drobne zanimivosti Predelava starih gum in plastike Betonske vzmeti namesto jeklenih Nedolgo tega je na nekem simpoziju slovitega Kraljevskega društva (Royal Society) v Londonu raziskovalec Derek Birchall pokazal vzmeti iz be¬ tona. Sodobna gradbena tehnika obravnava beton kot gradivo, ki sploh ni prožno. Derek Birchall, ki je znan kot goreč zagovornik vsestranske uporab¬ nosti betona, pa se je oprijel tako imenovanega Griffithovega zakona, ki pravi, da je prožnost krhkih materialov (stekla, keramike) obratno so¬ razmerna velikosti največjih por v njih. S sode¬ lavci je razvil poseben način izdelave betona s prav malo vode — saj slednja izpareva, pri tem pa tvori v betonu drobne votline, ki povečujejo krhkost te snovi. Povrh je Birchall svojemu be¬ tonu dodal še 1 % polimera, ki deluje kot mazivo. Tako je dosegel prožnost, ki 100-krat presega elastičnost običajnega betona! Povsod po svetu se otepamo s pravimi gorami odrabljenih avtomobilskih pnevmatik in najra¬ zličnejše plastike; oboje se vsaj nekaj deseletij upira naravnemu razkroju in oboje je zelo nepri¬ merno enostavno uničevati s sežiganjem. V ZR Nemčiji slednjič dokončujejo prvo večjo indu¬ strijsko napravo za predelavo odpadne gume in plastike z letno zmogljivostjo 6 do 8 tisoč ton. Jedro tovarne, za katero sta pripravila tehnolo¬ gijo profesorja Kaminsky in Sinn, je pokončna zgorevalna komora, v katero skozi dvojno zaporo zgoraj vsipajo odpadke, od spodaj pa pod izdat¬ nim pritiskom vpihavajo gorilni plin. Tok gore¬ čega plina navzgor je tako močan, da vrtinči od¬ padke v komori med zgorevanjem, ki je zato dokaj popolno. Zgorevalni produkti odtekajo zatem v odpraševalno komoro, kjer se usedajo saje, zatem pa v destilacijski stolp, ki ni dosti drugačen kot v naftnih rafinerijah. Naprava bo imela dokaj dobre izkoristke. Iz ene tone starih pnevmatik bodo v njej dobili poleg jekla in saj še okrog 150kg plina in okrog 300kg aromatičnih ogljikovodikov. Še učinkovitejša bo predelava stare plastike, saj bodo pri tej dobili iz ene tone kar po 400kg plina in oglikovodikov. Plin iz procesa bo imel za 20% višjo kalorično vrednost kot zemeljski plin; deloma ga bodo po¬ rabili za delovanje naprave same, deloma pa za druge namene. Če se bo naprava obnesla, načrtujejo gradnjo 15 takšnih tovarn po vsej ZR Nemčiji. 186G71 TIM 2 • 83/84 41 prva stran Pred vami je druga številka naše revije. Kot lahko presodite že po kazalu, je že nekoliko bolj potna kot je bila prva. Upam, da nam bo uspelo v tem smislu nadaljevati tudi v prihodnjih številkah. V začetku se večina dopisov nanaša na rubriko Mali oglasi, zato se bojim, da bo marsikdo med vami razočaran, ker svojega oglasa ne bo zasle¬ dil že v tej številki. Manj je med vami takih, ki ste poslali uporabne prispevke za popestritev vse¬ bine. No, upam, da bo naš dialog kmalu bolj plo¬ den. Odziv na nagradno slikovno uganko je zaenkrat še slab, zato smo sklenili, da z žreba¬ njem nagrajencev iz prve številke še malo poča¬ kamo, zato bomo prve nagrajence objavili v tretji številki. Odločili smo se, da na prvi strani ne bomo več odgovarjali na vprašanja, ki se bodo nanašala na posamezno rubriko, če se bo za ka¬ tero od njih nabralo več podobnih vprašanj, bomo odgovore, ki jih bodo pisali pisci rubrik, raje objavili v teh. Tako bo stvar bolj pregledna in bo imela tudi večji učinek. To pa bi bilo tudi vse, kar bi vam imel tokrat povedati. Sicer pa, pustimo času čas. Urednik TIM 2 O ktober 1983 _ 22. l etnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 300,00 din, po¬ samezna številka 30,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLI KA N A NASLOVN I ST RAN I _ Izdelati takle model avtomobila na daljinsko vode¬ nje gotovo ni mačji kašelj. O tem priča tudi izraz na licu mladega modelarja, ki se je s svojim modelom udeležil srečanja mladih tehnikov. KAZALO 42 TIM 2 • 83/84 prvi koraki m Vlakec Neva Virant TIM 2 • 83/84 43 Morda imate mlajšo sestrico, bratca, ali pa bi radi obdarovali koga drugega? Izdelka ni težko nare¬ diti in tudi časa ne vzame dosti, pa še poceni je. Vlak sestavljajo lokomotiva in trije različni tovorni vagoni. Če se lotite izdelave pri pouku tehnične vzgoje, lahko naredite dovolj kosov za darilo vrtcu v vaši krajevni skupnosti. In kaj potrebujete? Orodje: risalno orodje (svinčnik, ravnilo), žago, pilo, brusilni papir, kladivo in škarje. Material Leseno letvico iz lahkega lesa (lipa, smreka) dolgo 620 mm, široko 45 mm in debelo 8—10mm (v načrtu je 10mm). To jeza dele, ki so označeni pri lokomotivi s pozicijskimi številkami 4,7 in 8. Pri vagonih pa so to dna. Okroglo palico (lahko je tudi držalo metle) dolžine 235 mm in premera 30mm. Palico razžagajte v kotel (poz. št. 1) in 16 koles, debeline 7mm. VAGONI 11 44 TIM 2 • 83/84 Iz modelarske palice (ali pa kuhalnice) premera 10mm odžagajte 12 in 23mm dolga koščka za dimnik in ekspanzijsko posodo (pozicijski številki 2 in 3). 340 mm dolgo, 30 mm široko in 4 mm debelo ve¬ zano ploščo potrebujete za stranice krajšega va- gončka. 740mm dolgo, 15mm široko in 3 mm debelo mo¬ delarsko letvico pa razrežite za stranice obeh daljših vagončkov. Enemu dodajte še 4 količke (v vsak vogal) iz mo¬ delarske letvice 5x5mm, dolge 80mm. Vse narezane-odžagane delčke opilite, obrusite, zarišite njihovo mesto po merah iz načrta in razen koles zlepite z belim lepilom (drvofiks, mekol...), Ko se lepilo posuši, odmerite še mesta za kolesa. V vsako kolo točno v sredini zvrtajte luknjo, ki naj bo malo večja od debeline žičnika. V te luknje vstavite žičnike in jih pribijte tako, da bo med kolesom in stranico vagona oziroma dnom lokomotive 2 mm špranje. Tako se bodo kolesa vrtela lepo brez zatikanja. Povezati moramo še našo kompozicijo. Ker so se kovinski vezniki precej podražili, bo najbolje, da jih zamenjamo kar z naravnim materialom. Za to pa potrebujemo: vrvico, ki naj bo tanka (za veza¬ nje pisemskih pošiljk), stružen zobotrebec, malo tankega usnja ali debeljše tkanine in lepilo (OHO, Neostik ali pa kar belo lepilo). Amand Papotnik Plašči geometrijskih teles iz kartona Plašče oziroma mreže geometrijskih teles lahko učenci izdelujejo pri pouku osnov tehnične vzgoje in izobraževanja pri SN v 4. razredu osnovne šole. Izdelava in sestava mrež v geometrijska telesa pa je primerna tudi za proizvodno in drugo delo na šoli. 1. Izbira materiala Za izdelavo geometrijskih teles (kocka, kvader, piramida, valj, stožec) potrebujete karton ali še- leshamer papir. 2. Izbira orodja Za izdelavo potrebujete svinčnik HB, ravnilo, dva trikotnika, škarje, nož za tapete in gladilno kost. 3. Nekaj napotkov za izdelavo Izdelate lahko vse plašče geometrijskih teles, razen plašča krogle. Preden se lotite izdelave, dobro preučite vse risbe in poglejte fotografije. Po načrtu prenesite mere na karton (ali šelesha- mer papir). Z nožem za tapete (ali škarjami) izrežite razgrnjen plašč (mrežo) oziroma posamezne plošče (mreže) geometrijskih teles. TIM 2 • 83/84 45 Slika 2. Mreža kocke Slika 4. Mreža valja Slika 5. Mreža stožca Z ravnilom in z gladilno kostjo izdelajte zgibe. Iz¬ delava zgibov poteka tako, da položite ravnilo na črto in ob njem po črti potegnete z gladilno kostjo, lahko pa tudi z zaprtimi škarjami in nato del upog¬ nete ob ravnilu. Na ta način dobite lep, oster in nezalomljen zgib. Ob vseh mrežah so tudi zavihki, namenjeni za 46 TIM 2 • 83/84 postavitev mreže v telo oziroma za prilepljenje ploskev plašča v telo (glej fotografije). Pri postavitvi mreže valja v telo potrebujete oza¬ dje (tulec), da boste lažje dobili lepo obliko valja. Pri postavitvi plašča stožca v stožec pa potrebu¬ jete stožec, da boste ob njem lepo zalepili plašč v telo. Želim vam, da bi izdelali lepe mreže in telesa ter na ta način prišli do lastnih kompletov, ki jih boste lahko uporabljali pri pouku matematike v 4. raz¬ redu osnovne šole. Zbirka geometrijskih teles proizvodno delo Amand Papotnik z električnim ročnim orodjem Delovna naloga: Stenska poličnica Stenska poličnica lahko rabi za spravilo začimb: kave, sladkorja, soli, čaja; za okrasne miniaturne stekleničke s pijačami itd. Takšno poličnico lahko montirate v kuhinji, jedilnem kotu in drugje. Material Za izdelavo potrebujete smrekov les, debel 15 mm in 26 mm. Lahko pa uporabite tudi iverico, panelko, vezano ploščo itd. V našem primeru smo uporabili smrekovo desko. Opomba: Spajanje posameznih delov je izvedeno z utorja- njem in lepljenjem sestavnih delov v utore. Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor 1. Električno ročno orodje: vrtalnik 2. Drugo orodje: čopič in nož za tapete. 3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik, kronska žaga. 4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, kovinsko ravnilo, leseno vzdolžno vodilo, kovinsko prečno vodilo, maska za krožno žago, stegi za pritrditev vzdolžnega lesenega vodila, primež na delovni mizi, čepi z vijaki, vertikalno stojalo. Delovni postopki 1. merjenje in zarisovanje na material, 2. žaganje, 3. utorjanje s krožno žago, 4. izrezovanje s krožno žago, 5. brušenje, 6. spajanje sestavnih delov. Napotki za izdelavo 1. S krožno žago nažagajte sestavne dele, nato pa na deščico z merami 300 x 95 x 15 prenesite mere sestavnega dela 2 in s kronsko žago 0 53 izrežite štiri luknje. Pri izrezovanju s kronsko žago pazite, da boste pod vertikalno stojalo namestili podložno desko, obdelovanec (poz. 2) pa pritrdili z dvema malima kovinskima stegama. 2. Na nosilno letev (poz. 1) lahko nalepite še pluto, ki jo lepo obrežete in obrusite. 3. V nosilo (poz. 3) izdelate utore širine 15mm in globine 14 mm. Utore izdelate tako, da krožni list dvignete iznad mize samo 14mm, z vzdolžnim lesenim vodilom pa nastavite željeno razdaljo. Za širino utora 15mm morate vodilo nekajkrat prestaviti od prve namestitve in obdelovanec vo¬ diti ob vodilu. Na ta način dobite ustrezno širino utora. 4. Preostane vam še izdelava opore in podlage (poz. 4 in 5) ter brušenje vseh sestavnih delov z vibracijskim brusilnikom. 