Zgodnja Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za Čet, rt leta 1 gld. 30 kr. V tiskariiici (.prejemala za leto 4 g< ld., za pol leta 2 gld.. za cetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izule Danica dan paprt). ^/ Teta} XXVIII. V Ljubljani 30. malega travna 1875. List 18. Koledar za naslednji teden. Veliki traven. — Majnik. 2. Nedelja, V. po veliki noči. Evangelij: „Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo oal". (Jan. 16.) — Križev teden. — S v. Atanazij, škof v Ale-ksandriji, je od arijancev hudo preganjanje terpe!; petkrat je bil pregnan, poslednjič se je slovesno vernil v Aleksandrijo, in je v miru vlada! svojo čedo do svoje smerti 2. maja 373. 3. Ponedeljek. Najdenje sv. Križa. Tisto mesto, kjer je bil Kristus križan, so judje in ajdje s kamnjem in perstjo zasuli; ajdje pa so ondi postavili marmorno podobo nečiste boginje Venere zato, da niso kristjani tje hodili molit. Sv. Helena, mati pervega keršanskega cesarja Konštantina, je šla po Božjem opominjanji v Jeruzalem, in je dala uno podobo podreti in groblje razkopati; našli so tri križe, Gospodov križ pa so spoznali po tem, ker je bolna žena zdajci ozdravela, ko se ga je bila dotaknila. 4. Torek. Sv. FLorijan, vojšak in sprič. v zgornji Avstrij\ Cesarja Dioklecijan in Maksimijan, zagrizena sovražnika kristjanov, sta poslala do vsih deželnih poglavarjev ostro povelje, da naj kristjane love, v ječe zapirajo, mučijo in pomore, če ne bodo hotli darovati malikom. To povelje je Akvilin, deželni poglavar v zgornji Avstriji, natančno spolnoval; ukazal je 40 ker-šanskih vojakov v terdnjavi, v mestu Lavreaku (Lorh) ukleniti, jih z mnogim orožjem razmesariti in v ječo vreči. Sv. Florijan, tovarš tih vojakov, s sveto gorečnostjo vnet za keršansko vero, želi za Kristusa svojo kri preliti, toraj teče v Lavreak, da bi po slavni zmagi dosegel svetejai krono Kristusovega vojšaka. Ko tedaj sv. Florijan sliši iu vidi, da beriči in rabeljni po kristjanih poprašujejo, ter jih k darovanju malikov vlačijo, neprestrašen med nje stopi, rekoč: „Koga druzega išete? Glejte, jaz sem kristjan; pojdite in povejte deželnemu poglavar.u, da sem tukaj". To se je zgodilo in deželni poglavar ga k sebi pokliče, in mu zapove darovati bogovom; ker pa tega po nobeni ceni ne more doseči, ga ukaže vdrugič in tretjič s palicami pretepati, in mu pleča z železnim grebenom raz-tergati. Ko je bil nepremagani Kristusov junak mnogotere muke z Božjo pomočjo junaško preterpel, je z veseljem zaslišal in sprejel sklenjeno smertno sodbo. Ra-belj mu je tedaj po ukazu deželnega poglavarja navezal težek kamen na vrat in ga pahnil z mosta v reko Anižo (Ens), pa ne brez maševanja božjega; oči so namreč stekle njemu, kteri je bil svetega mučenca prekucnil v reko; reka pa je njegovo sveto truplo vergla na neko zvišeno skalo. Po Božji naredbi je priletel velikansk orel, kteri ga je s svojimi perut*mi pokrival in varoval, dokler ni prišla oi Boga opominjana go pa Valerija, ktera ga je dala skrivši vzeti in prenesti, ter pokopati na tistem kraji, kjer je bil pozneje zidan sloveči samostan, ki je še zdaj pod imenom in varstvom svetega Florijana. Katoliško ljudstvo časti sv. Florijana ket varha ognja. Pogostoma se tedaj priporočajsno njegovi mogočni priprošnji pri Bogu, da nas obvaruje časnega, zlasti pa večnega ognja. — Sv. Monika, vdova, je bila mati sv. Avguština, škofa in cerkvenega učenika. O ko'iko solz je ta sveta mati prelila, koliko dni in noči premolila, koliko stopinj storila, da bi svojega zgubljenega sina Avguština na pravo pot k Bogu vernila. Iz Afrike čez morje be je na Laško prepeljala, za svojim sinom v Rim hitela in potem v Milan, ter ga je milo prosila, jokaje pregavar-jala in zanj molila. Avguštin se po pridigah sv. Ambroža spreoberne, in se dd kerstiti 1. 3*7- Monika, čez vse vesela, se verne s sinoma Avguštinom in Navigijem v svojo domačijo, pa na potu v Ostiji, 12 milj od Rima, v Gospodu zaspi. 5. Sreda. Sv. Pij, papež in spozn., iz reda sv. Dominika. Ob njegovem času je turški suitan Selim II. napravil silno veliko brodovje — 400 l*dij — zoper Benečane. Pij je napovedal očitne molitve, zlasti k Mariji Devici, „Pomočnici kristjanov". Turki so bili čudovito premagani pri Lepantu 7. vinotoka 1571. Pij je v duhu vidil zmago in jo je kardinalom oznanil. V zahvalo za to zmago je zapovedal v lavretanske litanije vver-stiti verstico: ,,Pomoč kristjanov", in pervo nedeljo vinotoka obhajati praznik Marije Device sv. rožnega venca, f 1. maja 1571 v G8. 1. svojega ži\ljenja. 6. C'etertek. Ood in praznik vnebohoda N. d. J. Kr. Štirdeset dni po svojem vstajenji je Jezus Kristus peljal svoje aposteljne na Oljsko goro, jim mnoge nauke dajal, jih blagoslovil, se je vpričo njih vzdignil v nebo, in oblak ga je vzel spred njih oči. — Kristus je šel v nebesa, da nam je pripravil mesto, da bomo tudi mi tam, kjer je on. Zato nas opominja sv. apostelj Pavel: „Išite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč ob d^niei Božji; hrepenite po tistem, kar je zgorej, ne pa po tem, kar je na zemlji" (Kološ. 