VZGOJA ZA HUMANOST Priročnik za prostovoljce, starše in strokovnjake, ki delajo z otroki. OD MALIH NOG Vzgoja za humanost od malih nog Priročnik za prostovoljce, starše in strokovnjake, ki delajo z otroki Prevod in lektoriranje: Grens Tim, d.o.o. Urednica: Vanessa Benak Cvijanović Tjaša Klemen s.p. Oblikovanje: Prva izdaja v slovenskem jeziku – april 2024 , po izdaji Rdečega Izvorno delo: Markta strokovne sodelavke: mr. sc. križa Hrvaške (za izdajatelja Roberta Odgoj za humanost od malih nogu, Andreja Silić, Ivana Popek, mag. paed. Hrvatski Crveni Križ in Donna Vrbanec, bacc. praesc. educ.; Rdeči križ Slovenije Izdajatelj: ilustrator/grafični urednik Dubravko Kastrapeli, urednica in avtorica Ivana Zadražil Vorberger, prof. soc. pedagog; Leto in kraj izdaje: Zagreb, november 2017). Ljubljana, 2025 Copyright ©: Rdeči križ Slovenije, Brezplačna publikacija Mirje 19, 1000 Ljubljana. Vse pravice so pridržane. Noben del knjige se ne sme Vzgoja za humanost reproducirati, prenašati ali shranjevati – Priročnik za prostovoljce, starše in strokovnjake, ki delajo v sistemu za shranjevanje podatkov z otroki je izdan tudi v tiskani verziji. v kakršnikoli obliki ali s kakršnimikoli sredstvi, elektronskimi, fotokopirnimi ali URL: Vzgoja za humanost od malih nog mehaničnimi, brez dovoljenja založnika. Cobiss ID 252898051 CIP - Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 252898051 ISBN 978-961-6103-78-7 (PDF) 2 VZGOJA ZA HUMANOST OD MALIH NOG PRIROČNIK ZA PROSTOVOLJCE, STARŠE IN STROKOVNJAKE, KI DELAJO Z OTROKI 3 VSEBINA VSEBINA 3 ZAHVALA 5 UVOD 6 UVODNA BESEDA STROKOVNJAKA 8 O RDEČEM KRIŽU 12 VZGOJA ZA HUMANOST OD MALIH NOG 14 HUMANE VREDNOTE 15 Prijateljstvo 18 Pravila 22 Avtoportret s kockami 24 Čustva 28 Dve škatli 36 Beli korenček 38 Sladke in slane skušnjave 42 Pajkova mreža 44 Kaj lahko naredim? 46 Mreža v okvari 48 Nariši, kar si slišal 50 Tišina, ki govori 54 Prepirljivec 58 Kaj lahko storimo? 64 Ura pravic 80 PREPREČEVANJE TRGOVINE Z LJUDMI 84 Uvod v temo 85 Sam doma 86 Izgubil sam se 90 Pomembno je vedeti 92 Na spletu 96 Pikapolonica in kresnička 102 4 VAROVANJE ZDRAVJA 105 Uvod v temo 106 Roke moramo umivati prej, potem in vsakokrat 108 Koraki za umivanje rok 110 Tedenski razpored umivanja rok 116 Zzzzzima 120 Poletna vročina 122 Vremenska napoved 124 Dobro in zdravo 128 Naša restavracija 130 Žalostni ohrovt 132 Sadna solata 136 Umij zobe, umij zobe 140 112, izvolite 144 Smeš se igrati, ne dotikaj se 146 Prva pomoč, na pomoč! 148 PRIPRAVA NA IZREDNE RAZMERE – POTRES 158 Uvod v temo 158 Ringa ringa raja, potres! 160 Varno mesto v vrtcu 162 Skloni se, pokrij in se drži za … 166 Varno mesto, ko ste zunaj 172 1, 2, 3, potres! 176 Komplet za izredne razmere 178 10 obrazov čustev 190 5 ZAHVALA Rdeči križ Hrvaške se zahvaljuje vsem, ki so so- Podboj, Natalija Dračić, Mirjana Salopek, Kristina delovali pri poskusnem testiranju priročnika, ter Čordaš, Nada Katadžić in Gordana Glogovšek, za predloge in ideje, ki so se pojavili po testiranju: Vrtcu "Maksimir" (Zagreb): ravnateljica Silvana Bagarić, pedagoginja Jadranka Barać, psiholo- Vrtcu Tići Vrsar (Vrsar): ravnateljica Venis Gre- ginja Petra Malnar, vzgojiteljice Ljiljana Topo- gurović in vzgojiteljice Linda Žigante, Stefani lovšek, Vesna Turković, Biserka Nežić, Renata Hasimi, Ingrid Mendiković in Marina Gavrić, Lončar, Mara Ljubičić in Marijana Kolarić, Vrtcu Vrtcu "101 Dalmatinac" (Poreč): ravnateljica "Frfi" (Zagreb): ravnateljica Anita Žužul Šnajder, Jasna Nujić in vzgojiteljici Maja Milohanić in pedagoginja Ivana Popek, vzgojiteljici Stella Helena Geržinić Venie, Vrtcu Sisak Stari (Sisak): Cerovac in Maja Santini, Vrtcu Dubrovnik (Dub- ravnateljica Tihana Kokanović, Vrtcu Sisak Novi rovnik): ravnateljica Boja Milan Mustać, vzgojite- (Sisak): ravnateljica Ljubica Ivšić, Vrtcu Osijek ljice Nikolina Zec, Ana Salmić, Deša Čižek, Lidija (Osijek): ravnateljica Svjetlana Takač, pedago- Vujnović, Diana Hadžikadunić Brkić, Mihaela ginja Ana Mihaljević, vzgojiteljice L. Milković, J. Zucalo, Dubravka Kalinić, Ana Njavro, Marijela Dumančić, Vesna Brekalo, Monika Tovarović, Kunica in Katja Kobilić. Ksenia Svalini, Ines Pavošević, Marija Majačić, Željka Hefer, Jelica Krstanović, Jadranka Filipo- Posebna zahvala gre Ljerki Pukec iz Vrtca vić, Slađana Dozan , Jadranka Marković, Branka "Milana Schsa", ki je za potrebe priročnika pos- Greganić, Sanja Pacek, Verica Žulj, Jadranka redovala besedila iger: Beli korenček, Žalostni Barać, Regina Miličić, Ivanka Vidović, Suzana ohrovt ter Pikapolonica in kresnica. Šipka, Željka Dimić in Mija Lucić, Vrtcu Milana Sachsa (Zagreb): ravnateljica Gordana Lešin, pedagoginja Andrea Lanščak, logopedinja Tamara Galunić in vzgojiteljice Vrtca Milana Sachsa, Vrtcu "Sunce" (Zagreb): ravnateljica Biserka Žerjavić, pedagoginja Marina Matković, psiholog Darko Pinter, zdravstvena vodja Liljana Vučemilović in vzgojiteljice Jasna Novak Zoričić, Renata Pezić, Katica Podhraški, Mira Kostanjšek, Ana Krpan, Đurđica Hukman, Ivanka Varžić, Renata Bolf , Sabina Balagović, Sandra Čurko- vić, Blaženka Mandić, Mira Galek Kos, Jasenka 6 UVOD Rdeči križ Slovenije (RKS) si prizadeva za ure- znanja in veščine za nadaljnje življenje, osmislijo sničevanje mednarodne Strategije udejstvo- svoj prosti čas, krepijo samopodobo in skrbijo za vanja mladih, zato mlade priznavamo kot zdrav življenjski slog. ključne osebe pri izgradnji in vzdrževanju močnih nacionalnih društev ter kot take Krožki Rdečega križa, ki delujejo po slovenskih enakopravne partnerje odraslim. Zavedamo osnovnih šolah, so prostočasne dejavnosti, v se, da se moramo aktivirati na vseh ravneh katerih učenci ob pomoči mentorjev in prosto- našega delovanja ter k sodelovanju povabiti voljcev skozi ustvarjalno skupinsko delo, interak- čim več mladih, ki bodo s svojim pozitivnim tivne delavnice in socialne igre razvijajo humane pristopom in mladostno energijo pomagali vrednote, strpnost, nenasilno komunikacijo in realizirati poslanstvo RKS. Tako bodo lahko prijateljstvo ter spoznavajo najrazličnejše oblike oblikovali lasten odnos skrbi za sočloveka prostovoljskega udejstvovanja. ter bodo prednost pred lastnimi koristmi dajali etičnim odločitvam, ki koristijo razvoju Delavnice temeljijo na izkustvenem, neformal- celotne skupnosti. nem učenju in skozi igro omogočajo mladim aktivno sodelovanje in spodbujajo njihovo Uvodna beseda kreativnost ter tako mobilizirajo mlade za pro- mag. Ane Žerjal, predsednice RKS stovoljsko delo in ustvarjajo aktivne državljane prihodnosti. V Rdečem križu Slovenije se zavedamo, da ima podpiranje solidarnosti in prostovoljstva izredno Rdeči križ Hrvaške, s katerim tesno sodelujemo, pozitiven vpliv na celostni razvoj otrok in mlado- je kot nosilec humanitarne vzgoje za učence v stnikov. šolah na Hrvaškem pripravil priročnik "Vzgoja za humanost od malih nog" z namenom, da huma- Poslanstvo RKS uresničujemo tako s širjenjem nitarno vzgojo, ki se izvaja v okviru kurikuluma zavesti in izobraževanjem mladih o zgodovini, državljanske vzgoje, prilagodi predšolski vzgoji in poslanstvu, organiziranosti in temeljnih načelih izobraževanju. Program "Vzgoja za humanost od Rdečega križa kot tudi s prenosom humanih malih nog" otrokom v zgodnjem in predšolskem vrednot, ki mlade spodbujajo k aktivnemu, infor- obdobju omogoča pridobitev izobrazbe za bolj miranemu ter odgovornemu demokratičnemu humano, bolj zdravo in varno življenje. Program državljanstvu. V sklopu teh aktivnosti mladi prek je sestavljen iz štirih delov: Humane vrednote, skrbi zase in za druge ne le aktivno sooblikujejo Preprečevanje trgovine z ljudmi, Varovanje boljšo družbo, temveč tudi pridobivajo nova zdravja in Priprava na izredne razmere. 7 V izbranih vrtcih Rdečega križa Hrvaške je bilo Rdeči križ Slovenije s tem priročnikom nudi izvedeno poskusno testiranje za predlagani pomoč pri izobraževanju otrok na socialnem, priročnik, v katerem je sodelovalo kar 877 otrok. čustvenem in kognitivnem področju. Z izvaja- Delavnice z vseh štirih navedenih področij so njem predlaganih vaj bo prišlo do načrtnega bile ocenjene kot razumljive, zanimive, dobro razvoja otrokovih kompetenc že od zgodnjega zasnovane in uporabne pri delu z otroki v zgodnji otroštva. Poučevanje otrok je zelo kompleksno in in predšolski starosti, predlagana vprašanja za odgovorno delo, zato bo ta priročnik koristen in razpravo pa so dovolj jasna in usmerjajo raz- navdihujoč instrument za razvoj in oblikovanje pravo glede na zastavljeni cilj delavnic. Delovni drugih delavnic in vaj s prej omenjenih področij. listi, ki spremljajo delavnice, so bili ocenjeni kot ustvarjalni in spodbudni. Otroci, vzgojitelji in Rdeči križ Slovenije strokovni sodelavci so pokazali veliko zanimanje za program, zastavljali so vprašanja o ustreznosti predlaganega gradiva, rezultati evalvacije pa so bili uporabljeni za nadaljnje izboljšave in razvoj programa ter izdelavo priročnika. Pričujoči priročnik je namenjen prostovoljcem Rdečega križa Slovenije, staršem in strokovnja- kom, ki delajo z otroki. Vse ali posamezne dele lahko uporabljajo tudi drugi naši sodelavci, pred- vsem vsi sodelavci na področju prostovoljstva in dela z mladimi, mladi voditelji, komisije RKS za delo z mladimi ter sekretarji in strokovni sode- lavci območnih združenj RKS. Prav tako bodo prostovoljci v sodelovanju in s soglasjem vzgojno-izobraževalnih ustanov za otroke v obdobju zgodnjega otroštva in pred- šolske starosti izvajali program v vrtcih ter s tem prispevali k prizadevanjem zavodov pri vzgoji in izobraževanju otrok za bolj humano, bolj zdravo in varno življenje. Priročnik je na voljo vsem so- delujočim v organizaciji ter drugim relevantnim organizacijam in ustanovam, ki bodo po usposa- bljanju lahko izvajale program. Namen Rdečega križa Slovenije je, da program "Vzgoja za hu- manost od malih nog" v prihodnosti postane ena od tradicionalnih prostovoljskih dejavnosti Rdečega križa po vsej Sloveniji. 8 UVODNA BESEDA STROKOVNJAKA Vprašanje vzgoje in izobraževanja je danes Konvencije o otrokovih pravicah, sprejete leta eno najpomembnejših za nadaljnji napredek 1989 in omenjenega programa ter je pomembno človeštva. Današnja družba postavlja pred izo- prispeval k spodbujanju temeljnih človeških braževalne sisteme v svetu velike zahteve. Glo- vrednot in življenja v vrtcih v Republiki Hrvaški. balizacija prinaša hitrejši pretok informacij, kar Sprejeti dokumenti na državni ravni (Deklaracija prispeva k boljši povezanosti in informiranosti, o otrokovih pravicah, 1959, Konvencija o otroko- boljšemu sodelovanju ter odgovorni uporabi vih pravicah, 1989, Nacionalni program vzgoje in človeškega znanja v dobro človeštva. V takšnem izobraževanja za človekove pravice, 1999) zave- kontekstu pripravljamo nove generacije za živ- zujejo vse nosilce programa v predšolski vzgoji k ljenje in delo v prihodnosti, ki si je še ne moremo pregledu izvajanja otrokovih pravic in dolžnosti predstavljati, kar poleg težav in izzivov nenehno ter izboljšanju pogojev za njihovo uresničevanje. povzroča občutek negotovosti in nelagodja. Zadnje omenjeni dokument je služil kot usmeri- Vprašanja, kaj storiti in kako pripraviti nove gene- tev za delo strokovnih delavcev v vrtcih. To je bil racije na prihodnje izzive in uspešno delovanje v le prvi korak v prizadevanjih, da bi izobraževanje prihodnji družbi, postajajo vse pomembnejša. in usposabljanje za človekove pravice zaživelo v Pomembna postaja tudi tema humanega živ- vsakdanji praksi. Sam obstoj Programa še vedno ljenja v družbi, socialno občutljivega delovanja, ni zagotovilo, da se bo ta vidik vzgojno-izobraže- ohranjanja lastnega življenja in življenja drugih. valnega delovanja uresničeval v praksi vrtcev in šol (Maleš, Milanović, Stričević, 2003). Pomemben V okviru rednih celodnevnih in drugih vrst dokument je tudi Sklep o sprejemu programa programov v zavodih za predšolsko vzgojo in medpredmetnih in interdisciplinarnih vsebin dr- izobraževanje je posebna pozornost namenjena žavljanske vzgoje za osnovno in srednjo šolo (Ur. uresničevanju otrokovih pravic in odgovornosti l. št. 87/08, 86/09, 92/10, 105/10 – popravek, 90/11, v vseh vsakodnevnih okoliščinah in dejavnostih. 16/12, 86/12 in 94/13). Poleg Nacionalnega programa izobraževanja in usposabljanja za človekove pravice in odgo- Priročnik Vzgoja za humanost od malih nog, ki je vornosti ter demokratično državljanstvo Vlade bil pravkar pripravljen, je nastal na podlagi pro- Republike Hrvaške (1999) izpostavljamo pomen grama Humane vrednote. Vzgoja za humanost priročnika Življenje in pravice do učenja (2003) bo otrokom zgodnjega in predšolskega obdobja treh avtoric, in sicer Dubravke Maleš, Mirjane omogočila pridobivanje novih znanj, veščin in Milanović in Ivanke Stričević, ki je postal izhodi- sposobnosti za bolj humano, bolj zdravo in var- šče za nadaljnjo refleksijo in poglabljanje znanja nejše življenje. na tem področju. Priročnik je nastal na podlagi 9 Priročnik Vzgoja za humanost od malih nog, ki je in kritično mišljenje ter pridobivajo navade in bil pravkar pripravljen, je nastal na podlagi pro- načine razmišljanja, ki spodbujajo svobodo, kul- grama Humane vrednote. Vzgoja za humanost turno vedenje in spoštovanje drugačnih mnenj bo otrokom zgodnjega in predšolskega obdobja od lastnih kot tudi drugačnih načinov delovanja, omogočila pridobivanje novih znanj, veščin nepodpiranje stereotipov itd. Izbrani primeri in sposobnosti za bolj humano, bolj zdravo in v Priročniku so predlogi dejavnosti in nekateri varnejše življenje. Priročnik je sestavljen iz štirih načini, kako je mogoče na prepričljiv, otroku delov: prijazen in zanimiv način organizirati učenje in usvajanje humanih vrednot že od zgodnjega Humane vrednote, Preprečevanje trgovine z otroštva. ljudmi, Varovanje zdravja in Priprava na izredne razmere. Vsak del Priročnika je še posebej po- Na enak način je mogoče razviti občutljivost za memben za predšolske otroke, saj jim omogoča, ohranitev lastnega življenja in življenja drugih v da ob podpori odraslih in v ustreznem social- različnih življenjsko nevarnih situacijah. Zaradi nem, časovnem in prostorsko-materialnem tega so deli Priročnika naslovljeni Preprečevanje kontekstu pridobivajo za življenje pomembna trgovine z ljudmi, Varovanje zdravja in Priprava znanja, spretnosti, sposobnosti in kompetence. na izredne razmere in so prav tako nujni in V prvem delu priročnika z naslovom Humane pomembni kot primeri dobrih dejavnosti, ki vrednote so podani predlogi dejavnosti, ki jih se uporabljajo pri delu Bolje bi bilo: z otroki v lahko organiziramo v okviru zavodov za zgodnjo obdobju zgodnjega otroštva in predšolski sta- in predšolsko vzgojo in so namenjene razvijanju rosti. V številnih življenjsko nevarnih situacijah kakovostnega odnosa do sebe in drugih v skup- sta pomembna hiter odziv in pravilno ukrepa- nosti. V kakovostnem izobraževalnem kontekstu, nje. Predstavljeni primeri so vodilo za delo z skrbno pripravljenem in zasnovanem, se lahko otroki in vir možnih načinov dela z otroki, da bi otroci naučijo sporazumevanja in vzpostavljanja jih pripravili na ukrepanje v določenih življenj- drugačnih odnosov, katerih cilj je razvijanje čuta sko nevarnih situacijah. Glede na to, da se otroci za human odnos med ljudmi, spoštovanje raz- učijo celostno in zatopljeni z vsemi čutili in bi- ličnosti, sočutja, strpnosti, pa tudi odgovornosti vanjem v določene dejavnosti, so pomembni za lastne odločitve in dejanja v skupnosti. Ta del celoten kontekst, izkušnje in občutki, ki se pri priročnika je namenjen tudi seznanjanju otrok tem porajajo. Čustvena angažiranost in obar- z institucijami v družbi, ki spodbujajo humani- vanost pri učenju ter vključenost celega telesa tarno delo in dejavnosti. pomembno vplivata na trajen spomin, odzive, načine delovanja, sprejete vrednote in celotno Otroci zgodnje in predšolske starosti se hitro vedenje. učijo, prevzemajo določene navade in razvijajo različne spretnosti popolnoma naravno in v Mnogi avtorji opozarjajo na dejstvo, da učenje skladu z izkušnjami, ki so jim na voljo. Njihovo otrok v obdobju zgodnjega otroštva in predšol- učenje je kontekstualizirano in čustveno obar- ski starosti temelji predvsem na izkustvenem vano. Zato so še posebej pomembni kakovost učenju. Pri spoznavanju človekovih pravic in izobraževalnega konteksta, odgovornost in sprejemanju humanih vrednot izhajamo iz vloga odraslih ter vzdušje in načini pridobivanja tega, kar je otrokom najbližje, kar se nepos- določenih znanj, veščin in mnenj. Učni proces redno nanaša na njihovo življenje in se odziva je treba oblikovati in prilagoditi njihovim po- na njihove osnovne potrebe, hkrati pa se uresni- trebam, metodam in učnim strategijam. Otroci čujejo otrokove pravice. Otroci se svojih pravic lahko v vsakdanjih praktičnih življenjskih situaci- najbolje naučijo, če bivajo v razmerah, kjer se jah že od malih nog razvijajo odgovorno vedenje te pravice spoštujejo in živijo. Zato je za razvoj 10 predšolskega otroka zelo pomemben vzgojno- resnici pa ne poznajo cilja in namena svojega -izobraževalni kontekst, ki vključuje materialne sodelovanja pri določenih dejavnostih. Zaželeno pogoje in medsebojne odnose udeležencev, je, da skupaj z otroki načrtujemo in izvajamo saj dobro zasnovano in pripravljeno okolje za dejavnosti, v katerih so resnično aktivni udele- učenje in razvoj odpira možnosti za pridobivanje ženci v vseh fazah, od načrtovanja in priprave do znanja, razvijanje socialnih veščin in kompetenc njihove realizacije. Težišče dejavnosti pri delu z ter oblikovanje odnosov, potrebnih za življenje v otroki v zgodnjem otroštvu in otroki predšolske humani, demokratični družbi. Priročnik vsebuje starosti mora biti na višji stopnji participacije primere dejavnosti, ki bodo osnova za vsakega zlasti na področju vzgoje za človekove pravice in vzgojitelja, prostovoljca in druge, ki delajo in demokratično državljanstvo. živijo z otroki v zgodnjem otroštvu in otroki predšolske starosti v institucionalnem konte- Primere posameznih dejavnosti v Priročniku kstu, hkrati pa so ti primeri izziv za ustvarjanje smo preverjali in spreminjali v sodelovanju z novih primerov, primernih kontekstu in otroku. izbranimi vrtci in odličnimi izvajalci, ki so s svojimi pripombami in predlogi vplivali na spremembe Priročnik vključuje aktivnosti za ohranjanje in in izboljšave. Upamo, da bodo predlagane ak- varovanje zdravja ter varnost otrok predvsem tivnosti prispevale k nadaljnjemu razmisleku, v širšem družbenem kontekstu ter v posebnih načrtovanju in prenavljanju vzgojno-izobraže- življenjsko nevarnih okoliščinah. Poleg tega valnega konteksta in načina dela z otroki v zgo- priročnik vključuje vrsto aktivnosti za usvajanje dnjem otroštvu in predšolski starosti. Lahko so osnovnih človeških vrednot. Okolje, v katerem dobra osnova za promocijo temeljnih človekovih ima otrok možnost izraziti svoje mnenje, ki je pravic, odgovornosti in vrednot ter njihovo živ- slišan in spoštovan, krepi delovanje in vzposta- ljenje v vrtcih v Republiki Hrvaški. Upamo, da bo vljanje odnosov, ki temeljijo na sožitju, kar pri- serija dejavnosti, ki jih oblikujemo in izvajamo z speva k razvoju stališč in mnenj, ki temeljijo na otroki in vzgojitelji, izziv za snovanje novih de- humanih družbenih vrednotah. Zato so dejav- javnosti, prilagojenih individualnim potrebam nosti, ki jih načrtujemo in organiziramo z otroki otrok, s katerimi delate. in izhajajo iz življenjsko pomembnih vprašanj, povezanih z otrokovimi pravicami in načinom, Priročniku so priložena delovna gradiva, ki so kako otroci sodelujejo pri njihovem pojasnje- izhodišče in dobro dopolnilo različnim drugim vanju oziroma reševanju, zelo pomembne in dejavnostim, ki bodo nastale ob kakovostnem resnično dragocene. pedagoškem vodenju vzgojiteljev in z aktivnim sodelovanjem otrok. Namen je spodbujati