5. Spajanje sestavnih delov v celoto poteka tako¬ le: TIM 2 • 83/84 47 Stenska poličnica 48 TIM 2 • 83/84 UČITELJEM TEHNIČNE VZGOJE! Obveščamo vas, da smo dobili ponudbo DO IPIM Iz Šibenika, ki Izde¬ luje žaglce za rezljanje. Žaglce so oproščene prometnega davka, cena 12 kosov je 79,00 din. Naročite jih lahko s pismom ali dopisnico na naslov: G. ševerdlja, Skopska 21, 59000 Šibenik, vrednost pošiljke pa boste plačali po povzetju. Slika 3. Izbira orodja in materiala Slika 4. Razžagovanje sestavnih delov Slika 2. Poličnica, opremljena z začimbami Slika 5. Izdelana nosilna letev s štirimi okroglimi izrezi, izdelanimi s kronsko žago 1. nosilno in držajno letev zalepite z neostik lepi¬ lom v utora na nosilnem delu; 2. oporo (poz. 4) montirajte na sredino med no¬ silno in držajno letvijo tako, da z zgornje strani držajne letve pribijete žebelj v oporo; 3. podlago (poz. 5) pa prilepite na sredino na spodnji strani nosilne letve zato, da lahko po- ličnico postavljate tudi na mizo. 6. Po opravljenem spajanju sestavnih delov sledi lakiranje oziroma barvanje in čez nekaj ur, ko se izdelek posuši, ga že lahko montirate na steno tako, da na nosilo pribijete dve obesi za obešanje slik. 7. Po končani izdelavi po tem načrtu se lahko lo¬ tite tudi novih izvedb z več ali manj izrezi. Slika 1. Videz poličnice TIM 2 • 83/84 49 Amand Papotnik Vzpodbude pri pripravljanju na srečanja 501ŽKC mikKS un5:ti Slika 1. 1. Zastavica je Iz vezane plošče 2. Podstavek je izrezan krožni kolobar iz smreko¬ vega lesa 3. Palčka je stružena 4. Znak je urezan s kronsko žago (več listov) 5. Napis je izdelan s plrografom Slika 2. Podobno zastavico lahko izdelate za občinsko sre¬ čanje mladih tehnikov V šolskem letu 1983/84 bodo potekala šolska, občinska, regijska in republiška srečanja. Ob vsakem srečanju je zanimivo in privlačno, če lahko udeležencem pripnemo simbol tega sreča¬ nja in če lahko v prostorih, kjer potekajo delovna srečanja, postavimo zastavico — simbol sreča¬ nja. S foto zapisom vam predstavljam možnosti za izdelavo zastavice in emblema za šolsko, ob¬ činsko in regijsko srečanje. Uredništvo Tima vabi vse klube Mladih tehni¬ kov Slovenije, da do 25. 11. 1983 pošljejo na naslov Tima zamisli za zastavico in emblem — broško z navedbo šole in kratkim opisom poteka izdelave. Slika 4. Prikaz emblema, ki je Izdelan s kronsko žago (več li¬ stov). Emblemi so broške, ki jih lahko Izdelate pri krožku šolskega proizvodnega dela Slika 3. Prikaz za Izvedbo zastavice, ki bi jo Imeli na regij¬ skem srečanju Športni pravilnik FAI — del 4 B — raketni modeli Izvleček iz pravilnika za kategorijo S-3 (rakete s padalom) ter S-6 (rakete s trakom — strimerjem) SEDMI DEL TEKMOVANJE V TRAJANJU LETA S PADA¬ LOM (TRAKOM) kategorije S-3 in S-6 7.1. Splošno 'Tekmovanje v trajanju leta s padalom/trakom je razdeljeno na podkategorije, glede na totalni im¬ pulz motorja. Med letom se razen zaščite padala noben del modela ne sme oddvojiti ali odvreči. 7.2. Karakteristike 7.2.1. Raketni model s padalom Tekmovanje v trajanju leta s padalom je odprto za enostopenjske modele, poganjane z enim raket¬ nim motorjem, katerim rabi za pristajanje eno ali več padal. Padalo(a) mora imeti najmanj tri vrvi¬ ce. Tekmovalec lahko kadarkoli med tekmova¬ njem menja padala v modelu. 7.2.2. Raketni model s trakom (strimerjem) Tekmovanje v trajanju leta s trakom je odprto za enostopenjske modele, poganjane z enim raket¬ nim motorjem. Ti nosijo trak namenjen pristaja¬ nju. Trak mora biti iz enega kosa elastičnega ma¬ teriala: tkanine, japonskega papirja ali plastične folije. Razmerje dolžine proti širini je 10:1. Na ožjem delu, na katerem se nahaja trda ojačitev z največjim presekom 2x2 mm in zanko iz vrvice, pritrjene na vsak konec ojačitve, je lahko samo ena vrvica za pritrditev traku na model. Trak se mora med letom odviti. Tekmovalec lahko zame¬ nja trak kadarkoli med tekmovanjem. 7.3. Merjenje časa Merjenje časa poleta omejuje maksimum, ki je določen za vsako posamezno kategorijo in pod- kategorijo. Skupni čas poleta se meri od prvega premika modela na rampi do zaključka poleta. Časomerilci morajo biti seznanjeni z barvo in obliko modela, da ga razpoznajo med letom. 7.3.1. Let je končan, ko se model dotakne povr¬ šine zemlje oziroma ovire, ki zaključi njegov let, ali kadar model končno izgine časomerilcem iz vida. Če model izgine za neko oviro ali oblakom, časo¬ merilci počakajo 10 sekund, da se model spet po¬ javi. Če se model ne pojavi, se teh 10 sekund odšteje od časa leta. 7.3.2. Lete morata meriti dva časomerilca s sto- pericama ali napravama za merjenje časa, z na¬ tančnostjo najmanj 1/5 sekunde. Na svetovnih pr¬ venstvih imata oba časomerilca daljnoglede. 7.3.3. Med letom morata časomerilca ostati v krogu s polmerom 10 metrov. 7.3.4. Izmerjen čas predstavlja sredino izmerje¬ nih časov obeh časomerilcev, zaokrožen na naj¬ bližjo nižjo celo sekundo. (Daljnogledi, ki jih uporabljajo časomerilci, morajo imeti povečavo med 4 in 8.) 7.4. Uvrstitev 7.4.1. Za določanje uvrstitve šteje seštevek treh časov poletov vsakega tekmovalca. 7.4.2. V primeru istega rezultata se določi zma¬ govalca z dodatnimi leti takoj po zaključku tekmo¬ vanja v kategoriji. Največji čas leta se pri vsakem dodatnem letu poveča za eno minuto, glede na čas v predhodnem letu. Za vsak dodatni let je predviden samo en poizkus. Rezultati dodanih letov ne štejejo v rezultat ekipe, njihov namen je le določiti zmagovalca in s tem razdelitev nagrad. 7.5. Podkategorije Največji časi in mase za tekmovanja v trajanju leta s padalom/trakom: Podkategorija Totalni impulz Maks. masa modela Maksimalni čas leta TIM 2 « 83/84 51 Izvleček iz ČETRTEGA DELA — SPLOŠNA PRAVILA ZA MEDNARODNA TEKMOVANJA 4.2. Število modelov Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju je naslednje: 4.3. Lansiranje 4.3.2. Dovoljenje za let Vsi raketni modeli, ki se uporabljajo na poligonu, morajo dobiti dovoljenje za let ali pa prepoved leta pri varnostnem vodji na poligonu ali pri njegovem pooblaščenem namestniku na osnovi njegove proste presoje glede varnosti modela v letu. 4.3.3. Lansirne naprave Lansirna naprava ali mehanizem se mora upo¬ rabljati tako, da omejuje horizontalno gibanje mo¬ dela, dokler ta ne doseže hitrosti leta, potrebne za varen, predvidljiv let. Kot lansiranja (elevacijski kot) mora biti večji od 60°. 4.3.4. Lansiranje z dodatno pomočjo Lanser ne sme prispevati k povečanju hitrosti modela ali spremeniti momenta glede na tistega, ki ga povzročijo raketni motorji na modelu. Lansi¬ ranje s pomočjo mehanskih naprav vgrajenih v lanser ni dovoljeno. 4.3.5. Lansirni postopek Lansiranje ali vžig motorjev se mora opraviti da¬ ljinsko z električnimi sredstvi, na razdalji najmanj 5 metrov od modela ter mora biti pod popolnim nadzorom osebe, ki lansira model. Varnostni vodja ali njegov pooblaščeni namestnik ima ključ varnostne ključavnice, ki onemogoča lansiranje modela, dokler ni ključ vstavljen v napravo. Ko se prepriča, da se model lahko lansira varno, var¬ nostni vodja ali njegov pooblaščeni namestnik vstavi ključ v ključavnico ter s tem omogoči vžig in lansiranje. Vse osebe v bližini morajo biti pred¬ hodno obveščene o lansiranju, preden je model aktiviran in izstreljen. Pred vžigom in lansiranjem raketnega modela je treba zagotoviti najmanj 5 sekund odštevanja. 4.3.6. Vremenski pogoji Hitrost vetra mora biti manjša od 35krrVh, vidlji¬ vost pa večja od 500 m pred lansiranjem vsakega raketnega modela. 4.4. Uradne prijave 4.4.1. Nastop Pred poletom v vsaki tekmovalni kategoriji morajo sodniki pregledati in overiti vse modele, ki bodo uporabljeni. Isti model ne more istočasno leteti v dveh ali več tekmovalnih kategorijah. 4.4.2. Označevanje modelov in identifikacija Vsak model mora biti jasno označen s številko tekmovalčevega FAI športnega dovoljenja, ki mora biti visoka najmanj en centimeter. Oznaka je lahko na telesu, stabilizatorjih ali drugih zunanjih delih. Na zunanjih delih modela morajo biti napi¬ sane tudi nacionalne oznake države tekmovalca. Organizatorju tekmovanja je potrebno na modelu zagotoviti svetlo obarvane površine za označe¬ vanje modela velikosti najmanj 1 x 3 cm. 4.5. Uradni leti 4.5.1. Definicija uradnega leta Uradni let je tisti let, pri katerem model zapusti lansirno napravo oziroma izgubi stik z lansirno napravo in poleti, razen v primeru katastrofalnih poškodb (točka 4.6.3 Pravilnika), tedaj se let uradno ne upošteva. 4.6. Diskvalifikacija 4.6.1. Sodniki lahko v vsakem trenutku diskvalifi¬ cirajo katerikoli model, ki po njihovem mnenju ne ustreza pravilom tekmovanja ali za katerega var¬ nostni vodja oz. njegov pooblaščeni namestnik presodi, da ne more dovolj varno leteti. 4.6.2. Sodniki lahko diskvalificirajo kateregakoli tekmovalca, če ta ne posveča dovolj pozornosti pisanim in drugim varnostnim merilom, zaradi nešportnega obnašanja, zaradi neupoštevanja navodil varnostnega vodje ali njegovega pooblaš¬ čenega namestnika in zaradi neupoštevanja pra¬ vil nasploh. 4.6.3. Model, ki prestane katastrovo, kateri po mnenju sodnikov ni vzrok slaba konstrukcija, gradnja ali priprava pred letom, ne bo diskvalifici¬ ran s tekmovanja. Tak model, ki ne more opraviti ostalih letov, se lahko zamenja z drugim mode¬ lom. 4.6.4. Zaradi karakteristik leta se lahko model diskvalificira samo za ta let, ne more pa bi izklju¬ čen s celega tekmovanja. 52 TIM 2 • 83/84 Program in propozicije Vlil. srečanja mladih tehnikov Slovenije PROGRAM SREČANJA: Program sestavljajo tri področja: 1. Tekmovalno 2. Razstavno 3. Razpisi delovnih organizacij PROPOZICIJE ZA TEKMOVALNO PODROČJE: 1,1. NAVODILA ZA IZVAJANJE A PROGRAMA (OGLED DELOVNEGA PROCESA) Ta del programa se bo odvijal v proizvodnem oko¬ lju organizacije združenega dela. Po 2 udele¬ ženca iz vsake regijske ekipe sodelujeta v skupi¬ ni, ki bo podrobneje sledila ožjemu izbranemu delu iz proizvodnega procesa, prepoznavanjem strojev in naprav, mehanizmov strojev, ugotavlja¬ nje principa delovanja naprav, spoznavanje po¬ klicev in spoznavanje organizacije dela. V pogo¬ voru z delavci bodo udeleženci spoznali notranjo organizacijo združenega dela, samoupravljanje in življenje delavcev. Po zaključnem ogledu delovnega procesa se udeleženci pripravijo za reševanje testnega lista. Na osnovi pravilno rešenih odgovorov se vredno¬ tijo posamezni testi. Maksimalno število doseže¬ nih točk je 50. Da bi se udeleženci kar najbolje pripravili, se jim pravočasno pošljejo navodila in materiali za izva¬ janje navedenega programa. Material za reševa¬ nje testnega vprašalnika bomo poslali do meseca maja 1984. 1. Organizacija tekmovanja 1. Seznanjanje tekmovalcev v delovni organiza¬ ciji X pred opazovanjem (pismeno gradivo, prospekti, knjige idr.). 2. Seznanjanje tekmovalcev s cilji in nalogami opazovanja delovne organizacije. 3. Potek opazovanja glavnih izhodišč za gradivo v testu. 4. Izvajanje praktičnega dela v zvezi s progra¬ mom tehničnega pouka in usmerjenega iz¬ obraževanja. 5. Varnostni ukrepi praktičnega dela. 6. Priprava prostorov in pripomočkov za izvaja¬ nje praktičnih nalog. 