3, 12.), prizadevajte si za nebeške darove, za čednosti, ne pa za pozemeljske stvari. Sv. Janez apostelj pred latinskimi vrati v Rimu v kotlu vrelega olja, v kterega je bil 8« »letni starček ver-žen, ves razbičan in ranjen; ves pomlajen in popolnoma ozdravljen pa je bil iz njega pote^njeu. Cesar Domici-jan ga je bil obsodil v pregnanstvo na otok Patem. Tukaj je bil spisal bukve „Skrivnega razodenja". Sv. Janez Damašcan, mašnik spozn., sin keršan-skih staršev v Damasku na Jutrovem, je bil v vsih vednostih podučevan od meniha Kozma, ki ga je bil njegov oče od saracenov ali turkov vjetega kupil. Kalif, vladar saracenski, si je izverstnega mladenča zvolil pervega svetovavca. Janez je spisal tri razgovore zoper brezbožno postavo cesarja Leona Izavra, ki je prepovedoval podobe Božje in svetnikov častiti. Po Leonovi peklenski zvijači je Kalif v svoji jezi ukazal Janezu odsekati desno roko, in jo na kol obesiti. Janez je Kalifa prosil, naj mu dovoli roko vzeti in pokopati. Janez dene roko po noči k sebi. Marija Devica mu jo v spanji zaceli. Janez gre k menihom v Lavro, kjer je bil mašnik posvečen. t 1. 780 v 104. 1. svoje starosti. 7. Petek. Sv. Stanislav, škof sprič. v Krakovem na Poljskem, je bil od hudobnega kralja Boleslava H pred altarjem umorjen 8. maja 1070. 8. Sabota. Sv. Bernard, brat v dominikanskem samostanu na Portugalskem in njegova pobožna dečka. Vsi trije so umerli v praznik nebohoda Gospodovega po dokončani službi Božji 8. maja 1265. K a c a. 1 trsko-zgodovinska razprava. (Dalje.) „Ka<~a pa jc bila naj bolj svita med vsemi živalmi, ktere je Gospod Bog vstvaril na zemlji. Gen. III. 1. In reče Bog kači: „Ker si to storila, si prokleta med vsemi živalmi na zemlji." Gen. III. 14. Starodavni Sciti so po spisih Herodota in Diodora kačo v časti imeli kot pervo mater svojega rodu. Litvani, Samogeti in drugi stanovavci severnih dežel so kače vabili, da naj jim jedila posvečujejo. V kakem kotu svojega poslopja so gojili kače, kakor nekdanji Egipčani v templjih. O določenih dnevih so jim postavili pred luknjo bel pert, da so po njem na mizo splezale, jedi nastavljene okusile, ter se nazaj v zakotje veruile. Take jedi so bile po njih mislih blagoslovljene iu barbari so jih zavživali brez vsega studa. (Stuckius Antkjuitat. convival. p. 432.) Indijani (izhodnji v Aziji) imajo v svojih svetih knjigah polno basen in izmišljarij o kačah. Znamnja bogočastja imajo, kakor v Egiptu, kačjo podobo. Na izhodnji strani mesta Maisur-a je zidan tempelj v čast kače, ki se imenuje: Subra-Maniah. Vsako leto meseca decembra se tu obhaja slovesen praznik. Silna množica otnikov prihaja iz daljnih krajev, da se kačibogu po-lonijo kot varhu in branitelju dežele, ter mu dragocenih darov prinašajo. V onem templju so se mnoge kače zakotile, kterim Bramini strežejo ter jih kakor v Babilonu in Egiptu dobro hranijo in rede. (Dubois moeurs et institutions des peuples de Tlnde, t. II. c. XII.) Ravno ta pisatelj pravi, da Indi časte tudi pohiine kače, vzlasti strupene naočarke (Brillenschlangen). Ne-ktere družine mnogo let ono strupeno golazen v hiši rede, naj tudi vse zapored pomori, nobeden se ne derzne dotakniti se je. — Pa ravno strupene kače so v Indiji velika šiba stanovavcem, da se dopolnuje: „v čemur kedo greši, s tem bo tudi kaznovan". Leta 1869 je samo v kalkutski guberniji 6219 od kač vpičenih ljudi umerlo. Brez pretiranja smemo reči, da po celi Indiji vsako leto do 20.1AJ0 ljudi umre vsled strupenega kačjega ugriza. Med 150 plemeni indiških kač pa so le 4 človeku res nevarne. Najbolj strupena je tako imenovana „sveta kača" klobučarka ali naočarka; dve tretjini od kačpo- morjenih je ta kača usmertila. (Kathol. Missionen novembra 1873 p. 119). Poglejmo v Afriko. Od nekdaj je bila kača veliki bog Kamovih dežel. Ko je v četertem stoletji prišel sv. Frumencij Etiopčanom oznanovat vero Kristusovo, našel je povsod častenje kače. Preden začne svoj misijon, moral je kakor Daniel kačo zatreti, božanstvo Axumi-tov. (Gonzalez apud Ludolf. Etiopic. p. 479). Kačo častč se skoraj vsi nekeršeni narodi afrikanski. Najbolj znani malik „Fetiš" („fetiš" je portugiška beseda „fetisso", ki pomeni „začaran") v Afriki je kača, pravi potovalec Bosman. Med mnogimi kačami, ki se časte z nenavadnimi čudnimi obredi, je zlasti ona, ktero imenujejo ,,očeta" druzih kač. Njej v čast je sozidan tempelj in ima mališke služabnike za postrežbo. Kralji ji pošiljajo darov ter prihajajo včasi iz daljnih krajev, da se kači poklonijo in ji darujejo. Prezident de Brosses pravi v svoji knjigi o mali-kih „fetiših" te znamenite besede: „Narložej se razjasnijo neki temni koti starodavnosti ter se zve, kaj so nekdanji ajdje počenjali, ako preiskujemo, kako se vedejo današnji pogani. Kajti že nek gerški modrijan pravi, da vse se godi in se bo še godilo, kakor se je že godilo, ali po besedah sv. pisma (Eccles. 1.9): „Kaj je to, kar je bilo? Isto, kar bode". Nobena stvar ni bolj podobna bogočastju (tako zvanih) ,,svetih živali" pri starodavnih Egipčanih, kakor sedanje častenje gerdo pisane kače pri Juidah, malem kraljestvu ob bregu Guinejskem". (De culte des dieux fetiches p. 16.) Tako vč satan ubogo človeštvo zapeljevati v strahovite vraže in pregrehe ter jih odvračati od češenja živega Boga. (Dalje nasl.) Skrivnostno „nekaf". (Spisal Janez Klapšič.) (Dalje.) 