stalno Izbrane aktivnosti naj bodo izziv za snovanje osredotočenost na kakovost načrtovanja, izvaja- projektov, saj je delo na projektu strategija, ki nja in vrednotenja iger in dejavnosti, ki so dobro spodbuja in omogoča aktivno učenje vseh ude- zasnovane in vodene s strani strokovnjakov za ležencev. Vključevanje otrok v vse faze dela na ohranjanje zdravja ljudi, preprečevanje različ- projektih je pomembno, saj se veščine demo- nih nevarnih situacij in pridobivanje humanih kratičnega državljanstva razvijajo predvsem s vrednot, ki se jih najbolje naučimo in usvojimo sodelovanjem v dejavnostih, ki temeljijo na stra- ravno v tej najzgodnejši dobi. tegijah aktivnega učenja in delovanja. Ob tem je treba posebno pozornost nameniti stopnji de- mr. sc. Andreja Silić janskega sodelovanja otrok. Poleg tega poudar- Višja svetovalka za predšolsko vzgojo jamo pomen kakovostne refleksije, da se izog- Agencija za šolstvo, Hrvaška nemo manipulaciji z otroki, natančneje tistih situacij, v katerih so otroci navidezno aktivni, v 11 O RDEČEM KRIŽU Zgrožen zaradi agonije vojakov je Henry Dunant s sodelovanjem domačinov začel organizirati pomoč v cerkvi v Castiglioneju, nedaleč od Sol- ferina. Domačini so skupaj z Dunantom negovali ra- njence, sam Dunant pa je izkoristil vsak trenutek v pogovoru z vojaki, da jim lajša trpljenje. Preje- mal je tudi pisma, ki so jih vojaki pisali svojim najdražjim na smrtni postelji. Dunant je svoje izkušnje opisal v knjigi "Spomin na Solferino", ki je bila prvič objavljena novembra 1862. Na podlagi te knjige je Dunant s še štirimi somišljeniki leta 1863 ustanovil Mednarodni odbor za pomoč ranjenim, ki se je 13 let pozneje preimenoval v Mednarodni odbor Rdečega križa. Ideja Gibanje se je nenehno razvijala in širila v vse rodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega več držav. Leta 1863 je bil sprejet znak rdečega Jean Henry Dunant je ustanovitelj Medna- križa, leto pozneje pa prva ženevska konvencija Ženevi, na njegov rojstni dan pa še danes pra- (1864). S tem so bili postavljeni temelji za razvoj polmeseca (Gibanje). Rodil se je 8. maja 1828 v mednarodnega humanitarnega prava in člove- znujemo dan Rdečega križa. kovih pravic. Na koncu so bile leta 1949 sprejete nemu delu, se je ukvarjal s trgovino in prav ta nju položaja ranjencev in bolnikov v oboroženih spopadih, Konvencija o izboljšanju položaja ra- posel ga je junija 1859 pripeljal v Solferino. Ko se Čeprav je vedno kazal naklonjenost humanitar- štiri ženevske konvencije (Konvencija o izboljša- je znašel na bojišču pri Solferinu v severni Italiji, njencev, bolnikov in brodolomcev v oboroženih spopadih na morju, Konvencija o zdravljenju kjer je potekala bitka med avstrijskimi silami na vojnih ujetnikov, Konvencija o zaščiti civilnega eni strani in zvezo francoskih ter italijanskih sil prebivalstva v času vojne), leta 1965 pa sedem na drugi strani, mu je trpljenje, ki ga je takrat temeljnih načel (humanost, neodvisnost, nepri- videl, spremenilo življenje. 12 stranskost, nevtralnost, prostovoljnost, enotnost meseca ter s tem tudi Rdečega križa Slovenije in univerzalnost) v obliki, kot jih poznamo še je z močjo humanosti izboljšati življenje ranljivih danes. Dva dodatna protokola sta bila sprejeta ljudi. Rdeči križ pomaga javnim oblastem pri leta 1977, tretji dodatni protokol pa je bil sprejet preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti leta 2005. življenja in zdravja ljudi ter zagotavljanju spo- štovanja človekovih pravic, posebno med obo- Danes Mednarodno gibanje Rdečega križa roženimi spopadi in drugimi izrednimi stanji. deluje prek svojih sestavnih delov, Mednaro- Rdeči križ Slovenije sledi svojemu poslanstvu in dnega odbora Rdečega križa (ICRC), Mednaro- opravlja druge naloge, določene z zakonom in dne federacije društev Rdečega križa in Rdečega statutom RKS. V lokalnih okoljih spremlja živ- polmeseca (IFRC) in 191 nacionalnih društev v ljenje ljudi in aktivno reagira na pojave stiske in skoraj vseh državah sveta. nemoči, še posebej ranljivih skupin, kot so otroci in starejši; zagotavlja spoštovanje človeka in na- Rdeči križ Slovenije (RKS) je na našem območju govarja ljudi, da delijo del svojega blagostanja s začel delovati leta 1866 in je takrat deloval pod tistimi, ki so nemočni in v stiski; v organizaciji in okriljem različnih držav, ki smo jim pripadali. med ljudmi spodbuja in gradi čut za solidarnost RKS od leta 1993 deluje kot samostojno nacio- in razumevanje stiske drugih; spodbuja in širi nalno društvo na območju Republike Slovenije, vrednote zdravja in zdravega življenja; seznanja ki sta ga Mednarodni odbor Rdečega križa in javnost z mednarodnim humanitarnim pravom; Rdečega polmeseca ter Federacija društev izvaja načrtno izobraževanje in usposabljanje za Rdečega križa in Rdečega polmeseca pri- izvajanje poslanstva in nalog ter širi in uresničuje znala kot enakopravno članico Mednarodnega načela svetovnega humanitarnega Gibanja. gibanja RK in RP. Poslanstvo Mednarodne fe- deracije društev Rdečega križa in Rdečega pol- 13 VZGOJA ZA HUMANOST OD MALIH NOG PRIROČNIK ZA PROSTOVOLJCE, STARŠE IN STROKOVNJAKE, KI DELAJO Z OTROKI 14 HUMANE VREDNOTE Cilj Starost otrok Ozaveščanje otrok o svoji osebni Predšolsko obdobje moči in zmožnostih, razvijati in izboljševati socialne in čustvene "V dogovoru z učitelji DV Milana kompetence in veščine v Sachsa po izvedenih delavnicah institucionalnem ter družinskem podajamo mnenje, da so delavnice kontekstu, čustva človečnosti, zelo dobro zasnovane in prilagojene strpnosti, spoštovanja drugačnosti, otrokom v zgodnji starosti in sočutje, odgovornost do sebe in predšolskim otrokom. Metodologija skupnosti. izvajanja delavnic, navedenih v priročniku državljanske vzgoje, je dobro opisana, primerna za delo z otroki vrtčevske starosti in spodbuja otrokovo ustvarjalnost pri razumevanju, mišljenju in spominu. Povedano drugače, zastavljeni cilji dobro ustrezajo tematiki posamezne delavnice, metodam dela in predvidenim materialom, potrebnim za kakovostno izvedbo same delavnice. Najpomembneje pa je, da Vrtec Milana Sachsa meni, da so delavnice organizirane tako, da otroci v zgodnjem otroštvu in predšolski otroci razvijajo domišljijo in ustvarjalnost, hkrati pa Priročnik spodbuja različne oblike iskanja prave rešitve." Andrea Lanščak, pedagoginja DV Milana Sachsa 15 Rdeči križ Hrvaške organizira in izvaja humanitarne izobraževalne programe za otroke in mlade, si prizadeva za usvajanje vrlin solidarnosti, nepristranskosti in sočutja, spodbuja spo-štovanje človeka in življenja, razvija samospoštovanje in prispeva k razvoju življenjskih veščin (dobra komunikacija, mirno reševanje konfliktov, timsko delo in sodelovanje ter podobno). Rdeči križ Hrvaške pri svojem delu uresničuje humanitarne cilje in naloge na področju varo-vanja in izboljšanja zdravja, socialnega varstva, zdravstvenega in humanitarnega izobraževa-nja ter se zavzema za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in zaščito človekovih pravic. Eden od glavnih ciljev Rdečega križa Hrvaške je spodbujanje in izboljšanje solidarnosti, spodbujanje prostovoljstva in medsebojne pomoči ter socialne varnosti državljanov. Rdeči križ Hrvaške pristopa k doseganju navedenih ciljev s spoštovanjem pravic in svoboščin vsakega človeka, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, naci-onalno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo, izobrazbo, socialni položaj ali katero drugo razlikovalno lastnost (po Zakonu o Rdečem križu Hrvaške; Ur. l. 71/10). S humanimi vrednotami razumemo vrednote, naloga, da jim omogočimo odkrivanje in učenje ki se kažejo kot dobrine, potrebne za življenje z igro in različnimi dejavnostmi. Le pod takšnimi in duhovni razvoj, kot cilji, ki jih hočemo doseči, pogoji lahko otrok pridobi učno kompetenco, ki kot ideali, h katerim stremimo, in kot nameni je osnovno izhodišče za uresničevanje procesa človekovih prizadevanj. Nekatere humane vred- vseživljenjskega učenja. note so: človeško dostojanstvo, morala, svoboda, pravičnost, človečnost, vestnost, strpnost, delo, Ena najpomembnejših nalog zgodnjega učenja dolžnost, odgovornost, ljubezen, dobrota, oseb- in predšolske vzgoje ter izobraževanja otrok nost, vzgoja, zdravje, resnica, lepota, ustvarjal- je usmerjanje v prave življenjske vrednote, v nost, svoboda, nacionalni ponos, patriotizem, spodbujanje enakosti med vsemi ljudmi in v domoljubje, zakon, družina, spoštovanje sta- spoštovanje ter dopolnjevanje njihovih intelek- rejših, zvestoba, navezanost na družino, prija- tualnih sposobnosti vse življenje. Šteje se, da je teljstvo, iskrenost, poštenost. V tem poglavju otrok socialno kompetenten, če ima osvojena skušamo poudariti in opozoriti na pomen prosocialna vedenja (npr. deljenje, pomoč, sode-pridobivanja dragocenih lastnosti/veščin že v lovanje, samokontrola, pozitivna komunikacija) zgodnjem otroštvu, saj te močno vplivajo na in določene veščine, ki mu omogočajo razume- poznejše oblikovanje posameznikove osebnosti. vanje okolja, učinkovito obvladovanje vsakdanjih situacij in uspešno doseganje osebnih ciljev. V Izobraževanje in vseživljenjsko učenje sta te- sodobnem svetu se otroci soočajo z vrsto social- meljni gibali razvoja vsakega posameznika in nih izključenosti zaradi širjenja različnih stereoti- družbe kot celote. Znanje otroku omogoča ra- pov in predsodkov, ki se prenašajo na najmlajše zumevanje in kritično razmišljanje o vsem, kar generacije. Gre za vnaprejšnje sodbe oziroma ga obdaja, mu pomaga, da se znajde v novih mnenja o nečem, kar ni dovolj poznano oziroma situacijah, in uspeva v vsakdanjem življenju ter temeljito in kritično preučeno oziroma izkušeno. v vseh nadaljnjih stopnjah institucionalnega iz- Običajno gre za razširjena in vnaprej oblikovana obraževanja. Ker so otroci po naravi "raziskovalci" stališča, ki temeljijo na nedokazljivih trditvah in in se aktivno učijo na podlagi izkušenj, je naša lažnih predpostavkah o pripadnikih drugih ver, 16 narodov ipd., pa tudi za zgražanje nad nečim, ki temelji na drugačnih običajih ali navadah. Za Namen delavnic je spodbujati razvoj spodbujanje humanizma in strpnosti je treba veščin, potrebnih za ohranjanje člove-otroke učiti sprejemanja in spoštovanja živih kovega dostojanstva, lastnega in tujega. bitij in njihovega dostojanstva ter pravičnosti kot življenjskega načela, tako da pri njih spodbu- jamo razvoj empatije in razumevanja za potrebe bojne povezanosti. Otroci se že v vrtcu naučijo Redni programi vrtcev so to problematiko dolžni drugih ter sprejemanje in razumevanje medse- kakovostno in celovito razvijati po nacionalnih z drugimi z uresničevanjem enakih pravic za vse, programih, ki jih je več, predvsem pa po Naci- spoštovati drugačnost in graditi skrbne odnose onalnem programu vzgoje za človekove pravice bami v redni program vrtca ali z ozaveščanjem in odgovornosti ter demokratično državljanstvo na primer: z vključitvijo otrok s posebnimi potre- Vlade Republike Hrvaške (1999). Poleg tega nosti ter pravicah drugih, ki jih obkrožajo. Da bi dokumenta poudarjamo pomen priročnika otrok o njihovih pravicah, dolžnostih in odgovor- Življenje in učenje pravic (2003), ki je nastal na mu je treba pomagati postopoma zgraditi lastno. podlagi prejšnjega dokumenta. Oboje pomeni otrok lahko razumel in spoštoval tujo identiteto, velik prispevek k uresničevanju humanistično- lastne kulture ter družbene, moralne, jezikovne -razvojne zasnove programa dela z otroki v zgo- To se nanaša na razumevanje in poznavanje dnjem otroštvu, ki ga zavezujejo temeljni pravni in duhovne dediščine. akti s tega področja. Sprejeti dokumenti na podpiramo tako, da smo otrokom vzor in jih predšolskega izobraževanja, da pregledajo ure- sničevanje otrokovih pravic in izboljšajo pogoje učimo dvosmerne komunikacije pri reševanju Oblikovanje samostojne in samozavedne osebe državni ravni zavezujejo vse nosilce programov konfliktov na razumen in miren način, pri čemer za njihovo uresničevanje. iščemo najboljše rešitve za obe strani. Iskanje Poučevanje otrok o njihovih pravicah je zelo zahteva ustrezno samozavedanje, empatijo in kompleksno in odgovorno delo. Rdeči križ optimalne rešitve za obe strani v konfliktu Hrvaške s tem priročnikom nudi pomoč pri nem procesu otrok v zgodnji starosti in predšol- izobraževanju otrok na socio-čustvenem in ko- kreativnost. Iz istega razloga je v izobraževal- gnitivnem področju, kar pomeni: pridobivanje mišljenja pri vseh vrstah dejavnosti in na vseh znanja o lastnih pravicah, razvijanje empatije, skih otrok velik poudarek na razvoju različnega prepoznavanje in sprejemanje lastnih in tujih področjih učenja ter komunikacije. čustev, razvijanje odnosov in samostojnosti, Ker otrokove kompetence niso statične, temveč spoznavanje pomena spoštovanja skupnostnih razvojne, jih je treba razvijati postopoma in kot pravil in sprejemanje odgovornosti. segmente znotraj celote oziroma celovite otro- Naslednje delavnice so bile izvedene po peda- otroci že v zgodnjem otroštvu razvijajo občutek goških standardih in vrednotah iz Nacionalnega kove osebnosti. Z razvojem omenjenih kakovosti kurikuluma za zgodnjo predšolsko vzgojo in v "državljane sveta" – osebe s ključnimi kom- izobraževanje, predvsem za razvijanje domišljije odgovornosti in dobijo priložnost, da odrastejo in ustvarjalnosti ter spodbujanje različnih oblik veščinami ustvarjanja in življenja v pluralistični iskanja rešitev. petencami na področju človekovih pravic ter družbi, kjer se človekove pravice razumejo, spoš- tujejo in uresničujejo. 17 [Prijateljstvo] Teme Postopek Prijateljstvo, značilnosti, vrednote. ● Vodja otrokom pokaže vse kar- tončke iz priloge "Prijateljstvo" in po vrsti razloži risbe na njih Cilj (otrokom razloži situacije in simbole). Otroci bodo opisali, prepoznali in po- ● Vodja otrokom ponudi vse kar-imenovali, katere lastnosti so zanje tončke iz priloge "Prijateljstvo" in pomembne pri prijatelju. jim naroči, naj izberejo tri, ki pri- kazujejo nekaj, kar bi se jim zdelo Metoda zanimivo pri drugih otrocih. ● Nato vodja vsakega otroka posebej Samostojno delo, pogovor prosi, naj pove, katere tri kartončke je izbral in zakaj, ter jih povabi, da svoje tri kartončke nalepijo na Material papir velikega formata. ● Z nizanjem kartončkov vsakega ● Priloga "Prijateljstvo". posameznega otroka nastane ● skupni plakat. Papir velikega formata. ● skupaj pogledajo plakat, ki so ga Barvice in svinčniki. izdelali, in začne razpravo o tem, ● Voditelj povabi otroke, naj vsi Bel papir. ● ● Izbirna gradiva po izboru vodje, na kaj so izbrali in zakaj. primer basni in zgodbe, ki proble- matizirajo vprašanje prijateljstva. 18 Vprašanja za razpravo Opomba Katere slike ste izbrali in zakaj? Kdo Otrokom lahko daste možnost, da je izbral srce? Kaj vam predstavlja narišejo svoje prijatelje in opišejo risbe srce? Kdo je izbral igrače? Kaj se vam ter v skupini ubesedijo, zakaj so ti zdi pomembnejše in zakaj? Zakaj je otroci njihovi najboljši prijatelji; lahko srce pomembnejše od igrač? Kdo pa za vodenje pogovora na dano temo se je odločil, da njegov prijatelj vozi uporabite izbirno gradivo po izboru kolo, in zakaj? Zakaj so pomembne vodje (npr. basni in zgodbe, ki proble- tudi igrače? Ali imajo vaši prijatelji matizirajo vprašanje prijateljstva). to, kar ste izbrali? Ste takšen prijatelj, kakršnega bi si želeli drugi? Iz zbranega materiala v daljšem ča- sovnem obdobju ustvarite pano na temo "Prijateljstvo". 19 Priloga: "Prijateljstvo" IMA VELIKO IGRAČ VELIKO SE SMEJI VOZI KOLO POSLUŠA GLASBO RAD IMA ŽIVALI RAD IMA NAKIT IN IMA LEPA OBLAČILA 20 IMA DOBRO SRCE IGRA SE Z ŽOGO POMAGA STAREJŠEMU IMA KAPO IMA NOVE ŠPORTNE COPATE REDNO SI UMIVA ZOBE 21 [Pravila] Tema Postopek Pravila, sprejemanje družbenih norm. ● Ko vodja reče "Zdaj!", morajo vsi otroci v en glas začeti govoriti o tem, kaj so delali včeraj popoldan, Otroci bodo z vajo in razpravo prou-Cilj dokler vodja ne reče "Stop!". ● Nato vodja vsakega otroka vpraša, ali so slišali, kaj so njihovi prijatelji čevali, analizirali in primerjali situa-delali včeraj popoldne. cije, v katerih so upoštevali pravila in ● Sledi razprava o pravilih, ki bi nam v katerih pravil niso upoštevali. V vrsti lahko pomagala, da se vsi slišimo razprav v daljšem časovnem obdobju in vemo, kaj sogovorniki govorijo. bodo pravila prenovili, predlagali ● V drugem delu naloge vodja prosi nova in ozavestili, kaj pravila omogo-otroke, naj si zamislijo eno pravilo čajo oziroma onemogočajo. svoje skupine, eno, ki jim je všeč, in eno, ki jim ni, otroci pa nato Metoda narišejo, kar so predlagali. ● Vodja skupaj z otroki dolgo časa Samostojno delo, pogovor uvaja in ustvarja nova pravila ter spreminja tista pravila, ki se niso izkazala za učinkovita. ● Material ● Sledi razprava/niz razprav v daljšem časovnem obdobju o tem, katera Panoji ali plakati z otroškimi pravila so predlagana in kaj nam risbami in izdelki otrok, miselni omogočajo/onemogočajo. zemljevidi, ki so nastali na podlagi pogovora v daljšem časovnem razdobju. ● Papir ● Barvice 22 Vprašanja za razpravo Opomba Ali v vašem vrtcu obstajajo kakšna Če otroci znajo pisati, lahko svoje pravila? Jih lahko naštejete? Čemu odgovore zapišejo samostojno ali pa služijo pravila? Kako urediti skupno pravila pokažejo z risbami in misel- življenje v sobi, da drug drugega ne nimi zemljevidi. motite in da vedno veste, kje so dolo- čene igrače, s katerimi se želite igrati? Pomembno je, da se pogovorite o Osnovno pravilo je na primer: lahko se pravilih, ki so v tistem trenutku po- igram s čimer hočem, če se s prijate- membna, in sprejmete pravila glede lji dogovorim, kdaj in kako bom vzel na to, kaj je za skupino in vodjo pri- izbrane igrače ter jih moram vedno marno. znova pospraviti na svoje mesto, da se lahko drugi pozneje igrajo z njimi. Katero pravilo bi nam pomagalo slišati, kaj so drugi delali včeraj popol- dan? Kaj se zgodi, ko ne upoštevamo V našem vrtcu velja pravilo, da pravil? Ali spoštujete pravila svoje ko si "otrok dneva", pomagaš skupine? Skupinska pravila lahko prijateljem razrešiti prepir. primerjamo s prometnimi pravili. Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo prometnih znakov (to povežite z igro v grad- EDVARD, Vrtec "101 dalmatinac" benem kotičku in na igrišču vrtca)? Navedite primer. Katero pravilo vam je všeč in zakaj? Katero pravilo vam ni všeč in zakaj? Na koncu delavnice lahko skupaj ponovite pravila, ki se otrokom zdijo pomembna. Če ne upoštevaš pravil, lahko pride do trčenja, saj ne smeš prevoziti rdeče luči. IVANO, Vrtec "101 dalmatinac" 23 [Avtoportret s kockami] Teme Postopek Lastnosti, telesni videz, ● Pred začetkom naloge vodja samospoštovanje, samozavest, otrokom razloži, kaj je avtoportret, samopodoba, sprejemanje in jih popelje k ogledalu, da se drugačnosti. pogledajo. ● Vodja otrokom razdeli delovne liste Cilj "Avtoportret" in jim da nalogo, da narišejo sami sebe. Otroci bodo preučevali in opisovali ● Ko končajo, vodja pozove otroke, svoj fizični videz in značilnosti, kar jim da se usedejo v krog in vsak posebej pokaže svojo risbo ter vrže bo pomagalo sprejemati drugačnost, kocko. sebe in druge. ● Glede na dobljeno število mora vsak otrok povedati določeno Metoda število svojih dobrih lastnosti, kaj mu je všeč na sebi ali v čem je Samostojno delo, pogovor dober. ● Na koncu voditelj spodbudi otroke, da vsakega otroka nagradijo z ● Material aplavzom. Sledi pogovor o tem, kako so otroci ● Delovni list "Avtoportret". narisali sebe in katere dobre last-● Ogledalo nosti imajo. ● Lepilni trak ● Na koncu vaje vodja vsakega ● Škarje otroka prosi, naj pove nekaj ● pozitivnega o sebi in o otroku na Barvice ● njegovi desni strani in v krogu tako Kocke naprej. 