2. Navodila za izoblikovanje testnega vpra¬ šalnika — Kako se delovna organizacija imenuje? — Ali je delovna organizacija samostojna orga¬ nizacija ali je vključena v SOZD, kako se ime¬ nuje organizacija, v katero je vključena, kako se SOZD, v katero je vključena? — V katero panogo industrije spada tovarna? — Katere so najbolj sorodne panoge industrije? — Ali poznaš še kakšno sorodno ali enako de¬ lovno organizacijo v SR Sloveniji ali Jugosla¬ viji? — Kateri je osnovni (temeljni) proizvod delovne organizacije? — Kakšne stranske proizvode še proizvaja de¬ lovna organizacija? — Ali proizvaja delovna organizacija polizdelke ali že končne izdelke? — Kakšne in katere surovine in polizdelke upo¬ rablja delovna organizacija za svojo pro¬ izvodnjo? — Od kod dobiva delovna organizacija surovine oziroma polizdelke za svojo proizvodnjo? — Ali morda veš, kdaj je bila ta delovna organi¬ zacija osnovana? — Kaj veš o samoupravljanju v tej delovni orga¬ nizaciji? — Ali si bil že kdaj v tej ali podobni delovni orga¬ nizaciji, kaj ti je ostalo najbolj v spominu? — Kaj meniš, kakšne poklice morajo imeti de¬ lavci v tej delovni organizaciji. Naštej nekaj glavnih poklicev. — Kaj meniš, kateri poklic je v delovni organiza¬ ciji najbolj zastopan? — Ali bi si ti izbral katerega od navedenih pokli¬ cev iz te delovne organizacije? — Ali bi se ti s pridobitvijo ustreznega poklica za¬ poslil v tej delovni organizaciji? — Kako je v delovni organizaciji poskrbljeno za varstvo pri delu? — Katere opozorilne table in napise si opazil? — Ali si videl, s katerimi zaščitnimi sredstvi so delavci zavarovani pri delu? — Kako delovna organizacija vpliva na okolje v smislu onesnaževanja okolja? — Ali si opazil, da delovna organizacija kvarno vpliva na okolje in kaj onesnažuje — vodo, zrak, celotno okolje? — Ali si morda opazil čistilne in druge naprave za preprečevanje onesnaževanja okolja? — Kako bi ti rešil vprašanja varstva okolja? Kaj predlagaš? TIM 2 • 83/84 53 Po širši ali ožji predstavitvi delovne organizacije sledi ogled: — obrata — tekočega traku — posameznega oddelka — celotne delovne organizacije — Kateri obrat, tekoči trak si si ogledal? — Katere surovine oziroma polizdelke obdeluje¬ jo? — Kakšen oziroma kakšni so tehnološki postop¬ ki? — Naštej po vrsti tehnološke postopke, ki si jih zasledil v celotni proizvodnji od pričetka obde¬ lave do izdelka! — Naštej po vrsti tehnološke postopke, ki si jih zasledil v celotni proizvodnji od pričetka obde¬ lave do izdelka! — Naštej vse faze obdelave! — Katere obdelovalne stroje in naprave si spo¬ znal in videl v obratih (oddelkih)? — Kako kontrolirajo proizvodnjo med samim de¬ lovnim procesom ali samo na koncu? — Katere merilne in kontrolne naprave si spo¬ znal in videl? — Ali je proizvodnja sodobna ali zastarela (ročna, mehanizirana, avtomatizirana po te¬ kočem traku itd.)? — Kako je organizirano delo (delovni proces), kdo vodi in usmerja delo (skupinovodja, delo¬ vodja, mojster, tehnik, inženir)? — Kaj ti je bilo všeč pri organizaciji dela? — Kaj bi spremenil in zakaj? — Kakšne odnose si zasledil med delavci, ali so ti odnosi samoupravni? — Kakšen je tvoj splošen vtis po ogledu tovarne? 1.2. SESTAVLJANJE KONSTRUKCIJ — FI¬ SCHER U-T1 IN U-T2 V tem delu programa sodeluje član regijske ekipe, ki bo na podlagi priloženega načrta pripravil (skonstruiral) določen projekt, predmet iz sestav¬ ljanke FISCHER-TECHNIK (U-T1 in U-T2). Komisija bo izdelek ocenila po točkovnem si¬ stemu za natančnost, hitrost, funkcionalni izgled in inventivnost. Maksimalno število doseženih točk je 50. 1.2.1 Sestavljanje konstrukcij, iz sestavljanke Mehanotehnika Ta del programa je enakopraven program 1.2. in je namenjen predvsem učencem 5. in 6. razredov osnovne šole, lahko pa se ga udeležijo tudi učenci višjih razredov. V tekmovanju sodeluje 1 član re¬ gijske ekipe, ki lahko uporablja vse stopnje se¬ stavljanke Mehanotehnike. Na podlagi prilože¬ nega načrta bo pripravil (skonstruiral) določen projekt (predmet) iz sestavljanke Mehanotehnika. Komisija bo ocenila izdelek po točkovnem si¬ stemu za natančnost, hitrost, funkcionalni videz in inventivnost. Maksimalno število doseženih točk je 50. 1.3. TEKMOVANJE V UPORABI ELEKTRIȬ NEGA ROČNEGA ORODJA Način sodelovanja Za tekmovanje v tej tekmovalni disciplini se lahko prijavijo vse sodelujoče ekipe. Ekipo v tej disci¬ plini sestavljata dva učenca oziroma mlada tehni¬ ka, ki ju vodi mentor. Mentor samo nadzoruje delo učencev in skrbi za pravilno in varno delo. Izdelek (tekmovalno nalogo) bomo pred tekmovanjem iz¬ žrebali. Čas za izdelavo, vključno z branjem načrta in ri¬ sanjem določi komisija po pregledu projektov. Kriterij ocenjevanja 1. Ocenjuje se izbira pravega orodja in pravilna delitev dela z ocenami od 1 do 10. 2. Izvirnost oblike izdelka se točkuje od 1 do 10 točk. Opomba: Ni potrebno izdelati izdelek točno po priloženem načrtu. Tekmovalci lahko spremene oblike izdelka, povečajo uporab¬ nost pod pogojem, da ostaneta osnovni namen in funkcija izdelka nespremenjena. 3. Kvaliteta izdelave se ocenjuje od 1 do 10 točk. 4. Reševanje desetih pisnih vprašanj. Vsak pra¬ vilen odgovor se točkuje z eno točko. Vsem ekipam bo na voljo tehnična dokumentacija in prospekti, iz katerih bo mogoče dobiti vse po¬ datke za reševanje teoretskih vprašanj. Maksimalno število doseženih točk na ekipo je 50. Napotke za aplikacijo KLIP-KLAP orodja pri pouku in dejavnostih kluba »mladih tehnikov« lahko najdete v revijah: a) TIM b) ABC Tehnike c) Tehničke novine 1.4. TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV V OBRAMBI IN ZAŠČITI A. Uvod Mladi tehniki, ki delujejo v KMT in tehničnih krož¬ kih, bodo tehnične veščine, ki so jih pridobili v 54 TIM 2 • 83/84 prostem času, uporabili v programu »Mladi tehniki v obrambi in zaščiti«. Področje obrambe in za¬ ščite je zajeto v redni učni program osnovne šole, kjer si učenci pridobijo določena znanja in vešči¬ ne. Z ozirom na dosedanjo aktivnost je program mladi tehniki v obrambi in zaščiti tako osnovan, da omogoča mladim tehnikom preverjanje svojih te¬ lesnih, tehničnih in umskih sposobnosti. Tekmovanje mladih tehnikov v obrambi in zaščiti predstavlja tudi del podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, s čimer se krepi obrambna usposobljenost in organiziranost delovnih ljudi in občanov na tem področju. B. Pozicije za tekmovanje mladih tehnikov v obrambi in zaščiti 1. Tekmovanja mladih tehnikov v obrambi in zaščiti se lahko udeleži vsaka občinska ekipa, ki sodeluje na republiškem srečanju mladih tehni¬ kov. Zaželena je tudi prisotnost mentorja, ki pa ne bo mogel sodelovati na tekmovanju oziroma ne bo imel vpliva na rezultat ekipe. 2. Področja, ki jih morajo člani ekipe obvladati: — topografija — geografska orientacija, — orientacija karte in določitev položaja, — določanje azimuta s pomočjo karte in kompa¬ sa, — orientacija na terenu s pomočjo karte in kom¬ pasa. b) Radioamaterstvo: — razpoznavanje radijskih signalov, — določanje azimuta s pomočjo radijskih signa¬ lov, karte in kompasa, — orientacija s pomočjo radijskih signalov, — vzpostavitev radijske zveze. c) Raketno modelarstvo: — izstrelitev rakete na cilj (kategorija raket s pa¬ dalom od 2,51 do 5,00 Ns) — prenašanje sporočila z raketo. d) Fotografiranje: — snemanje objektov na terenu, — razvijanje filmov na terenu (negativ), — iskanje skritih objektov na fotografiji. e) Civilna zaščita: — ocena bivalnih možnosti na terenu oziroma na posameznih lokacijah, ki jih določi organiza¬ tor, — ocena varnostnih razmer na določeni lokaciji, — priprava energetskega vira na določeni loka¬ ciji (material pripravi organizator). Primer: mlin, akumulator itd., — priprava radijske postaje za sprejemanje in oddajanje. f) Reševanje testa ob zaključku tekmovanja: — vprašanja iz osnov SLO in DS (vprašanja bodo izbrana iz učbenika, ki se uporablja v 7. in 8. razredu osnovne šole). 3. Sestava ekipe: Občinska ekipa, ki tekmuje v programu mladi teh¬ niki v obrambi in zaščiti, lahko šteje tri člane. Ekipa mora obvladati vsa našteta področja. Ko¬ mandirja ekipe izvolijo člani ekip med seboj. Pri¬ poročamo, da se tekmovanja udeležijo učenci 6., 7. in 8. razredov. 4. Obveznosti organizatorja: Organizator se obveže pravočasno dostaviti pro¬ gram tekmovanja občinskim ekipam (ob prihodu na srečanje) ter pripraviti teren in opremo, da bi tekmovanje potekalo nemoteno. (Organizator bo priskrbel enotne pripomočke za modelarske ra¬ kete.) 5. Oprema tekmovalcev: Tekmovalci naj bodo opremljeni s sledečim: — terenska obleka in obutev, — kompas, — fotoaparat s filmom za 20 posnetkov, — lisičar-radiogoniometer, — 2 modelarski raketi brez motorčka, — pisala, — razvijalna doza, — kemikalije za razvijanje filmov v dozi. Vso ostalo opremo bo priskrbel organizator. 6. Nagrade in priznanja: Vsi udeleženci tega programa bodo prejeli pri¬ znanja, najboljše ekipe pa bodo prejele nagrade, ki jih bo podelila revija Naša obramba. 7. Maksimalno doseženo število točk v tem tek¬ movanju je 100. TIM 2 • 83/84 55 modelarstvo dr. Jan I. Lokovšek Akumulatorji v modelarstvu (II) Hitro polnjenje Uvod Nikeij-kadmijeve akumulatorje s sintranimi elek¬ trodami je možno polniti tudi hitreje, kot je stan¬ dardno. Ločimo več načinov: — standardno, v trajanju 14 do 16 ur, — pospešeno, v trajanju 5 ur ali več, — hitro, v trajanju približno ene ure, in — zelo hitro, v času, manjšem od ene ure. Hitrejše polnjenje rabimo ob najrazličnejših prili¬ kah, res pa je, da so ne samo mnenja modelarjev temveč tudi proizvajalcev o tem deljena. Mnogi dajejo za skoraj enake izdelke zelo različne po¬ datke. Poglejmo si najprej dejstva, o katerih ni dvoma. Naštejmo dobre in slabe lastnosti hitrej¬ šega polnjenja. 1. Polnjenje je hitro, v časovni stiski je dobro¬ došla možnost napolniti akumulatorčke v eni sami uri ali morda še hitreje. 2. Pri hitrem polnjenju se akumulatorček segreje. Topel ima manjšo notranjo upornost, kar pomeni, da ga takrat lahko bolj obremenimo kot sicer. 3. Indikacija, kdaj je akumulatorček poln, je pri hi¬ trejšem polnjenju silno preprosta. Takrat, ko se začne segrevati. Pomembnejše slabe lastnosti takega polnjenja pa so: 1. Življenjska doba je bistveno krajša (tipično 500 ciklov) v primerjavi z ono, ko je polnjenje stan¬ dardno (tipično 2000 ciklov) pri dejstvu, da aku¬ mulatorček močno obremenjujemo in ga izpraz¬ nimo do konca (ko napetost upade do 0,8 V na ce¬ lico). 2. Samo s hitrim polnjenjem ne moremo napolniti akumulatorčka do konca. Čim hitrejše je polnje¬ nje, manj energije bo dal od sebe. Tipičen poda¬ tek je, da npr. pri enournem polnjenju uspemo iz¬ koristiti le 80% zmogljivosti. 