2. Rečeno je bilo, da pervo tisto „skrivnostno nekaj", ki draži k sovraštvu zoper katoliške duhovne, je greh, ki gospoduje v sercih sovražnikov. Ktero pa je drugo sovražno „nekaj"? Drugo „nekaj", ki služabnike greha hujska zoper katoliške duhovne, je pa oče greha, to je, satan sam. Vsak podučeni vč, koliko škode z močjo as. zakramentov, cerkvenih blagoslovil itd. katoliški mašniki delajo satanu in njegovemu kraljestvu. Iztergajo mu dušo s sv. kerstom, poterjuje Cerkev vernike s sveto birmo, s sv. pokoro v novo zagrešene zopet rešuje is satanove oblasti, za vsak stan ima Cerkev novo in posebno orožje v pomoč vernikov zoper satana, in ta pomoč se jim deli skoz roke duhovnov. Ob kratkem rečeno: katoliški duhovni satanu vedno nasprotujejo, vernike njegove oblasti varuje, ter njegovo kraljestvo razdirajo. Cisto neutaljivo je in kdor je imel kdaj z neverniki kaj opraviti, se je sam prepričal, da satan ima do njih neko posebno moč, kakoršne nima do Kristusovih vernikov, da jih tudi telesno velikrat na poseben način terpinči in nadlega. Čudno je, kar več misijonarjev iz Kine poroča. P. Gounet n. pr. piše 22. vinot. 1849 iz Pune, v okrajini Kiangnan: „Poterditi se mora, da neka bolezen, ki jo vsi Kinezi hudiču pripisujejo, in ki se mi težko zdi jo natorno razlagati, je res nekaj posebnega. Ta bolezen je v teh okrajinah čedalje bolj pogosta, in skor vselej jo spremljajo ravno tiste okolišine, strašne prikazni, ter prav velikrat nastopi prežaloatna smert. Vidii sem ljudi, ki so bili prav kmali do smerti dognani, akoravno so bili poprej še v Daj lepšem zdravji. K sreči so pribeževali k keršanski veri; od tistega časa hudič ni imel več čez nje oblasti in tudi zdravje se jim je naglo povračevalo. Pomoček je zanesljiv in pomoč nagla, ter dozdaj nisem še vidil nobene izjeme od tega pravila (to je, da se je vsak spreobernjenec tudi telesno ozdravil). Ako se enekrati bolnik ni ozdravil, je to bilo od tod, ker je bilo hudo že predeleč zaseglo in je brez pravega čudeža bilo ozdravljenje nemogoče; prikazni pa so vselej nehale, berž ko se je ubogi nevernik svojemu malikovavstvu odpovedal. Koliko zmagoslavje za našo sv. vero sredi med tem nevernim ljudstvom! V tem oddelku okrajine Kiangnan-ske povsod očitno govore, da hudič čez kristjane nima nobene oblasti in da le vero Evropejcev je treba sprejeti, pa je človek za vselej rešen te čudne bolezni." (P. Ehmig, Beispiele und Erziihlungen, III. zv. str. 161.) Ni toraj čudo, če satan s posebno hudo jezo bujska svoje hlapce zoper tiste, ki keršanstvo razširjajo ali pa ohranijo ter skerbe, da ljudje po veri Kristusovi žive. Sv. evangelisti nam pripovedujejo, da se je bil satan Kristusa samega lotil in ga je skušal, ker je vidil, da njegovo kraljestvo razdira, — kako bi ne preganjal tudi njegovih namestnikov? Pri sv. evang. Luk. (22, 31) pa se bere, kaj je pravil Kristus pervaku, svoje Cerkve, Petru, kakošno jezo ima satan do aposteljnov, namreč: „Simon, Simon! glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jest pa sem prosil zate, da ne jenja tvoje vera". — Zato tudi Kristus v priliki pri poveduje, kako satan prihaja in krade seme besede Božje, ktero oznanovavci sejejo v serca poslušavcev (Mak. 14, 15). Kakor satan povsod iše delo Kristusovih oznanovavcev v nič djati, tako sejavce besede Božje sovraži, čerti in iše svoje sužnje, hlapce, odpadnike od Boga zoper nje nahujskati. Sv. apostelj in evangelist Janez (13, 2. 27.) sve-doči: „Da je bil hudič Judežu Iškarjotu v serce dal, da naj Jezusa izda. In po grižljeji je šel satan vanj", to je, satan ga je popolnoma v oblast vzel in je v njem gospodoval. „Stara kača, hudič in satan, kteri zapeljuje ves svet" (razod. 12. 9), še dandanes vdihuje in navdaja hude naklepe in sovraštvo do dobrih in zvestih duhovnov, in veliko število se mu jih je na njegove limanice usedlo, kteri podpihani po zborih, glediščih, časnikih, romanih — psujejo, obrekujejo, zasramujejo in malo da ne križajo papeža in duhovnov, kakor nekdaj tista judovska druhal, kteri, ko ga je bila prišla v vert Gecemani lovit, je Jezus rekel: To je vaša ura in oblast teme (Luk. 22. 53), t. j., sedaj je hudiču oblast pušena z vašimi rokami križati me. Da je satan vzrokovavec in podpihovavec sovraštva in preganjanja duhovnov in Cerkve, nam priča razodenje (2, 10): „Hudič bo ene zmed vas v ječo poslal, da bote skušani". Iz teh besedi je razvidno, pervič, da satan je budivni in sodelavni vzrok tolikega sovraštva in preganjanja duhovnov in Cerkve; in drugič, da tisti, kteri duhovne in Cerkev sovražijo, obrekujejo, preganjajo , so s satanom v zvezi, so v njegovi oblasti in službi, so njegovi zavezniki in podajavci, in njih sovraštvo, serditost in zloba do duhovnov je prav za prav satanovo delo v njih. Tako se sedanjim sovražnikom pravih duhovnov z vso resnico in pravico reči more, kar je nekdaj Gospod Jezus svojem sovražnikom rekel: „Vi delate dela svojega očeta. Vi ste iz očeta hudiča, in hočete želje svojega očeta spolnovati". (Jan. 8, 41. 44.) 