24 Vprašanja za razpravo Opomba Kako ste se počutili, ko ste risali Otrokom je treba razložiti, kaj je sebe? Ste zadovoljni s tem, kako ste avtoportret, kakšne so njegove se izkazali? Vam je bilo težko o sebi značilnosti in navesti nekaj primerov. govoriti samo pozitivno in kako ste se počutili? Kdo vse je dobil številko V kolikor obstaja možnost 1 ali 2? Ali nekateri ljudje obžalujejo, razstave otroških del v prostoru, da ne morejo povedati več o sebi? Se je priporočljivo, da se po končani vam je zdelo zanimivo, kaj se drugim delavnici nalepijo na vnaprej zdi pozitivno na njih? Kaj novega ste določeno mesto in tako predstavljajo izvedeli o svojih prijateljih? skupino. Predlagamo, da vodje narišejo tudi svoj avtoportret, saj je pomembno poudariti, da so tudi oni del skupine. 25 Delovni list: "Avtoportret" 26 Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb 27 [Čustva] Teme Postopek Občutki, razpoloženja. ● Vodja vpraša otroke, ali vedo, kaj so občutki in ali znajo nekatere našteti. Otroci bodo prepoznali in Cilj ● Sledi aktivnost izražanja čustev pred ogledalom. ● Vodja otrokom da mehke barvice poimenovali osnovne občutke ter in temen papir za risanje občutkov. iz lastnih izkušenj opisali dogodke Sledi pogovor o občutkih. ali situacije, ki so nastopile pred ● Vodja otroke razdeli v skupine in določenimi občutki. jim ponudi kartončke/fotografije/ risbe, ki prikazujejo situacije, ki Metoda problematizirajo občutke. ● Vsaka skupina si mora izmisliti Skupinsko delo, razprava, predstavitev. zgodbo, ki se je zgodila na kar- tončku/fotografiji/risbi. Ko vsi končajo, vodja vsako skupino prosi, ● Material naj pove zgodbo, ki se je zgodila njihovemu liku. Otroci in vodje se Priloga "Občutki" – kartončki, ki dogovorijo za vrstni red in izberejo prikazujejo situacije, ki problema- otroka, ki bo pripovedoval zgodbo. tizirajo osnovne občutke: strah, ● Sledi pogovor o tem, ali prepoz- veselje, presenečenje, žalost, jezo najo občutek, prikazan na kar- in gnus. tončku/fotografiji/risbi, in kaj lahko ● Fotografije privede do takih občutkov. ● Temen papir ● Mehke barvice ● Ogledalo v sobi ali kopalnici ali manjša ogledala 28 Vprašanja za razpravo Opomba Kakšni občutki obstajajo? Ste Odvisno od starosti otrok lahko za zlahka prepoznali, kako se počuti vajo uporabite ponujene kartončke oseba na kartončku/fotografiji/risbi, iz priloge "Čustva", lahko pa otroci ki jo je prejela vaša skupina? Ste čustva narišejo sami ali uporabijo se vsi strinjali z odgovorom ali so fotografije. Če ste se pri vaji odločili nekateri menili drugače? Kako ste za uporabo fotografij, dajte otrokom se počutili, ko ste si izmislili zgodbo, pred aktivnostjo nalogo, da zberejo in ki se je zgodila osebi na delovnem prinesejo v vrtec fotografije, ki izražajo listu? Ste se kdaj počutili tako? Kdo različna čustva. želi povedati dogodek iz svojega življenja, ko je bil jezen, prestrašen, žalosten, vesel, presenečen? Kako se vedete, ko ste jezni, prestrašeni, žalostni, veseli in presenečeni ali ko se vam nekaj gnusi? Pomislite, kdaj in v kakšnih situacijah se lahko pojavijo omenjeni občutki? Navedite primere. Foto: Vrtec "Milana Sachsa", Zagreb 29 Priloga: "Občutki" SREČA 30 STRAH 31 ŽALOST 32 PRESENEČENJE 33 GNUS 34 JEZA 35 [Dve škatli] Teme Postopek Stereotipi, predsodki, sprejemanje ● Vodja pred otroke postavi dve odločitev, izbiranje, razlaganje in škatli, eno (s čajnim pecivom/ zastopanje mnenj, pritisk vrstnikov, sadjem) zavito v navaden bel papir demokracija. in drugo (prazno) zavito v pisan papir. Cilj ● Na koncu igre vodja odpre škatlo, ki jo izbere večina otrok (na list papirja se rišejo črtice pred škatlo, Otroci bodo izbrali škatlo, ki jo želijo ki jo želijo odpreti). odpreti, opisali razloge za izbiro in razumeli, kako zunanji videz in pritisk ● Otroci se škatle ne smejo dotikati, vrstnikov pogosto vplivata na naše lahko pa jo gledajo z vseh strani. odločitve. ● Vsak otrok pride pred škatlo in s svinčnikom začrta črtico na papir pred škatlo, ki jo želi odpreti. Nato Metoda se vrne na svoje mesto in počaka, dokler vsi ne izberejo škatle. Individualno delo, skupinsko delo, raz- ● Ko vsi izberejo škatle, vodja preš-prava. teje črtice in odpre "zmagovalno" škatlo. Material ● Vodja ponudi otrokom, da odprejo drugo škatlo in vidijo, kaj je v njej. ● ● Sledi razprava o razlogih, zakaj so Dve škatli enake velikosti izbrali določeno škatlo. ● Dva različna ovojna papirja – en ● Ob koncu delavnice vodja vsem navaden bel, drugi pisan z okras- razdeli čajno pecivo/sadje. nim trakom ● Svinčniki in papir ● Čajno pecivo/sadje – za vsakega otroka po en kos 36 Vprašanja za razpravo Opomba Je bilo težko izbirati med obema Škatle vnaprej zavijte in jih postavite v škatlama? Kako ste se počutili, ko ste sobo, preden otroci vstopijo. morali izbrati "svojo" škatlo? Zakaj ste izbrali prav to škatlo? Kaj ste upoštevali? Je na vas vplivalo tudi, kaj so izbrali drugi pred vami? Kako ste se počutili, ko ste videli vsebino Ni nujno, da je nekaj zelo v drugi škatli? Ali pogosto izbiramo lepo, da je nekaj posebnega. škatle? Ste se spraševali, kaj je bilo po embalaži/videzu (npr. čokolada, prijatelji itd.)? Pomislite, kaj vam GRGUR, vrtec "Maksimir" je pomembno, ko izbirate stvari, s katerimi se želite igrati ali jih želite imeti. * Povzeto in prilagojeno iz zbirke orodij Youth as Agents of Behavioral Change - YABC. Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Ženeva, 2009. 37 [Beli korenček] Teme Postopek Predsodki, stereotipi, spoštovanje in ● Vodja skupaj z otroki iz kartonske sprejemanje drugačnosti, empatija. škatle izdela pregrado za igrico. ● Vodja z otroki izdeluje lutke zajčka Cilj in korenčka (če nimate časa za izdelavo lutk, pripravite fotografiji zajčka in korenčka in ju nalepite na Otroci bodo izdelali material, palčko). potreben za igro, jo izvedli in razumeli težave, s katerimi se ● Vodja prebere/zaigra igro in soočajo posamezniki, ki se v nečem ponudi otrokom, da jo sami zai- grajo. razlikujejo od drugih. ● Sledi razprava o tem, kaj se je zgodilo v predstavi in kaj se lahko Metoda iz nje naučimo. ● Po pogovoru vodja vsakega otroka Predstava, skupinska razprava. prosi, naj pove, v čem se po nje- govem mnenju korenček razlikuje od drugih (lastnost, posebnosti, Material spretnost itd.). ● Fotografija zajca ● Fotografija korenja, pobarvanega z belo barvo ● Kartonska škatla ● Didaktični neoblikovani material (kolaž papir, palčke, volna, vata, gumbi) ● Besedilo igrice "Beli korenček" Ljerke Pukec 38 Vprašanja za razpravo Opomba Kaj se je zgodilo v predstavi? V razpravi je pomembno omeniti Kaj je hotel pripraviti zajec? Kaj osebe iz ranljivih skupin (invalidi, je presenetilo zajca, ko je srečal osebe s posebnimi potrebami, korenček? Kakšne barve je bil pripadniki manjšin itd.). korenček? Kakšne druge barve je lahko korenje? Kako je zajec ravnal Igro lahko prepišete na papir velikega s korenčkom? Kako se je počutil formata, tako da vsak otrok v skupini korenček? Kaj ste se naučili iz te okoli besedila pusti svoj odtis dlani igre? Pomislite, kdo in zakaj se včasih (ki jo predhodno pomoči v barvo), lahko počuti kot bel korenček? saj je vsak odtis dlani edinstven Kakšne so prednosti drugačnosti od in drugačen. Okrašeno besedilo drugih in kakšne so slabosti? Želi kdo predstave obesite v prostor v vrtcu. z drugimi deliti, kdaj in zakaj se je počutil drugačnega od drugih? Kaj storiti, da se nihče ne bi počutil slabo, ker je drugačen od drugih? Foto: Vrtec "Milana Sachsa", Zagreb 39 40 Beli korenček (neke jeseni je na vrtu zrasel bel korenček) Zajec: Poiskati moram živila, pripravil bom razne dobrote. Potre- bujem dva ali tri korenčke, glavo zelja in list ohrovta. Beli korenček: Dober dan, zajček! Kam tako hitiš? Zajec: Dober dan, korenček! Danes pripravljam razne zajčje dobrote in res sem vesel tvojega oranžnega obraza. Všeč so mi tudi tvoji zeleni lasje, segajo mi prav do nosu. Beli korenček: No, zajček, jaz sem presenečenje. Sploh nisem oranžen, ampak čisto bel. Zajec: Hahaha! Bel korenček! Si kaj narobe jedel? Beli korenček: Nič nisem jedel narobe, to so moji geni. In zajec se mi smeje in posmehuje, ojoj! Zajec: Ne jokaj, korenček, videti si kot pravi. Zanima me samo, ali si zdrav? Beli korenček: Okusen sem in zdrav, ti se mi pa posmehuješ. Zajec: Tudi meni ti nisi všeč, poišči si koga drugega, ki bo boljši za tvoj recept. Adijo, beli korenček, samo šalil sem se. In samo da veš, če bi imel oranžen kožuh, bi bil zelo ponosen. Ljerka Pukec, Vrtec "Milana Sachsa" 41 [Sladke in slane skušnjave] Teme Postopek Izbira, sprejemanje odločitev, ● Vodja pripravi tri posode, ki so odlaganje zadovoljstva. otrokom vedno na dosegu roke. V prvi posodi so bonboni in prigrizki, v drugi suho ali sveže sadje, v tretji Otroci bodo poimenovali in razlikovali Cilj pa na palčke narezana zelenjava. ● Sledi prosta izbira ponujenega. ● Sledi pogovor o tem, zakaj so različne vrste hrane ter razvijali izbrali določena živila, v kakšni sposobnost izbire kakovostne hrane količini in kdaj so to storili (pred ali in odlašanja užitka. po jedi). Metoda Skupinsko in individualno delo, raz- prava. Material ● Posoda ● Sladkarije, prigrizki, gazirane pijače ● Sadje, zelenjava, naravni sokovi ● Knjige, multimedija o prehrani ● Plakati, flomastri, barvice 42 Vprašanja za razpravo Opomba Kaj vas je najprej pritegnilo in zakaj? V daljšem časovnem obdobju je Koliko ste vzeli? Ste vzeli malo ali ste pomembno zagotoviti vsakodnevno pretiravali? Kako se počutite zdaj? svobodo izbire in spremljati, kaj Ali koga boli trebuh? Kaj se lahko bodo otroci izbrali po nizu pogovorov zgodi z vašimi zobmi, če jeste veliko in dejavnosti, v katerih lahko sami sladkarij? Sladkarije nam v majhnih preizkusijo, pripravljajo in ves dan količinah ne škodijo, dolgoročno pa izbirajo ter uživajo živila. je bolje uživati drugo hrano. Veste katero? Pomembno je skupno beleženje njihovih odzivov pri izvajanju prve Kaj je dobro za vaše telo? Kaj od in vsake naslednje aktivnosti, da ponujenega vas naredi bolj zdrave, lahko sistematično spremljamo bolj odporne proti boleznim? Ali spremembe v vedenju. lahko vsi jedo vse? Poudarite, da kar je dobro za nekoga, ni nujno dobro Možno je tudi skupno zasnovati tudi za drugega (npr. med). Je težko prostor, v katerem bodo pripravljali zavrniti sladkarije, čeprav vemo, da hrano in napitke, ki so prehransko niso dobre za naše zdravje? Zakaj dragoceni za njihov organizem in je težko? Kaj se bo zgodilo, če bomo ohranjajo njihovo zdravje, ter razstavili vsak dan uživali sladkarije v velikih zamišljene recepte. količinah? Mislite, da vam bodo sladkarije dale veliko energije? Kaj lahko jeste in pijete, da boste imeli več energije? Kaj se dogaja v telesu, ko uživamo sladkarije, in kaj, če uživamo sadje in zelenjavo? 43 [Pajkova mreža] Teme Postopek Sodelovanje, dogovor, skupinska ● Vodja naj med dva stebra/dve dinamika, prevzemanje vlog, iskanje nasprotni steni namesti "pajkovo rešitev. mrežo". ● Število odprtin v mreži mora biti Cilj enako številu otrok v skupini (odprtine naj bodo različne, ožje in širše, manjše in večje – v vsakem S skupnim izvajanjem vaje bodo primeru morajo biti obvladljive). otroci presojali in vrednotili medsebojno sodelovanje. ● Vsak otrok mora iti skozi "svojo" odprtino, torej skozi nobeno odpr- tino ni mogoče iti dvakrat. Metoda ● Ko je mreža nameščena, mora vsak otrok s pomočjo skupine Skupinsko delo, razprava. prestopiti na drugo stran mreže, ne da bi se je dotaknil z rokami ali telesom. Naloga ni dokončana, če Material ni uspelo vsem. ● Ko vsi preidejo na drugo stran, ● Vrv sledi razprava o procesih, ki so se zgodili med izvajanjem naloge. Vprašanja za razpravo Kdo je mislil, da naloge ne bomo opravili in zakaj? Kako se počutiš zdaj, ko ste jo skupaj opravili? Kdo je poskušal najti rešitev skupno? Kdo je mislil samo nase in skozi katero odprtino je hotel iti? Kdo je želel vsem pomagati? Ste zadovoljni s tem, kako ste se dogovorili, kdo bo šel skozi katero odprtino? Ali je kdo odločal, kdo mora skozi katero odprtino? Je bilo za vas pomembno, da nalogo uspešno opravite skupaj kot skupina? 44 Opomba Mrežo lahko naredimo tako, da vrvico zavežemo med dva kosa pohištva ali kaj podobnega (npr. en konec privežemo na radiator, drugega pa na omaro). Če sodeluje večje število otrok, naj gresta skozi vsako odprtino dva otroka. *Povzeto in prirejeno po Priročniku za voditelje mladih Rdečega križa Hrvaške, Rdeči križ Hrvaške, 1995. Foto: Vrtec "Tići", Vrsar Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb 45 [Kaj lahko naredim?] Tema ● Udeleženci druge skupine imajo nalogo, da na velik list papirja nari-Vpliv in pomen posameznika. šejo kakšen grd dogodek, vse, kar se jim zdi slabo na svetu, vse, kar jim ni všeč, vse, kar jih žalosti. Cilj ● Sledi razprava. Otroci bodo opisali in razložili, ● Ko vsaka skupina predstavi svojo kakšen je svet, v katerem živimo, in risbo, jo mora razrezati na toliko kako ga lahko z majhnimi dejanji delov, kolikor je članov posamezne spremenimo. skupine. ● Vodja otrokom naroči, naj iz izre- zanih delov risbe skupaj naredijo Metoda eno risbo, ki bo predstavljala svet, kakršen mislijo, da v resnici je, Skupinsko delo, razprava. realistično sliko sveta (opomnite jih, da ni nujno, lahko pa uporabijo vsak odrezan del papirja). ● Material ● Sledi zaključna razprava o tem, v kakšnem svetu živimo in kaj lahko Dva velika lista papirja naredimo, da bo lepši/boljši. ● Lepilo ● Škarje Vprašanja za razpravo ● Svinčniki, barvice, pisan papir, didaktično neoblikovan material Razprava Kakšen se vam zdi tako upodobljen Postopek svet? Kako bi bilo živeti v tako lepem svetu? Je to mogoče? Kako bi bilo ● Vodja otroke razdeli v dve skupini živeti v svetu, kjer je vse žalostno in daje navodila vsaki skupini in slabo? Kaj vse naredi življenje v posebej. takem svetu grdo? Kako bi bilo živeti ● v takem svetu? Kako bi se počutili, Udeleženci prve skupine imajo nalogo, da na velik list papirja na- če bi živeli v takem svetu? Ali menite, rišejo kakšen lep dogodek, vse, kar da je lahko svet samo lep ali samo se jim zdi dobro na svetu, vse, kar grd? Ali lahko nekako vplivamo na imajo radi, vse, kar jih veseli. to, da bo svet lep ali grd? Kako lahko vplivamo? 46 Zaključna razprava Ste uporabili vse koščke papirja za predstavitev sveta, v katerem živimo? Mislite, da je na svetu enako dobrega in slabega ali nekaj prevlada? Kaj ste se naučili v tej igri? Kaj lahko storite, da bo svet čim lepši? (Predlagajte vključitev otrok v humanitarne akcije, npr. v zbiralno akcijo Rdečega križa Hrvaške "Solidarnost na delu") * Povzeto in prilagojeno iz zbirke orodij Youth as Agents of Behavioral Change - YABC. Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Ženeva, 2009. Foto: Vrtec "101 dalmatinac", Nova Vas Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb 47 [Mreža v okvari] Teme ● Zadnji v krogu mora povedati stavek na glas, kot ga je slišal, Komunikacija: poslušanje, govorjenje. vodja pa potrdi, ali je stavek enak začetnemu. Cilj ● Sledi končna razprava o vzrokih, ki lahko otežijo poslušanje. Otroci bodo analizirali različne Vprašanja za razpravo dejavnike, ki vplivajo na prenos informacij. Kaj smo se naučili iz te igre? Ali je težko slišati in si točno zapomniti, Metoda kaj vam je rekel nekdo drug? Zakaj mislite, da je težko? Kaj vpliva na to, Skupinsko delo, razprava. kako nekaj slišimo? Ali menite, da bi lažje slišali točen stavek, če bi ga oseba poleg vas izgovorila glasneje? Material Kakšen bi bil rezultat, če bi lahko prosili osebo, ki vam je šepetala, naj ● vam ponovi stavek? Ali ste zaradi CD z glasbo glasbe težko slišali stavek? Postopek ● Vodja povabi otroke, naj se usedejo v krog. ● Vodja pojasni, da bo prvemu otroku ob sebi zašepetal stavek na uho, vendar tako tiho, da ga nihče drug ne bo slišal. ● Naloga vsakega udeleženca je, da vsakemu naslednjemu udele- žencu in s tem do zadnjega otroka v krogu prenese enak stavek. 48 Opomba Naj bo stavek dovolj kratek, da si Med enim od ponavljanj naloge ga bodo otroci lažje zapomnili. predvajajte srednje glasno glasbo, Poskusite se domisliti stavka, ki bo da vidite, kako to vpliva na nalogo. otrokom smešen, da se jim bo igra zdela zabavnejša. Upoštevajte, da Upoštevajte, če ima kateri od otrok lahko stavek izgovorijo šepetaje in le težave s sluhom. Otrok naj prvi pove enkrat na uho vsaki osebi, ne da bi stavek. ga ponovili. Nalogo večkrat ponovite, vendar vsakič z drugim stavkom. Foto: Vrtec "Milana Sachsa", Zagreb 49 [Nariši, kar si slišal] Teme ● Po končani vaji vodja pokaže svojo risbo in vse otroke prosi, naj poka-Enosmerna komunikacija, dajanje žejo, kaj so narisali. navodil, aktivno poslušanje. ● Sledi razprava o tem, kako podobne so njihove risbe predla- Cilj gani risbi. Otroci bodo sledili navodilom, risali Vprašanja za razpravo in primerjali učinkovitost dvosmerne/ enosmerne komunikacije. Kakšna se vam je zdela ta vaja in zakaj? Kdo je naredil risbo, ki je najbolj podobna delovnem listu? Metoda Ste me med vajo želeli kaj vprašati? Kako ste se počutili, ko med vajo Samostojno delo, pogovor niste smeli ničesar vprašati? Kaj bi vprašali, če bi lahko? Ali menite, da je bilo vodji preprosto/težko dajati Material navodila? Želi kdo poskusiti? ● Priloga "Nariši, kar si slišal" ● Bel papir Opomba ● Svinčniki Med vajo je zaželeno, da vodja kroži ● Barvice okoli skupine, da ne bi prehitro dajal navodil, če vsi udeleženci niso Postopek pripravljeni. ● *Povzeto in prirejeno po Dodig D., Vodja otrokom razdeli prazne liste papirja in jim razloži, da morajo po- Mihić J., Prostovoljstvo z ranljivimi skusiti narisati sliko, ki jo vodja drži/ skupinami. Rdeči križ Hrvaške. skriva, tako da poslušajo njegova Zagreb, 2015. navodila. ● Otroci poslušajo in rišejo v tišini, brez možnosti spraševanja. Vodja otrokom natančno in jasno razloži, kje, kaj in kako naj rišejo. 50 51 Priloga: "Nariši, kar si slišal" 52 Foto: Vrtec "Sisak stari", Sisak 53 [Tišina, ki govori] Teme Postopek Neverbalna komunikacija, ● Vodja razdeli otroke v štiri skupine. sodelovanje. ● Vodja vsaki skupini da kartonček s prikazom enega občutka iz priloge Cilj "Tišina, ki govori" in jih prosi, naj pripravijo kratko igro, v kateri bodo podani občutek izrazili brez besed. Z igro pantomime (ki vključuje izvajanje in opazovanje) bodo otroci ● Vodja vsako skupino pozove, naj prepoznavali neverbalne načine odigra igro, ostali otroci pa morajo uganiti, za kateri občutek gre. komunikacije. ● Sledi razprava o neverbalni komu- nikaciji. Metoda Igra vlog, skupinsko delo, razprava. Vprašanja za razpravo Ali ste težko/hitro prepoznali, za kakšne občutke gre? Kaj vam je pri ● Material tem pomagalo? Kakšen položaj telesa so imeli otroci v skupini, ki je Priloga "Tišina, ki govori" – kar-prikazovala žalost? (položaj telesa) tončki s čustvi: žalost, sreča, strah, Kakšen je bil izraz obrazov v skupini, presenečenje ki je prikazovala strah? (mimika) S kakšnimi gibi je skupina uprizorila srečo? (kretnje) Katera skupina je največ uporabljala kretnje za razlago čustev? (dotik) 54 Kako še drugače komuniciramo? Če Opomba se otroci ne znajo domisliti odgovora, jim pomagajte s podvprašanji, Če menite, da bo otrokom pretežko npr. Bi me videli enako, če bi imel izmisliti si igro, jih lahko prosite, da se pobarvane lase in kratke hlače? dogovorijo, kako bodo svoja čustva Kje bi bilo sprejemljivo nositi kratke izrazili brez besed. hlače? (prostorsko vedenje, zunanji kontekst) Ali menite, da je mogoče Če menite, da jim nekatere besede prepoznati, kdaj je nekdo žalosten/ niso znane (npr. mimika, kretnje), jih vesel/prestrašen/presenečen, če nadomestite ali razložite tako, da jih ta oseba ne govori vašega jezika? otroci razumejo. Kako? Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb Kakšen obraz je vesel? "Zobki se smejijo!" M.T., Vrtec "Tići" 55 Priloga: "Tišina, ki govori" 56 57 [Prepirljivec] Tema Postopek Nenasilno reševanje konfliktov. ● Vodja razdeli otroke v štiri skupine in vsaka skupina dobi nalogo, da nariše svojo zaigrano situacijo, Cilj namišljeno situacijo ali kartonček, ki prikazuje spor. Otroci bodo prikazali in analizirali ● Vsaka skupina mora pripraviti različne oblike vedenja in našli kratko igro, ki prikazuje predlagani sprejemljive načine za reševanje spor in rešitev tega spora. sporov. ● Ko vsaka skupina opravi nalogo, sledi razprava o nastalih situacijah Metoda in predlaganih rešitvah spora. Igra vlog, razprava. Vprašanja za razpravo 1. Kako se je počutila deklica, s katero Material se nihče ni hotel igrati? Se je komu od vas zgodilo kaj podobnega? Kako ● Bel papir ste se takrat počutili? Zakaj mislite, ● da se nihče ni hotel igrati z njo? Kaj Barvice ● lahko storimo v tej situaciji? Priloga "Prepirljivec" – kartončki, ki prikazujejo spor. 2. Se vam je že kdaj zgodilo kaj podobnega? Ali veste zakaj? Ali je v redu vzeti nekomu igračo, s katero se igra? Kako se uspešno dogovoriti v skupni igri okoli igrač, na primer skupni igri v gradbenem kotičku ipd. Ali smemo jasno in glasno reči "Ne, zdaj se jaz igram s tem!"? Kaj lahko storimo, ko nam nekdo želi vzeti igračo, s katero se igramo? 58 3. Zakaj mislite, da je prišlo do te Opomba situacije? Se vam zdi, da se včasih kaj takega zgodi brez razloga? Kaj lahko Odvisno od starosti otrok bo vodja naredimo v taki situaciji? Kaj lahko uporabil predlagane kartončke ali naredi oseba, ki jo nekdo porine, in pa bo uporabil vajo za obravnavo kaj lahko naredijo drugi? določenih zaigranih situacij. Če ne uporabljate predlaganih kartončkov 4. Je kdo od vas doživel podobno z vprašanji za razpravo, jih povežite s situacijo? Kako ste se počutili? Zakaj konkretno ali namišljeno situacijo. mislite, da se norčujejo iz fanta? Je to v redu? Kaj lahko v tej situaciji stori fant in kaj lahko storijo drugi? Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb 59 Priloga: "Prepirljivec" DEKLICA STOPI ZA FANTA IN GA NAMENOMA PORINE OD ZADAJ, MEDTEM KO OSTALI TO GLEDAJO. 60 SKUPINA OTROK SE IGRA Z IGRAČAMI. DO DEČKA, KI SE IGRA S KAMIONOM, PRIDE DRUGI IN MU GA POSKUŠA VZETI. 61 SKUPINA OTROK SE IGRA Z ŽOGO. DEKLICA STOJI OB STRANI, KER SE NIHČE NOČE IGRATI Z NJO. 62 FANT SE JE Z VODO POLIL PO HLAČAH. DRUGI SE MU SMEJIJO IN KAŽEJO S PRSTOM NANJ. 63 [Kaj lahko storimo?] Teme Postopek Učinkovite metode reševanja sporov. ● Vodja se z otroki usede v krog in razpravlja o različnih odigranih/do- živetih situacijah, ki so se zgodile v Cilj izbranem časovnem obdobju (npr. zadnja dva dneva). Otroci bodo opisali in predstavili ● Vodja prosi otroke, naj se spomnijo možne rešitve spora. konflikta, ki se je zgodil v skupini, in to situacijo narišejo. Metoda ● Ko vsi končajo, otroci pokažejo in opišejo risbe. Sledi pogovor o Samostojno delo, skupinski pogovor možnih rešitvah narisanih konflik- tov in pravilih, s katerimi se lahko sporom izognemo in jih razrešimo. Material ● Ko otroci ubesedijo možne rešitve konflikta, s pomočjo vodje na papir ● Kartončki iz priloge "Kaj lahko velikega formata nalepijo izbrane naredimo?" kartončke s prikazom "Kaj lahko ● naredimo?". Papir in barvice ● ● Vodja daljši čas z otroki razpravlja Papir velikega formata o zaigranih konfliktnih situacijah v igri, dokler z razpravo ne pridejo do vseh ponujenih rešitev, ki so prikazane na kartončkih "Kaj lahko naredimo?". ● Vaja se konča, ko je izdelan plakat z vsemi možnimi rešitvami konflikta. Sledi končna razprava, v kateri je treba poudariti pomen skupinskih pravil. 64 Vprašanja za razpravo Katero pravilo poznate, ki vam lahko pomaga rešiti konflikt? Kako vam je všeč naš plakat za Katera pravila vam lahko pomagajo reševanje sporov? Ali obstajajo preprečiti spor? Navedite kakšen druge rešitve, ki niso na plakatu, primer. Česa se lahko naučimo s a se jih lahko spomnite? O čem se konfliktom? Ali lahko preko konflikta največkrat prepirate s prijatelji? nekoga bolje spoznaš? Ali menite, da Kako običajno rešujete spor? Kateri je konflikt vedno mogoče rešiti? Kako način reševanja sporov se vam zdi se počutite, če ste z nekom v sporu? najboljši? V kakšnih situacijah in kako pogosto prihaja do sporov v vsakdanjem življenju? Foto: Dječji vrtić "Frfififi ", Zagreb Foto: Vrtec "Sisak stari", Sisak 65 Priloga: "Kaj lahko naredimo?" OPRAVIČITI SE POGOVORITI SE VPRAŠATI REČI: "PROSIM, PRENEHAJ!" POČAKATI, DA SE UMIRIŠ ODITI PREZRETI POVEDATI, KAKO SE POČUTIŠ ČAKATI, DA PRIDEŠ NA VRSTO SE UMAKNITI DELITI POISKATI POMOČ 66 OPRAVIČITI SE 67 POGOVORITI SE 68 VPRAŠATI 69 REČI: PROSIM, PRENEHAJ! 70 POČAKATI, DA SE UMIRIŠ 71 ODITI 72 PREZRETI 73 POVEDATI, KAKO SE POČUTIŠ 74 ČAKATI, DA PRIDEŠ NA VRSTO 75 SE UMAKNITI 76 DELITI 77 POISKATI POMOČ 78 Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb 79 [Ura pravic] Tema ● Ko vsi narišejo, kar so delali, skupaj z vodjo nalepijo risbe na tisti del Pravice otrok plakata, ki je predviden za to časovno obdobje. Cilj ● Ko so risbe končane, vodja izbere skupino okrog ure in začne raz- pravo o otrokovih pravicah. Otroci bodo prepoznavali, opisali in se naučili svojih pravic in dolžnosti v ● Vodja skupaj z otroki komentira vsakdanjem življenju. risbe in jih povezuje s pravicami, ki jih čez dan uresničujejo v vrtcu, pa tudi z obveznostmi, ki jih imajo. Metoda Individualno delo, skupinsko delo, raz- Vprašanja za razpravo prava. Ste že slišali za Konvencijo o otrokovih pravicah? Kaj kaže ta risba z uro? Kaj prikazujejo risbe v ● Material času med 8. in 9. uro? Kateri vaši pravici je bilo po vašem mnenju v Papir tem obdobju zadoščeno? Zastavite ● Barvice to vprašanje za vsako obdobje. Ali ● veste, da imate pravico do zdrave Lepilo ● Plakat v obliki ure v istem obdobju narisali, da ste in ustrezne prehrane? Nekateri ste Postopek veste, da imate pravico do svobode druženja? Če lahko izbirate, s kom se igrali s prijatelji iz skupine. Ali ● V daljšem časovnem obdobju se boste družili, ali to pomeni, da (vsaj 2 tedna, če se tema dnevno se lahko družite tudi z na primer obdeluje) vodja prosi otroke, naj neznanimi odraslimi? (Pri razlagi narišejo, kaj so delali v določenem 15. člena, svoboda druženja, je časovnem okviru. pomembno povezati razpravo s ● Prvo navodilo je, da narišejo, kaj spoštovanjem pravic, zdravja in so delali med sedmo in osmo uro. varnosti drugih). Igramo se vsak dan Nato narišejo, kaj so delali med v določenem časovnem obdobju. osmo in deveto uro in tako vsako Na vaših risbah vidimo različne igre. uro do konca delovnega dne. Ali veste, da imate pravico do igre in zabave? Opazimo lahko, da se pri 80 nekaterih risbah učimo na primer o Opomba živalih, poslušamo radio, gledamo televizijo, se pogovarjamo, rišemo, Če otroci nimajo predstave o času, raziskujemo. To povežite s pravico do jim pomagajte z razlagami, kot so: obveščenosti iz različnih virov (17. čl.), od takrat, ko ste prišli, pa do konca pravico do upoštevanja otrokovega zajtrka. Ali od takrat, ko smo peli, mnenja (12. čl.), pravico do svobode dokler nismo šli ven na dvorišče. izražanja (13. čl.). Na nekaterih risbah vidimo aktivnost pospravljanja V času, ko boste izvajali predlagano igrač. Je to težko delo? Povežite to vajo, poskušajte oblikovati dejavnosti, z varstvom pred izkoriščanjem dela ki bodo še dodatno odpirale otrok (32. čl.). Pojasnite, da otrok vprašanja otrokovih pravic in ki jih ne bi smeli izkoriščati za trdo delo, boste pozneje še našli na otroških ampak da lahko vsak dan naredijo risbah. En dan na primer namenite veliko stvari sami. Nekatere vaše dejavnosti o imenih otrok in ko je risbe kažejo, da ste spali. Poveži ta prikazana na risbicah, jo povežite risbo s pravico do počitka (31. čl.). z otrokovo pravico do imena (7. čl.). Na risbah bodo verjetno tudi starši Naj se na otroških risbah znajde otrok, ki so jih pripeljali ali prišli iskat tudi zdravstveni delavec, da se v vrtec. Povežite jih s pravico otrok risba poveže s pravico do zdravja in do življenja s starši (9. čl.), razen če zdravstvenega varstva (24. čl.). varnega doma. Vloga vzgojitelja je, da v kontekstualnih razmerah in glede na jim to škodi, s pravico do družine in Ali imamo določene odgovornosti, starost otrok za delo izbere določeno če imamo pravice? Katere so to? skupino pravic (pravice do preživetja, Jih lahko nekaj naštejete? Ali so pravice do razvoja, pravice do varstva zagotovljene vse navedene pravice in pravice do sodelovanja), če se mu otrok? zdi ta vaja preobsežna. Za pripravo delavnice priporočamo Maleš, D., Milanović, M., Stričević I. (2003). Živeti in spoznavati pravice – Vzgoja za človekove pravice v sistemu predšolske vzgoje. Filozofska fakulteta v Zagrebu. Zagreb. Strani 162–222. 81 82 Foto: Vrtec "Milana Sachsa", Zagreb Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb 83 PREPREČEVANJE TRGOVINE Z LJUDMI Cilj različnim številom otrok, vključenih v dejavnost, kar dejansko prispeva Pri otrocih razvijati občutek k fleksibilnosti programa, ki naj bi odgovornosti za ravnanje v ga trenutni okvirni kurikulumom vsakdanjih, a tudi potencialno omogočal. nevarnih situacijah, jih naučiti, kako pravilno ravnati ob srečanju Ta učbenik je dragocen in uporaben z neznano osebo in če se izgubijo, za vsakega izvajalca, ki dela z otroki, jih ozavestiti, kako pomembno je zaradi preprostosti, konkretnosti in poznati številko za nujne primere in bogatega gradiva, kar vse vzgojitelju osnovne osebne podatke ter kako omogoča, da otrokom približa zmanjšati morebitna tveganja in se vsebinske sklope na njim sprejemljiv zaščititi pri uporabi interneta. način in način, ki jim je blizu. Pozdravljamo idejo o oblikovanju Starost otrok učbenikov, ki bodo prispevali h kakovosti vzgojno-izobraževalnega Predšolsko obdobje. dela v vrtcih, in v čast nam je, da smo sodelovali pri testiranju vaj in "Vaje so metodološko dobro tako naše otroke obogatili z novimi zasnovane in puščajo veliko izkušnjami, svoje delo pa smo prostora vzgojiteljem in otrokom dopolnili z novimi vsebinami, ki jih za razvoj in širitev aktivnosti v bomo zagotovo uporabljali tudi v smeri trenutnih interesov skupine. prihodnje." Linda Žigante in Stefania Pri vsaki vaji, ki smo jo zajeli, je bil Hasimi, vzgojiteljici Vrtca "Tići" cilj dosežen v različnem času in z 84 [Uvod v temo] RdečI križ Hrvaške igra pomembno vlogo pri pripravi otrok na ukrepanje v potencialno ne- varnih situacijah, saj trgovina z ljudmi prizadene vse starostne skupine, tudi najmlajše. Delo z otroki zahteva poseben pristop v skladu z značilnostmi otrokovega razvojnega obdobja, zato delavnice o preprečevanju trgovine z ljudmi pravzaprav govorijo o srečanju in želenem načinu komuniciranja z neznanimi osebami z namenom razvijanja samozaščitnih veščin in zaželenih odzivov v določenih situacijah. Trgovina z ljudmi pomeni novačenje, prevoz, Primarna naloga zgodnje in predšolske vzgoje premeščanje, dajanje zatočišča ali sprejemanje je spodbujati razvoj otrokove osebne identitete oseb z uporabo grožnje ali sile ali drugih oblik in otroka opolnomočiti, da je zvest samemu prisile, ugrabitve, goljufije, zavajanja, zloraba sebi, razvijati samospoštovanje, ustvarjati pozi- moči ali ranljivosti ali dajanje in prejemanje tivno samopodobo in graditi občutek varnosti denarja ali sredstev za pridobivanje privolitev pri srečevanju z novimi ljudmi in izkušnjami v osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, za namen ožjem in širšem družbenem okolju. Spodbuja- izkoriščanja. Izkoriščanje vključuje prostitucijo nje otrokove samostojnosti pri odločanju, izbira- ali druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno nju, uveljavljanju pravic, izražanju in zastopanju delo ali storitve, suženjstvo ali podobne prakse, lastnega mnenja ter upiranju pritisku vrstnikov ujetništvo in celo odstranitev organov. bo v veliki meri vplivalo na to, kako se bo otrok odločal v tveganih situacijah. Trgovina z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, je eden največjih zločinov našega časa in naj- Ustvarjalnost, ki je kot vzgojna vrednota otroku hujša oblika kršitve temeljnih človekovih pravic. prirojena in naravna, predstavlja osnovo otro- Človekove pravice, ki so s tem kaznivim deja- kovega razvoja v inovativno osebo z lastnimi njem kršene, so: pravica do življenja, pravica do pobudami, ki je sposobna izvirnega reševanja dela in izobraževanja, pravica do svobode izbire, najrazličnejših problemov. pravica do svobode gibanja, pravica do dosto- janstva, pravica do varnosti, pravica do enakosti, V tem delu je predlagana tudi delavnica, ki pravica do zdravja ... otroke spodbuja k uporabi informacijsko-ko- munikacijske tehnologije, s pomočjo katere se Poleg omenjenih kršitev človekovih pravic je treba otroci učijo na najbolj naraven način v okviru posebno pozornost nameniti kršitvam otrokovih svojih razvojnih možnosti. Digitalna kompe- pravic, ki so navedene v Konvenciji ZN o otrokovih tenca je ena temeljnih kompetenc otrokovega pravicah, predvsem v 32., 33., 34., 35. in 37. členu. vseživljenjskega izobraževanja od zgodnjega otroštva. Z uporabo različnih tehnik podpore V tem poglavju so navedene delavnice z naj- otrokovemu učenju otroke opolnomočimo pri pogostejšimi situacijami, v katerih se otroci izražanju lastnih dosežkov in razvijamo v njih re- srečujejo z neznanci in se ne zavedajo potenci- fleksivnost glede lastnega mišljenja ter učenja. alne nevarnosti. Namen teh delavnic je, da jih na te situacije pripravimo in ne strašimo. 85 [Sam doma] Teme Vprašanja za razpravo Potencialno nevarne situacije, Kaj mislite, kako ravnati pravilno, ko preprečevanje trgovine z ljudmi. nekdo pozvoni na vaša vrata in ste sami doma? Kaj boste storili, če je na vratih neznana oseba? Bi morali Cilj vedno zaupati vsem znanim ljudem? Kateri so razlogi, zakaj na vrata lahko Otroci bodo analizirali potencialno pozvoni neznana oseba? Poskusite nevarno situacijo, ki je prikazana na prepričati otroke, da v razpravi delovnem listu, in opisali pravilno navedejo pozitivne in negativne ravnanje v predlagani situaciji. razloge. Kaj se vam lahko zgodi, če odprete vrata neznani osebi? Metoda Samostojno delo, skupinski pogovor Opomba Pri pogovoru je pomembno poudariti, da ni nujno, da se zgodi ● Material vedno kaj hudega, če odpremo vrata neznani osebi (mogoče je nekdo Priloga – delovni list "Sam doma" prišel samo odčitat plin), da se otroci ● Svinčniki ne prestrašijo. Cilj delavnic je otroke naučiti prepoznati potencialno Postopek nevarno situacijo, ne pa jih prestrašiti. ● Vodja otrokom razdeli učne liste "Sam doma". ● Otroci imajo nalogo, da izberejo risbo, za katero menijo, da prika- zuje pravilno vedenje. ● Potem ko vsi pokažejo risbe, sledi pogovor o tem, kaj narediti, ko si sam doma in nekdo pozvoni. 86 Foto: Vrtec "Frfi", Zagreb Kaj bi storili, če bi pokukali skozi kukalo in videli, da te osebe ne poznate? "Jaz bi zaklenil vrata." LEON "Jaz bi tudi zaklenil vrata, da ne more vstopiti." TOMA "Skrila bi se pod posteljo." ANTONIJA Vrtec "Tići" 87 Priloga: "Sam doma" 88 Nasveti za varen stik z neznanci 01 07 Pomembno je, da poznate svoj naslov in tele-Ne glede na to, kako prijazni so, ne jemlji slad-fonsko številko staršev! Številka policije je 113! karij ali daril od neznancev. 02 08 Preden odprete vrata, preverite, kdo stoji pred Nikoli neznancem ne povej svojega imena, njimi. priimka, naslova, kje živiš, ali v kateri vrtec hodiš! 03 Če si sam doma, ne odpiraj vrat neznancem. 09 Ne odhajaj z nikomer brez vednosti staršev. 04 Vedno najprej vprašaj starše, ali lahko greš ven 10 s prijatelji. Pokliči jih, če si sam doma. Če te hoče nekdo na silo vzeti ali prisiliti, da narediš nekaj, poskusi pobegniti in glasno kriči. 05 Lahko ga udariš, ugrizneš ali storiš kaj drugega, da pobegneš. Če greš sam od hiše, povej staršem, kam greš, s kom greš in kdaj se vrneš. 11 06 Med sprehodom ali igro bodi vedno v bližini osebe, ki pazi nate, in se ne loči od prijatelja. Če se nate po pomoč obrne neznana oseba, se z njo pogovarjaj vljudno in na zadostni razdalji, 12 da se te ne more dotakniti. Če se ločiš od staršev ali prijateljev, prosi za pomoč policista ali pojdi do najbližje trgovine, pošte ali banke. 89 [Izgubil sam se] Teme Vprašanja za razpravo Obravnavanje potencialno nevarnih Kaj vidite na delovnem listu? Kdo situacij, preprečevanje trgovine z se je izgubil? Na koga naj se deklica ljudmi. na učnem listu obrne po pomoč in zakaj? Ali lahko prosite za pomoč koga, ki ga srečate ? Če da, naj otroci Cilj navedejo razloge. Koga je po vašem mnenju najvarneje prositi za pomoč? Otroci bodo opisali predlagane Če otroci ne ponujajo odgovorov, problemske situacije in ozavestili, kaj jim pomagajte s podvprašanji. Ste morajo vedeti in kako ravnati, če se se kdaj izgubili? Kaj ste storili v tej izgubijo. situaciji? Kje ste se izgubili? Kaj storiti, če se izgubite v množici na Metoda nakupovalnem središču? Ali menite, da bi bilo varno prositi za pomoč ulici? Kaj storiti, če se izgubite v Samostojno delo, pogovor nekoga, ki dela v trgovini? Kaj se ti še lahko zgodi, ko se izgubiš? Če ti Material nekdo ponudi igračo, ko si sam/brez staršev, ali smeš vzeti igračo? Zakaj ● Fotografije iz časopisov, ki prikazu- želi neznanec prijeti za roko ali vam da/ne? Ali se smete strinjati, če vas jejo gnečo na ulici in gnečo v na- ponudi prevoz domov? Zakaj da/ kupovalnih središčih ali predlagani ne? Ali lahko tujec ve, kje živite? Kaj delovni list "Izgubil sem se" je pomembno vedeti, če se izgubite? Zakaj je pomembno poznati ● Postopek telefonsko številko vsaj enega od staršev? Kdo pozna mamino ali Vodja otrokom pokaže fotografije očetovo telefonsko številko? Kdo drug ali predlagani delovni list "Izgubil vam lahko pomaga, če se izgubite? sem se". Kdo ve, kakšna je številka policije? ● Vodja prosi otroke, naj material analizirajo in povedo, kaj vidijo na njem in kako bi ravnali, če bi se znašli v tej situaciji. ● Sledi razprava o tem, kaj je po- membno vedeti in kaj storiti, če se izgubijo. 90 Delovni list: "Izgubil sem se" 91 [Pomembno je vedeti] Tema ● Za utrjevanje snovi in dokončanje dejavnosti na pedagoško spre-Številka za klic v sili. jemljiv način uporabite ponujeni delovni list "112 vsepovsod okoli Cilj nalogo, da na ponujeni risbi poiš- čejo čim več številk 112. nas", pri katerem imajo otroci Otroci bodo znali prepoznati in si zapomniti številko za klic v sili. Vprašanja za razpravo Metoda Ste že kdaj slišali ali videli to številko? Veste, čigava številka je to? Zakaj Samostojno delo, pogovor menite, da jo je pomembno vedeti? V kakšnih situacijah lahko pokličete to številko? V katerih situacijah lahko Material namesto 112 zaprosite za pomoč odrasle osebe? Koga bi prosili, ● da pokliče 112, če pri sebi nimate Priloga "Pesem 112". telefona? ● Priloga "112 povsod okoli nas". Postopek Opomba ● Vodja otrokom razloži, da obstaja Naštejte konkretne situacije, ko je pomembna številka 112. treba poklicati 112, in v pogovoru ● Sledi razprava o tem, zakaj je po- poudarite, da številke ne smemo membno poznati številko službe "zlorabljati" v primeru lažjih poškodb za nujno pomoč in v kakšnih situa- ali situacij, ki niso življenjsko nevarne. ● V pesmi poskusite otroke usmeriti, Vodja predlaga, da si skupaj izmis- da omenijo vse nujne službe (gasilci, cijah to številko poklicati. bolje zapomnili številko 112. Vodja reševalci in policija). lijo nadaljevanje pesmi, da si bodo skupaj z otroki zapiše predloge na papir velikega formata. ● Ko se domislijo pesmi, jo večkrat zapojejo skupaj. 