni učitelj. (Opazka uredništva: Glede tega imamo deloma že pripravljen material. Obdelali in objavili ga bomo tekom prihodnjega leta.) S tem bi one, ki delujejo izven šole, moralno podpirali, a druge bodrili in dramili k delu. Na ta uačin bi zvedeli tovariši, na koga naj se obrnejo, če hočejo kakih informacij za ustanovitev kakega društva Nadalje naj bi učiteljstvo poročalo našerau glasilu vse, kar sklenejo v kaki korporaciji na predlog učiteljstva v prid šoli, občini, učiteljstvu itd. Ponižnost in skromnost sta lepi čednosti, a nam kot stanu ne koristita prav nič. Če se ne branimo sarai, nas tudi drugi ne bodo; če ne poudarjamo važnosti svojega dela sami, ga tudi drugi ne bodo! Koristno se mi tudi adi, če bi imelo učiteljstvo nekak sociaLni odbor, kakor bi hodili tovariši po navodila za delovanje izven šole. (Opazka uredništva: Poskrbeli bomo, da se o tem razgovarja pri prvi seji upravni odbor ^Zaveze" in da pride to vprašanje v razgovor pri prihodnji glavni skrpščini BZavezeu.) Odbor za Gregorčičer spomenlk t Ljnbljanl se je razšel z ozirom na to, da se je ustanovil v Gorici osrednji odbor. Deželni šolski sret štajerski je izrekel gosp. Matiji Šumru, nadučitelju pri Sv. Vidu nad Grobelnim pohvalno priznanje za njegovo dolgoletno, uspešno delovanje v ljudski šoli. Obenem mu je na njegovo prošnjo dovolil vpokojenje. — Definitivni je imenovana provizoricna učiteljica v Artičah Mira Ju rko va. HraleTredno deloTanje baplans LenasIJa t Smihela ns Krasa v XX. stoletja. Omenili smo že, kako preganja, ta kaplan vsakega učitelja, a pokažemo naj tudi na sredstva, ki jih uporablja ta fauatik napram nadučitelju Vugi. Eot kaplan in občin. odbornik je predlagal, da se naj napravi, kakor se je tudi napravil, poziv na dež. šol. svet naj se Vuga prestavi, ker se je vdeležil bala. Ker je v tem obč. odbor pogorel, oziroma poziv ni imel pravega uspeha, je mož ubral druge strune. Bazen nebroj ovadb in tožb, naperjenih proti Vugi, je pričel kot predsednik kr. šol. sveta delovati tako. da mora šola in šol. mladež strašno trpeti. V Šmihelski občini je že stara navada, da mora krajni šol. svet šolo in šol. mladež z vsem os- krbovati, a tega mož vkljub vsem proračunom noče natančno vršiti in to zgolj iz sovraštva do nadučitelja. V tekočem šol. letu na tej šoli še niso risali. Tiskovin in drugih potrebščin nočejo nabaviti. Da, še celo uradnih zavitkov, papirja in šolskih naznanil do danes ni. Za šol. knjižnico nočejo ničesar Dabaviti. Z eno besedo: nadučitelja ovirajo s takim delovanjem v vsakegn oziru v izpolnjevanju svojih dolžnosti in to, želeč, da bi se nadučitelju dal kak ukor. Radovedni smo. kdo bo prvi za kaplanovo nakano, Mogoče pa bo kdo čitateljev mislil, da se ni nadučitelj obrnil do drugih faktorjev? Ne le obrnil, pa6 pa tudi zadevo temeljito obrazložil — a do danes, kakor smo pozvedili, brez vsakršnega uspeha. Ali ni to žalostno, da se pušča šolo — prepadati na ljubo kaplanu — preganjaču. In vendar se dobe še taki hinavei, ki trde, da nso" ta kaplan Bfajn", in, da veliko za šolo narede in, čujte! — pravijo celo, da gre naduč. Vugi — na roko. Da, na roke mu gre, zraven že povedanega, mogoče tudi s tem, kar navedemo edino iz zapisnikov kr. šol. sveta in rokopisov omenjenega kaplana — predsednikal 1. nEnoglasno se sklene, da naj se pozove na odgovor g. nadučitelja kako jo to mogoče, da so izginila šol. drva". 2. BNaj bi šolsko vodstvo skrbelo, da ima vsak otrok torbo". 3. BEnoglasno se sklene, da mora g. nadučitelj izročiti vrtno orodje, kar ga je v inventaru, predsedniku". 