3. Tretje nekaj, ki posvetnjake nagiba, žene, vleče dobre katoliške duhovne sovražiti, psovati, preganjati, dasiravno ne vedo, zakaj? je nespoznanje samega pravega Boga in Jezusa Kristusa" (Jan. 17, 3), in to ne- spoznanje je naj glavniši nekaj ali vzrok, da svet Božje namestnike sovraži. To je Jezus Bvojim učencem sam razodel in napovedal, rekši (Jan. 15, 18—21): „Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil kot vas, ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil". To se pravi: svet, posvetni hudobni ljudje ljubijo le svoje, sedanje, menljivo, ljubijo čast, premoženje, kratkočase, veselice, sladnosti, ako bi bili tudi vi z njimi te misli, in bi mu v teh in enakih rečeh nič ne bili nasproti, bi vas svet ljubil, ker bi v vas našel „avoje" — svoje mišljenje in želenje. — »Ker pa vi niste s sveta", t. j. ker je vaš nauk, ki ste ga od mene prejeli, nauku sveta nasproti, in vaše življenje po duhu ponižnosti, krotkorti, poterpežljivo8ti, v zatiranji nagnjenj, v zaničevanji časnega in v čislan ji večnega, protivno življenju sveta, mesu, napuhu, lakomnosti; zato vas bo svet sovražil.— ,,Jaz sem vas od sveta od bral, zato vas svet sovraži. Spomnite se besed, ktere sem vam jaz govoril: Hlapec ni več, kakor njegov gospod. Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali. Vse to pa vam bodo storili zavoljo mojega imena." S temi besed? mi je povedal Jezus učencem vzrok, zakaj da jih bo svet sovražil: „zavoljo mojega imena," t. j. zavoljo mojega bistva, zavoljo tega, kar sem in kar hočem. Pa jih tudi tolaži, ker jim z unimi besedami toliko reče, kot: Jaz sem tisti, zavoljo kterega vas bodo sovražili, nič se ne bojte, jaz vam bom na strani in na pomoč. Jaz sem, kterega v vas sovražijo in zavoljo kterega vi terpite; pa bodite potolaženi, vi si s t-m služite mojo ljubezen in brambo, moje plačilo. Zakaj, kteri vas sovražijo, „ne poznajo njega, kteri me je poslal". Nespoznanje pravega Boga in njegovega Maziljenca t» daj je glavni vzrok sovraštva in preganjanje rimsko katoliških duhovnov. Gospod Jezus je dobro vedil, da kak >r je njega, tako bo tudi njegove zveste namestnike zadevalo nenavadno veliko in hudo, divje in grozovito sovraštvo in preganjanje; zato, da bi jih pred spotiko, omahljivostjo in nevarnostjo odpada obvaroval, zato jim je svoje »n njih terpljenje in osodo na tem svetu natančno nasliUal, in jim tudi svojo pomoč in varstvo obljubil, rekši (.Jan. 16, 1—3): „To sem vam govoril, da ne pohujšate", to je, da se ne spotikate, ne omahujete, ne odpadete. „Iz shodnic vas bodo devali; pride celo ura, da bo vsak, kteri vas umori, menil, da Bogu službo stori. In to vam bodo storili, ker ne poznajo ne Očeta ne mene." Jezus hoče reči: Sovraštvo do vas bo tako veliko in ljuto, da vas bodo iz shodnic, občin, dežel pahali, izganjali, vas morili in hinavsko mislili, da s tem Bogu kako službo delajo; vzrok sovraštva do vas bo oa le v njih in uri njih in sicer le ti: da ,,ne poznajo ne Očeta, ue inone". Ne vi, ki ste sovraženi in preganjani, ampak oni, ki vas sovražijo in preganjajo, so prav za prav revni in nesrečni, zakaj oni ne vedo, in nočejo vediti, da s~m jaz Sin Božji; vi imate pa to zavest iu tolažbo, d.t poznate mene in mojega Očeta in da ste zavoljo O že t a in Sina sovraženi in preganjani. — To se dandanes po čerki in do čerke spolnaje, namreč: da ravno katoliške duhovne, veroznanske uče-nike, redovnike iz šol in učilišč odpravljajo, iz domov, občin in dežel izganjajo, in katoličanom brervrr-k" in neverske šole vsilujejo, ju le in bogatajce katoličanom za učenike vrivajo. Na Laškem n. pr. »o duhovnom in redovnikom šole in učilišča vzeli in jih liberalnim brezvercem, celo judom, nevercem izročevali, škofom posestva pograbili. Na Švicarskem je vlada škofa Merme-lod-a in Lachat-a iz dežele izgnala, 97 duhovnikov odstavila in na njih mesto 11 odpadnikov postavila. — Pruska vlada je jezuite iz deržave pregan jala, katoliške škofe zapira in globi; krivoverca janzenista Jožefa R^in- kens-a je za škofa oklicala, kterega so sv. Oče papež Pij IX z okr. žnico 21. novembra 1873 izobčili. Neoveržljiva resnica je, da tisti, kteri so Gospoda Jezusa zavidili in sovražili, zalezevali in preganjali, krivo dolžili, tožili in sodili, psovali in zasramovali, ga mučili in ga na križ pribili, gotovo niso poznali ne Njega ne njegovega Očeta. To je Jezus sam s križa o njih slovesno zagotovil, rekši (Luk. 23, 34): „Oče, odpusti jim, sej ne vedo, kaj delajo!" (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Is Ljubljane. ConCorDIaM eXopto, VenIetqVe Car-nloLls Ipsa? P. B. — Nase besedice v „Dan." št. 17 pod napisom „ Soj en i iz lastnih ust" so pisavca v „Na-rodu" tako razkačile, da ne ve več, kaj piše. Cmoka psovko na psovko, pa ropoče, da se ogenj kreše. Pravi, da je ,,cerkveni žumalist" (Daničiu) „lagal in obrekoval Narod in slovenske poslance". Kako neki? Naj sodijo spoštovani čitatelji: „Narod'4 št. K5 piše po „Narodnih listih" to-Ie: ,,Le r konftsijontthto-politirnih vprašanjih so Mladoslo-renci glasovati z Vlado.11 — „Danica" je na to rekla: ,,Narod" po .,Narodnih listih" poterjuje, da „mlado-slovenci" s» na Dunaju v versko političnih vprašanjih glasovali z vlado, ter zoper cerkvene pravice katoliškega slovenskega naroda. Mladoslovenci s tim sami poterjejo, da oni so nasprotniki Cerkvi svojega naroda. Kranjci in sploh Slovenci tedaj, kadar volite v