92 Čemu služi številka 112? "Za nujno pomoč! Pokličete lahko gasilce, reševalce in policijo na številko 112." DAVID, Vrtec "Tići" 93 Priloga: "Pesem 112" Pesem 112 Poklical sem 112. Mi prideš pomagat? … nadaljujte s pesmijo 94 Priloga: "112 povsod okoli nas" 95 [Na spletu] Teme Postopek Varna raba interneta, preprečevanje ● Vodja otroke seznani s pravili igre. trgovine z ljudmi. ● Na vsakem označenem polju vodja prebere kartonček z vprašanji, Cilj odgovori in nasveti za varno rabo interneta. Otroci bodo sledili navodilom za ● Vsakemu izvlečenemu kartončku igro "Na spletu", se odzivali na dane sledi kratek pogovor o nasvetih na njem. problemske situacije in sprejemali odločitve, s katerimi se lahko zaščitijo pred potencialno nevarnimi situacijami pri uporabi interneta. Metoda Igra, razprava. Material ● Priloga – igra "Na spletu" ● Priloga "Nasveti za varno rabo interneta" 96 Pravila igre "Na spletu" ● Ko obstane na polju določene barve (rdeča, rumena, modra, ● Igro "Na spletu" lahko igra neome- zelena, vijolična, oranžna) in z jeno število udeležencev. oznako, vodja prebere kartonček ● z vprašanjem, označenim z enako Priporočljivo je, da za konstruk- tivno razpravo, povezano s podro- oznako in barvo. Za odgovorom čjem izobraževanja, igro igra pet sledi navodilo, kaj moraš narediti udeležencev . (navodilo je ob odgovoru), in ● nasvet v zvezi z vprašanjem na Potrebujete toliko različnih figuric, kartončku. kolikor je udeležencev, in eno kocko. ● Kartončki morajo biti postavljeni ● tako, da odgovori niso vidni. Igra se začne, ko se z metom kocke dobi 3. Vsak igralec trikrat ● Zmagovalec je igralec, ki prvi vrže kocko, dokler prvič ne dobi doseže polje z oznako CILJ. Ostali številke 3. igralci lahko nadaljujejo igro, ● dokler vsi ne končajo. Ko je številka 3 prvič vržena, se figura postavi na polje z oznako START. Kocka se vrže še enkrat in igralec se premakne naprej za dobljeno številko. 97 [Igra: "Na spletu"] Prejel si sporočilo (e-pošto) od neznane osebe. Kaj lahko narediš? ● Odpreš ga (vrni se dve polji nazaj). ● Izbrišeš (imaš pravico še enkrat vreči kocko). Nasvet: Nikoli ne odpiraj sporočil, ki jih je poslal nekdo, ki ga ne poznaš. Vsebina sporočila (e-pošte) je lahko neprimerna ali vsebuje virus, ki lahko poškoduje tvoj računalnik. Ko igrate igre na internetu, boste uporabljali: ● Svoje pravo ime in priimek (preskoči eno metanje). ● Izmislili si boste vzdevek in geslo (lahko greš dve polji naprej). Nasvet: Nikoli ne objavljajte svojega imena in priimka na internetu. Neznana oseba te prek interneta prosi, da ji pošlješ svoj naslov ali ime vrtca, v katerega hodiš. Kaj boš naredil? ● Takoj boš povedal staršem (lahko greš na polje 27). ● Poslal ji boš svoj naslov ali ime vrtca (vrni se pet polj nazaj). Nasvet: Na spletu nikoli ne objavljaj svojega naslova ali imena vrtca, ki ga obiskuješ. Nikoli ne posreduj svojega naslova ali imena vrtca, ki ga obisku-ješ, osebi, ki je v resničnem svetu ne poznaš. 98 Neznana oseba, ki si jo spoznal prek spleta, te vabi na srečanje. Ti boš: ● Vljudno zavrnil povabilo (lahko greš tri polja naprej). ● Predlagal kraj in uro srečanja (vrneš se na začetek igre). Nasvet: Nikoli ne pristani na srečanje z nekom, ki si ga spoznal na spletu. Niso vsi ljudje, ki jih srečaš na internetu tisti, za katere se predstavljajo. Neznana oseba te je prosila, da ji pošlješ svojo fotografijo in fotografijo najboljšega prijatelja/ prijateljice. Kaj boš naredil? ● Poslal boš fotografijo svojega prijatelja (preskoči dve metanji). ● Ne boš poslal svoje fotografije ali fotografije prijatelja, ampak boš takoj povedal odrasli osebi, ki ji zaupaš, ali svojim staršem (lahko greš na polje 35). Nasvet: Ne objavljaj svojih fotografij ali fotografij svojih prijateljev na in- ternetu, saj si lahko v enaki nevarnosti, kot če bi navedel svoje polno ime, priimek in naslov. Nekdo ti je poslal zlonamerno ali grozilno sporočilo. Kaj boš naredil? ● Na sporočilo ne boš odgovorili, ampak ga boš pokazal staršem ali odrasli osebi, ki ji zaupaš (lahko greš dve polji naprej). ● Odgovoril boš enako (vrni se na polje 8). Nasvet: Če ti nekdo pošlje zlonamerno ali grozilno sporočilo, ne odgovar- jaj, ampak ga pokaži svojim staršem ali odrasli osebi, ki ji zaupaš. Tako kot v resničnem svetu, ko se z nekom pogovarjate, bodite tudi na internetu vljudni. 99 100 Priloga: "Nasveti za varno uporabo interneta" Kratki nasveti za uporabo interneta 01 04 Na spletu ne objavljaj svojih ali tujih fotografij, Če ti nekdo pošlje zlonamerno ali grozilno spo-imena, priimka, naslova, telefonske številke ali ročilo, ne odgovarjaj, ampak ga pokaži odrasli imena vrtca, ki ga obiskuješ. osebi, ki ji zaupaš. 02 05 Nikoli ne pristani na srečanje z nekom, ki si ga Ne odpiraj in takoj izbriši sporočila, ki ti jih je spoznal na spletu. poslala oseba, ki je ne poznaš. 03 Gesla ne razkrij nikomur (niti prijateljem), razen staršem. 101 [Pikapolonica in kresnička] Teme Postopek Ukrepanje v potencialno nevarnih ● Vodja skupaj z otroki iz kartonske situacijah. škatle in papirnatega kolaža izdela zaslon za igro. Cilj ● Vodja z otroki izdeluje lutke pi- kapolonice, kobilice in kresničke (če nimate časa za izdelavo lutk, Otroci bodo izdelali gradivo za pripravite fotografije pikapolonice, predstavo, jo izvedli in ozavestili, kako kobilice in kresničke in jih nalepite pomembno je poznati svoje osebne na palčke). podatke. ● Vodja prebere/zaigra igro in ponudi otrokom, da jo sami zai- Metoda grajo. ● Sledi pogovor o tem, kaj se je v Predstava, skupinska razprava. predstavi dogajalo, ali poznamo svoje osebne podatke in kaj se lahko iz predstave naučimo. Material ● Didaktično neoblikovan material Vprašanja za razpravo za izdelavo lutk ali fotografije pika- Kaj se je v predstavi zgodilo s polonice, kobilice, kresnice. pikapolonico? Kam je hotela ● Lesene paličke pikapolonica? Kako se je počutila? ● Je pomagala pikapolonici najti Kolaž papir dom? Ste se kdaj izgubili? Kdaj in ● Kaj je v predstavi naredila kresnička? Kartonska škatla ● Besedilo igre "Pikapolonica in kako se vam je to zgodilo? Kako ste kresnička" Ljerke Pukec se počutili v tej situaciji? Kaj ste se naučili iz te igre? Kaj je pomembno vedeti, če se izgubimo? Naj tisti, ki pozna svoj naslov, dvigne roko. Ali se lahko dogovorimo, da si vsi zapomnimo svoj naslov, da se nihče ne bo prestrašil, če se bo izgubil? 102 Pikapolonica in kresnička (Nekega pomladnega dne je pikapolonica Bara letala s cveta na cvet. Bila je tako srečna, da je pozabila, koliko je ura. Nenadoma se je spustila tema.) Pikapolonica: Hej, prijatelji! Kje ste? Je kdo tukaj? Kobilica: Pikapolonica, saj to si ti! Kaj se ti je zgodilo? Pikapolonica: Ne vem, kam vodi sled do cveta, ki mi je drag. Kobilica: Zdaj pa je tema in travnik je poln rož. Srečo imaš, spi na drugi roži. Pikapolonica: Ne, potrebujem svoj lepi dom, ker me tam čakata mamica in očka. Kobilica: Nocoj spi na marjetici, to je moj načrt. Lepi dom pa bomo poiskali, ko se bo zdanilo. Pikapolonica: Ne in ne! Strah me je te teme in ne vem, kje je mamica. Kobilica: Res mi je žal, ampak ne morem ti pomagati. Do polnoči me čaka še sedem skokov. Pokliči kresnico, mojo prijate-ljico. Pikapolonica: Kresnica! Kresnica, kje si? Potrebujem svoj lepi dom! Kresnica: Tukaj sem. Kaj se je zgodilo, dete milo? Pikapolonica: Ves moj današnji dan je bil za pet, vsak cvet na travniku sem obiskala. Nenadoma je padla noč in ne vem, kje je moj dom in kam moram iti. Kresnica: Počakaj, da pomislim ... Spomnila sem se! Povej mi, ali ob tvojem lepem domu cveti jablana! Pikapolonica: Da! Na vrtu je majhno drevo z rožnatimi cvetovi. Kresnica: Pikapolonica, zdi se mi, da živiš na tistem vrtu doli v dolini. 103 Pikapolonica: Prosim, pelji me tja zdaj, a leti počasi. Kresnica: Pomagala ti bom, sledi mi. Takoj ti bom pokazala, kje je tvoj dom. Pikapolonica: Hvala ti! Vedno se te bom spominjala po tvoji prijaznosti in sijaju. Kresnica: Naslednjič pa, preden te ponesejo krila na pot, si vsekakor zapomni svoj domači naslov. Prosim, pelji me tja zdaj, a leti počasi. (Tako se je mala pikapolonica še isti večer vrnila domov. Zapomnila si je svoj naslov in med spanjem je v sanjah ponavljala: Pikapolonica Bara, Lepi dom št. 4, Na vrtu poleg jablane) Ljerka Pukec, Vrtec "Milana Sachsa" Foto: Vrtec "Milana Sachsa", Zagreb 104 VAROVANJE ZDRAVJA Cilj privlačne in prepoznavne. Vsebine in delovni listi so bili za izvedbo tega Otroke usposabljamo za pravilno projekta spodbudni. umivanje rok, vedenje v skladu z vremenskimi razmerami, jih ozave- Zavedamo se pomena zdravja, ščamo o pomenu pravilne prehrane, zato vsekakor podpiramo možnosti telesne dejavnosti, vzdrževanja zobne za razvoj in spremembe na tem higiene, poznavanja prve pomoči in izjemno pomembnem področju. Zato prevzemanja odgovornosti za lastno menimo, da je tako zasnovan priroč- zdravje. nik dobrodošla spodbuda pri delu za varovanje zdravja naših najmlajših, za katerega bi morali ustrezno poskr- Starost otrok beti mi odrasli. Predšolsko obdobje. Posebej koristno in dobro je vključe- vanje odraslih, predvsem staršev, kot "S ponujenimi temami, ki so meto- enakopravnih udeležencev v procesu; dično dodelane in primerne razvoj- od njih pričakujemo, da bodo svojim nim zmožnostim otrok v zgodnjem otrokom vzor in to je v priročniku tudi otroštvu, lahko otroci razumejo prepoznano." Strokovna ekipa vrtca potrebo po odgovornem in pravil- "Sonce" nem odnosu do lastnega in tujega zdravja. S ponujenimi dejavnostmi in pripomočki lahko otroci usvojijo pravilne postopke, razumejo pomen določenih postopkov in sprejmejo pravilne vzorce vedenja ter tako pokažejo odgovornost do lastnega zdravja. V podanih dejavnostih je bilo za otroke zelo zanimivo izvajati vsebino s pomočjo delovnih listov, ki jih spremljajo slike, ki so za otroke 105 Uvod v temo Po zakonu je ena od odgovornosti Rdečega križa Hrvaške, da pri svojem delu uresničuje humanitarne cilje in naloge na področju varovanja in izboljšanja zdravja, socialnega varstva, zdravstva in humanitarnega izobraževanja ter se zavzema za spoštovanje medna-rodnega humanitarnega prava in varstvo človekovih pravic. Eden glavnih ciljev Rdečega križa Hrvaške je prispevati k izboljšanju in varovanju zdravja, preprečevanju bolezni ter dvigu zdravstvene in okoljske kulture državljanov (v skladu z Zakonom o Rdečem križu Hrvaške; Ur. l. 71/10). Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije Najpomembnejše naloge in izzivi vsake druž- je "zdravje stanje popolne telesne, duševne in bene skupnosti so vzgoja in varstvo otrok ter socialne blaginje, ne le odsotnost bolezni in iz- podpora pri odraščanju. Otroci se rodijo s svojimi črpanosti". pravicami in svoboščinami, na nas pa je, da po- skrbimo za optimalno varovanje zdravja, pravilno Definicijo zdravja je leta 1926 podal Andrija prehrano in nego ter preprečevanje motenj in Štampar. 66 let mineva od Štamparjevega bolezni, kar lahko naredimo z ustrezno nego. govora na zasedanju prve skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 25. junija 1948. Kar je Učinkovito varovanje zdravja je usmerjeno pred-povedal, je še kako aktualno tudi danes, med vsem v preventivne ukrepe kot edino zanesljivo drugim tudi: "Bolezen ni le posledica fizičnih zaščito, ki se dosega z rednim izobraževanjem. in bioloških dejavnikov. Pri vprašanjih zdravja To vključuje izobraževanje otrok od zgodnjega imajo ekonomski in socialni dejavniki čedalje otroštva. pomembnejšo vlogo, te probleme pa je treba reševati ne samo s tehničnega, temveč tudi s Zato je v družbi nujno zagotoviti obvezno vklju- sociološkega vidika. Čeprav je medicina stara čevanje otrok v zgodnji in predšolski starosti v več kot 5000 let, sodobna znanost pa približno vzgojno-izobraževalni sistem že v najzgodnejši 150 let, je ta ideja napredovala šele v zadnjih 50 starosti ter povečati obseg in vključenost otrok v letih." različne izobraževalne programe. 106 Upoštevanje otrokovih osnovnih telesnih potreb, to je nenehno izvajanje ustreznih higienskih navad in razvoj pozitivnega odnosa do zdravih navad, je predpogoj za razvoj otroka kot celote. Družina in ustanove za zgodnjo in predšolsko vzgojo in izobraževanje so temeljni sistemi, v katerih otrok zadovoljuje svoje osnovne potrebe in razvija veščine, ki so mu zelo potrebne vse življenje. V skladu s tem v eni od dejavnosti priročnik svetuje čim boljše povezovanje in vzpostavitev kakovostnega sodelovanja in partnerstva s starši, vse z namenom dolgoročne dobrobiti otroka. Priročnik vsebuje vrsto delavnic, ki jih lahko vzgojitelji uporabijo z namenom ozaveščanja otrok o pomenu in konkretnih načinih skrbi za lastno zdravje. Delavnice so prilagojene starosti predšolskih otrok in zasnovane tako, da jim s pri- kazom in nazornimi pripomočki prikažemo čim več konkretnih primerov, da lažje prevzemajo zdrave navade in ozavestijo njihov pomen. Namen tega dela priročnika je, da otroci ob pomoči dobro usposobljenih odra- slih usvojijo zdrave življenjske navade, se zavejo pomena stalne skrbi zase in izboljšanja lastnega zdravja. 107 [Roke moramo umivati prej, potem in vsakokrat] Teme Vprašanja za razpravo Odgovorno vedenje, osebna higiena, Zakaj si je treba umivati roke? zdravje. Vodja udeležencem pove, da si morajo dobro umivati roke, da bodo ostali zdravi. V katerih Cilj situacijah si moramo umiti roke? Kaj uporabljamo za umivanje rok? Kako Otroci bodo ocenili in razumeli, kdaj dolgo si moramo umivati roke? Zakaj in zakaj si morajo umiti roke. si umivamo roke pred jedjo? Zakaj umijemo roke po opravljeni potrebi? Metoda se dotikamo živali? Zakaj si umijemo roke po kašljanju in kihanju? Zakaj si umijemo roke po tistem, ko Skupinsko delo, razprava. Zakaj si umijemo roke vsakič, ko so umazane? Material ● Papir velikega formata ● Flomastri ● Priloga "Roke je treba umivati" Postopek ● Vodja prosi otroke, naj razmislijo, v katerih situacijah si je treba umiti roke. ● Vodja skupaj z otroki nariše ponu- jene odgovore na papir velikega formata, da si jih otroci lažje zapomnijo. ● Sledi razprava o situacijah in razlo- gih, v katerih si je treba umiti roke. 108 Priloga: "Roke je treba umivati" Roke je treba umivati ● pred jedjo, ● po opravljeni potrebi, ● po tistem, ko smo bili zunaj, ● po igri, ● po tistem, ko se dotikamo živali, ● po kašljanju in kihanju, ● vsakokrat, ko so umazane. Zakaj je pomembno, da si umivamo roke? Da ne okužimo sebe in drugih. Roke si je treba umivati z milom in toplo vodo vsaj 20 sekund. 109 [Koraki za umivanje rok] Tema Postopek Postopek umivanja rok, zdravje, ● Vodja razdeli otroke v skupine po osebna higiena in odgovorno štiri udeležence. vedenje. ● Vsaka skupina prejme delovne liste iz priloge "Koraki pri umivanju Cilj rok". ● Naloga vsake skupine je, da Otroci bodo prepoznali in vadili delovne liste "Koraki pri umivanju rok" uredijo v smiselno celoto, ki pravilen postopek umivanja rok ter prikazuje pravilen postopek umi- sprejeli odgovornost za svoje zdravje. vanja rok. ● Otroci bodo pravilno urejene Metoda delovne liste nalepili na papir velikega formata in jih pobarvali Skupinsko delo, individualno delo, raz- ter tako izdelali plakat o pravilnem prava, praktična izvedba. umivanju rok. ● Sledita praktična vaja umivanja rok (lahko predlagate enemu otroku, Material da s pomočjo vodje prikaže posto- pek, ostali otroci pa ga posnemajo) ● in pogovor. Barvice ● Priloga "Koraki za umivanje rok" ● Lepilo ● Papir velikega formata ● Milo, voda ● Papirnata brisača 110 Vprašanja za razpravo Opomba Zakaj si je treba znati pravilno Skupaj z otroki si lahko izmislite umivati roke? Vodja udeležencem 20-sekundno pesmico, ki jim bo pove, da si morajo dobro umivati pomagala meriti, koliko časa si roke, da bodo ostali zdravi. Ste si do morajo umivati roke, ali pa uporabite zdaj roke umivali na pravilen način? znano otroško pesmico "Kako se Zakaj je pomembno, da si roke nekaj naredi". Izdelane plakate lahko umivamo 20 sekund? Zakaj mislite, nalepite v kopalnico, da bodo otroke da bi morali uporabiti papirnato opominjali, kako pravilno umivati brisačo, da zapremo pipo? Ste se vsi roke. naučili pravilno umivati roke? Foto: Vrtec "Frfi", Zagreb 111 Priloga: "Koraki za umivanje rok" ROKE SI ZMOČITE Z VODO. 112 VZEMITE MILO IN SI 20 SEKUND UMIVAJTE ROKE S KROŽNIMI GIBI NA SPREDNJI IN ZADNJI STRANI TER MED PRSTI. 113 ROKE SPLAKNITE S TOPLO VODO. 114 OBRIŠITE SI ROKE IN ZAPRITE PIPO S PAPIRNATO BRISAČKO. 115 [Tedenski razpored umivanja rok] Teme Postopek Prevzemanje odgovornosti za lastno ● V začetku tedna vodja otrokom zdravje, osebna higiena, umivanje razdeli delovne liste "Tedenski rok. razpored umivanja rok". ● Na koncu vsakega dne imajo Cilj otroci nalogo, da s pomočjo staršev izpolnijo delovni list. Otroci bodo prepoznali situacije, ● Vodja otrokom razloži, da bodo v katerih si je treba umiti roke, na delovni listi služili kot opomnik, kdaj si je treba umiti roke (pred predlaganem delovnem listu označili zajtrkom, pred kosilom, pred situacije, ko so si umili roke, in večerjo, po opravljeni potrebi in ob zagovarjali pomen rednega umivanja prihodu domov). rok. ● Otroci imajo nalogo, da delovni list, ki so ga izpolnili (čez teden), Metoda prinesejo v vrtec, da o njem skupaj razpravljajo. Samostojno delo, pogovor ● Vsak otrok s svojega delovnega lista prebere, kdaj si je/ni umil Material skupni delovni list. Sledi razprava, v kateri vodja vpraša roke, vodja pa odgovore zapiše na ● udeležence, v katerih primerih si Svinčniki ● ● Priloga – delovni listi "Tedenski otroci najpogosteje ne umijejo razpored umivanja rok" rok, čeprav bi si morali, zakaj do tega pride, ter jih spomni, kako se zaradi tega lahko okužijo in kako pomembno je, da redno umivajo roke. 116 Vprašanja za razpravo Opomba Kako se vam je zdelo voditi razpored Pripravite zadostno število delovnih umivanja rok? Na kaj naj bi vas listov glede na število udeležencev in razpored dnevno opominjal? V skupni delovni list. katerih situacijah ste si največkrat pozabili umiti roke? Kdaj ste se najpogosteje spomnili na umivanje rok? Ste si zapomnili, zakaj je pomembno, da si umivamo roke? Ste se sami spomnili na umivanje rok ali so vas morali opomniti starši? 117 Priloga: "Tedenski razpored umivanja rok" PON TOR SRE ČET PET SOB NED PRED ZAJTRKOM PRED KOSILOM PRED VEČERJO PO OPRAVLJENI POTREBI OB PRIHODU DOMOV 118 Foto: Vrtec "Osijek", Osijek "Roke si umivamo pred kosilom in ko gremo "Mama mi reče, da si moram umiti roke, kadar na stranišče! Ne ... Hočem reči, ko končamo na si jih ne umijem." stranišču." LEONA MARTA "V vrtcu si lažje umiješ roke." "Ko pridem iz parka, si vedno umijem roke! NIHČE Mama mi je rekla, da moram to narediti." LUKA "Ne pozabim si umiti rok." ANDREJ "Če si ne umivamo rok, bomo zagotovo zboleli. Moj brat kar naprej tišči roke v usta in mu je "Dobro si znam umiti roke." slabo, ker si jih ne umiva." ANDRIJA TESSA "Umivanje rok je zelo pomembno, saj so na "Ko pozabim, moram spet v kopalnico." umazanih rokah bakterije!" LUKA LUCIJA Vrtec "Sunce" 119 [Zzzzzima] Teme Postopek Prevzemanje odgovornosti za lastno ● Vodja otrokom razdeli papir. zdravje, vremenske razmere, načini ● Otroci imajo nalogo, da narišejo zaščite. dečka ali deklico, ki se igrata na snegu. Cilj ● Ko vsi končajo, vodja prosi udele- žence, da drug drugemu pokažejo Otroci bodo privzeli varne načine svoje risbe. vedenja, ko so izpostavljeni nizkim ● Sledi pogovor o tem, kaj so ude- temperaturam. leženci narisali in ali so primerno oblekli dečka ali deklico na risbi. Metoda Vprašanja za razpravo Skupinsko, individualno delo, raz- Kaj dela vaš deček/deklica, ki ste prava. ga narisali? Kaj ima deček/deklica na glavi? Kdor je narisal kapo, naj Material sneži? Kaj deček/deklica nosi okoli vratu in zakaj? Kaj nosi na rokah? dvigne roko. Zakaj nosimo kapo, ko ● Papir A4 Zakaj se moramo toplo obleči, ko je ● Barvice zunaj hladno? ● Svinčniki Med razpravo je bistveno poudariti: ● Ko je zunaj hladno, je pomembno, da se toplo oblečete. ● Na glavi vedno nosite kapo, okoli vratu šal, na rokah pa rokavice. ● Če ste zunaj na mrazu, se ne slecite. 120 Opomba Če otroci na svojih risbah dečka/ deklico niso "oblekli" v deklico ali Izvedite delavnico "Zzzzima" z otroki dečka, naj po opravljenem pogovoru glede na letni čas (npr. v začetku dorišejo primerne čevlje/oblačila. novembra). Če menite, da je treba vsebino delavnice otrokom dodatno pojasniti, jih pred izpolnjevanjem delovnega lista seznanite z načini varnega vedenja in oblačenja v zimskih razmerah. 