3. Pri izjemno hitrem polnjenju (od nekaj minut do pol ure) lahko celice celo poškodujemo. Torej, kdaj hitro polnjenje in kdaj ne ali še bolje, kdaj znani naši in tuji modelarji hitro polnijo svoje akumulatorčke? Nekateri tekmovalci z ladijskimi modeli hitro pol¬ nijo akumulatorčke za pogon neposredno pred startom (uro ali dve). Ob startu so le-ti še topli in tako je moč iz električnega pogona »iztisniti« več kot običajno. Pri letalskih modelih na električni pogon smo pri¬ siljeni hitreje polniti akumulatorje zaradi časovne stiske, saj polnimo en set akumulatorčkov, med¬ tem ko z drugim letimo. Za oba primera je poleg dela na terenu značilno še to, da nimamo na voljo omrežja (220 V), ampak je vir energije 12V akumulator iz avtomobila ali starterja. Tudi sam polnim svoje akumulatorčke hitreje le ob takih prilikah in to le tiste, ki so namenjeni po¬ gonu. Akumulatorčke oddajnika in sprejemnika polnim v normalnem 14-urnem ciklu, čeprav bi jih lahko tudi hitreje. Kot sem omenil prej, so mnenja deljena in našli boste modelarje, ki prisegajo samo na hitrejše polnjenje tudi za ostale vrste akumulatorjev. Na tržišču je veliko naprav namenjenih hitrejšemu polnjenju, od najbolj primitivnih do avtomatskih. Silno rad vozim model jadralnega letala z elek¬ tričnim pogonom. V začetku sem za pogon uporabljal akumulator¬ ček, sestavljen iz sedmih celic s kapaciteto 1,2Ah. Polnil sem jih kar iz avtomobilskega aku¬ mulatorja preko 45 W žarnice, ki je rabila za ome¬ jevanje toka. Vezava je narisana na sliki 4. Takoj ko priključimo akumulatorček, pritisnemo še tipko T. Rele A pritegne in preklopi svoja kon¬ takta a 1 in a2. Za1 se A sam drži naprej, z a2 pa vklopi v tokokrog praznjenja žarnico. Rele seveda drži toliko časa, dokler se akumulatorček ne iz¬ prazni do določene mere. Ta mera je za akumula¬ torček s sedmimi celicami 5,6 V. Vrednost upora v tokokrogu z relejem določa, kdaj rele spusti. Ta¬ krat se kontakti vrnejo v lego, kot je narisano na sliki 5 in akumulatorček se prične polniti preko žarnice. Za narisano vezavo in žarnico 12V/45VV je tipični čas polnjenja od 3/4 do ene ure za 1,2 Ah akumu- 56 TIM 2 • 83/84 Slika 4. Vezava za hitro polnjenje z žarnico. Kasneje sem vezje izpopolnil tako, da se je akumulatorček pred polnjenjem izpraznil. V ta namen sem dodal še rele, upor in kondenzator ter tipko. Vezava je narisana na sliki 5. latorčke. Polnimo lahko le do 7 celic in manj ko je celic, hitreje se napolnijo (ker je tok večji). Če vzamete žarnico z manjšo močjo, se bo čas pol¬ njenja podaljšal. Vedno ne morete priskočiti in izključiti polnjenja ob pravem trenutku, če naprava sama tega ne zna. Za to je koristno uporabiti stikalno uro, ki po določenem času prekine polnjenje. Za večje število celic taka vezava ne ustreza več, razen če pogonskega akumulatorja ne razdelimo na npr. 2x4 celice ali 2x5 celic in polnimo potem vsako polovico seta posebej, ali pa si naredimo več polnilnih mest. Kdor pa ima malo smisla za samogradnjo, bo iz¬ delal primeren polnilecin eden takih je TIM XXXX. Polnilec TIM XXXX Ta polnilec deluje prav tako na 12V akumulator ter lahko polni tudi več celic, in sicer od ene do deset! Poleg tega tudi stabilizira tok polnjenja. Vezalni načrt je narisan na sliki 6. V vezju sem se želel izogniti transformatorju kot težje dostopnemu sestavnemu delu, ki bi ga ob današnjem pomanjkanju bakrene žice le težko sami navili. Napetost 12 V moramo namreč pove¬ čati, to pa naredimo s pomočjo dvojilnika. V vezju sem uporabil integrirano vezje LM 324, ki vsebuje štiri operacijske ojačevalnike. Levi del vezja s pr¬ vimi tremi je v vezavi generatorja pravokotnih im¬ pulzov. Frekvenca nihanja je približno 500 Hz. Sledi močnostni del s transistorji od T1 do T5 tako, da dobimo na kolektorju T5 že primerno močne pravokotne impulze. Kako deluje dvojil- nik? Sestavljajo ga (poleg generatorja) še diodi D1 in D2 ter kondenzatorja C 2 in C3. Ko je nape¬ tost na kolektorju T5 nič, se kondenzator C1 na¬ bije preko diode D1, kondenzator C3 pa preko D1 in D2; oba na 12V. Ko se napetost na T5 dvigne na +12V, se dioda D1 zapre, C3 pa se nabija iz C 2 preko diode D 2. Napetost na C 2 torej z vsakim nihajem generatorja raste (12 V, 18 V, 21 V itd.) in bi se približala 24 V, če bi ne bilo padca napetosti na diodah in transistorjih. Dejansko do¬ bimo v praznem teku na C 2 napetost med 21 in 22 V. Zadnji operacijski ojačevalnik in vezje okoli njega tvori tokov generator, to je del vezja, ki skrbi za nespremenjen tok ne glede na to, ali bomo polnili eno samo ali pa deset celic. Izbira materiala Poleg integriranega vezja LM324 imamo tudi močnostni del, ki zahteva hlajenje. To so transi¬ storji T4, T5 in predvsem T7. Slednji so vrste 2N3055 ali podobni (2N3773, BD 130 ipd.). T2 in T3 sta komplementarna, npr.: BD 136/BD 137. T1 inT6sta univerzalna NPN transistorja N, npr.: BC 237 B. Diodi sta Iskrini 1N5401. Vredno¬ sti kondenzatorjev niso kritične. C1 je folijski, C2 in C3 pa elektrolitska, z delovno napetostjo 25V ali večjo. TIM 2 • 83/84 57 VHOD ♦ 12 V Dl D2 IZHOD IZHOD VHOD * 12 V Slika 6. Shema polnilca TIM XXXX Upor R14 ima nevsakdanjo vrednost — 0,2£2. Pri Jugotehniki imajo tudi take (moč 2 W ali več). V sili si pomagamo lahko kar z vzporedno vezavo več¬ jih vrednosti. Tudi vrednostO,2Q ni kritična; lahko je od 0,15 do 0,5fi. Naše vezje je sposobno polniti tudi s tremi ampe¬ ri. Če ste zadovoljni samo z enim amperom, potem so nekatere komponente lahko cenejše, npr.: D1 in D2 sta 1N4001, T2 je BC308B, T4, T5 in T7 so BD137, ostali pa BC237B. Tudi v tem vezju je koristno imeti stikalno uro, ki prekine tokokrog polnjenja po določenem času. Sam sem uporabil fotografsko (za 60 minut). Ker ima ta samo zvonec, ji dodamo mikrostikalo, daje sposobna prekiniti tudi električni tokokrog. Izdelava Vezje izdelamo v tehniki tiskanega vezja na plo¬ ščici velikosti 60x80 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 7. Na ploščici so montirani vsi sestavni deli razen močnostnih transistorjev T4, T 5 in T 7 ter poten¬ ciometra P, s katerim nastavljamo tok polnjenja. Naredimo tabelo vrednosti in povezav posamez¬ nih sestavnih delov na ploščico tiskanega vezja. TABELA IV Slika 7. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1 58 TIM 2 • 83/84 nožiča 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 sponka 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 Med seboj moramo povezati sponki 61 in 56. Posebnosti pri gradnji ni, razen za upor R14, kjer sem zanj predvidel kar dvakrat po 8 sponk za vzporedno vezavo več uporov. Pri vezavi osmih uporov 2Q/0,25W dobimo vrednost 0,25Q in moč 2W. Kot pri vseh podobnih vezjih pazimo na polariteto diod in kondenzatorjev ter kje je sponka 1 integri¬ ranega vezja. Takšne napake so lahko namreč usodne za posamezni sestavni del. Močnostni transistorji (T4, T5 in T7) so hlajeni. Sam sem jih montiral na skupno hladilno rebro tlorisa. 10x12cm. Seveda morajo biti kolektorji med seboj izolirani. Poleg stikalne ure je koristno v tokokrog polnjenja dati še ampermeter (merilno območje 3 do 5A) za kontrolo in nastavitev. Polnjenje Najprej poglejmo, kaj se dogaja v NiCd celici pri hitrejšem polnjenju. Vzemimo tipično celico 1,2V/1,2 Ah pri toku polnjenja 1,5A in temperaturi okolice 20°C. Razmere ilustrira slika 8. S časom bo seveda naraščala napetost na celici (ob konstantnem toku polnjenja), ob koncu pa bosta narasla notranji pritisk in temperatura. Kdaj moramo polnjenje ustaviti? Takrat, ko začne na¬ petost na celici upadati oziroma ko doseže tem- TIM 2 • 83/84 59 Slika 8. Dogajanje v NiCd celici pri hitrem polnjenju peratura celice približno 45°C. Če bi s polnjenjem nadaljevali, bi se celica močno segrela, narastel pa bi tudi notranji pritisk. Avtomatski polnilci zaznajo upadanje napetosti, nekateri (redkeje) pa imajo tudi temperaturno sondo. Vsekakor je najboljši trenutek za izklop tisti, ko z roko občutimo, da se je celica začela se¬ grevati. Kaj se zgodi, če pretiravamo, to je, pozabimo pra¬ vočasno izklopiti polnjenje. Celica se močno se¬ greje, pritisk naraste tudi preko 8 barov tako, da že popusti varnostni ventil, ki ga navadno imajo akumulatorčki, namenjeni za hitro polnjenje. Če bi to počeli z akumulatorčkom, ki ni namenjen za tako polnjenje, torej nima varnostnega ventila, bi ga razneslo. No, navadno dober akumulatorček preživi tudi to, vedeti pa morate, da je tako prenapolnjen akumu¬ lator sposoben dati od sebe le še polovico ali celo manj energije kot sicer. V takem primeru akumu¬ latorček izpraznimo (preko žarnice, ne prehitro!) in ga ponovno napolnimo. Gretje je torej najpreprostejša indikacija. Ob prvem polnjenju je koristno tak proces spremljati in tako izkustveno določiti čas polnjenja, ki ga potem nastavimo na stikalno uro. Posamezni akumulatorčki različnih proizvajalcev se namreč lahko med seboj precej razlikujejo, čeprav imajo skoraj enake podatke. Drugi način indikacije je s pomočjo digitalnega V-metra, če si ga seveda lahko privoščite. Polnjenje prekinemo, ko začne napetost upadati. Za konec poglejmo še tehnične podatke. Napetost napajanja — 12 V Poraba — približno dvojna vrednost toka pol¬ njenja Vrsta — tokov generator z nastavitvijo do 3 A Napetost praznega teka — 22 V Peter Burkeljc Model čolna za tekmovalna razreda MČ-1 in MČ-2 Model čolna, ki ga vidite na načrtu, je na pogled precej čudnih oblik, vendar je nekoliko podoben pravim hitrostnim čolnom, s katerimi tekmujejo po ameriških jezerih in dosegajo velike hitrosti. Načrt je namenjen modelarjem tekmovalcem, ki so že izdelali nekaj modelov in zato ni označena namestitev motorja, položaj osi in vijaka. Iz skice na načrtu se vidi, da mora biti težišče (CG) v enaki oddaljenosti od vijaka, kakor je vijak oddaljen od zrcala čolna. Čoln je izredno smerno stabilen, kot je pokazal nekoliko večji radijsko vodeni model, in krmili, prilepljeni na zrcalo rabita le za kompenzi¬ ranje vrtilnega momenta vijaka. Za pogon lahko uporabite zunanji motor, seveda pa morate dru¬ gače razporediti baterije, da bo težišče oddaljeno 120 do 150 mm od zrcala. Za MČ-1 razred je čoln lahko izdelan iz doma¬ čega materiala in ga lahko poganja šibkejši motor, medtem ko mora biti za MČ-2 razred model izdelan iz balze zaradi tekmovalnih zahtev — največja teža je 500 gr. Na kosovnem sez¬ namu so podane obe vrsti materiala za oba tek¬ movalna razreda. Gradnjo pričnete tako, da sestavite načrt iz obeh delov, ali prerišete manjkajoči del iz načrta. Da ne uničite revije, prerišete vse dele in jih izrežete. Tako dobite vse dele kot v kompletu. Kot ste opa¬ zili, na načrtu ni narisanega prekritja modela in tudi nadgradnjo lahko oblikujete po svoje. Za MČ-2 razred pa izdelajte enostavno nadgrad¬ njo — le pokrov za motor in baterije, da bo model čim lažji. Najprej zlepite stranici korita 4 in rebra 2, 5, 9,12 in zrcalo 18. Pazite, da model ni zvit in da so vsa 60 TIM 2 • 83/84 TIM 2 • 83/84 61 a II M uU a 62 TIM 2 • 83/84 17 18 TIM 2 • 83/84 63 64 TIM 2 • 83/84 rebra