kak zbor mlado-slovenca, ravnate zoper svojo lastno katoliško Cerkev in postanete po svojem poslancu njeni nasprotniki." Kje je v teh besedah laž in obrekovanje, tega menda ne ve nobena živa duša, razun Naroda", ki je une nase be sede citiral, potem pa je oblekel jagnječjo kožico in se zagrozil, rekoč: „Tako se glasi pertidija in nepoštena zvijača cerkvenega žurnalista, ki si vedno na katoliška persa bije (To vidi le „Narod" sam s svojim kertovim očesom. Vr.) in krščanstvo na jeziku nosi, a tu vedoma laže in obrekuje nas in slovenske poslance. Sedaj pa naj n\ši bralci dotično štev. „Slov. Naroda" poiščejo in se prepričajo, da nij tam nobenega tacega napada na cerkev (Kdo pa je to terdil?! Poglejte ravno prešnje „Damčine" besede. Vr.), in da nam niti na misel nij prišlo, ,,samim priznavati", da so naši slovenski poslanci glasovali proti veri (Kdo je rekel „proti veri"?! „Dan." fravi: „zoper Cerkvene pravice".) svojega naroda.'* — n zopet je zabelil svoje presukovanja z mladoslovensko mašobo, rekoč: ,,To je vse le laž in zvijača „Daniči-nega" molitvarskega politikarja" itd. — Ste zdaj vidili? Tako morate modrovati, kakor „Slov. Narod", potlej sc bo reklo, da ste „poŠteni" po-litikarji! Pervič je sam citiral „Daničine" besede, kjer se govori le o „Cerkvenih pravicah" in ne o „ven"; drugič podtika, da je „Danica" v tistem „Narodovem" spisu št. So iskala napada na Cerkev, ko je le rekla, da „Narod" po „Narodnih listih" poterjuje, da mladoslovenci so v versko-političnih vprašanjih glasovali zoper Cerkvene pravice katoliškega slovenskega naroda; — tretjič je besede: „so glasovali io^cr Cerkev svojega naroda'* prevergel v besede: „so glasovali zoper vero svojega naroda"; — četertič, ko je s tim pokazal, da sani ne ve ali noče v ;diti razločka m vi „ Cerkvenimi pravicami" in me i ..vero", je to nevednost ali pa zvi-,uč» na „I)anic>" vt-r^ei; -- petič, je s svojim nemo-driin lomastenjem pokazal, da „Narod" hoče bolje vediti, kaj je Cerkev, k: -re njene pravice, kaj nji škoduje ali koristi, kakor pa pajjez, katoliški škofje in učeniki; — šestič, hoče takim svojim lažem tehtnost dajati s tako kosmatim zabavljanjem, da ne dobiš lahko mavharja, ki bi mu v tem kos bil. Prav po volčje sovražin je molitvi vernih Slovencev, zoper ktero o vsaki priliki razsuje svoj koš gerdih psovk in zasramovanj. Tudi nad poštenim izrazom ,,mašo najeti" se farizejsko spotikuje. Maslo njegove bistroumnosti pa se mu blezo to zdi, kadar začne kakemu imenu rožiče kazati ter n. pr. „jaraniti"; on namreč nektere imena s pričetno slovko „jer" „pojarčuje". Večkrat jih pa tudi „d< sledno", se vč, prav pri miru pusti. Bodi si. Kadar se naveliča „jar-cati", utegne začeti „jurcati"; to boje puhlemu ropotanju tehtnost daje, kjer dt.kazov ni? Kdo pa je zmožen zaznamnjati cinizem, ki je izrečen z „Narodovimi" besedami: ,,Priznavati se nam mora, da se mi izogibljemo v domačem slovenskem taborji V3e polemike." Kaj bi rekli o sinu rogoviležu, kteri en dan v očetovi hiši okna pobije, drugi dan vrata ulomi, tretji dan v streho ogurek verže, četerti dan mu sadne drevesa po vertu lomi, peti dan očeta ali mater preklinja, napade, rani, šesti dan ravno tako dela z brati, — in lejte! ta ,,pohlevnež" se še hvali, da se ogiblje vsega prepira s svojimi domačimi! Ali ne dela „Narod" tako s sv«jimi domačimi — katoličani in Slovenci, s cerkvijo slovenskega naroda? Zaporedoma je smešil, zasramoval in zaničeval župnike, kaplane, bogoslovce in semeniša; papeža in škofe psuje o vsaki priliki; naj svetejši resnice in verske opravila Slovencev, zakramente, molitev ima skoraj zmiraj pod bogoskrunskimi petami — in lejte jagnjiča, kako pridno „se ogiblje vse polemike v domačem taborji"! In še več: precej nato pravi, „da mirno svoj, za pravi izpoznani pot hodi". Kdor ta pot spozna za pravi pot, da ves slovenski narod v njegovem Bogu, v njegovi Cerkvi, v njegovih šegah in naj večih svetinjah bega, žali in zaničuje, ali ni taki bolj pripraven za prebivanje med Dahomejci, kakor pa med Slovenci? Is Dolenskega. Vojska in vojni klic. — Le urno, le urno! le nič ne odlašati! Odlašanje, pomisliki — tako cincanje daje sovražniku čas, da se oborožuje in vterjuje. Toraj le urno na boj! brez vsega čakanja, brez vsega odlašanja! Mar je še kje kdo tako kratkoviden, da bi ne vidil, kako. najema satan vse hudobneže in zanikarneže, jih v družbo skrivno, potuhnjeno zbira, da bi storili njegovi hlapci, kar sam ne more in ne sme. Zberimo, združimo se in urno se v versto postavimo vsi — od malega do velicega. Svoboduhora je vsak krempelj dober — kolikor slabeji, toliko spretneji. Mi pa zbirajmo vse verno ljudstvo v sveto — n1? černo vojsko. Pa nič ne omahujmo, le serčnost! Bog je z nami; pa imamo še svojo gotovo varhinjo, Marijo, ki je „Naša ljuba Gospa presv. Jezusovega Serca". — Vsi, pa prav vsi se zapisimo v to sv. vojsko — v bratovšino „Naše ljube Gospe presv. Serca"! Tu je Božja reč. Jaz še zmeraj terdim: Vsa škofija naj se v to duhovno vojsko zapiše. Ce le vodniki hočemo, pa bo. O kako velika in mogočna vojska bi bila! Vsi Slovenci bi vsaki dan večkrat zaklicali ta bojni klic: „Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas". Mar ne bo ta mogočni