4. nKot predsednik (Lenassi) imam pravico imeti ključ šol. poslopja in odpirati in zapirati prostore". 5. BKer je bila neka prošnja nadučitelja Vuge za podporo neugodno rešena ter kr. šol. svetu pomotoma poslana, jo je ta norčevaje z opazko. nUradna št. 257978" vrnil in ko ga je isti nadučitelj, sarao da bi uredil šolo, takorekoč prosil, zakar pa nima dolžnosti, za zaznanaek o šolodolžnih otrokih, zakar je po paragrafih edino krajni šolski svet vezan, da ga mora šolskemu vodstvu pravočasno poslati, je ta učiteljski ^vseblagor" zopet šolskerau vodstvu norčevaje dostavil: BPa še kaj pište!" Bodi dovolj za danes! Poudarjati pa moramo odločno, da so se zgoraj omenjeni nenoglasni" sklepi izvršili vselej v nenavzočnosti nadučitelja in pa kraj. šol. nadzornika g. J. Valenčiča, ker vedeti je treba, da kaplan Lenasi ne povablja vedno vseh udov — zadostujejo mu za nenoglasno" edino kaki kimavei, drugih se izogiblje. Vsa umetnost pri teh sejah šmihelskega kraj. šol. sveta obstoji v tem: Gospod predlagajo, spišejo in trije udje prikimajo Opazk nadučiteljevih ali kraj. šol. nadzornika nočejo protokolirati vkljub vsem ugovorom, in sklep je nenoglasen". Nadaljni koraki so navadno brez uspeha, in potem naj si človek pomaga kakor ve in zna. Take grdobije pa se bodo v Šmihelu še godile, ako ne poseže, zakar bi bil vendar čas, kaka višja moč vmes. Kdor ni slep, lahko spozna, kam pride učiteljstvo, ki je obsojeno v Smihelu služiti, in radovedni smo, koga pošljejo zopet tja trpinčit! Mimogrede moramo omeniti, da se šmihelskim učiteljem obetajo še lepši časi, ker, kakor sklenjeno, namerara fmenovani kaplan v bližini šole ali v konsumu naseliti nune, ki se bodo tudi pečale s poučevanjem. Zares, zlati časi, ako se to uresniči — Za Boga, kam pa pridemo, ce se bo učitelje na milost in nemilost prepuščalo kaplanom ? Tu je treba reda, in sicer že zaradi šole io učiteljskega interesa. Tndi zarednost. Nedavno so obbajali v neki fari ptujskega okraja cerkveno proščenje. E takim sloresnostim porabijo župniki svoje sosede za pomoč. Po cerkvenem opravilu se malo prigrizne in zalije. K temu delu slovesnosti so po nekaterih krajih povabljeni tudi uadučitelji. Zadnjič je taka sreča doletela nekega našega tovariša. Gotovo nimamo nič proti temu, če se vrši v mejah dostojnosti tudi za učitelja. A ta prijatelj izkazuje potem srojo hvaležnost na način, ki ga moramo na vsak način obsojati. — Po končani pojedini je namreč peljal z župnikovimi konji dva soseda domov. Deževalo je, in gospoda sta sedela v pokritem rozu, on pa je na kozlu tako ponosno vladal, kakor bi peljal samega cesarja. To se ,je zgodilo podnevi, in so lahko videli štarši in otroci. Kaj so si lahko mislili, o tem niti ne govorimo. Naš tovariš pa je s tem pokazal imenitno svojo fijakersko zmožnost. če je izgrešil poklic, si še lahko prebere. Šola ne izgubi dosti na tem. Pravijo, da je bil cesar Jožetf II. rojen najmanj 100 let prehitro; ta nadučitelj pa na ysak način za toliko let prepozno. ,,VzrokI pijančeranja in kako jih preprečitl." Ta naš članek, ki smo pa priobčili v 48. šterilki, je objavila tudi tržaška nEdinost". Eako štejejo na Eoroškem Slovence.- Pri zadnjih občinskih volitvah v Spodnjem Dravogradu so dobili Slovenci skupaj 141 glasov, Nemci pa le 75. Uradna štetev iz 1. 