prilepljena pravokotno k stranicama. Glejte sliko I! Dodajte še prečko 3 in gredelj 15. Sedaj prilepite stranico plovca 10. Tu morate paziti, da sta obe stranici prilepljeni simetrično h koritu. Prilepite rebri plovca 8 in 13 ter stranici plovca 11. Tako iz¬ delano ogrodje čolna nekoliko obdelajte z ra- skavcem in pričnite s prekrivanjem s furnirjem. (Slika II.) Pri prekrivanju morate paziti, da se vam čoln ne zvije, kar bi slabo vplivalo na plovne lastnosti čolna. Ko ste prekrili dno, lahko prilepite kljun 1 in kljun plovca 7 tako, da ga prilepite k rebrom in na prekritje, lahko pa prekrijete model v celoti in šele nato izdelate nekoliko večje dele 1 in 7 ter jih pri¬ lepite k rebrom in prekritju ter nato obdelate z ra- skavcem. Ko ste prekrili še sprednji del nadgradnje, kot se vidi na sliki III, pritrdite motor, os z vijakom in krmi¬ li. Končno izdelate še preostalo nadgradnjo in model je pripravljen za štart. Dobro je, če izdelate še primeren podstavek, lahko kar iz stiropora, da se vam model pri prenosu ne bo poškodoval. Predvsem pa vam svetujem, da veliko trenirate z modelom, da spoznate, kako se drži smeri z raz¬ lično'polnimi baterijami, da model popolnoma spoznate, ker vam bo samo to omogočilo dobre rezultate na tekmovanjih. TIM 2 • 83/84 65 Pavel Ambrož ^ Stojalo za magnetofonske kasete Dandanes imajo že skoraj v vsaki družini, kjer so tudi otroci, kasetofon. Za tiste, ki imajo radi red in veselje do dela, sem skonstruiral malo stojalo za magnetofonske kasete. Dvajset jih lahko spravite v to malo mično stojalo. Poleg reda vam nudi sto¬ jalo tudi pregled nad vsebino. Kasete vstavite v stojalo navpično tako, da bodo hrbtni deli kaset z napisi na zunanji vidni strani. Iz stojala lahko vzamete vsako kaseto posamič, ne da bi pri tem premikali ostalih. Stojalo lahko vrtite okoli nav¬ pične osi, da si lažje izberete željeno melodijo na določeni kaseti. Načrt je narisan v merilu 1:2, to pa pomeni, da morate vse narisane dele prerisati v merilu 1:1. Pri tem opravilu se ravnajte po kotirnih številih. Šele potem boste lahko prekopirali vašo risbo na vezano ploščo. Za delo boste potrebovali: rezbarski lok, pilice, brusilni papir, malo kita (poliestrski kit za popra¬ vilo avtomobilov), lepilo in kladivo. Začeli boste z dnom (1). Ta ima v sredini luknjo s premerom 18 do 19 mm, kar pa na risbi ni narisa¬ no. Skoznjo pretaknete os podstavka. Strop je enak dnu, le brez srednje luknje, ker tu ni potreb¬ na. Za dno in streho boste uporabili 6 mm debelo vezano ploščo. Kjerkoli je na dnu in strehi narisan pravokotnik, zavrtajte s svedrom premera 1 do 2 mm luknjico, skoznjo boste pri žaganju preta- Kosovnica knili žagico. Žagajte ob notranjem robu črt! Ko imate izžagane vse luknjice, jih obdelajte z malo ploščato in kvadratno pilico, pri tem pa pazite na dimenzije pravokotnik luknjic. Ob robu imajo di¬ menziji 10 krat 4 mm, one v sredini pa 10 krat 5mm. Po obdelavi teh dveh delov se lotite štirih pregrad (2). Vse so enake. Narišite jih zopet v na¬ ravni velikosti in nato prekopirajte na vezano ploščo debelo 5mm. Po dve pregradi sestavite v par in oba para v celoto, kot je to predstavljeno na sliki 3. Pregrade montirate na dno v ustrezne od¬ prtine, nato pa na pregrade položite strop. (Glej zaključno skico!) Ko bo lepilo suho, zakitajte mo¬ rebitne razpoke. Suh kit nato zgladite z brusnim papirjem. Gladko površino pobarvajte po svojem okusu. Da se bo stojalo s kasetami vrtelo tudi okoli nav¬ pične osi, napravite še podstavek po sliki 5. Iz ve¬ zane plošče debele 10 mm izrežite tri kolute s premeri: 33,102 in 140 mm. Med seboj jih zlepite v stopničasto prisekan stožec. V sredini izvrtate še luknjo s premerom 18 do 19 mm, v katero žabi- STOJALO ZA KASETE 66 TIM 2 • 83/84 TIM 2 • 83/84 67 jete leseni valj z ustreznim premerom in višino 145mm. Na sliki 5 je narisan steber s premerom 16mm. Naj vas to ne moti. Premer tega valja mora biti tolikšen, da bo lepo sedel v kvadratno odprtino stojala. Na podstavek nataknite še nosi¬ lec kaset. Da se bo ta del lažje vrtel, namestite na Elektronska sirena Elektronska sirena je namenjena predvsem mlaj¬ šim, ki se vadijo v izdelavi elektronskih vezij. Si¬ reno odlikuje predvsem enostavnost, malo se¬ stavnih delov, ves material pa je mogoče nabaviti v ljubljanskih trgovinah. Noben element v vezju ni kritičen. Če ne dobite ravno takšnega, vgradite podobnega, za transi- storje je pomembno le to, da so PNP za T 2 ozi¬ roma NPN za T 1. Ko sklenemo stikalo, sirena še ne deluje. Delovati začne šele, ko stisnemo tipko. Najprej zaslišimo nizek ton, kateremu se frekvenca viša. Ko doseže visoko frekvenco, ta ne narašča več. Čas, v kate¬ rem se frekvenca viša, določa C 1. Če kondenza¬ tor povečamo, se podaljša tudi čas. S kondenza¬ torjem C 3 pa določamo višino tona. Želim vam zabave in veliko uspeha pri gradnji. steber podstavka še eno ali dve aluminijasti pod- ložki. Podložke izrežemo z rezbarskim lokom. Aluminijeva pločevina pa je lahko poljubno de¬ bela (0,5 do 2 mm). Tudi zgladiti jih ne pozabite. V zglajeno, polakirano in posušeno stojalo name¬ stite kasete in jih postavite poleg kasetofona. Vid Prezelj Elektronska sirena To je naprava, ki nam rabi za razne načine alarmi¬ ranja. Ko vklopiš stikalo (VKLOP), se čez nekaj časa oglasi sirena, ki se nato zopet izklopi, nato pa spet vklopi. Taki presledki trajajo od 20 do 40 sekund. Če pa pritiskaš na stikalo, lahko izvedeš oz. narediš vlomilski alarm, vendar moraš iz pri¬ ključkov stikala II podaljšati žico in montirati na vrata tako, da sta kontakta skupaj, ko so vrata od¬ prta (kot pri alarmu za odpiranje vrat). OPT Material R1: 1 K R2: 10K R3: 220 K C1: 0,05 nF C 2: 0,01 |iF C3: 10|xF ZVOČNIK 0,3 W, 8Q TRANSFORMATOR (izh.) T1: NPN (Q127 A) T2: NPN (Q127A) STIKALO IN TASTER Napetost: 4,5 V 68 TIM 2 • 83/84 maketarstvo +<| Avia B-534 Klemen Grčar Fotografije Vojko Flegar »M Zadnje vojskujoče se dvokrilno letalo 2. septembra 1944 so nič hudega slutečega pilota madžarskega transportnega letala presenetile krogle. Malo dvokrilno letalo je z besnim reglja¬ njem strojnic maščevalo leta sramote, ko je na svojih krilih nosilo oznake zavojevalcev svoje de¬ žele. Letalo Avia B-534/IV, z oznakami slovaške narodne vstaje in s pilotom Františkom Cypri- chom za krmili, je poletelo z letališča »Trije hrasti« na osvobojenem ozemlju. Ta spopad je zaključil bojno pot elegantnega dvokrilnega lovca in bil hkrati zadnji letalski dvoboj, v katerem je sodelo¬ valo dvokrilno letalo. Letalo Avia B-534/IV je bilo zadnje v nizu razvoj¬ nih stopenj. Ing. František Novotny je leta 1932 konstruiral prototip Avie B-34. Prvo serijsko izde¬ lano letalo je rabilo kot poizkusna miza številnim letalskim motorjem in oborožitvi. Že leto kasneje je poletelo letalo Avia B-534/I, ki je bilo zibelka vsem kasnejšim izvedenkam. V poznih štiridesetih letih je to letalo sodilo v vrh lovskih letal. Na mednarodnem letalskem mitingu v Ziirichu leta 1937 se je Avia B-534 uvrstila na drugo mesto med lovskimi letali. Prehitel jo je le nemški Messerschmitt Bf 109, ki je že okušal kri na Španskem. Skoraj petsto letal Avia B-534 so izdelali do sra¬ motnega 1. septembra 1938, kko so čete Tretjega rajha razkosale češkoslovaško republiko. Letalo Avia B-534 je rabilo v enotah nemške Luftvvaffe kot šolsko letalo, na ruski fronti v sestavu češko¬ slovaškega letalstva in v eskadriljah fašistične Bolgarije in Madžarske. Repliko letala Avia B-534 hranijo v muzeju na le¬ tališču Praga-Kbely. Izdelava makete Sestavljanki je priloženo navodilo, ki ga pazljivo preberite. Celotnega postopka sestavljanja na straneh Tima ne moremo ponavljati, opozoriti pa vas želimo na nujne popravke in možna dopolnila. Predlagamo vam izdelavo Avie B-534/IV, Avie B-534/IV slovaške narodne vstaje in šolsko letalo slovaškega letalstva v letu 1939. Začnimo z Avio B-534/IV. Najprej bo potrebno dopolniti pilotsko kabino. Kos plastike naj služi kot dno, sedež pa potrebuje varnostne vezi iz samo¬ lepilnega traku. Dodamo lahko še novo instru¬ mentalno ploščo in krmilo. Preden sestavimo trup letala, ločimo smerno, višinsko krmilo in krilca na krilih. Obrusimo stranice hladilne kadi na trupu le¬ tala in hladilnega satovja, ki je preširoko. Kapo TIM 2 • 83/84 69 oznaka slovaškega letalstva v letu 1939, na krilih v premeru 11,5 mm, na repu 6,5mm oznaka slovaškega letalstva leta 1941, na krilih velikosti 17 mm, na repu 8 mm tzs — temno zelenoslva sms — svetlo modroslva r — rumena uk — umazano kovinska rd — rdeča tp — temno plava b — bela č — črna s — srebrna z — zelena u — usnje 70 TIM 2 • 83/84 Slika 1. Avla B-534/1V z oznakami slovaške narodne vstaje vlečnega vijaka obrusimo do primernega pre¬ mera in odrezane krake propelerja kasneje zale¬ pimo. Trup začasno zalepimo s samolepilnim tra¬ kom in izbrusimo novo odprtino za vlečni vijak. Kapi vijaka prilepimo novo, nekoliko debelejšo os, ki jo oblikujemo iz plastične cevi ter na koncu s segreto konico noža oblikujemo plastični zatič. Krila moramo zalepiti pod pravilnimi koti. »N« opornice, ki jim obrusimo presežke plastike, zale¬ Sllka 2. Avla B-534/II z odprto pilotsko kabino In oz¬ nakami Iz leta 1939 pimo v dveh stopnjah. Najprej zunanji dve in ka¬ sneje, ko sta ti že trdno prilepljeni, še notranji dve. Le tako se bodo konci opornic dotikali površine kril. Tudi kolesa so potrebna temeljitih popravkov, ker so odlita v »premiku«. Avia B-534/IV slovaškega letalstva ima zimske smuči. Izdelamo jih iz 1 mm debele plastike, po¬ krov kozmetične škatlice bo kar primeren. Vzmeti na smučeh so iz plastičnih niti. Postopek izdelave le-teh je opisan v »Nasvetih za modelarje«. Na modelu so smuči dolge 32mm in široke 4 mm. Slika 3. Avla B-534/1V s smučmi za zimsko letenje Avia B-534/11 bo trši oreh. Prednji dovod zraka bo treba obrusiti in zapolniti s kitom. Iz debelejše »pivske« slamice oblikujemo nova dva dovoda ob straneh trupa. Drobci kita na glavici manjšega žeblja bodo nadomestili filtre v notranjosti dovo¬ dov zraka. Avia B-534/II ni imela pokrite kabine, zato odrežemo zgornji del trupa v dolžini 43 mm z začetkom na robu vetrobranskega stekla. Iz 20mm dolgega kosa plastike oblikujemo nad plamenom novo oplato nad kabino in iz nje izre¬ žemo odprtino. Preostali del trupa zapolnimo z TIM 2 • 83/84 71 Slika 4. Avla B-534/II z lesenim vlečnim vijakom in modificiranimi dovodi zraka odrezki in vse razpoke s kitom. Iz kosa prozorne plastike izdelamo novo vetrobransko steklo. To letalo ni imelo kovinskega vlečnega vijaka. Le¬ sene krake vzamemo iz kompleta Avia B-35, kjer sta na voljo dva vijaka. Vsa tri letala so obarvana s temno sivozeleno barvo na gornjih površinah in svetlo modrosivo na spodnjih. Oznake za Avio B-534/IV slovaške na¬ rodne vstaje boste našli v kompletu. Oznake slo¬ vaškega letalstva na Avii B-534/IV in B-534/II pa bo potrebno naslikati ročno. (Oznake za Avio B- 534/II so sicer na voljo v kompletu oznak italijan¬ ske tovarne ESCI s številko 65 pri Capital Model Supplies.) Maketa ne bo popolna, če bodo manjkale trd¬ nostne vezi med krili. Tanke plastične niti se hitro topijo v lepilu. Lepilo moramo nanesti na mesta, kjer so pritrjene vezi, s konico bucike in nato pri¬ makniti nit pravilne dolžine. Izbira je kaj pestra! V naslednji številki pa vam bomo predstavili Avio B-35 in Avio B-135, ki ju lahko izdelate z nekaterimi dodatki iz Avie B-35. Praktični nasveti za maketarje Kako narediti opornice in jeklene vezne vrvi? 1. Kos plastičnega skeleta segrevamo 3 cm nad pla¬ menom sveče in ga počasi vrtimo. 