klic prederl oblakov. Sej bo veliko nedolžnih — svetih vmes, in blagoslov Božji nam bo v delež — premagali bomo. Naš klic se bo razlegal po dolinah in ravninah, po mestih in po deželi. Ne bomo padli; le serčnost! Vojvodi morajo biti vneti, ter naj priserčno prigovarjajo svojim podložnim in cela hiša, cela fara se bo dala zapisati v duhovno vojsko, med ljubljene otroke nase ljube Gospe presv. Serca. To je kaj lahko. Vsak naj toraj uabira tnlade in stare, vse od kraja za molitveni zapisnik. Potem pa naj vsak priporočuje, da zapisani pri vsih molitvah, pred jedjo, po jedi, zjutraj, opoldne in zvečer, pri vsaki priložnosti, kjerkoli in kedarkoli molimo, naj bo sklep vsake molitve prelepi klic: Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas! — O koliko dobrot, koliko odpustkov se tako lahko vde-ležimo, in če bomo drugim k temu pripomogli, bo tudi nam še kaj ostalo in enkrat nam prav prisilo. Toraj le vsi se k molitvi pridružimo in zapišimo v to duhovno vojsko. Ako bi se pa kdo obotavljal, naj ga kdo njegovih vendar zapiše, pa naj zanj prav serčno zdihuje večkrat, saj zjutraj in zvečer, in Marija se ga bo usmilila in bo tudi za tacega nemarnega ali svoje-glavca prosila; spreobernjenje se je večkrat že čudoma zgodilo. o ... _ Orožja za to vojsko imamo ze mnogo in mnogo terega: Nove Smarnice „Cvetlice, posvečene naši ljubi Gospej"; ravno se tiskajo zopet nove, kaj lepe bukvice, posvečene naši ljubi Gospej presv. Serca; v kratkem pridejo tudi „Devetdnevnice k naši ljubi Gospej presv. Serca in vedne pomoči", v kterih so molitve o posebnih potrebah in stiskah tega življenja Ravnokar so pa tudi zagledali beli dan „petdeseteri zdihljeji k naši ljubi Gospej presv. Serca". To so čedne pesmice, posnete po mislih naj imenitniših sv. očakov, naj priserčnejših ča-stivcev Marijnih. Nad polovico teh pesem je tako zloženih , da se lahko pojo po naj lepših napevih nepozab-ljivega našega ranjc. Riharja; druge pesmi bodo pa tudi kmalo dobile svoje primerne napeve. Slovenci, ki toliko radi in lepo prepevate, sezite po teh mičnih zdihljejib, po teh sedanjemu času prav primerjenih pesmicah! Vsaka hiša, vsaki Slovenec naj jih prebira in prepeva, da se tako oserčujemo zoper dušne sovražnike, da si nabiramo zakladov, kterih tudi sedanji toliko strupeni moli snesti ne morejo, in kterih sedanji še toliko zviti goljufi in še tako prekanjeni tatovi ukradli ne bodo. Toraj, Slovenci, zdaj v Marijnem mescu se vsi zberimo v to sv. vojsko; na boj! Orožja imamo zadosti; nihče nanj ne zastaja; vsi za enega, eden za vse! in zmaga bo naša, k temu pomozi Bog in naša ljuba Gospa presv. Serca! Že spet moram naznaniti, da nas je „naša ljuba Gospa presv. Serca" v neki precej hudi bolezni milost-ljivo uslišala in ljubo zdravje sprosila. — Le z zaupanjem in s sinovsko ljubeznijo kličimo: „Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas!" Iz gornje Istre. Vsi slovenski listi so v svojem času manj ali več povedali o življenji in smerti rajnega mil. teržaškega škofa J. Legata. Povdarjali so posebno rajnega višega pastirja radodarnost, ljubezen in usmiljenje do ubogih in zapuščenih. Teržaški škofijski list meseca sušca je prinesel rajnega škofa oporoko, ki jasno priča, da so bili rajni gospod resnično blaga in dobra duša. Ker razun duhovnov teržaške škofije malokateri čitatelj ,,Zg. Danice" omenjeni list bere, mislim, da bom marsikomu vstregel, ako pošljem ,,Danici" to oporoko, pisano v večer sv. Silvestra 1864. Glasi se: V imenu Kristusovem. Amen. „Živeti v Kristusu — umreti v Kristusu — večno zveličanje vživati v Kristusu — več ne more in ne sme človeško serce pože-leti! Že nad pol stoletja terpi moje pozemeljsko popotovanje. Kot deček sem živel veselo v domači pripro-stosti, radostno in zadovoljno so mi mladenču pretekle šolske leta; še le moška doba mi je donesla tuge in 3kerbi, vendar so mi bile žalostne ure v sicer veselih dneh po nebeški tolažbi in sočutji človeškem tako prikrajšane, da vse, karkoli se mi ie v življenji pripetilo, nar ljubeznjivšega .Vladarja sveta priserčno zahvalim, ker veselje in žalost se mi je vselej tako verstilo, da se mi ni sreča in ne nesreča v zlo obernila. Posvetnega premoženja nisem imel nikdar, vendar mi je nebeška previdnost vselej podelila toliko, kolikor mi je bilo treba za življenje. S premoženjem in imetjem ne morem razpolagati, želim pa, da bi vsaj toliko premogel, kadar se mi bo ločiti iz sveta, da dostojno poplačam one, ki so zvesto mi služili v življenji. 