121 [Poletna vročina] Teme Postopek Prevzemanje odgovornosti za lastno ● Vodja otrokom razdeli prazne liste zdravje, vremenske razmere, načini papirja in jih prosi, naj narišejo zaščite. sliko, na kateri se igrajo na dvorišču vrtca v času velike vročine. Cilj ● Vodja otroke napelje k razmišlja- nju o igri v senci in začne kratek pogovor o tem, kaj vse lahko Otroci bodo usvojili varne ustvari senco, pod kaj se lahko skri- načine vedenja in oblačenja jejo, da jim ni prevroče, in kaj od ob izpostavljenosti visokim oblačil in obutve oblečejo v poletni temperaturam. vročini. ● Ko vsi končajo, vodja prosi udele- Metoda žence, da drug drugemu pokažejo svoje risbe. Skupinsko, individualno delo, razprava ● Sledi pogovor o tem, kaj so ude- leženci narisali in ali so primerno oblekli dečka/deklico na risbi. ● Material ● Vodja nato otroke odpelje na dvorišče vrtca in jih prosi, naj si Papir A4 izberejo prostor, kjer se bodo lahko ● Barvice igrali v času visokih temperatur. ● Svinčniki ● Nato jim ponudi didaktično ● neoblikovan material za izdelavo Didaktično neoblikovan material lastnega senčnika. ● Sledi razprava o varnem vedenju med izpostavljenostjo visokim temperaturam. 122 Vprašanja za razpravo Med razpravo je bistveno poudariti: Kakšna oblačila nosite na risbi? ● Ko je zunaj zelo vroče, ne hodite na Kaj je treba nositi na glavi, ko sonce. zunaj pripeka sonce? Zakaj nosimo ● Ko je zunaj zelo vroče, vedno pokrivalo, ko je sonce močno? Kje nosite pokrivalo in se namažite s sonce? Kaj je treba vzeti s seboj v Ko je zunaj zelo vroče, morate piti ● poletni vročini? Zakaj je pomembno se smete igrati, ko zunaj sije močno kremo za sončenje. veliko tekočine. imeti s seboj vodo? Kaj je treba nanesti na kožo, preden gremo ● Ko je zunaj zelo vroče, se je najbo- na sonce, in zakaj? V katerem lje igrati v senci. času dneva je v poletnih mesecih priporočljivo biti zunaj? Opomba Pripravite zadostno število delovnih listov in barvic glede na število udeležencev. Če menite, da je treba vsebino delavnice otrokom dodatno pojasniti, jih pred izpolnjevanjem delovnega lista seznanite z načini varnega vedenja in oblačenja v poletnih razmerah. 123 [Vremenska napoved] Teme Postopek Prevzemanje odgovornosti za lastno ● Vodja otrokom razdeli delovne liste zdravje, vremenske razmere, načini "Vremenska napoved". zaščite. ● Otroci izpolnijo delovne liste tako, da povežejo ustrezne pojme s Cilj ponujenimi slikami. ● Vodja otrokom razloži, da morajo Otroci bodo analizirali predlagani stvari na risbah ustrezno uskladiti s ponujenimi vremenskimi razme- delovni list in razumeli, kako se obleči rami. in kaj delati glede na vremenske ● Po opravljeni nalogi sledi pogovor razmere. o pomenu vedenja in oblačenja v skladu z vremenskimi razmerami. Metoda ● Za nagrado lahko otroci do konca pobarvajo delovni list. Samostojno delo, pogovor Vprašanja za razpravo ● Material Ste se z lahkoto odločili, kaj je treba s čim združiti? Kaj ste povezali s hišo, Priloga – delovni list "Vremenska v kateri je narisano sonce? Kaj lahko napoved" delate, ko je zunaj sončno in vroče? ● Barvice Kako se moramo obleči, ko je zunaj ● Svinčniki vroče? Kaj oblečete, ko sneži? Zakaj nosite kapo, šal, rokavice? Kaj lahko delamo na snegu? In ko dežuje? Kaj se lahko zgodi, če se igrate v dežju? Če morate res nekam iti, ko dežuje, kaj je pametno obleči? 124 125 Delovni list: "Vremenska napoved" SANI GUMIJASTI ŠKORNJI DEŽNIK JAPONKE IN SONČNA OČALA DEŽNIK IN KAPA IN ŠAL LEŽALNIK 126 Foto: Vrtec "Sunce", Zagreb "Poleti je najbolje nositi "Najbolj mi je všeč sneg, ker japonke, da se noge ne potijo; grem po hribu navzdol, moti imamo sončna očala, ker te pa me debela jakna, zato sonce lahko zaslepi." oblečem telovnik." MARKO, Vrtec "Sonce" MATEO, Vrtec "Sonce" 127 [Dobro in zdravo] Teme Postopek Prevzemanje odgovornosti za lastno ● Vodja otrokom ponudi slike hrane, zdravje, prehrana. izrezane iz revij. ● Vsak otrok izbere eno sliko, ki Cilj prikazuje hrano ali pijačo, ki jo smemo uživati vedno, in eno sliko hrane ali pijače, ki jo smemo Otroci bodo poimenovali in uživati občasno. razlikovali, katera živila lahko uživajo dnevno in katera le občasno. ● Vsak otrok posebej gre pred skupino in pokaže izbrane slike ter jih razporedi na papir velikega Metoda formata, ki je razdeljen na rdeč in zelen del (dela skupaj tvorita Skupinsko, individualno delo, raz- plakat o vrstah hrane in pijače, prava. ki ju smemo uživati vedno ali le včasih). ● Sledi pogovor o uravnoteženi pre- Material hrani in zakaj nekatera živila lahko jemo vedno in zakaj nekatera le ● Slike hrane in pijače, ki jo lahko včasih. dnevno uživamo (zelenjava, sadje, voda itd.) ● Slike hrane in pijače, ki se lahko uživata občasno (čips, piškoti, sokovi itd.) ● Lepilo ● Papir velikega formata 128 Vprašanja za razpravo Opomba Katera živila lahko uživamo dnevno Iz revij vnaprej izrežite slike hrane in in zakaj? Poimenuj vsa živila, za papir velikega formata razdelite na katera smo označili, da jih lahko dva dela. En del naj bo označen z jemo vsak dan. Ali smemo vsak dan zeleno barvo in na ta del bodo otroci pojesti veliko sladkarij? Katerih živil nalepili slike hrane, ki jo lahko vedno ne smemo jesti vsak dan in zakaj? Ali jemo. Drugi del naj bo označen z je pomembno, koliko hrane pojemo? rdečo barvo in na ta del bodo otroci Zakaj je pomembno piti veliko vode? nalepili slike hrane ali pijače, ki jo Koliko vode moramo popiti na dan? smemo uživati le včasih. Izdelan Kaj uporabljamo za žvečenje hrane? plakat razobesite v sobi v vrtcu. Ali to, kar jemo, vpliva na naše zdravje? Ali to vpliva tudi na zdravje naših zob? Otroke ozaveščajte o vlogi zob. "Korenje je zelo zdravo, ker je zelenjava in zelenjava ne poškoduje zob!" LUCIJA, Vrtec "Sonce" "Foto: Vrtec "Sunce", Zagreb 129 [Naša restavracija] Teme Postopek Prevzemanje odgovornosti za lastno ● Vodja razdeli otroke v skupine po zdravje, prehrana. štiri do pet udeležencev. ● Otroci imajo nalogo oblikovati Cilj zajtrk, kosilo, večerjo in malico, ki bi jo postregli v svoji restavraciji in jo lahko sestavijo iz predlaganih Otroci bodo izbirali in povezovali živila slik hrane. (Otroke motivirajte za z vrstami obrokov ter privzeli pravilno nalogo tako, da jih spomnite, kaj in uravnoteženo prehrano. za navedene obroke jedo doma ali v vrtcu). Metoda ● Vsaka skupina predstavi, kaj bi postregla in skuša prepričati Skupinsko delo, razprava. druge otroke, da pridejo v njihovo restavracijo. Vodja spodbudi druge otroke, da povedo, ali bi jedli v tej Material restavraciji, in navedejo razloge. ● Otroci pripravljene obroke odložijo ● Papir v obliki krožnikov z oznako na vnaprej določeno mesto (mizo). "zajtrk", "kosilo", "večerja" in ● Po vseh predstavitvah se otroci "malica" zberejo za mizo z vsemi razstavlje- ● Slike različnih vrst hrane nimi jedmi; sledi pogovor o tem, katera živila so izbrali za posame- zni obrok. 130 Vprašanja za razpravo Opomba Kaj najraje jeste? Je to na kakšnem Pripravite papir v obliki krožnikov meniju? Kateri obrok vam je bilo glede na število udeležencev. najtežje/najlažje oblikovati? Bi jedli Pripravite različne slike hrane. v svoji restavraciji? Kateri obrok od predlaganih jedi vam je bil najbolj Za pripravo delavnice in čim bolj všeč? Ali vam je bilo težko zamisliti si kakovostne slike različne hrane, štiri obroke in če je odgovor pritrdilen, ki sestavljajo posamezne obroke, zakaj? Kateri obrok imate najmanj priporočamo uporabo Vučemilović radi in zakaj? Je pri vsakem obroku Lj.; Vujić Šisler Lj. (ur.) - Prehranski nekaj, kar vam ni všeč? Ali imate standard za načrtovanje prehrane pri vsakem obroku nekaj radi? Kaj otrok v vrtcu - jedilniki in normativi, na jedilniku v našem vrtcu najraje Priporočila in smernice za jeste? Katero živilo/hrano bi dodali strokovnjake, ki delajo na načrtovanju na jedilnik? Koliko skupnih obrokov in pripravi prehrane otrok v vrtcu, bi morali imeti na dan? (trije glavni Zagreb 2007, stran 19. in dva manjša obroka: zajtrk, kosilo, malica in večerja). Udeležencem lahko daste več časa, da se domislijo imena restavracije in sestavijo meni. Iz predlaganih jedilnikov ustvarite majhne kuharske knjige. Izvedite vikend delavnice na temo pravilne prehrane z otroki in starši. 131 [Žalostni ohrovt] Teme Postopek Prevzemanje odgovornosti za lastno Vodja skupaj z otroki vnaprej izdela zdravje, pravilna prehrana. zaslon za igro iz kartonske škatle. Vodja z otroki izdeluje lutke gosenice Cilj in ohrovta (če nimate časa za izdelavo lutk, pripravite fotografiji gosenice Otroci bodo pripravili in izvedli in ohrovta in ju nalepite na palčko). predstavo ter ozavestili pomen Vodja z otroki izdeluje lutke zajčka in uživanja vseh vrst hrane in pravilne korenčka (če nimate časa za izdelavo prehrane nasploh. lutk, pripravite fotografiji zajčka in ko- renčka in ju nalepite na palčko). Metoda Vodja prebere/zaigra igro in ponudi otrokom, da jo zaigrajo še sami. Predstava, razprava Sledi pogovor o dogajanju v predstavi, kaj se lahko iz igre naučimo in kako Material pomembna je pravilna prehrana. ● Fotografija zajca in korenčka, po- barvanega z belo barvo ● Kartonska škatla ● Didaktični neoblikovani material (kolaž papir, palčke, volna, vata, gumbi ipd.) ● Besedilo igrice "Žalostni ohrovt" Ljerke Pukec 132 Vprašanja za razpravo Opomba Kaj se je zgodilo v predstavi? Zakaj Predstavo lahko pripravite skupaj z je ohrovt žalosten? Kdo ga tolaži otroki. Otroci lahko izdelajo zaslon za in kako? Kaj so o ohrovtu povedali igrico in lutke ter igrico zaigrajo. otroci v predstavi? Kdo od vas ima rad ohrovt? Kdo ga ne mara? Bi se trudili jesti ohrovt, če bi vedeli, da je žalosten, ker ga nihče ne mara? Kaj bo storila gosenica, ko se bo spre- menila v metulja? Mislite, da bodo potem otroci v šoli spet želeli posku- siti ohrovt? Kaj radi jeste? Kaj vam ni všeč? Zakaj je pomembno jesti zelenjavo? Boste druge spodbujali k zdravi hrani? "Vsem svojim prijateljem bom rekla, naj jedo ohrovt, pa tudi špinačo, ker je zelena, zato je morda tudi žalostna." MAK, Vrtec "Sonce" Foto: Vrtec "Sunce", Zagreb 133 Žalostni ohrovt Gosenica: Hej, ohrovt, kaj se skriva na tvojem obrazu? Rosne ka- pljice ali dve solzi? Ohrovt: Danes sem žalosten. Oj, oj! To so moje solze. Malo sem jokal. Gosenica: Kdo te je tako razžalostil? Tako si postal še bolj zelen! Ohrovt: Vrabec mi je povedal, da so otroci iz vrtca in šole rekli, da sem samo navadna trava in da me sploh ne marajo! Gosenica: Ampak jaz te imam tako rada, dragi ohrovt. Izpolni mi eno željo. Rada bi ugriznila samo v en tvoj list. Obljubim ti, da ne bo bolelo. Ohrovt: Ko me tako lepo prosiš, me kar ugrizni. In hvala, ker me imaš rada. Gosenica: (ugrizne list ohrovta) Ohrovt, to pa je res krivično! Ti si okusna zelenjava, ne nekakšna trava. Ko se bom spreme- nila v metulja, bom poletela k otrokom in jim povedala, kako slasten si. Ohrovt: Moje srce na vrtu ni več mirno. Povej mi, ali se boš kmalu spremenila v metulja? Gosenica: Bom, bom! Samo ugrizniti moram še malo redkvice in priti do zelja. Na svidenje, žalostni ohrovt! Ljerka Pukec, Vrtec "Milana Sachsa" 134 Foto: Vrtec "Sunce", Zagreb 135 [Sadna solata] Teme Postopek Zdravje, telesna aktivnost. Vodja na mizo položi kartončke ● z risbami, vendar tako, da se vidi Cilj hrbtna stran (izrezati je treba dve posodi in toliko sadja, da vsak Z igranjem igrice "Sadna solata" otrok dobi en kartonček). bodo otroci ozavestili pomen ● Ko vsi vzamejo en kartonček, vodja vsakodnevnega gibanja. razloži, da morajo tisti, ki so dobili kartonček z risbo sklede, v svojo skledo ujeti čim več sadja (ostali Metoda otroci so dobili kartončke z risbami sadja). Igra, razprava ● Zmagovalec je tisti, ki ima največ sadja. Če so v svoje sklede ujeli Material tisti, ki ima v svoji skledi več vrst sadja. enako število sadja, je zmagovalec ● Priloga "Sadna solata" – kartončki z ● Igro lahko večkrat ponovite. risbami: 2 posodi, jagode, banane, ● Igri sledi kratek pogovor o pomenu kivi, jabolko, hruška, sliva. gibanja in telesne dejavnosti. Vprašanja za razpravo Kaj smo delali med igro? Tekli? Zakaj menite, da sta tek ali kakšna druga aktivnost pomembna? Kaj vse se razvija, ko tečemo? Kako telesna dejavnost vpliva na naše zdravje? Ali lahko s tekom shujšamo? Ali se razvijajo naše mišice? Kdo mi bo pokazal mišice na roki? Kako si jih dobil? Ali bolje spite, ko ste utrujeni od teka in igre? Ali so ljudje, ki se redno ukvarjajo s telesno aktivnostjo, bolj zdravi? 136 Priloga: "Sadna solata" 137 138 "Všeč mi je bilo, da smo dobili sličice. Vsak otrok je bil sadež, jaz sem bila pa banana! Banano rada jem! Tisti, ki je bil ‘posoda’, je moral naloviti veliko sadja. Zmagal je Ivan, ker je ujel največ sadja v posodo." MARTA, Vrtec "Sonce" Foto: Vrtec "Sunce", Zagreb 139 [Umij zobe, umij zobe] Teme Postopek Prevzemanje odgovornosti za lastno ● Vodja otrokom razloži, da bo v zdravje, osebno higieno. centru za izražanje in ustvarjanje izvajal likovno dejavnost na temo zob. Otroci bodo izdelovali zobovje, se Cilj ● Vodja otrokom pokaže multimedij-sko gradivo ali fotografije zobovja. ● Vodja nato otroke spodbudi k pogovarjali o pomenu vzdrževanja izdelavi modelov zobovja s ponu-zobne higiene ter vadili pravilno jenim didaktičnim neoblikovanim umivanje zob. materialom in "velikega" zoba iz plastenk v tehniki papirnega Metoda mašeja. ● Ko otroci naredijo zobovje, jih Individualno delo, skupinsko delo, vodja pozove, naj si ga ogledajo in razprava. skupaj komentirajo. Sledi razprava o zobni higieni. Material• pravilno umivanje zob, pri čemer opredeli korake umivanja zob; sledi ● Po pogovoru vodja predstavi ● Multimedijsko gradivo ali fotogra- praktična vaja. fije zobovja ali model zobovja Vodja vajo pedagoško zaključi ● Didaktični neoblikovani material ● s ponujenim delovnim listom (kartonska embalaža, karton, papir, "Nasmeh", da preveri, ali otroci lepilo, barvice, plastenke), material lahko risbe, prikazane na delov- in pripomočki za papirni maše nem listu, povežejo v vzročno-po- ● Zobna ščetka, zobna pasta, voda sledično razmerje. ● Priloga – delovni list "Nasmeh" ● Zobe si moramo umivati vsaj dvakrat na dan s krožnimi gibi po tri minute. ● Zobje nam služijo za žvečenje, govorjenje in lep nasmeh. 140 Vprašanja za razpravo Opomba Ali so vsa zobovja enaka? (Otrokom Lahko izberete ali si skupaj z otroki razložite, da je vsako zobovje edin- izmislite triminutno pesmico, ki jim stveno). Kakšne barve so zobje jo boste predvajali/peli, ko si bodo vašega zobovja? Ali obstajajo zobje, umivali zobe z navodilom, da si morajo ki niso beli? Zakaj nekateri zobje niso zobe umivati do konca pesmi. beli? Kdo je bil že pri zobozdravniku? Kako pogosto ga obiskujete? Kaj Dejavnost izdelave modelov zob je dela zobozdravnik? Čemu služijo naši zasnoval strokovni tim Vrtca "Sunce". zobje? Katera hrana povzroča kvar- jenje naših zob? Kakšne zobe bomo imeli, če si bomo zobe redno umivali in obiskovali zobozdravnika? Ali kdo pozna pravilen postopek umivanja zob? S kakšnimi gibi in kako dolgo naj si umivamo zobe? Nam želi kdo pokazati? 141 Priloga: "Nasmeh" ZOBE SI UMIVAM ZJUTRAJ IN ZVEČER UMIVAM SI ZOBE, KO ME MAMA SILI KAJ JE ZOBNA ŠČETKA IN ČEMU JE NAMENJENA? 142 Foto: Vrtec "Sunce", Zagreb "Hrana ostane na zobeh in pokvari zob. Pojé ga. Potem je tvoj zob črn. Imam že tri takšne luknje. Ena je majhna, ena srednja in ena velika." JURE, Vrtec "Sonce" Foto: Vrtec "Tići", Vrsar 143 [112, izvolite] Teme Postopek Številke urgentnih služb, varovanje ● Skupaj z otroki vodja pripravi velike zdravja, odgovornost do sebe in do modele številk 1, 1, 2. drugih. ● Vodja razdeli otroke v skupine po tri udeležence. Cilj ● Vsaka skupina dobi dva modela številka 1 in en model številka Otroci bodo izdelovali modele 2. Vodja jih prosi, da dobljene modele uredijo v številko dežurne številk 112 in si z vajo zapomnili službe. številko dežurne službe ter kako se ● Ko vsi končajo, vodja vsako pogovarjati z operaterjem. skupino prosi, naj pokaže, katero številko je sestavila, in jim razloži, Metoda katera številka je pravilna. ● Vodja pozove prostovoljca, da Skupinsko delo, igra vlog, razprava. ponazori pogovor pred celotno skupino, vodja pa igra operaterja, Material komunikacijskem centru za vse nujne primere. ki se oglasi na telefon v enotnem ● Karton ● Sledi razprava o tem, kako je ● Suhe ali vodene barvice, flomastri, potekala ponazoritev pogovora. barvne krede Vodja učencem razloži, zakaj je ● Model številke 1 (2 kosa) pomembno povedati podatke, po ● katerih je vprašal operater. Model številke 2 ● Karton Vprašanja operaterja Dober dan. Kako vam lahko pomagam? Kako vam je ime? Na katerem naslovu ste? Katera je vaša številka? Povejte, kaj se je zgodilo. Po pogovoru je pomembno, da ODLOŽITE TELEFON, OSTANETE MIRNI IN SLEDITE PREJETIM NA-VODILOM. 144 Vprašanja za razpravo Opomba Zakaj je pomembno poznati številko Pripravite zadostno število modelov za klic sili? Zakaj je pomembno, da številk 1 in 2. Če vaja pokaže, da večina navedete svoje ime, priimek, naslov otrok ne pozna lastnega naslova in in telefonsko številko? Zakaj je telefonske številke, jih spodbudite, da pomembno razložiti, kaj se je zgodilo, si ju zapomnijo. Tudi med pogovorom kje se je zgodilo, kako se je zgodilo poudarite, da je pri pogovoru z in zakaj potrebujete pomoč? Zakaj operaterjem pomembno navesti je pomembno, da med pogovorom naslov, s katerega kličete. pozorno poslušamo in ostanemo mirni? Foto: Vrtec "Osijek", Osijek 145 [Smeš se igrati, ne dotikaj se] Teme Postopek Varovanje zdravja, preprečevanje ● Vodja otrokom razdeli oznake "Ne poškodb, odgovorno vedenje. dotikaj se" in "Lahko se igraš". ● Vodja otrokom pokaže predmete Cilj ali slike različnih predmetov, ki so ali niso nevarni. Otroci bodo ozavestili možne ● Ko vodja pokaže potencialno nevarnosti poškodb v vsakdanjem nevaren predmet, morajo otroci dvigniti oznako in reči "Ne dotikaj okolju in znali našteti nevarne se", ko pa voditelj pokaže neškod- predmete. ljiv predmet, morajo otroci dvigniti oznako in reči "Lahko se igraš". Metoda ● Potem ko vsi pokažejo risbe, sledi pogovor o tem, kaj storiti v Samostojno delo, pogovor primeru stika z nevarnimi pred- meti. Material Vprašanja za razpravo ● Priloga – oznake "Ne dotikajte se" in Se spomnite še kakšnega nevarnega "Lahko se igraš" predmeta? Kateri so? In nekaj ● Slike predmetov ali predmeti, ki jih nenevarnih? Naštejte jih nekaj. uporabljamo vsak dan in so lahko Katere nevarne predmete lahko potencialno nevarni (npr. plastična uporabljate pod nadzorom odrasle vrečka, steklena skodelica, škarje, osebe? S katerimi predmeti v rokah nož, rob mize itd.), in nenevarnih ne smete teči? Kaj se ti lahko zgodi, predmetov (npr. baloni, plastični če tečete s škarjami v rokah? Kaj krožnik, nogavica, trak za lase itd.) se lahko zgodi, če se spotaknete ob kakšen predmet? Ali je ta predmet lahko nenevaren ali je lahko nevaren? 