1900 pa izkazuje v Sp. Dravogradu 703 Nemce in le 61 Sloveneev. In teh 61 Sloveneev, med katere pa spadajo tudi žene, otroci in drugi nevolilci, je zmagalo s 141 glasovi, 703 Nemci pa so dobili le 75 glasov! To je čudež, kakršnih je avstrijski 8V. Birokracij naredil že mnogo. Avstrijo po praviei imenujemo deželo čudežev. Neiuški kandidat za bodoče državnozborske volitve je za pliberški okraj V. Š u m i, potovalni učitelj v VTelikovcu. Časnikarstro. Z novim letom preneha izhajati list nSlovenska zadruga" v Kršketn. — V Gorici je prenehal izhajati ^Knajpovec". — V Pulju je začel izhajati italijanski liberalni dnevnik ,,L'Eco del Adriatico". — Začetkom 1907. leta bo v Petrogradu izhajal pod naslovom »Hakedein'1 (Vzhod) list, ki ga bota urejevala J. J. Markon in dr. A. Zarzavski. List bo posvečen prejšnjemu Vzhodu, semitovskim jezikora, judovski zgodovini in zgodovini judovske književnosti. Pri listu bodo sodelovali odlični onentalisti Evrope in Amerike. Izboljšanje plač državnim nradnikom. Listi poročajo, da predloži vlada poslanski zborniei zakonski načrt za izboljšaDJe plač državnim uradnikom. Kaltura in politika. Oeški socialni demokratje na Moravskem so izstopili iz društva »Svobodna šola", k?r nečejo biti skupaj z nemškimi liberalci, ki so pri deželnozborskih volitvah podpirali klerikalce Iznajdbe t Avstriji. Tržaški parobrodni strojevodja Mitaael Micheluzzi je iznašel jako primerno napravo za parobrode. Ta iznajdba razprM namreč potom visokega zračnega tlaka tudi najgostejšo meglo na dve milji krog ladje, tako da je mogoče videti vsako oviro, bodisi že ta v podobi skalnatih čeri, naplovljenega peska ali kaj drugega. Iznajditelja so sicer pri nas v Avstriji jako hvalili, a nič podpirali, tako da se je odločil oditi na Augleško iskat sreče. In tam jo je tudi našel. V B.rminghamu se je ustanovila delniška družba za proizvajanje njegovega stroja; dobil je 15.000 K letne plače, in družba je obljubila, da mu odkupi za 2,400.000 K iznajdbo. V Avstriji je iznajditelj iskal sedern mesecev kupcev, tam pa jih je dobil baje v 60 urah. PasiTna resistenca poštnih uradnikor se pripravlja po poročilih dunajskih listov za božične praznike. Zahtevara poštnih uradnikov vlada namreč še sedaj ni ugodila. DoToljenje kolportaže. Z Dunaja poročajo: Na zadnjem plenarnem shodu nižjeavstrijskega obrtnega društva je predsednik Denk poročal, da je upravni svet sklenil storiti potrebne korake, da se doseže dovoljenje kolportaže, to je svobodne prodaje tiskovin. Naprosi se zbornico, da eventualno s pomočjo nujnega predloga odobri iz zakonskega načrta o tisku oni paragraf v obliki zakonske novele, ki se tiče dovoljenja kolportaže. Povod temu koraku bi bila v prvi vrsti okolščina, da bi pri predstoječih volitvah vse stranke interesiralo, ako bodo mogle potom tiska razširjati svoja načela ter da se z dovoljenjem kolportaže bistveno povzdigne in pospeši papirna in tiskarska industrija. Držarne podpore za geodettške štndije. Pričenši z letošnjim šolskim letom odda pedsedstvo primorskega c. kr. finančnega ravnateljstva več podpor po 1000 K na leto abiturijentom realk in gimnazij, ki hočejo obiskovati geodetiški (zemljemerski) tečaj ua kaki tuzemski tehniški visoki šoli. Prosilci se morajo pa zavezati, da ostanejo, dovršivši geodetiški tečaj, najmanj 10 let v državni razvidnostni službi. Natančnejše pogoje je objavil priinorski uradni list. Izseljevanje iz Ogrske narašča bol.j in bolj. V času od 1. januarja do konca septembra t. 1. je bilo izdanih za potovarije v inozemsko 197.500 potnih listov. V letih 1901—1905 je bilo izdanih v enaki dobi povprečno 138 000 potnih listov. Izseljevanje ima dva toka, eden proti Ameriki, drugi v nižine Ruiuuns-ke. Češki profesor v Soflji. V zadnjem času je bival v Sofiii zaradi znanstvenih študij profesor slovanskega prava na praški univerzi, dr. Karel