1) Moje truplo naj se pokoplje kar naj več mogoče priprosto, želim pa biti pokopan v kaki stranski kapeli pri oo. kapucinih, ako bo njih cerkev do takrat dodelana, da ne bom ločen v smerti od onih bratov, ki so me v življenji sprejeli v duh vno družbo, in obljubili se me spominjati pri sv. maši. (Zgodilo se je. Pis.) 2) Moji duhovščini se priporočim v pobožni spomin pri daritvi sv. m*še, in prosim odpušanja. ako sem dal komu vzrok 6e zoper mene pritožiti, kadar sem izverševal škofijsko siužb »: vsakatero razžaijenje iz serca odpustim, ljubezen d<> svojih s »bratov vzamem seboj v večnost. Ravno tako prosim verno čedo, naj *e sp uninja v molitvi svojega višega pastirja. Meni izročene ovčice izročim nebeški brambi, da se zedinjeni v raju zopet najdemo. Moji služabniki v Terstu in v grajšini v Skednji naj prideržijo posteljo in vso hišno opravo, ki jo imajo o moji smerti, in dobe plačo za 3 mesece. Mojim sorodnikom do druzega kolena naj se da kaki majhen spomin iz moje zapuščine, ako mi bo mogoče, hočem brafovsko ljubezen še bolj pokazati." Kdo bi mogel tajiti, prebravši rajnega škofa oporoko, da mož niso bili po volji Božji, ker spolnovali so vestno nar večjo zapoved keršanske ljubezni. Ako je nebeški Pastir obljubil obilno plafilo za kap jico vode, ki jo damo bližnjemu, koliko plačilo še le čaka moža, ki ga je teržaška Škotija ponosno med narbolje višipa stirja štela, ki je v teku svojeira dolgega past rstva toliko in tako obilnih del usmiljenja sto:i 1 in toliko potrebnim solze obrisal! Poglavitne čednosti dobrega otroka. Gorečnost v obiskovanji cerkev. Cerkev je svet kraj, kj«-r Jezus Kristus v presv. Resnjem Telesu prebiva in kraljuje, ali pa se saj pri sv. maši za nas daruje, če je samo podiužnica in se ss. zakramenti v nii ne hranijo. Zato se imenuje cerkev hiša Božja in je Bogu samemu j>osvečena. V cerkvi zbira Bog svoje otroke. Tukai hoče biti posebej česen in moljen, tukaj deli prav obilne svoje nebeške milosti in blagre. O kako rad je dober otrok v cerkvi, v hiši svojega ljubega Boga! David pravi: ,,Gospod, veselje imam nad lepoto tvoj-j hiše in ljubim krnj, kjer tvoje veličastvo kraljuje, llajše sem zadnji v hiši svojega Boga, kakor bi stanoval v šotorih grešnikov41. O predragi otrok! koliko bi ti imel od cerkve povedati. Kako svet, kako prijeten je ta kraj! Zato pobožen otrok cerkve ne obiše le, kedar je zapovedano, ampak velikrat vsaki dan, če more. Tam si pridobi in zasluži naj več dobrot in rnilost, ako le hoče za nje Boga lepo prositi. Tukaj prosi pomoči za šolo, za delo in za obvarovanje pred grehom. Sprosi si Božjega blagoslova in posebno varstvo zoper skušnjave in nevarnosti greha. Enako dvanajstletnemu Jezusu hodi dober otrok s serčnim veseljem v cerkev. (Je po dnevi ^re memo cerkve, ga že angele v cerkev j»ovabi, stopi hitr > vanjo, se razveseljuje z ljubim Bogom in saj nekoliko moli pred altarjem. V Božji pričujočnosti zbere novo moč, novo serčnoit, novo ljubezen. Ce se tudi mudi, vendar rad gre malo cerkev, in pospeši potem toliko bolj svoje korake. Ali, ljubi otrok, tudi tvoje malo aerčice je tempelj, t kterem Jezus tako rad prebiva, če je ta tempeljček saj brez smertoega greha, je veliko bolj dragocen kakor iz kamenja zidana cerkev. Tukaj hoče tvoj Bog in Od-rešeni k stanovati z Očetom in sv. Duhom. Kako čiat in brez greha bi tedaj mogel ta tempelj biti! Kako 8e pa obnaša dober otrok v cerkvi? Tiho in mirno kleči, stoji ali sedi na svojem mestu, kakor sveto opravilo in pobožnost zahteva in pripusti. Z očmi se ne oziia okrog sebe ali po ljudeh, ki prihajajo in •>dh*jajo. Oči so v bukvicah, ali pa obernjene na altar, na Jezusa Kristusa v uresv. Zakramentu. S serčno in reanično pobožnoatjo je dober otrok pričujoč pri sv. maši. Ve, kaj se godi, ve, da je Jezus Kristus po spre-menjenji v podobah kruha in vina pričujoč, in se za na^e grehe daruje Bogu Očetu, torej vso mašo otrok z mašnikotn spremlja. Vari — vari se napak, ljubi otrok, kterih se ukri-vičijo v cerkvi mnogi otroci, pa tudi odrašeni! Roke imej pred seboj k molitvi povzdignjene ali saj sklenjene, ali pa molitvene bukvice čedno v rokah derži. Vidil sem že otroka v cerkvi, ki ste mu obe roki na vzdol iepu ali na herbtu! Fej ga bodi tacega nespoštljivca. — Velikrjit se nanit-ri, ua nek eri otn.ci nekoliko časa pri av. maši ostanejo, pa kar sredi svetega opravila se dervij.» spred oltarja in po celi cerkvi vm skoz vrata. To je iit*»:arario. Če je nedelja ali zapovedani praznik, stori taki porednež prav hud greh; cerkvero zapoved prelomi, ki zapoveduje, da moramo ob nedeljah in za povedanih praznikih biti pri celi sveti sv. maši. Taki pa ni pri celi sv. maši, ki se vmes dervi iz cerave. Veliko veliko bi bilo treba govoriti, ka<. rožnika zvečer, pride neki Kitajec, ter zahteva, da naj se mu hitro razkažejo vse sobe. Misijonarja odgovorita da si ni pravega časa odločil, naj pride drugo jutro. Pogan pa s tako gerdimi psovkami odgovarja, da mladega kitajskega duhovna poterpežljivost mine. Zgrabi ga za kito, da bi ga zročil straži. Zdaj še le zapazita misijonarja, da 8e je straža umaknila, da so vrata obsedene od velike množice ljudi, ki mu je hotla silo delati. Posreči pa se mu v hišo uiti in duri zapah-niti. Ker pa množica vedno huje preti, spoznd o. Animirati, da je bolje tiho pobegniti pri stranskih vratih, ki so deržale proti mestnemu ozidju. Kitajski duhoven sam ostane in čaka na pomoč od deželne gosposke, ker se je bil o. Ammirati obernil do deželnega poglavarja. Res prideta nazaj oba vojaka, ki so ju bili dali za stražo in vjameta dva mladenča, ki sta v hišo kamenje lučala. Na prošnjo nekterih spoštovanih meščanov veli kitajski duhoven enega spustiti, menivši, da bo ta velikodušnost nemiru konec storila. Pa zelo se je motil, vse drugač se je godilo. Nove derhali vedno prihajajo, da bi v hišo vlomile. Deželni poglavar to zve in pošlje vradnika, da naj derhal razpodi. Ta pa le hišo