2. Ko se plastika omehča, jo umaknemo s plamena in počasi oddaljujemo oba konca. 3. Od tega, kako hitro bomo raztezali omehčani del, je odvisna debelina in dolžina plastične niti. 72 TIM 2 • 83/84 mladi kmetiJe/ Franc Vidic Kako se izognemo traktorskim nesrečam Pred prevračanjem traktorja Pred zvračanjem voznika najbolje varuje ustrezna kabina. Razne opozorilne in signalne naprave imajo več pomanjkljivosti kot dobrih last¬ nosti. Občutek varnosti, ki ga dajejo, je namreč varljiv. Naprava ne more predvideti nenadne spremembe terena ali obnašanja traktorja, če za¬ sukamo volan. Premajhno oprijemanje koles (adhezija) pri zavi¬ ranju ali vožnji prek kritičnega nagiba sta pogla¬ vitna vzroka za prevračanje traktorja, zato mora voznik storiti sve, da bo v kritičnih razmerah adhezijo izboljšal. Zato: — vzpostavimo nizek tlak v pnevmatikah (0,9 — 1,0 bara), — opremimo traktor z dobrimi pnevmatikami, — obtežimo kolesa z utežmi, — v sili napolnimo pnevmatike z vodo (pozimi ji moramo dodati kalcijev — magnezijev klorid). Slika 19. Traktor obtežimo tako, da namestimo uteži na zadnji In prednji kolesi ter pred prednjo premo In natočimo vodo v zadnji pnevmatiki Položaj težišča vsakega traktorja je merilo za nje¬ govo vzdolžno in bočno stabilnost. Bočna stabil¬ nost je toliko boljša, kolikor niže in bliže k zadnji osi je pomaknjeno težišče in kolikor širša je kolo- tečina traktorja. Da bo bočna stabilnost čim večja: — pri delu v večjem nagibu razširimo razmik koles, — izogibamo se kotanj, z mahom poraščenih skal, prelomnic, — zmerno obremenjujemo traktor z vleko, — previdno vozimo po gladki drseči podlagi (nizka suha trava, dolgo seno, suho listje, zmrz¬ njena tla). Vzdolžna stabilnost je tem večja, čim bolj pred zadnjo osjo je težišče in čim nižje prijemlje vlečna sila; zato so dolgi traktorji (z doglo medosno raz¬ daljo) vzdolžno bolj stabilni kot kratki. Vzdolžno stabilnost ohranimo takole: — po potrebi obrežimo prednji del traktorja, — mehko speljujemo z mesta, — razumno obremenjujemo traktor z vleko, — pri vožnji v klanec ne pretikamo prestave niti ne ustavljamo, — da ostane pri vleki priklopnikov in priprežnih priključkov dovolj teže na prednjih traktorskih ko¬ lesih, postavimo priklop čim niže in bliže k zadnji osi traktorja. Na splošno se stabilnost traktorja poslabšuje čim hitrejša je vožnja, čim večja je obremenitev trak¬ torja in čim nevarnejši je teren. Pred padci s traktorja Na traktor vstopamo previdno in na kraju, ki je za to določen. Otroci in ostareli ljudje ne sodijo na traktor, še manj za volan. Traktor zahteva celega moža, veliko sposobnosti, moči, izkušenj, pre¬ udarnosti in čuta za odgovornost. Pomožni sedež na traktorju je izhod v sili, vožnja na njem ni prijetna niti varna. Če že moramo koga peljati, naj bo to odrasla oseba, ki se bo tudi v kri¬ tičnih trenutkih obvladala in obdržala na sedežu. Vinjenih oseb ne jemljimo na traktor. Nikakor ni¬ komur ne dovolimo vožnje na blatniku, priključnih ročicah ali na ojesu oziroma rudu prikolice. Pred nesrečami pri speljavanju in vožnji Traktor sme upravljati le oseba, ki ga dobro ob¬ vlada oziroma ima ustrezno vozniško dovoljenje. Preden poženemo motor, se prepričajmo, ali je ročica menjalnika v nevtralnem položaju in ali je priključna gred izključena. Če so baterije izrab¬ ljene in je treba traktor »potegniti« ali pognati s ključem, bodimo previdni. Če nimamo ustreznih pripomočkov in izkušenj, se tega dela ne lotimo. Pred vožnjo se prepričajmo, ali oprema traktorja TIM 2 • 83/84 73 ustreza zahtevam delovne in prometne varnosti. Preverimo količino goriva, olja, hladilne tekočine, napetost jermenov. Razumljivo naj bo pri tem motor ugasnjen. Nadalje kontroliramo luči, sig¬ nalne naprave, zavoro in spoje traktorja s pri¬ ključkom oziroma s prikolico in drugo. Vožnjo prilagodimo stanju vozila (obremenitvi, razporeditvi teže, zaviralnim možnostim) in raz¬ meram na poti. Že pod klancem ali pred njim pre¬ taknemo v prestavo, s katero bo traktor varno in zanesljivo speljal strmino. Če v to nismo prepri¬ čani, se ne podajajmo v klanec ali po klancu. Izbe¬ rimo si drugo pot, zmanjšajmo tovor ali si poma¬ gajmo s pomožno vleko. Zavoro uporabljajmo z občutkom in upoštevajmo, da samo s traktorsko zavoro ne bomo obvladali traktorja s prikolico ali vlečnim strojem v mejah primerne hitrosti. Če je potrebno, zaporo diferenciala uporabimo samo na ravnih odsekih, zavoro za upravljanje traktorja pa samo pri delu na polju. Pri vožnji po poljski poti ali cesti morata biti zavorna pedala spojena. Pri delu s posameznimi priključki upoštevamo nji¬ hov vpliv na stabilnost traktorja. Kosilni greben, če je na strani strmina, poveča varnost pred zvra- čanjem; ko pa ga dvignemo, neha delovati mo¬ ment, ki je prej vplival na ugodno obremenitev koles. Posebno nevaren je sunek, ki nastane pri dviganju grebena, zato bodimo še posebej pre¬ vidni. Podobno velja za priključke, ki jih traktor poganja prek priključne gredi. Upoštevati moramo vpliv vr¬ tilnega momenta na stabilnost traktorja. Ohlapno pripeta orodja in napol prazne škropil¬ nice so lahko vzrok, da se traktor zvrne. Zaradi opletanja orodja ali pretakanja tekočine v sodu traktor zaniha in ga zanese s poti, kjer se lahko prevrne. To preprečimo tako, da aktiviramo stabi¬ lizatorje, če delo to dopušča, pri delu v nagibu pa uporabimo škropilnico s prekati v sodu. Pred nesrečami pri priključevanju, naravna¬ vanju in popravilu priključkov Pri priključevanju traktorja in priklopnika zape¬ ljemo traktor k priklopniku, nikakor ne narobe. Če smo izurjeni, lahko spnemo sami, če pa imamo pomočnika, ga opozorimo na nevarnosti in mu pokažemo, kako je treba držati rudo oziroma oje, da prsti ne zaidejo v priklop ali da vzmeti oziroma vzvodi ne poškodujejo dlani. V nagibu ne odpenjamo prikolice. Če že ne gre drugače, moramo zagozde podstaviti pod kolesa. Pri vstopanju in sestopanju s prikolice si poma¬ gamo z lestvijo ali s stojalom. Čeprav prometni predpisi dovoljujejo prevoz oseb s traktorsko pri¬ kolico — največ pet delavcev — pa to ne pomeni, da je tak prevoz varen. Potniki morajo vsekakor sedeti, morebitni tovor pa moramo dobro pritrditi. Če prevažamo potnike ali visoko naložen oziroma tekoč tovor, vozimo še posebno previdno in po¬ časi. Pri priključevanju tritočkovnih priključkov delamo po naslednjem vrstnem redu: najprej nataknemo spodnjo levo ročico in potem desno. Desna dvi¬ galna spojnica ima namreč vreteno, s pomočjo katerega približamo uho na priključni ročici pri¬ ključnemu čepu. Nazadnje nataknemo gornjo ročico. Preden gremo na pot, s hidravliko dvignemo pri¬ ključek in postavimo komandne ročice hidravlike v položaj, kot gaje za transport predpisal proizva¬ jalec traktorja. Če jih postavimo napačno, se lahko aktivira ventil hidravlike in priključek med vožnjo zdrsne na tla, kar je zelo nevarno. Priključke odpenjamo po obratnem vrstnem redu. Pri priključevanju tritočkovnih priključkov delamo od strani in, če je le mogoče, si ne pomagamo s hidravliko. Za varnost pri spenjanju in odpenjanju priključkov najbolje poskrbimo, če opremimo traktor s samo¬ dejnim spojem. Če se s traktorjem ustavimo za dlje časa, sprostimo hidravliko. Pri naravnavanju, vzdrževanju in popravilu priključkov pa obvezno ugasnemo motor. Pred nesrečami v prometu s traktorjem Preden s traktorjem speljemo z mesta, pogleda¬ mo, ali je pot prosta: ali ni kdo pod traktorjem, med njim in priključkom ali pri vzvratni vožnji za prikoli¬ co. Če imamo delavce, jih z zvočnim signalom opozorimo, da nameravamo speljati. Pri vožnji bodisi po poljskih poteh bodisi javnih cestah moramo biti zbrani in pozorni, zlasti na otroke, bolehne in ostarele osebe ter invalide, ki se ne znajdejo v vsakem položaju ali za to potre¬ bujejo več časa. Zelo smo previdni pri vožnji čez nezavarovan železniški prehod, kadar vozimo po spolzkem, blatnem ali poledenelem cestišču, ob zmanjšani vidljivosti ipd. Preden zapeljemo s poljske ali gozdne poti na cesto za javni cestni promet, ustavimo traktor (poljske poti navadno nimajo prometnih oznak) in počakamo, da je pot prosta. Z blatnimi pnevmati¬ kami ne smemo na cesto. Očistimo jih pravoča¬ sno in na primernem kraju. Posebno pozornost zahteva tovor na prikolici. 