Kadlec. Udeležil se je tudi jubileja bolgarske knjige. Predstare t belgrajskeni gledališčn. Ob četrtkih in nedeljah prireja belgrajsko gledališče Ijudske predstave po znižanih eenah. Ker je pa v Belgradu mnogo ljudi, ki ne morejo plačati uiti teh cen. je odredilo srbsko naučno ministrstvo, da bo prirejalo gledališče brezplačne predstave za uboge delavce in vojake. « Stoletnico osvobojenja Belgrada praznujejo z velikimi slovestnostmi dne 23. t. m. Stoletnica bolgarske knjige. Bolgari so dne 9. grudna obhajali stoletnieo bolgarske kn.jige. Bolgarsko književno društvo je priredilo v »Slovanski Besedi" slovesno zborovaDJe, h kateremu je povabilo vsa sofijska društva. Sveti sinod je zapovedal, da naj se ta dan v vsi Bolgariji opravi slovesna božja služba za pokojnega Sopranija Vratčanbkega, ustanovitelja bolgarske književnosti. Naučno ministrstvo je pa izdalo odlok, po katerem so se 8. decembra v vseh učnih zavodih priredila predavanja o Soproniju Vratčanskemu. Mednarodna razstara v Sofiji. Soiijski ^Duevnik" poroča. da namerava bolgarska vlada proslaviti petindvajsetletnico vladanja kneza Ferdinanda s tem. da priredi v Sofiji mednarodno razstavo. Eazstava bi imela trgovski in industrijalni značaj. To razstavo bi otvorili leta 1912., toda bolgarska vlada hoče že sedaj predložiti sobranju, da se v to svrho stavi vsako leto v proračuu okolo dva milijona levov. Bulgarskl Tojni minister Sbtot je izdal pametno naredbo, da se mora pri vsakem polku osnovati vojna čitalnica. V čitalnicah bo dvakrat na teden predavanje za vojake, ki ne znajo čitati. Miuister je ukazal divizijonarjem, da pripravijo potrebne prostore in sredstva za imenovane čitalnice, ki se otvarijo po vseh garnizijah s 1. januarjem 1907. Odlikorani pesnlk. Iz ustanove milijonarja Nobla na Norveškem je dobil letošnje darilo v znesku 190.000 K za pesnike in pisatelje italijanski pesnik Giosue Oarduc^i, ki je napisal glasovito himno na satana. Tujci t Londonn. O ogromnem prometu tujcev v Londonu je zbral angleški soeijalni politik John Burns podatkov, ki so jako interesantni. Burns ceni, da prihaja vsak dan v London 80.000 tujcev, torej na leto 29,200.000 ljudi. Ako se vzame, da tujec, ki obišče London, troši na dan povprečno 5 kron, potemtakem dobiva London od tujcev dnevno 400.000 kron ali 140 milijonov na leto. 183.000 stradajočih otrok. Po zadnjih poročilih ruskega nRdečega križa" sp nahaja v kazanski guberniji 183.000 stradajočih otrok. ,,Ede5i križ" more s hrano oskrbeti samo 32 tisoč otrok. Na ta Dačin ostane še brez hrane 151.000 otrok; ako se računi za vsakega otroka šest rubljev za hrano do nove letine, potrebujejo blizu 900.000 rubljev. ZdrarJjenje jetike. V Stuttgartu je imel prof. Behring predavanje o tuberkulozi ter je priporočal cepljenje dojencev s takozvanim ,,tubselaptiaom" ki ga je on izumil. Not, 26.000 metroT dolg predor, nameravajo zgraditi pod Spliignom v Švici. Stroški bodo znašali 120 milijonov frankov. Časnik za slepce. Veliki aDgleški časopis nDaily Mail" bo izhajal vsak tedea v posebni izdaji za 40.000 slepcev, ki žive na Angleškem. Latiuske črke pri Japoncih. Ker se tujei težko priuče japonskirn črkam, je sestavila japonska vlada posebno komisijo, ki je sklenila uvesti latiuske črke v japonsko pismo. Najmanjša cerker na svetu. V Liengfieldu na Angleškem se nahaja cerkev, ki je brez dvoma najmanjša na svetu. Dolga je 4 m. široka 1 m. Cerkvica ima tudi zvonik z majhnim zvonom. Prostora je v cerkvi za 10 ljudi. Sezidali so jo nekoč 3 posestniki, ki so bili edini katolicani v omenjenem kraju. -