146 Opomba Če želite, lahko otrokom daste nalogo, da označijo nevarne in nenevarne Izberite predmete, ki spodbujajo predmete v prostoru. razpravo, na primer papir (ki sicer ni nevaren, a vas vseeno lahko *Povzeto in prirejeno iz First Aid poreže). Med razpravo je pomembno and Children: Resource Guide, poudariti, da so lahko/postanejo Mednarodna federacija društev nevarni tudi potencialno nenevarni Rdečega križa in Rdečega predmeti. Otrokom razložite, da so polmeseca. Ženeva, 2016. nekateri nevarni predmeti potrebni za življenje (npr. nož), vendar otrokom ne smejo biti dostopni brez nadzora odrasle osebe. Priloga: "Ne dotikaj se" in "Lahko se igraš" 147 [Prva pomoč, na pomoč!] Teme ● Vodja otrokom naroči, naj ugoto-vijo, kako je do te situacije prišlo, Varovanje zdravja, prva pomoč, pa tudi naj odigrajo, kaj bi storili v odgovornost do sebe in drugih. predstavljeni situaciji. ● Vsaki predstavitvi sledi razprava o Cilj tem, kaj je najbolje narediti. Otroci bodo izvajali in opazovali dane Vprašanja za razpravo situacije ter predlagali postopke prve za vsako situacijo pomoči. Otroci se bodo spomnili osnov prve pomoči v predlaganih Oseba, ki krvavi iz nosu problemskih situacijah. Kaj mislite, kaj je treba storiti, Metoda prestraši? Zakaj da ali zakaj ne? Kakšne barve je kri? (Pojasnite, da je če nekdo krvavi iz nosu? Vas kri Skupinsko delo, igra vlog, razprava kri rdeča tekočina, ki teče po našem telesu skozi tanke, a dolge tunele, tj. Material krvne žile, ki jih je veliko in se včasih lahko poškodujejo, kar povzroči ● Priloga "Prva pomoč, na pomoč!" bi se bali krvi, a ko jo vidijo, naj se uhajanje krvi. Nimajo razloga, da – kartonček s situacijami: Oseba, ustrezno odzovejo). Lahko damo ki krvavi iz nosu, Oseba, ki se je glavo nazaj? V kakšen položaj naj udarila, Oseba, ki se je opraskala, damo glavo in zgornji del telesa? Se Oseba, ki si je zlomila roko ali nogo lahko držimo za nos? ● Dodatek "Navodila za prvo pomoč" Na kateri del nosu naj pritisnemo in Postopek kako potem dihamo? Kako dolgo naj stiskamo in ali se smemo dotikati ● nosu, ko se krvavitev ustavi? Ko ste z Vodja razdeli otroke v štiri skupine in vsaki skupini dodeli eno situa- otroki določili pravilen postopek, jih cijo. Vodja otrokom razloži situacije vprašajte, ali ga želijo prikazati. s kartončkov. 148 Oseba, ki se je udarila da ste si zlomili roko? Kaj storite, če mislite, da ste si zlomili nogo? Koga Kam ste se udarili? Se vam je že kdaj lahko pokličete na pomoč? Bi morali zgodilo kaj podobnega? Kaj ste storili iti v bolnišnico, če si kaj zlomite? v tej situaciji? Kako bi lahko bilo videti mesto, kjer ste udarili? Kakšne barve je mesto udarca, rdeče ali modre? Ali Opomba kdo ve, kaj je modrica? Ali je modrica lahko različnih barv? (Otrokom raz- Če je v skupini premalo otrok za štiri ložite, da je modrica sprememba predstave, lahko ena skupina prikaže barve kože na mestu udarca. Lahko dve poškodbi. se vrnete k zgodbi o rahlo poškodo- vanih žilah – tunelih. Barva kože na mestu udarca je lahko rdeča, modra, "Na nos si dajte čist rumena, zelenkasta.) Se lahko doti- robček in ga stisnite." kate in pritisnete na mesto udarca? Ali lahko mesto udarca ohladite s JURE, Vrtec "Sonce" curkom hladne vode? Koga lahko pokličete na pomoč? Kaj bi še nare- dili, če bi se udarili? Kaj lahko obču- tite, če se udarite v glavo (bolečina, vrtoglavica, slabost, zaspanost)? Oseba, ki se je opraskala Kako se lahko opraskate? Ali vas peče, ko se opraskate? Ali se smemo praske dotikati z rokami? Če ne, zakaj? Ali naj prasko operemo? Kaj lahko damo na prasko? Koga lahko pokličete na pomoč? Ali bi morali poklicati 112, ko se opraskate? Oseba, ki si je zlomila roko ali nogo V katerih situacijah si lahko zlomite roko ali nogo? Kaj bi naredili v tej si- tuaciji? Ste se že kdaj znašli v takšni situaciji? Kako veste, da je nekaj zlomljeno? Kaj storite, če mislite, Foto: Vrtec "Sunce", Zagreb 149 Priloga: "Navodila za prvo pomoč" OSEBA, KI KRVAVI IZ NOSU NE BOJTE SE, ČE VAM ALI KOMU V VAŠI BLIŽINI TEČE KRI IZ NOSU. OSEBA S KRVAVITVIJO IZ NOSU MORA UPOGNITI GLAVO IN ZGORNJI DEL TELESA NAPREJ. OSEBA, KI JI TEČE KRI IZ NOSU, NAJ Z ROKAMI STISNE MEHKI DEL NOSU IN GA DRŽI 10 DO 15 MINUT, DOKLER SE KRVAVITEV NE USTAVI, V TEM ČASU PA DIHA SKOZI USTA. ČE SE KRVAVITEV USTAVI, SE NOSU NE DOTIKAJTE IN GA NE IZPIHUJTE. ČE SE NE USTAVI, POSTOPEK PONAVLJAJTE DO 30 MINUT. ČE TUDI TAKRAT NE PRENEHA, SE OBRNEMO NA NUJNO MEDICINSKO POMOČ. 150 OSEBA, KI SE JE UDARILA NE BOJTE SE, ČE SE UDARITE ALI SE UDARI KDO DRUG. MESTO UDARCA LAHKO OHLADITE POD CURKOM VODE. NA MESTO UDARCA LAHKO POLOŽITE HLADEN OBKLADEK. ČE SE UDARITE V GLAVO, POVEJTE ODRASLI OSEBI. 151 OSEBA, KI SE JE OPRASKALA NE BOJTE SE, ČE SE OPRASKATE SAMI ALI KDO DRUG. PRASKA VAS LAHKO RAHLO ZBADA. PRASKE SE NE SMETE DOTIKATI Z ROKAMI, KER SO ROKE LAHKO UMAZANE! PRASKO LAHKO SPERETE S TOPLO VODO IN MILOM. NA POMOČ POKLIČITE ODRASLO OSEBO. SKUPAJ LAHKO NA PRASKO POLOŽITE GAZO ALI OBLIŽ. 152 OSEBA, KI SI JE ZLOMILA ROKO ALI NOGO NE BOJTE SE, ČE STE SI KAJ ZLOMILI ALI SI JE NEKAJ ZLOMIL KDO DRUG. ČE JE NEKDO HUDO POŠKODOVAN IN NE MORE PREMIKATI DOLOČENEGA DELA TELESA, SI JE MORDA KAJ ZLOMIL. TISTEGA DELA TELESA, KI ZELO BOLI, NE SMEMO PREMIKATI. POŠKODOVANI DEL TELESA LAHKO OTEČE, JE LAHKO IZKRIVLJEN IN LAHKO SE SLIŠI ŠKRIPAJOČ ZVOK. ČE NE MOREŠ HODITI, OSTANI KJER SI. NE SILITE DRUGE OSEBE, KI NE MORE HODITI, DA VSTANE. NE PREMIKAJTE DELA TELESA DRUGE OSEBE, KI JO ZELO BOLI. GLASNO VPIJ NA POMOČ! 153 OSEBA, KI KRVAVI IZ NOSU 154 OSEBA, KI SE JE UDARILA 155 OSEBA, KI SE JE OPRASKALA 156 OSEBA, KI SI JE ZLOMILA ROKO ALI NOGO 157 PRIPRAVA NA IZREDNE RAZMERE – POTRES Cilj Uvod v temo Otroci bodo razumeli pomen prip- ravljenosti na izredne razmere in se naučili pravilnega ravnanja pred, med Rdeči križ Hrvaške ima pomembno vlogo tako in po potresu z namenom zmanjšanja pri pripravi državljanov kot tudi pri pripravi negativnih posledic. otrok za ukrepanje v izrednih razmerah. Starost otrok Predšolsko obdobje. V skladu s Statutom (Ur. list 56/16) in Zakonom o Rdečem križu Hrvaške (Ur. "Poudarjamo, da so v priročniku pre- list 71/10) je ena od nalog Rdečega križa dlagane delavnice za otroke poučne, Hrvaške na ozemlju Republike Hrvaške zabavne in preproste za uporabo. priprava prebivalstva na ukrepanje ob Vzgojiteljem priročnik ponuja veliko množičnih nesrečah in katastrofah ter idej in primerov za načrtovanje in za ukrepanje pri zmanjševanju in od- izvedbo delavnic z otroki, od ustvar- pravljanju posledic množičnih nesreč in jalnosti vzgojiteljev pa je odvisno, nesreč. Rdeči križ Hrvaške je odgovoren kako se bodo predlagane vrednote za pripravo, izobraževanje in opremljanje in pripravljenost na izredne razmere za ukrepanje ob nesrečah in drugih izre- razvile pri posameznem otroku. dnih razmerah. Menimo, da je priročnik, ki ga je prip- ravil Rdeči križ Hrvaške, pomemben prispevek k pedagoški praksi, ki bo izboljšal kakovost vzgojno-izobra- ževalnega dela z otroki zgodnje in predšolske starosti." Jadranka Barač, pedagoginja Vrtca "Maksimir" 158 Na žalost svet, v katerem živimo, prizadene vse Učinkovita zaščita pred škodljivimi učinki več izrednih dogodkov in nesreč. Podnebne potresa je usmerjena predvsem v preventivne spremembe kot eden od perečih globalnih pro- ukrepe kot edino zanesljivo zaščito, ki se dosega blemov današnjega časa lahko pomembno vpli- s stalnim izobraževanjem, ki vključuje izobraže- vajo na povečanje števila izrednih razmer, zato je vanje otrok že od predšolske starosti. odgovornost Rdečega križa Hrvaške v skladu s "Strategijo 2020 Mednarodne federacije društev Notranje vznemirjenje, povezano z zunanjim Rdečega križa in Rdečega polmeseca Družbe" dražljajem (v tem primeru potres), povzroči reševati življenja, varovati osnovne pogoje za telesne spremembe in sproži določena vedenja, življenje in prispevati k okrevanju po nesrečah in torej občutke, ki so pogonsko gorivo za delo- kriznih razmerah. vanje. V okviru vedenja ljudi iz bližnjega okolja otrok posnema način in intenzivnost čustve- Izredne razmere so lahko naravne (poplave, nega izražanja, saj je glavni mehanizem učenja potresi, suše, sneženje, žled, toča, neurja ali posnemanje bližnjih odraslih. Zato kontinuirane orkani in požari), tehnično-tehnološke ali pa vaje ravnanja v izrednih razmerah omogočajo so posledice vojnega delovanja. Ne glede na vzgojiteljem in otrokom, da v trenutku dejanske vzrok izredne razmere ogrožajo človeške in izredne situacije ravnajo po navodilih. materialne dobrine, zato se je treba nanje čim bolje pripraviti, da ohranimo človeška življenja in Rdeči križ Hrvaške s tem delom priročnika zmanjšamo škodljive posledice. omogoča pridobivanje znanja in veščin za učin- kovito in varno ravnanje v izrednih razmerah – potresih, vpliva na razvoj zavesti prevzemanja Namen tega poglavja je preprečevanje odgovornosti za lastno življenje, hkrati pa je tudi katastrofalnih posledic izrednih razmer nekakšna psihološka priprava, ki daje otrokom in ohranjanje človeških življenj. in vzgojiteljem možnost, da se počutijo varnejši. V priročniku predlagamo vrsto delavnic in vaj, s katerimi lahko vzgojitelji otroke naučimo čim bolj varnega ravnanja v izrednih razmerah, predvsem potresih! Na delavnicah je bila poudarjena po- membna vloga vzgojiteljev v procesu doseganja rezultatov državljanske vzgoje. 159 [Ringa ringa raja, potres!] Teme Vprašanja za razpravo Potres, varnost. Kaj ste morali narediti, ko ste slišali besedo potres? Zakaj mislite, da ste morali počepniti, ko ste slišali besedo Cilj "potres"? Kaj se lahko zgodi, ko pride do potresa? Zakaj ste si morali zakriti Otroci bodo znali opisati in pokazati, obraz z rokami? Pred čim vas ščiti kaj storiti v primeru potresa. roka na obrazu? Kam bi se bilo varno zateči v primeru potresa in zakaj? Metoda Skupinsko delo, razprava. "Potres je, ko se nekaj trese. Potres čutiš, vidiš ● Postopek pa ga ne." PATRIK, Vrtec "Dubrovnik" Vodja pozove otroke, naj se postavijo v krog in začnejo skupaj peti znano otroško pesmico Ringa, ringa raja, vendar pove, da bodo namesto besed "na tla pomeče" zapeli "potres" in da morajo vsi počepniti in si pokriti obraz z rokami. ● Pesem zapojejo večkrat, dokler si vsi hkrati ne zakrijejo obraza in počepnejo. ● Sledi razprava o tem, kaj so nare- dili, ko so slišali besedo "potres". 160 Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb 161 [Varno mesto v vrtcu] Teme Postopek Potres, varno mesto v zaprtem ● Vodja prosi otroke, naj v primeru prostoru. potresa naredijo, kar mislijo, da je prav, ko vodja ploskne z rokami in zavpije: "Potres!". Otroci bodo znali prepoznati, katera Cilj ● Ko vsak naredi, kar misli, da je prav, sledi pogovor najprej o tem, kaj je potres, kaj se zgodi ob potresu so varna mesta v zaprtem prostoru in in kaj je treba narediti v primeru kako pravilno ravnati ob potresu. potresa. ● Vodja nato razloži varnostni posto- Metoda pek in ga prikaže. ● Sledi praktična vaja, pri kateri Skupinsko delo, individualno delo, vodja pozove otroke, naj se vsi razprava, praktična izvedba. poskušajo postaviti v varen položaj, kot jim je predhodno pokazal, ko tleskne z rokami in reče "Potres!". ● Material ● Sledi druga razprava o varno-stnem postopku. Priloga – "Kaj storiti ob potresu" ● Po vaji ponudite otrokom, da ● Priloga – delovni list "Varno mesto narišejo, kaj so delali pri vaji, ali v vrtcu" pa na pedagoški način uporabite ponujen delovni list, da otroci dodatno usvojijo in si zapomnijo varnostni postopek. 162 Vprašanja za razpravo Druga razprava: Ste si zapomnili, kateri je varen položaj? Kaj storiti v Prva razprava: Kje ste stali in kaj ste primeru potresa? Zakaj je to varno storili, ko sem rekel "Potres!"? Zakaj mesto? Kaj se vam lahko zgodi, če ste stali točno na tem mestu? Ali si pozabite pokriti obraz z roko in kdo ve, kaj je potres? Kaj se dogaja, ste ob potresu blizu okna? Vam bo ko pride do potresa? (Če lahko, ob potresu uspelo, da boste zavzeli uporabite kocke v gradbenem varen položaj? kotičku, da z otroki simulirate, kaj se zgodi v primeru potresa). Kaj se nam lahko zgodi, če se ne zatečemo na varno? 163 Priloga: "Varno mesto v vrtcu" 164 Priloga: "Kaj storiti med potresom" Kaj storiti med potresom Ostanite mirni! Če ste na prostem ● Ostanite tam. ● Odmaknite se od zgradb, dreves, uličnih luči, oken, vseh steklenih površin in vsega, kar bi lahko padlo na vas. Če ste v zaprtem prostoru ● Ostanite notri! Večina poškodb med potre- ● Ne uporabljajte stopnic. som se zgodi pri vstopu ali izstopu iz zgradb. ● Ne skačite skozi okno. ● Če potrebujete pomoč, pokličite reševalce ● Ne uporabljajte dvigal. (112) in upoštevajte njihova navodila. ● Če vas zbudi potres, poskušajte ostati mirni ● Poiščite najvarnejše mesto zase in za druge. in pojdite na najbližje varno mesto. ● Skrijte se pod trdno mizo, klop ali ob nosilno ● Če ste med potresom v postelji, ostanite steno in ostanite v tem položaju do konca tam, razen če ste pod težkim lestencem, ki potresa. bi lahko padel. V tem primeru pojdite na naj- ● Če ste pod klopjo, z eno roko pokrijte glavo, z bližje varno mesto. Zaščitite obraz z blazino. drugo pa se držite za nogo mize. ● Poslušajte lokalno radijsko postajo in upošte- ● Če v bližini ni mize, pokrijte obraz in glavo z vajte varnostna navodila. rokami ter ostanite stisnjeni v kotu sobe. ● Če znotraj stavbe ni varno, pojdite ven in ● Ne približujte se steklu, oknom, predelnim ostanite zunaj. stenam, visokim kosom pohištva in vsemu ● Če lahko to naredite hitro in če je varno, drugemu, kar bi lahko padlo (kot je npr. vzemite s seboj komplet za nujne primere in lestenec). hišne ljubljenčke. ● Zavedajte se, da se lahko sprožijo alarmi, vendar naj vas zvok ne prestraši. 165 [Skloni se, pokrij in se drži za …] Tema Postopek Varnost, potres. ● Vodja otrokom razdeli kartončke iz priloge "Skloni se, pokrij in primi za ..." s slikami mize, noge in obraza. Otroci bodo prepoznali, kaj storiti Cilj ● Nato vodja prebere besedilo priloge in ko se ustavi, morajo otroci nadaljevati stavek tako, da med potresom v zaprtih prostorih. dvignejo v zrak kartonček z ustre-Otroci bodo ponujene kartončke zno risbo. povezali s praznimi mesti v povedi. ● Ko vsi končajo, vodja še enkrat prebere besedilo in otroke prosi, Metoda naj v en glas zakričijo manjkajočo besedo. Skupinsko delo, individualno delo, ● Vodja razloži varnostni postopek in razprava vodi razpravo o varnem položaju. ● Material Vprašanja za razpravo Ste si zapomnili, kaj storiti v primeru Priloga "Skloni se, pokrij in se drži potresa? Pod kaj bi se morali skriti? za ..." - kartončki s slikami mize, Ali veste zakaj? Kaj si morate pokriti? noge in obraza Kaj se vam lahko zgodi, če si pozabite pokriti obraz z roko in ste ob potresu blizu okna? Česa se morate opri- jeti? Zakaj se morate držati za nogo mize? Ste si zapomnili, kateri je varen položaj? Vam bo ob potresu uspelo, da boste zavzeli varen položaj? Prosim prostovoljce, ki ste si zapom- nili, da se oglasite in vsem še enkrat pokažete, kaj je varen položaj. 166 Opomba Vnaprej pripravite zadostno število kartončkov glede na število otrok v skupini. Vsak otrok mora dobiti vse tri kartončke. "Potres je, ko se hiše lahko zrušijo ... ko se vse trese in trese." TONI, Vrtec "Dubrovnik" Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb Foto: Vrtec "Dubrovnik", Dubrovnik 167 Priloga: "Skloni se, pokrij in se drži za …" Kaj storiti med potresom v zaprtem prostoru Če ste med potresom v zaprtem prostoru, se skrijte pod , pokrijte z eno roko , z drugo pa se močno držite za . 168 ... OBRAZ 169 ... MIZO 170 ... NOGO MIZE 171 [Varno mesto, ko ste zunaj] Teme Postopek Potres, varno mesto na prostem. ● Vodja otroke uvede v temo s pogovorom o potresu, otrokom pokaže primerno multimedijsko Cilj gradivo na temo potresa. Kot uvod v temo lahko vodje na pedagoško Otroci bodo prepoznali, katera so sprejemljiv način uporabijo tudi varna mesta na odprtem prostoru ob predlagani delovni list "Varno potresu in morebitne ovire za dosego mesto, ko si zunaj". varnega mesta. Izdelali bodo oznako ● Vodja otrokom napove, da bo čez za varno mesto in ga označili na dan, ko bodo zunaj, z otroki izvedel dvorišču vrtca. vajo na svežem zraku na temo potresa in varnega mesta. Metoda ● Ko vodja zavpije "Potres!", se morajo vsi postaviti na mesto, za Skupinsko delo, individualno delo, katerega menijo, da je najvarnejše. razprava, praktična izvedba. Vaji sledi pogovor o tem, kaj so otroci naredili in kako so se odzvali. ● Ko med razpravo spoznajo varno Material mesto, jih vodja prosi, naj ponovijo vajo. ● izdelati skupno oznako, ki jo bodo Delovni list "Varno mesto, ko ste postavili na varno mesto na dvori- ● Priloga "Kaj storiti med potresom" ● Po vaji imajo otroci možnost zunaj" šču vrtca. ● Fotografije in multimedijsko gradivo na temo potresa ● Didaktično neoblikovan material ● Barvice, flomaster, škarje, lepilo 172 Vprašanja za razpravo mesta kakšne ovire in katere? Katere stvari bi odstranili ali premaknili, da Kje ste stali, ko sem zavpil "Potres!" vas ne bi ovirale na varni poti? Ali in zakaj ste izbrali ravno to mesto? je pomembno pomagati nekomu, Če je nekdo stal pod drevesom, vodja ki sam ne more priti na varno? Če vpraša, kaj lahko pade na otroke, na dvorišču vrtca označimo varno če stojijo pod drevesom, in tako mesto, si bomo v primeru potresa naprej za vsako izbrano mesto. Vodja lažje zapomnili, da se moramo pokaže mesto, kjer je najvarneje stati, postaviti tja. Da se nam ne bi zgodilo če nihče od otrok ni izbral prav tega kaj hudega, je pomembno, da se v mesta. Zakaj mislite, da je najvarneje takih situacijah naučimo pravilno stati na odprtem prostoru? Kaj se odzvati! Ponovimo (Ponovimo vam lahko zgodi, če zelo hitite na navodila iz priloge "Kaj storiti ob varno? Ali so bile na poti do varnega potresu"). 173 Delovni list: "Varno mesto, ko ste zunaj" VARNO MESTO 174 "Moramo biti nekje, kjer na nas nič ne more pasti." PAULA, Vrtec "Maksimir" Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb 175 [1, 2, 3, potres!] Teme Postopek Potres, varnost. ● Otroci imajo nalogo pokazati, kako ravnati v primeru potresa. Vodja otrokom pokaže varen položaj. Otroci bodo prepoznali, ocenili in Cilj ● Ko vodja zavpije "Potres!", se morajo otroci postaviti v varen položaj. izbrali, katera so varna mesta v vrtcu ● Sledi pogovor, v katerem vodja v primeru potresa in prikazali varen otrokom razloži zaželeno vedenje v položaj v primeru potresa. primeru potresa. ● Po pogovoru vodja v sobi z otroki Metoda označi z rdečimi krogi mesta, kjer je ob potresu nevarno stati, z zele- Skupinsko delo, individualno delo, nimi pa mesta, kjer je najvarneje razprava, praktična izvedba stati. ● Sledi kratek zaključek, kje v prostoru je najbolj varno stati v Material primeru potresa. ● Priloga "Kaj storiti med potresom" Vprašanja za razpravo ● Rdeči in zeleni krogi Kako ste se počutili med vajo? Kaj menite, da vam je med vajo uspelo narediti dobro? Kaj mislite, da ste naredili narobe med vajo? Ali je varno stati blizu okna? Kaj se lahko zgodi s steklom med potresom? Ali je varno stati pod lestencem in zakaj ne? Ali menite, da boste bolje pripravljeni na potres, če to vajo ponovite večkrat? Ste si zapomnili, kje je najvarneje stati v primeru potresa? Kje je najbolj nevarno stati v primeru potresa? 176 177 [Komplet za izredne razmere] Teme Postopek Izredne razmere, varnost. ● Na začetku delavnice vodja vpraša otroke, ali vedo, kaj mora vsebo- vati komplet za izredne razmere Cilj (otrokom na primerih razloži pojem izrednih razmer). Otroci bodo našteli vsebino kompleta ● Vodja razdeli otroke v štiri skupine. za izredne razmere, izdelali svoj zasilni Vsaka skupina prejme kartončke komplet ter opisali in razlikovali "Komplet za izredne razmere" in funkcijo posameznih elementov papir velikega formata, izrezan v kompleta za izredne razmere. obliki torbe. ● Naloga vsake skupine je izdelati Metoda svoj komplet za izredne razmere. ● Vsaka skupina izbere predstavnika, Skupinsko delo, individualno delo, ki predstavi vsebino njihovega razprava, praktična izvedba. kompleta za izredne razmere. ● Ko vsi končajo, sledi pogovor, v Material ravno te stvari del kompleta za izredne razmere. katerem voditelj razloži, zakaj so ● Priloga "Komplet za izredne razmere" – kartončki s slikami Vprašanja za razpravo ● Priloga "Izredne razmere" ● Papir velikega formata, izrezan v Lahko naštejete nekaj izrednih obliki torbe razmer? Kaj se zgodi v izrednih razmerah? Kaj vse ste izbrali za svoj komplet? Zakaj morajo biti te stvari del kompleta za izredne razmere? Za kaj je vsaka od teh stvari dobra? Zakaj je pomembno, da se pripravimo na izredne razmere? Ali je treba občasno preverjati vsebino kompleta za izredne razmere? Zakaj? Ali boste vi in vaši starši pripravili vaš komplet za izredne razmere? 