74 TIM 2 • 83/84 Pazimo, daje pravilno naložen in pritrjen ter da ne zakriva zavornih, pozicijskih in smernih luči. Tovor ne sme presegati 4 m višine in 2,5 m širine. Če zadaj presega dolžino prikolice za več kot meter, obesimo opozorilno tablo. Na priključke s štrlečimi in ostrimi — koničastimi robovi (greben kosilnice, ustje kombajna) name¬ stimo zaščitne okrove, na dolge ali široke pri¬ ključke pa opozorilne table. Pri prehitevanju in zavijanju, zlasti v levo, bodimo previdni, da s priključkom koga ne oplazimo. Če le mogoče, vo¬ zimo po stranskih in manj prometnih poteh. Upo¬ števajmo prometne predpise, prometno signaliza¬ cijo in navodila organov za urejanje prometa. Bolni, utrujeni ali vinjeni ne sedajmo za volan. Pred nesrečami s priključno gredjo in kardani Vrteči se deli traktorja, priključkov ali kardani mo¬ rajo biti ustrezno zavarovani, deli ali sklopi stroja, pa opremljeni z opozorilnimi napisi. Če nameravamo sneti zaščitni okrov, ustavimo motor oziroma izključimo pogon. Traktor, in če je le mogoče tudi priključke, oskrbujemo in vzdržu¬ jemo pri ugasnjenem motorju. Pri popravkih in popravilih v zvezi z delovanjem stroja izključimo priključno gred. Ne smemo delati s kardanom, ki nima varovalnega tulca ali je ta toliko poškodo¬ van, da ne opravlja svoje naloge. Ko ga nameš¬ čamo, pazimo na lomne kote. Biti morajo čim manjši in kolikor mogoče enaki (tako na strani traktorja kot priključka). elektronika za mlade Vukadin Ivkovič Integrirana vezja II V integrirni tehniki so sestavni elementi često enaki kot v diskretni tehniki z lastnimi ohišji. Tak primer je RTL 914, ki je uporabljen v vezavi na sliki 59. V njegovem ohišju so 4 tranzistorji s po¬ vezanimi kolektorji in emiterji, baze pa imajo lo¬ čene. Zraven sta integrirana tudi upora s 450 in 640 ohmi. Zaradi integrirane tehnike ima celo to vezje enako prostornino, kakršno ima sicer vsak posamezni sestavni del. Integrirano vezje RTL 914, ki ga po¬ gosto označujejo tudi |i 914 ali samo 914, je na¬ menjeno prvenstveno digitalni tehniki (vrata itd.), vendar je uporabno tudi za druge namene. V našem primeru je uporabljeno za nizkofrek¬ venčno predojačevanje, celo vezje pa predstavlja NF (nizkofrekvenčni) predojačevalnik z dvema vhodoma in regulacijo barve tona. Prvi dvojni tranzistor deluje kot ojačevalnik z dvema ločenima vhodoma. Novi signal, ki ga do¬ bimo z mešanjem obeh vhodnih signalov, odve¬ demo s priljučka 7 in po korekturi frekvence (regu¬ lacije barve tona — ločeno visokih tonov s P1 in nizkih s P2), vodimo k tretjemu tranzistorju (priključek 5). Ojačeni signal dobimo na priključku 6, od tam pa ga vodimo preko kondenzatorja na izhod naprave. Četrti tranzistor integriranega vezja v tej napravi ni izkoriščen, zato mu bazo ozemljimo (priključek 3). Po vrsti uporabe delimo integrirana vezja na ana¬ logna (linearna) in digitalna. Načina njihovega Slika 1. TIM 2 • 83/84 75 delovanja se v osnovi razlikujeta, v praksi pa sta oba enako pomembna. Analogna integrirana vezja izvajajo določene funkcije, pri tem pa se jim izhodna velikost spreminja analogno (sorazmer¬ no) vhodni velikosti. Najbolj pogosti predstavniki teh linearnih vezij so tako imenovani operacijski ojačevalniki, ki jih odlikuje veliko ojačanje in vse¬ stranska uporaba. V linearna vezja spadajo poleg operacijskih ojačevalnikov integrirani napetostni stabilizatorji, regulatorji in komparatorji, oscilatorji itd. Na sliki 60 vidimo notranjost linearnega inte¬ griranega vezja 741 (tako imenovani »čip«), kate¬ rega površina je povečana 900-krat (levo), na desni pa je prikazana površina napetostnega re¬ gulatorja 7800, povečana približno 530-krat. Slika 2. Pri digitalnih integriranih vezjih izhodi preskočijo iz enega stanja v drugo, tako da se jim menja nivo izhodne napetosti — od nizkega (L) nivoja, ki ustreza logični ničli, v visoki (H) nivo, ki ustreza logični enki ali obratno. Taka vezja kažejo torej le »DA« ali »NE« vrednost. Digitalna vezja izdelujejo danes na osnovi različ¬ nih logik. Enostavna diodna logika, kombinirana s tranzistorjem se imenuje DTL — diodno tranzi¬ storska logika. Namesto diode so lahko uporab¬ ljeni tudi upori, zato tako skupino (družino) integri¬ ranih vezij imenujemo RTL. TTL (tranzistorsko- tranzistorska logika) je podobna DTL, le da na¬ mesto vhodnih diod in diod za spreminjanje nivoja uporablja večemiterske tranzistorje. DTZL je prav tako diodno tranzistorska logika, ki pa ima na vhodu Z-diode. Na sliki 61 so prikazana nekatera logična vezja na osnovi omenjenih logik. Akustična kontrola delovanja avtomobilskih utripalk V novejših avtomobilih delujejo utripalke zelo tiho, tako da voznik kaj hitro pozabi, da so vklopljene in jih ne izklopi. Napravica, katere vezje je na sliki 62, proizvaja akustični signal, dokler je utripalka vključena. Vezje je napravljeno tako, da se pri vključitvi utripalk za desno oziroma levo zavijanje iz zvočnika slišijo toni različnih višin, s čimer kon¬ troliramo tudi vključevanje pravih utripalk. Delovanje napravice je enostavno in lahko ra¬ zumljivo. Uporabili smo dve CMOS integrirani vezji tipa 4011, o katerih smo pisali v prejšnji šte¬ vilki Tima. Pravzaprav smo naredili dva multivi- bratorja, ki proizvajata ustrezne vibracije. Če uporabimo zvočnik z ohmsko upornostjo 60 ohmov, potem 100-ohmski upor v vezju ni potre¬ ben. inovator V prejšnji in tej številki Tima smo spoznali lastno¬ sti in zmožnosti raznih integriranih vezij. Tudi v tej številki ste spoznali napravico, sestavljeno iz CMOS integriranih vezij. Naloga Na osnovi predloženega vezja za akustično kon¬ trolo utripalk z dvema integriranima vezjema naj mladi inovatorji napravico poenostavijo. Napravo lahko namreč naredimo le z enim CMOS vezjem. Naloga je torej takale: »Naredi akustično kontrolo utripalk le z enim CMOS integriranim vezjem.« Najboljše rešitve bomo objavili v eni naslednjih številk Tima. Najboljši inovatorji bodo nagrajeni z značko in knjigo inštituta Jožef Stefan iz Ljubija- 76 TIM 2 • 83/84 Matjaž Zupan Uporaba sončne energije Spoznali smo nekaj osnovnih podatkov o soncu in najbolj enostavno izkoriščanje te energije. Upam, da ste nekateri še ujeli dovolj sonca in preizkusili sami, kako sonce ogreje vodo. Ta način, s posodo kot zbiralnikom vode, pa je poraben le v najbolj vročih sončnih dneh. Za manj vroče dni, ko vseeno sije sonce, si bomo omislili drugačne na¬ prave. 2. Ogrevanje vode v ceveh Vemo, da pride na Zemljo ogromno sončne ener¬ gije, ki pa je žal razpršena na veliki površini. Pri ogrevanju s posodo je izkoriščena površina, na katero sije sonce majhna, zato jo moramo pove¬ čati. To pa naredimo z uporabo cevi. Če primer¬ jamo površino steklenice z enim litrom vode in cevi z, na primer, premerom 2cm, v katero tudi nalijemo en liter vode, ugotovimo, da potrebu¬ jemo kar 3 metre in 20 centimetrov dolgo cev. Ta cev ima mnogo večjo površino kot steklenica, zato vsrka mnogo več sončne energije. Seveda lahko količino vsrkane energije še pove¬ čamo z raznimi izboljšavami. Navedimo le neka¬ tere: — uporabimo črno cev, — pod cevjo damo črno plastiko, — pod to folijo damo še ploščo iz stiropora, ki prepreči izgubljanje toplote, — cev prekrijemo še s steklom, ki delno prepre¬ čuje izgube toplote nazaj v zrak (kot topla greda na vrtu!). Možne so seveda še druge izboljšave, ki pa že spadajo v zbiralnike toplote, kakršne lahko ku¬ pimo v trgovinah in so precej dragi, sami pa take stvari le težko naredimo. Naštejmo jih le nekaj — bakrene cevi, po možnosti posebnih oblik, po¬ sebne oblike steklenih ali plastičnih pokrovov, posebne reže, ki ne dovoljujejo, da bi se sončni žarki odbijali ven iz zbiralnika, itd. Taki cevi, ki je zaprta v škatli s črnim izoliranim dnom in steklenim pokrovom, rečemo zbiralnik toplote. In kako uporabimo toplo vodo iz te cevi? Vode v cevi ni veliko, zato moramo količino vode na nek način povečati. Na voljo nam je več načinov, to¬ krat se omejimo le na dva: — Cev enostavno priključimo na vodovodno na¬ peljavo (pipo). Pipo odpremo le toliko, da bo na koncu cevi tekla ven voda z željeno temperaturo. Če vzamemo daljšo cev, bomo lahko ogrevali več vode. Na koncu cevi je lahko tuš ali pa posoda, ki zbira toplo vodo za nadaljno uporabo (pranje, pomivanje posode, kopanje itd). — Naredimo krožni sistem. Na dvignjenem mestu naj bo rezervoar za vodo. Z dna tega rezervoarja pelje cev v zbiralnik sončne energije, iz zbiralnika pa gre cev nazaj v rezer¬ voar. Priključena mora biti blizu gladine vode. Vemo, da ima topla voda manjšo specifično težo kot hladna. Zato bo v takem sistemu voda v zbi¬ ralniku energije toplejša, kot v rezervoarju in se bo dvigala, hladna voda iz rezervoarja pa se bo spuščala v zbiralnik energije. Tako bo na vrhu re¬ zervoarja vedno najtoplejša voda. Z drugo cevjo, nekje na sredi višine rezervoarja, lahko toplo vodo odvajamo (za tuš, pranje, pomivanje). Hkrati pa moramo dovesti (najbolje kar naravnost iz vo¬ dovoda) prav toliko hladne vode. Za regulacijo lahko uporabimo kar tak ventil s plovcem, kot je v kotličkih na stranišču. Za primer opišimo še dva različna sistema, ki ju lahko zgradite sami doma. Prvi je enostaven in poceni, drugi pa zahteva več spretnosti in tudi de¬ narja, seveda pa bo izdelovalcu v večji ponos. A. Enostavno ogrevanje s cevjo Osnova tega načina je cev, priključena na vodo¬ vodno napeljavo. Sonce ogreva vodo v cevi in to toplo vodo izkoriščamo, kakor želimo. Za napravo potrebujemo: — vodovodno pipo, priključeno na vodovod — priključek, za povezavo cevi na pipo, z var¬ nostno objemko — 20 do 40 metrov črne plastične cevi, premera okoli 2 cm — ploščo (leseno, iverko ali kovinsko) velikosti okoli 2x1 meter — črno barvo — stiropor debeline 2 centimetra enakih dimen¬ zij, kot je plošča (ni nujno za leseno ploščo) — žeblje ali kakšne druge objemke za pritrditev cevi na ploščo TIM 2 • 83/84 77 — razno orodje (kladivo, sveder, izvijač, klešče itd.) Najprej s črno barvo prebarvamo ploščo (kupimo ustrezno barvo za material, iz katerega je plošča). Nato damo na ploščo cev. Navijemo jo lahko v obliki cik-cak vijuge (slika 1) ali pa spirale (slika 2). Pritrdimo jo lahko kar z daljšimi žeblji, ki jih zabi¬ jemo v ploščo in z njimi objamemo cev, ali pa s kakimi objemkami, ki jih morda kje dobimo prav v ta namen. Če smo cev zvili v obliki spirale, potem ploščo na sredini preluknjamo in skozi luknjo spe¬ ljemo en konec cevi. Na eni strani pustimo nekaj metrov cevi, tako da seže do pipe, na drugi strani pa toliko, da lahko nanjo privijemo razpršilo za tuš ali pa jo pripeljemo do posode, kjer bomo toplo vodo zbirali. Če je plošča kovinska, potem s spodnje strani pri¬ trdimo še ploščo stiroporja, ki prepreči uhajanje toplote. Sedaj nam preostane le, da to ploščo po¬ stavimo na najbolj sončni del vrta ali balkona, po¬ stavimo jo pravokotno na sončne žarke in jo pri¬ klopimo na vodovod. Temperaturo vode reguli¬ ramo z odpiranjem oziroma zapiranjem pipe. Če bo pipa bolj odprta, bo voda hitreje tekla in se tako manj časa grela, zato bo hladnejša. Če pa bo bolj zaprta, bo voda toplejša. Če se boste odločili za gradnjo takega ogrevanja vode, nam pošljite slike naprave in vaše ugotovi¬ tve ter meritve. Najbolj zanimive bomo objavili v Tim. B. Ogrevanje z odprtim krožnim sistemom Drugi sistem je bolj kompliciran, dražji in zahteva več spretnosti. Zato pa je boljši, ker toplo vodo lahko shranimo in uporabimo tudi nekaj ur zatem, ko sonce neha sijati. Tudi izkoristek je precej večji (to pomeni, da segrejemo več vode kot s prejš¬ njim sistemom). Sistem deluje tako, kot smo že prej opisali. Za izdelavo potrebujemo: — kotel prostornine 50 do 100 litrov, — izolacijo za kotel (stiropor, tervol ali podoben material debel do 5 centimetrov), — črno plastično cev dolžine 15 do 30 metrov, — toplotno izolacijo za nekaj metrov cevi (med zbiralnikom toplote in kotlom), — leseno ploščo veli kosti 2x1 meter, črne barve, — 2 deski 0,1x1 meter, — 2 deski 0,1 x2 metra, — steklo 2x1 meter, — okvir za to steklo (iz lesenih letvic), — priključek za vodo iz vodovoda, — priključek za odvzem tople vode (tuš, pipa), — ventil s plovcem, kakršni so v kotličkih na stra¬ niščih, — silikonski kit, — žeblje ali objemke, — razno orodje. Izdelati moramo v bistvu dve stvari — kotel z vsemi priključki in izolacijo ter zbiralnik toplote. Skica 3 kaže shemo te naprave. Zbiralnik toplote Enako kot pri prejšnji napravi pritrdimo cev na črno ploščo. Tokrat mora biti v obliki cik-cak vi¬ juge od spodaj navzgor — kot kaže skica 3. Na obeh koncih naj ostane toliko cevi, da pride do kotla. Ta del cevi izoliramo z oblogo (dobimo jo pri Metalki, Astri in še kje), da se voda ne hladi. Okoli plošče pritrdimo lesene deske in nanje še okvirza steklo, tako da dobimo neke vrste škatlo, v kateri so cevi. To prekrijemo s steklom, tako da nastane neke vrste topla greda. Oba konca cevi speljemo skozi luknje, ki jih zatesnimo s kitom. Enako zate¬ snimo tudi krovno steklo in ga pritrdimo, tako da ne more pasti ven. Kotel Kotel lahko napravimo na več načinov—lahko ga izdelamo iz kovinskih plošč, betona, plastike (po¬ liestra in steklene volne) ali celo iz lesa. Z notranje strani ga (posebno lesenega, pa tudi betonskega) premažemo z vodoodpornim in vodotesnim pre¬ mazom (izbor nam bodo svetovali v trgovini). Vsekakor mora biti kotel vodotesen in tudi odpo¬ ren proti vodi. Kotlu naredimo tudi pokrov, za ka¬ terega pa ni nujno da tesni. Ta kotel mora imeti z zunanje strani oblogo (stiro¬ por, tervol itd.), debeline okoli 5 centimetrov, ki prepreči izgubo toplote. V kotlu morajo biti 4 priključki za cevi (vodotesni!). Na dnu mora biti eden, skozi katerega bo šla hladna voda v zbiralnik toplote (1). 