178 Opomba Namesto prikazanih slik lahko pripravite fotografije omenjenih pojmov ali prave predmete. "Komplet za katastrofo? Tega moja mama nima!" LUCIJA, Vrtec "Dubrovnik" Foto: Vrtec "Maksimir", Zagreb 179 Priloga: Komplet za izredne razmere 180 181 182 183 184 185 186 187 Priloga: "Izredne razmere" 10 10 pomembnih nasvetov za pomembnih nasvetov pripravljenost na izredne za ravnanje v izrednih razmere razmerah ● za izredne razmere naredite osebni ● po potrebi pokličite nujno službo (112) načrt in upoštevajte njihova navodila ● kjer koli ste, se seznanite z možnimi ● s svojimi najdražjimi ostanite na nevarnostmi in varnostnimi načrti varnem kraju ● uredite načine komuniciranja z dru- ● nudite prvo pomoč in pokličite žinskimi člani in prijatelji pomoč ● z družinskimi člani in prijatelji se do- ● če znotraj zgradbe ni varno, pojdite govorite mesto srečanja ven in ostanite zunaj ● izberite kontaktno osebo izven vaše ● če je varno, vzemite s seboj komplet regije za izredne razmere in hišne ljub- ● ljenčke izpolnite osebni načrt za izredne razmere, ga imejte ves čas pri sebi in ● če je varno, izklopite plin, elektriko in spodbujajte druge, da storijo enako vodo ter zaklenite objekt ● pozorno poslušajte lokalno radijsko ● če je varno, vstopite v stavbo in osta- postajo in se naučite, kako v gospo- nite tam dinjstvu izklopiti elektriko, plin in vodo ● poslušajte lokalno radijsko postajo in ● sestavite komplet za izredne upoštevajte varnostna navodila razmere in ga imejte na dosegu roke ● poglejte, če lahko pomagate svojim ● če jih imate, redno vzdržujte javljal- sosedom nike požara ● sledite svojemu osebnemu načrtu za ● naučite se prve pomoči izredne razmere 188 Vsebina kompleta za izredne razmere Komplet za izredne razmere mora vsebovati osnovne podatke in stvari. Moral bi biti manjše velikosti, izdelan iz nepremočljivega materiala. Hranite ga na varnem in lahko dostopnem mestu. Komplet za izredne razmere mora vsebovati: ● pomembne telefonske številke ● komplet za prvo pomoč ● svetilko z rezervnimi baterijami ● radio z rezervnimi baterijami ● seznam zdravil za kronične bolnike ● rezervna očala ali leče ● ustekleničeno vodo ● živila in sladkarije z dolgim rokom trajanja ● kopije pomembnih dokumentov, osebne izkaznice in zavarovalnih polic ● mobilni telefon in polnilec ● rezervne ključe od doma in avtomobila ● predmete za osebno higieno ● pisalo in blok papirja ● žepni nož in piščalko Po potrebi lahko s seboj vzamete: ● otroško hrano ● zdravila ● odeje in rezervna oblačila ● otroške igrače ● hišne ljubljenčke, če jih lahko vzamete, ne da bi ogrožali sebe ● denar 189 10 obrazov čustev Teme Postopek Občutki v izrednih razmerah. ● Vodja otrokom razdeli dva prazna lista papirja in vnaprej pripravljen material, ki prikazuje različna Otroci bodo prepoznali različne Cilj čustva. ● Vodja prosi otroke, naj izberejo obraze, ki prikazujejo občutke, ki bi občutke, ki se lahko pojavijo med se lahko pojavili med potresom, in in po potresu ter kako se z njimi jih nalepijo na prvi prazen papir. spoprijeti. ● Ko vsi končajo, vsak otrok pove občutke, ki jih je izbral. Sledi Metoda razprava o občutkih, ki se pojavijo med potresom. Samostojno delo, pogovor ● Po pogovoru o občutkih, ki se lahko pojavijo med potresom, bodo otroci na drug prazen list Material papirja narisali vsaj tri obraze z občutki, ki se lahko pojavijo po ● Izrezki obrazov ljudi iz revije, ki pri- potresu. kazujejo naslednja čustva: zmede- ● Ko končajo, vsi povedo, katere zaskrbljenost, nepotrpežljivost, Sledi razprava o tem, kakšni ● presenečenje, žalost, ali uporabite občutki se lahko pojavijo po nost, jezo, mirnost, prestrašenost, občutke so narisali in zakaj. prilogo "Čustva" potresu in kako se z njimi spopasti. ● Bel papir ● Lepilo. "Sem čisto presenečen, ker nikoli ne vem, kdaj bo potres prišel." DOMINIK, Vrtec "Dubrovnik" 190 Vprašanja za razpravo Vprašanja za razpravo o občutkih, ki se o občutkih, ki se pojavijo med potresom pojavijo po potresu Kakšni občutki se lahko pojavijo med Kakšen občutek je narisala večina in potresom? Kaj mislite, zakaj se med zakaj? Ali se vsi ljudje v isti situaciji potresom v nas pojavijo ti občutki? odzovejo enako? Pomembno je Ali se vsi ljudje med potresom poudariti, da se ljudje različno počutijo enako? Ali so vsi ljudje videti odzivamo na izredne razmere. Kaj enako, ko so prestrašeni? Kako vse lahko storite, da bi spoštovali čustva so lahko videti? Želi kdo pokazati drugih ljudi (npr. če nekdo joče ali vsak občutek, ki ste ga navedli? Med se smeji)? Kako lahko pomagate razpravo je pomembno razložiti vsak paničnim prijateljem? Zakaj misliš, občutek. Če bi lahko izbirali, kako bi da imajo ljudje različne reakcije na se počutili med potresom in zakaj? isti dogodek? Če se nobeden od otrok ne odloči, da bi ostal miren, predlagajte to in pojasnite, zakaj je pomembno, da ostanemo mirni. Foto: Vrtec "Dubrovnik", Dubrovnik 191 ZMEDEN JEZEN MIREN PRESTRAŠEN 192 ZASKRBLJEN NESTRPEN ŽALOSTEN PRESENEČEN 193 VRTEC POHVALA POHVALA za pridobitev znanja, veščin, vrednot in odnosov s področja Humanih vrednot v okviru programa "Vzgoja za humanost od malih nog" Datum/Kraj Vzgojitelji 194 VRTEC POHVALA POHVALA za pridobitev znanja, veščin, vrednot in odnosov s področja Preprečevanje trgovine z ljudmi v okviru programa "Vzgoja za humanost od malih nog" Datum/Kraj Vzgojitelji 195 VRTEC POHVALA POHVALA za pridobitev znanja, veščin, vrednot in odnosov s področja Varovanje zdravja v okviru programa "Vzgoja za humanost od malih nog" Datum/Kraj Vzgojitelji 196 VRTEC POHVALA POHVALA za pridobitev znanja, veščin, vrednot in odnosov s področja Priprava na izredne razmere v okviru programa "Vzgoja za humanost od malih nog" Datum/Kraj Vzgojitelji 197 Literatura KNJIGE IN ČLANKI: Ajduković M., Pećnik N. (1994.): Nenasilno rješavanje sukoba. Zagreb. Alinea. Bičanić, J. (2004.): Vjež-banje životnih vještina. Alinea. Zagreb. Brajša-Žganec, A. et al. (2014.): Analiza stanja prava djece u Hrvatskoj. Ured UNICEF-a za Hrvatsku. Zagreb. Brander, P. et al. (2004.): Kompas - priručnik o odgoju i obrazovanju mladih za ljudska prava. Europski dom Slavonski Brod. Slavonski Brod. Čorkalo Biruški, D. (2009.): Zašto ih sve ne volimo – stavovi i ponašanja među grupama. Čorkalo Biruški, D. (ur.): Primijenjena psihologija –pitanja i odgovori. Školska knjiga. Zagreb. Fischer, M. et al. (2007.): Projekt građanin PRIRUČNIK ZA NASTAVNIKE I. razina. Agencija za odgoj i obrazovanje. Zagreb. Flowers, N. (2007.): Kompasito - priručnik o odgoju i obrazovanju djece za ljudska prava. Europski dom Slavonski Brod. Slavonski Brod. Gasser, J. (2004.): Istraživanje humanitarnog prava. Međuna-rodni Odbor Crvenog križa. Zagreb. Gollob, R., Krapf, P. (2009.): EDC/HRE Volume VI: Teaching democracy - A collection of models for democratic citizenship and human rights education. Council of Europe Publishing Janković J. , Bunčić K., Penava A., Ivković Đ. (2007.): Igrom do sebe. Alinea. Zagreb. Janković J. (2007.): Sukob ili suradnja. Alineja. Zagreb. Jasprica-Hrelec, V. (2007.): Hitna medicinska pomoć u izvanbolničkim uvjetima. JASPRA. Zagreb. Juul, J. (2008.): Vaše kompetentno dijete - prema novim temeljnim vrijednostima obitelji. Naklada Pelago. Zagreb. Kolucki, B., Lemish, D. (2013.): Kako komunicirati s djecom: Načela i prakse za podršku, nadahnuće, poticaj, obrazovanje i iscjeljenje. Fond Ujedinjenih naroda za djecu (UNICEF), Ured za Hrvatsku. Zagreb. Lončarić Jelačić, N. (ur.) (2011). Pravedni medvjedići uče o pravednosti, Priručnik o osnovama de-mokracije. Agencija za odgoj i obrazovanje. Zagreb. 198 Lončarić-Jelačić, N. i sur. (2012.): Smotra projekata iz područja Nacionalnog programa odgoja i obrazovanja za ljudska prava i demokratsko građanstvo 2012. Agencija za odgoj i obrazovanje. Zagreb Lončarić-Jelačić, N. i sur. (2006.): Smotra projekata iz područja Nacionalnog programa odgoja i obrazovanja za ljudska prava i demokratsko građanstvo. Agencija za odgoj i obrazovanje. Zagreb. Lončarić-Jelačić, N. i sur.(2006.): Smotra projekata iz područja Nacionalnog programa odgoja i obrazovanja za ljudska prava i demokratsko građanstvo. Agencija za odgoj i obrazovanje. Zagreb. Ljubetić, M. (2009.): Vrtić po mjeri djeteta. Školske novine. Zagreb. Ljubetić, M. (2014.): Od suradnje do partnerstva obitelji, odgojno-obrazovne ustanove i zajednice. Element d. o. o. Zagreb. Maleš, D., Stričević, I. (2003.): Mi poznajemo i živimo svoja prava - priručnik za odgoj i obrazovanje o pravima djeteta u osnovnoj školi. Školska knjiga. Zagreb. Maleš, D., Matijević, M., Spajić-Vrkaš, V., Stričević, I. (2004.): Poučavati prava i slobode. Filozofski fa-kultet Sveučilišta u Zagrebu. Zagreb. Maleš, D., Milanović, M., Stričević I. (2003.): Živjeti i učiti prava - Odgoj za ljudska prava u sustavu predškolskog odgoja. Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu. Zagreb. Matthews, G., Zeidner, M., Roberts, R.D. (2002.): Emotional Intelligence: Science and Myth. Massa-chusetts Institute of Technology. Miljak, A. (1996.): Humanistički pristup teoriji i praksi predškolskog odgoja. Persona. Velika Gorica. Miljak, A. (2005.): Su-konstrukcija kurikuluma i teorije (ranog odgoja) obrazovanja - Pegagogijska istraživanja, 2 (2). 235-250. Miljak, A. (2007.): Teorijski okvir sukonstrukcije kurikuluma ranog odgoja. V: Previšić V.(ur.), Kuri-kulum teorije - metodologija - sadržaj - struktura. Zavod za pedagogiju. Školska knjiga. str. 351-383. Zagreb. Miljak, A. (2009.): Življenje djece u vrtiću – Novi pristupi u shvaćanju, istraživanju i organiziranju odgojno-obrazovnog procesa u dječjim vrtićima. SM Naklada d.o.o. Zagreb. Morin, E. (2002.): Odgoj za budućnost. Educa. Zagreb. Petrović-Sočo, B. (2007.): Kontekst ustanove za rani odgoj i obrazovanje - holistički pristup. Mali profesor. Zagreb. Pevec, E. (2001.): Potresi. Ekscentar, Vol. No. 4. Zagreb. Rolf Gollob i Peter Krapf (2007.): EDC/HRE Volume V: Exploring Children’s Rights - Nine short pro-jects for primary level. Council of Europe Publishing. 199 Rolf Gollob i Peter Krapf (2007.): Poučavajući demokraciju, Zbirka modela odgoja i obrazovanja za demokratsko građanstvo i ljudska prava. Knjiga VI. U serijalu od I. do VI: knjige odgoja i obrazovanja za demokratsko građanstvo i ljudska prava u školskoj praksi. Nastavne jedinice, koncepti, metode i modeli. Izdavaštvo Vijeća Europe Sedlić, B. (2000.): Svi različiti, svi jednaki (obrazovni paket). Europski klub Slavonski Brod. Slavonski Brod. Slunjski, E. (2006.): Stvaranje predškolskog kurikuluma u vrtiću organizaciji koja uči. Mali profe-sor. Visoka učiteljska škola u Čakovcu. Čakovec. Slunjski, E. (2008.): Dječji vrtić, zajednica koja uči. Spektar media. Zagreb. Slunjski E. et al. (2015.): Izvan okvira- kvalitetni iskoraci u shvaćanju i oblikovanju predškolskog kurikuluma. Oki. Zagreb. Šagud, M. (2006.): Odgajatelj kao refleksivni praktičar. Visoka učiteljska škola u Petrinji. Petrinja Uzelac, M. (2008): Za Damire i Nemire: Vrata prema nenasilju. Mali korak - Centar za kulturu mira i nenasilja. Zagreb. Vučemilović, Lj., Vujić Šisler, Lj.(ur.) (2007.): Prehrambeni standardi za planiranje prehrane djece u dječjem vrtiću – jelovnici i normativi. Preporuke i smjernice za stručnjake koji rade na planiranju i pripremanju prehrane djece u dječjem vrtiću. Zagreb. Morin, E. (2002.): Odgoj za budućnost. Educa. Zagreb. Petrović-Sočo, B. (2007.): Kontekst ustanove za rani odgoj i obrazovanje - holistički pristup. Mali profesor. Zagreb. Pevec, E. (2001.): Potresi. Ekscentar, Vol. No. 4. Zagreb. Rolf Gollob i Peter Krapf (2007.): EDC/HRE Volume V: Exploring Children’s Rights - Nine short pro-jects for primary level. Council of Europe Publishing. Rolf Gollob i Peter Krapf (2007.): Poučavajući demokraciju, Zbirka modela odgoja i obrazovanja za demokratsko građanstvo i ljudska prava. Knjiga VI. U serijalu od I. do VI: knjige odgoja i obrazovanja za demokratsko građanstvo i ljudska prava u školskoj praksi. Nastavne jedinice, koncepti, metode i modeli. Izdavaštvo Vijeća Europe Sedlić, B. (2000.): Svi različiti, svi jednaki (obrazovni paket). Europski klub Slavonski Brod. Slavonski Brod. Slunjski, E. (2006.): Stvaranje predškolskog kurikuluma u vrtiću organizaciji koja uči. Mali profe-sor. Visoka učiteljska škola u Čakovcu. Čakovec. Slunjski, E. (2008.): Dječji vrtić, zajednica koja uči. Spektar media. Zagreb. 200 Slunjski E. et al. (2015.): Izvan okvira- kvalitetni iskoraci u shvaćanju i oblikovanju predškolskog kurikuluma. Oki. Zagreb. Šagud, M. (2006.): Odgajatelj kao refleksivni praktičar. Visoka učiteljska škola u Petrinji. Petrinja Uzelac, M. (2008): Za Damire i Nemire: Vrata prema nenasilju. Mali korak - Centar za kulturu mira i nenasilja. Zagreb. Vučemilović, Lj., Vujić Šisler, Lj.(ur.) (2007.): Prehrambeni standardi za planiranje prehrane djece u dječjem vrtiću – jelovnici i normativi. Preporuke i smjernice za stručnjake koji rade na planiranju i pripremanju prehrane djece u dječjem vrtiću. Zagreb. PUBLIKACIJE RDEČEGA KRIŽA HRVAŠKE: Dodig, D., Mihić, I. (2015.): Volontiranje s ranjivim skupinama. Lalić Novak, G., Kraljević, R. (2014.): Priručnik za edukatore, Zaštita izbjeglica i ranjivih skupina mi-granata. Nuždić, S., Petrić, A., Turk, M., Vudrić, N. (2008.): Neću biti rob(a) 2. Priručnik za rad s djecom od 6 do 10 godina na temu trgovanja ljudima. Vudrić, N., Golubović, S., Pupačić, S. (2007.): Neću biti rob(a)! Priručnik dobre prakse na temu pre-vencije trgovanja ljudima. (2001.) Humane vrednote - odgoj za humanost: Priručnik za učitelje i radni materijali za učenike (2011.) Prijevod 9. revidiranog izdanja priručnika "Prva pomoć" (2016.) Prva pomoć - Priručnik za kandidate za vozače i sve sudionike u prometu (1995.) Priručnik za voditelje mladih Hrvatskog Crvenog križa (2009.) ABCrveni križ - Ženevske konvencije (2006.) ABCrveni križ - za početnike (2007.) ABCrveni križ - sjećanje na Solferino (2008.) ABCrveni križ - kako postati COOL (2007.) Pomozi medi Jurici - na putu do škole (2006.) Pomozi medi Jurici - proljetno čišćenje dvorišta (2015.) Savjeti mede Jurice - bojanka za usvajanje zdravih navika i učenje osnova prve pomoći (2009.) Mišica Milica - Mišje (ne)zgode u parku 201 OSTALI VIRI: Deklaracija o pravima djeteta (engl. Declaration of Children’s Rights) - Deklaracija o pravima djeteta (1990.). V: Ljudska prava - osnovni međunarodni dokumenti. Zagreb: Školska knjiga. Konvencija o pravima djeteta (2001.). Zagreb: Državni zavod za zaštitu obitelji, materinstva i mladeži. Zakon o Hrvatskom Crvenom križu ("Narodne novine", 71/2010) Statut Hrvatskog Crvenog križa ("Narodne novine", 56/2016) Opća deklaracija o ljudskim pravima ("Narodne novine", 12/2009) The European Convention On Human Rights, Council of Europe, 1996, Belgium Svjetska deklaracija i plan djelovanja sa svjetskog sastanka na vrhu posvećenog djeci: Konvencija o pravima djeteta, Unicef, 1990 Nacionalni program odgoja i obrazovanja za ljudska prava, 1999., Vlada RH Republika Hrvatska državna uprava za zaštitu i spašavanje, Procjena ugroženosti Republike Hrvat-ske od prirodnih i tehničko-tehnoloških katastrofa i velikih nesreća, Zagreb, ožujak 2013. godine Nacrt prijedloga nacionalna strategije za prava djece u Republici Hrvatskoj od 2014. do 2020. godine. Radna skupina za stručnu analizu i izradu Konačnog nacrta prijedloga Nacionalne strategije za prava djece u Republici Hrvatskoj u sastavu prof. dr. sc. Marina Ajduković (voditeljica), Gorana Hitrec, dr. sc. Marijana Kletečki Radović, dr. med. sc. Marina Kuzman, doc. dr. sc. Maja Laklija, dr. sc. Arijana Mataga Tintor, dr. sc. Bruna Profaca, doc. dr. sc. Neven Ricijaš; Zagreb, travanj 2014. Državni pedagoški standard predškolskog odgoja i obrazovanja ("Narodne novine", 63/2008 i 90/2010.) Programsko usmjerenje odgoja i obrazovanja djece predškolske dobi, Glasnik Ministarstva prosvjete i kulture, br. 7/8, od 18. lipnja 1991. Temeljni međunarodni dokumenti iz područja odgoja i obrazovanja za ljudska prava. (1999). Zagreb, Vlada Republike Hrvatske, Nacionalni odbor za obrazovanje o ljudskim pravima. Obiteljski zakon ("Narodne novine", 61/11) Ustavni zakon o ljudskim pravima ("Narodne novine" 065/1991.) Zakon o predškolskom odgoju i obrazovanju ("Narodne novine", 10/1997., 107/2007. i 94/2013) Nacio-nalni kurikulum za rani i predškolski odgoj i obrazovanje ("Narodne novine", 5/2015) Državni pedagoški standard predškolskog odgoja i naobrazbe ("Narodne novine", broj 63/2008 i 90/2010) Pravilniku o sadržaju i trajanju programa predškole ("Narodne novine", 107/2014) Obrazovanje za ljudska prava i demokraciju, Zbirka međunarodnih i domaćih dokumenata. Uredila: 202 Vedrana Spajić-Vrkaš, Hrvatsko povjerenstvo za UNESCO Zagreb, 2001. (2012.) Be a hero: Youth emergency preparedness, For grades 1-2, FEMA (1999.) FEMA 159, Tremor Troop: Earthquakes – A Teacher’s Package for K-6. Revised Edition (2016.) First Aid and Children: Resource Guide, Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Ženeva. (1995.) First aid for children, British Red Cross (2009.) Guidelines on Hand Hygiene in Health Care, WHO (2003.) Global lines - a citizenship teaching resource for secondary schools, British Red Cross. (2015.) Handbook for a School-based Risk Reduction Initiative, Međunarodna federacija društava Crvenog križa i Crvenog polumjeseca. Ženeva. (2016.) International first aid and resuscitation guidelines 2016, For National Society first aid pro-gramme managers, scientific advisory groups, first aid instructorsand first responders (2007.) Sesame Workshop Healthy Habits for Life Resource Kit (2000.) Ženevske konvencije za zaštitu žrtava rata iz 1949. i Dopunski protokoli. Odjel za promidžbu i suradnju Međunarodnog Odbora Crvenog križa. Zagreb. (2009.) Youth as Agents of Bihevioural Change toolkit - YABC. Međunarodna federacija društava Crvenog križa i Crvenog polumjeseca. Ženeva. 203 TEMELJNA NAČELA MEDNARODNEGA GIBANJA RDEČEGA KRIŽA IN RDEČEGA POLMESECA HUMANOST Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ustanovljeno v želji pomagati vsem ranjencem na bojiščih, si prizadeva s svojo dejavnostjo na mednarodni in državni ravni preprečevati in lajšati človekovo trpljenje, kjerkoli se pojavi. Njegov namen je varovati življenje in zdravje ter zagotoviti spoštovanje človekove osebnosti. Spodbuja medsebojno razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje in trajen mir med vsemi narodi. NEPRISTRANSKOST Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca ne razlikuje ljudi po narodnosti, rasi, veri, družbenem položaju ali političnem prepričanju. Prizadeva si lajšati trpljenje in nudi pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. NEVTRALNOST Da bi ohranilo zaupanje vseh, se Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca ne sme nikdar postaviti na nobeno od sovražnih si strani, niti se vključevati v politična, rasna, verska ali ideološka nasprotja. NEODVISNOST Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca je neodvisno. Nacionalna društva morajo, kljub temu da v skladu z zakonodajo pomagajo človekoljubnim službam svojih vlad, vedno ohraniti svojo samostojnost ter ukrepati po načelih Gibanja. PROSTOVOLJNOST Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca je prostovoljno in nepridobitno. ENOTNOST V vsaki državi je lahko eno društvo Rdečega križa ali Rdečega polmeseca, ki je odprto za vse. S svojo človekoljubno dejavnostjo deluje na celotnem ozemlju države. UNIVERZALNOST Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca je razširjeno po vsem svetu. Vsa njegova društva so enakovredna, delijo si odgovornosti in dolžnosti ter si pomagajo.