78 TIM 2 • 83/84 Pri vrhu ob strani mora biti drugi, skozi katerega bo pritekla topla voda iz zbiralnika toplote (2). Nekoliko nižje kot drugi mora biti tretji, iz katerega bo tekla topla voda za uporabo, s tušem, pipo ali obojim (3). Na vrhu mora biti četrti, za dotok nove hladne vode. Na tega lahko damo še ventil s plovcem, ki —4 timova fantastika T. P. Caravan Serum nesmrtnosti Prevedel Žiga Leskovšek Bilo je izdelano. Končno je bilo izdelano. Osem kapljic zelene tekočine se je svetlikalo v epruveti. To je bilo življenjsko delo profesorja Magnusa, saj je pri destilaciji teh osmih kapljic preživel triin¬ šestdeset let. Glas mu je drhtel od razburjenja, ko je poklical uredništvo bostonskega Večernega moralista. bo reguliral dotok hladne vode. Ko je kotel poln do željenega nivoja, se voda zapre. Če tega ventila nimamo, pa moramo sami z odpiranjem pipe pol¬ niti kotel. (4) Pod ventil damo še kratko plastično cev, tako da voda teče na dno in se ne meša. Preostane nam le še montaža naprave. Kotel po¬ stavimo na neko dvignjeno mesto (okoli 3 metre na tlemi). Podenj postavimo na tla zbiralnik to¬ plote in ju povežemo, kot kaže skica 3. Paziti mo¬ ramo, da priključkov ne zamenjamo! Zbiralnik to¬ plote obrnemo tako, da je pravokoten na smer sončnih žarkov. Če je to mogoče, ga čez dan še obračamo. Poskrbimo še za dotok hladne vode iz vodovoda in za primeren prostor za tuš ali dru¬ go uporabo tople vode. Take vrste naprava že dokaj učinkovito izkorišča energijo sonca in pri njej že lahko govorimo o pri¬ hranku elektrike in denarja. Ne deluje le poleti, ko je najbolj vroče, ampak tudi spomladi in jeseni, če toplo vodo napeljemo v notranjost hiše. Ta na¬ prava se tudi že približuje profesionalnim napra¬ vam, kakršne prodajajo v trgovinah. Je tudi ne¬ kako največ, kar se da ob zadosti majhnih stro¬ ških še narediti v domači delavnici. Pri uporabi moramo paziti na naslednje: — v zbiralniku toplote (v ceveh) ne sme biti zraka, — preko zime jo spravimo in izpraznimo vodo, — občasno jo očistimo kamna, ki se nabere v njej. Če ste se navdušili za izdelavo take naprave, vas vabimo, da nam pošljete slike vaše naprave, razne ugotovitve in tudi izboljšave. Najboljše bomo objavili v reviji. »Sporočite uredniku znanstvene redakcije, da sem ustvaril serum nesmrtnosti. Nesmrtnost za človeštvo,« je zamomljal. Kmalu zatem so trije manjši, v sivo oblečeni mo¬ žakarji, vstopili v njegov laboratorij. Eden je zbil profesorja na tla in sedel nanj. Drugi je strgal edini listič, na katerem je bila napisana formula. Tretji pa je zlil serum v bližnjo podganjo luknjo. »Naj ti bo to v poduk,« so dejali. »Toda zakaj? Zakaj? Zdaj je skrivnost nesmrtno¬ sti za večno izgubljena.« Hladno so ga premerili. »Nesmrtnost? Govoriti morate razločneje. Ra¬ zumeli smo vas, da ste rekli nesramnost.« Odšli so ven in za seboj zaprli vrata. Spodaj v luknji pa je živela podgana. O njej bi lahko napisal dolgo zgodbo. Zelo dolgo. TIM 2 • 83/84 79 PRODAM 3-kanalno napravo za daljinsko vodenje (6 funkcij) zmamke ROBBE. Matjaž Gorjup Gorazdova 11 61000 Ljubljana tel. (061) 556-046 PRODAM skoraj novo napravo za daljinsko vodenje ROBBE TERRA 4 (8) kanalna z dvema servomotorjema (35 MHz). Sandi Plaskan Velenjska 6a 63310 Žalec tel. (063) 710-363 HO SISTEM zamenjam za N: 12 m prog, 7 kretnic, nekaj drugega tirnega materiala, 4 lokomotive In 14 vagonov. Kupim pa 0,8 letalski glow-plug motorček z eliso In priborom. Blaž Dobre Laknarjeva 1, Koseze 61000 Ljubljana tel. (061) 574-868 KUPIM načrt katodnega oscilo¬ skopa objavljenega v »Radio¬ amaterju« letnik 1981 št. 1. Igor Izmajlov Proletarskih brigad 20 66310 Izola PRODAM CB postajo »ASAHI« 2 W, 40 kanalov AM, brezhibno In dobro ohranjeno z usmernikom ali brez. Kupim pa translstor MRF 475. Sandi Šink Stara Loka 145 64220 Škofja Loka PRODAM generator zvoka za parne lokomotive. Ritem zvoka se lahko po želji avtomatsko spreminja glede na hitrost lo¬ komotive. Prodam tudi načrte s podrobnim opisom Izdelave: UKV oddajnik (Izhodna moč 1 W, frekvenca 144 MHz), KV oddajnik (Izhodna moč 2W ali 10W, frek¬ venca 3,5 MHz), UKV sprejemnik za 144 MHz. Za odgovor priložite znamko. Bojan Skrblnek Dolnji Leskovec 18 68280 Brestanica PRODAM ročico za »U-kontrol« motorne modele znamke GRAUPNER. Aleš Dolžan Šentjakob 16 A 61262 Dol pri Ljubljani tel. (016) 647-266 PRODAM TIM 9, 10 — 1977, TIM 3—10 —79, TIM 1—10 — 80, TIM 1—10 — 81 ter 5 različnih načr¬ tov raznih modelov (motorni čoln, Space Shuttle) ter knjigi Gustava Biischerja: Elektroteh¬ nika In Elektronika v slikah. Leopold Majes Novi log 7 61430 Hrastnik UGODNO prodam fotoaparat POLAROID dobro ohranjen, dve reflektorski žarnici (motno bela) 100 W ter 150 W. Prodam še pet studijsko posnetih kaset: JEAN MICHEL JARRE Magnetlc Flelds, IAN DURY & The Blockheads, THE ROLLING STONES Some Girls, THIN LIZZY Chlnatown, DIRE STRAITS Communlque. Vse naštete stvari so dobro ohranjene In malo rabljene. Andrej Jakšlč Bratov Blanč 5 61210 Ljubljana-Šentvld NUJNO prodam večjo količino LEGO kock In plastičnih maket letal, nov motor OS MAX 40 RC 6,5 cm, veliko modelarske litera¬ ture, vse vrste elektronskega materiala. Prodam tudi veliko materiala za gradnjo železnic po HO in N sistemu, predvsem za pokrajino In veliko modelarskih drobnjarij. Milan Gačar Pesnica 24 a 62211 Pesnica tel. (062) 553-853 PRODAM napravo za DV Futaba (2—4 kanala, oddajnik, spreje¬ mnik, dva servomotorja, polni¬ lec celic). Vse dobro ohranjeno. Boštjan Pivk Cegelnlca 30 46202 Naklo PRODAM več el. shem z navodi¬ lom (elektronska mačka, ptica, el. ruleta, kllcalec rib, detektor za dež...). Vid Preželj Zabreznica 48 64274 Žirovnica KUPIM 4-kanalno DV napravo (oddajnik, sprejemnik, polnilec, 2—3 servomotorje, akumulator). Dušan Lanlšek Cesta treh talcev 8 b 61240 Kamnik KUPIM številke Tima z opisom in načrti digitalnega merilnega si¬ stema ter vse številke revije SAM, v katerih je objavljena ru¬ brika »Paketi snage I njihovi pomočnici« (ICT 50, SAM 100, SAM 200, Mlkser, efekti za kita¬ ro) In rubrika »SBI zvočne oma¬ rice«. Jordan Škerjanc V. P. 6002/15-1 19002 Zaječar PRODAM napravo za DV znamke ROSSI JR PROPO— 6 kanalov, 3 servomotorjl. Prodam tudi DV jadralno letalo FLATINGO ter dva plastična trupa — CIRUS In ORION. Igor Vugrinec Cesta na Laze 8 61000 Ljubljana tel. (061) 579-615 PRODAM ali zamenjam želez¬ nico po HO sistemu za 40-ka- nalno CB postajo brez antene. Železnico sestavlja: 6 lokomo¬ tiv, 16 tovornih vagonov, 72 kri¬ vih tirov, 11 ravnih tirov, 2 tira z odcepom — 1 ročen, 1 elektri¬ čen, 2 prehoda čez železniško progo z zapornicami, 162 sponk za tire, 1 križišče. Poleg tega dam še fotoaparat, štarterje in vtikače. Simon Sotlar Log 2 61430 Hrastnik POCENI prodam material po HO sistemu, in sicer: 2 električni lo¬ komotivi, 3 potniške vagone, 14 raznih tirov, 24 krivih tirov In kri¬ žišče. Gregor Arlzanovič Britof 317 64000 Kranj PRODAM GRAUPNER MICRO SERVO C 05 (best. nr. 3843), servo VARIOPROP (Best. nr. 3765), motor ROSSI 15 (marine 2,5ccm), čoln PROPPY. Kupim pa celice 1,2 V — 1,2 A 8 kanalov. Mihelič Dušan Pod hribom 22 61000 Ljubljana 80 TIM 2 • 83/84 za ugankarje Pavle Gregorc MAGIČNA KVADRATA — DVOJČKA Lika obeh magičnih kvadratov sta enaka, opisi pod posameznimi številkami pa so pomešani in mo¬ rate sami ugotoviti, za kateri lik ve¬ ljajo. Vodoravno in navpično: 1. na¬ prava za pretvarjanje energij ali za opravljanje dela — italijanski fizik, po katerem se imenuje merska enota za električno napetost (Alessandro, 1745—1827), 2. ozvezdje na nebesnem ekvatorju z zvedami Betelgeza, Rigel in Kosci — začrtana smer bodoče ceste ali železnice, 3. radioaktiven žlahtni plin, najtežji plinast ele¬ ment — spisek, seznam, 4. filmski posnetek v velikem planu — pro¬ stor ali kraj, obrnjen proč od sonca, 5. moško ime, s katerim radi poimenujemo Slovenca — le¬ topis, kronika. KRIŽANKA Vodoravno: 1. glavni drevesni vrsti v sestoju pridano drevje dru¬ gih vrst, 7. osnovni delec z nega¬ tivnim električnim nabojem, 9. ime slovenskega kemika Samca (1881—1964), 10. pesem hvalni¬ ca, 11. del umetniškega imena prve jugoslovanske filmske igralke Ide Kravanje (... Rina), 12. so¬ cialni položaj, 13. znak za kemično prvino litij, 14. muslimansko moško ime, 15. glavni števnik, 17. uradni spis, 19. ime ameriške film¬ ske igralke Gardner, 21. krajša oblika angleškega moškega imena Arthur, 24. površina zem¬ ljišča, 25. kratica za »doktor«, 26. svod, 28. osebni zaimek, 29. boter, 30. tovarna usnja v Kamni¬ ku, 31. slavnostna prireditev, 33. drugo ime za atlas. Navpično: 1. srebrnobela žlahtna kovina (Pt), 2. večja tekoča voda, 3. znak za neznanko v matematiki, 4. kratica za »mount« (gora), 5. ljubezensko pesništvo, 6. natrijev karbonat, 7. ime francoskega pi¬ satelja Zolaja, 8. ime dekadnega faktorja, ki pomeni milijardinko osnovne enote, 12. poželenje, 16. samodejna naprava, 18. upor, s katerim se trdno telo upira spre¬ membi oblike, 20. izumrli pingvin, 22. krilo poslopja, 23. visokokalo- rično kurivo, 27. oblasta oteklina, nabreklina, 28. ime slovenskega pesnika Župančiča, 30. desni pri¬ tok Save iz zahodne Bosne, 32. soglasnika v besedi vile. POSETNICA ELIA K. KORENT Korent je strokovnjak v moderni veji fizike. Katera je to? Pavle Gregorc slikovna križanka