zaklene in se zdajci verne Pri tej priči pa se že puntarji zopet zbero in jamejo podirati hišno zidovje. Zgrabijo tudi dva ker šanska otroka, ju peljejo k deželnemu poglavarju, kjer ju hočejo napraviti, naj rečeta, da so ju Evropejci vjeli in jima hotli oči stakniti. Otroka pa se nista dala zapeljati in sta le rekla, da sta bila pri patrih v šoli in poglavar ju reče nazaj peljati k njunim staršem. Med tem je derhal pri stranskih vratih v hišo prederla in vse poslopje obsedla. Kitajski duhoven jih hoče pomiriti s tem, ker jim prigovarja, da v hiši ni nič skritega. Od začetka je to nekoliko izdalo, pa nekteri puntarji kmalo zopet celo zmešnjavo napravijo. Duri, okna, mize, posode, vse je razbito; duhovna samega, ki je hotel bežati, so grabili, zasmehovali in psovali, še celo tepli, dokler se ga ne usmili neki gledavec, ki je b'l poganski sorodnik neke keršanske družine. Ta ga otme in v varstvo vzame. Pri tem napadu so poropali svete oblačila, kakor tudi misijonske knjige in od hiše so ostale le čvetere stene. Keršanskih služabnikov enega so pustili na dvorišu mertvega, drugi se je rešil, ker je iz dru-zega nadstropja skoz okno skočil. Kadar je bilo vse dokončano, pride poglavar z vsimi svojimi kardeli. Napravi velik hrup, vse prepodi — bila sta pa tukaj le te dva radovedneža — in žuga polovico mesta v ječo pometati. Potem se verne k sodnji hiši, kakor je prišel, in mislim, prav zadovoljin , da je bil Evropejec odgnan in ne umorjen, ali hudo sterpin-čen, kar bi mu bilo utegnilo preglavico delati. Da bi nas za pograbljene, poterte ali požgane reči odškodoval, pokliče šent mestnih predstojnikov in naj imenitniši učenjake iz mesta ter jim naznani, da naj začetnike napada v ječo veržejo. Odgovorili eo mu, da to bo poglavar prav lahko storil, ker so začetniki rogovilstva vsi pri njem v službah. V resnici so bili vsi zatoženci vladini vradniki ali služabniki, očiten dokaz, da je vlada eama ves ta nemir napravila, da bi potem rekla, ljudstvo je zoper nas in noče nas. Zdaj se trudi naš serčni poročnik , H. Blancheton, da bi nam dobil odškodnine za zgubo, ki nas je zadela v mestu, komaj šest pičlih ur oddaljeno od pristaniša, katero so Evropejcem odperli. V majhnem razgovoru naj tukaj vašim bravcem podam tudi pojasnilo o kitajski deželski gosposki. Raz-govarjala sta se namreč kitajski poglavar in neki kristjan, katerega so bili pogani pretepli zarad njegove vere. Ta novokeršenec se je bil pritožil pri poglavarju, kateri pa njegovo tožbo zaverže, ker ni hotel z nobenim kristjanom kaj opraviti imeti. Oberne se tedaj do misijonarja, da naj ta pravico stori. Misijonar piše do poglavarja; komaj pismo prebere, že pokliče novokeršenca in ga praša: Kterega naroda si ti in od kod? Iz rodu in sredi iz kraljevine in pokrajine sem, katero vlada Vaša milost. Ako si iz moje okolice, kako si se prederznil moje povelje prelomiti in keršansko vero sprejeti? V kterem oziru sem s tem, da sem vero zamenjal, povelje Vaše milosti prelomil? Zakaj se nisi zarad udarcev pritožil ? Pritožil sem se, pa poglavar ni hotel sprejeti pritožbe in se ne z menoj pečati; tedaj sem se obernil do misijonarja, naj piše Vaši milosti. Ti si se tedaj k Evropejcu zatekel, da bi me tako prisilil: pa naj se huduje, kak«>r hoče, ne bojim se ga in s teboj se tudi pečal ne boiu. Kaj neki mi more? Pa saj je nas poganov več, kakor kristjanov in pogani me ne bodo zapustili. Meni ni nič mar za vaše tuje vere; pojdi v Evropo in tamkaj si daj rane celiti. Jest sem rojen iu odgujeu v srednji kraljevini; vedno sem vse svoje dolžnosti do vlade spoinoval iu davke plačeval, imam toraj pravico zahtevati, da mu kitajski vradniki branijo. Hudo so me pretepli: ran»* na glavi in proge po živ »tu to pričajo. Kako more tedaj Vaša milost reci, da se noče zame poganjati? Vi kristjani st^ ko psi in konji, katere morajo tepsti. Poberi se! Če se derzneš še enkrat pritožiti se, te bom dal na tezavnico. Le reci misijonarju, da te naj le zagovarja : meni nič ni mar za to. Vaša vera ni za nič in vsi kristjani so roparji. Bom kmalo vse kristjane pred sodnijo poklical in v*s vse kaznoval, kakor ste vredni. S tem se je pogovor končal. Taka je pravica tam, kjer vere in torej tudi vesti ni. Prašanje. Ali ni viditi sedanji čas tudi v Evropi dosti zgledov ,,kitajske pravice" do kristjanov? — „Blagor jim, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe: njih je nebeško kraljestvo." To je obljubil iu zagotovil Jezus Kristus. (Mat. 5, 10.) Listek za raznoterosti. Zahvala „Naši ljubi Gospej presv. Serca". Terpin- čile so me že več mescev prehude bolečine (terganje, protin) v glavi, ter bi mi bilo treba službo popustiti, ako bi ne bilo odjenjalo, ker mi ni bilo več moč svojih dolžnost spoinovati. V naj veči brit kosti se obt-rnem s živimi prošnjami in z malo molitvico za pomoč k ,.Naši ljubi Gospej", in med tem ko molim, začutim, da mi bolečina iz gla\e gre ter nreden sem rožni venček od-molila, mi je minula vsa bolečina. Ta očitna pomoč me priganja, da naj svojo zahvalo očitno naznanim po Ranici". V Ljubljani mesca sušca 1S75. M. V. pri W. PreserČna zalivala „Naši ljubi Gospej" za ozdravljenje ron, ki so me že celih pet let močno bolele; na priporočenje k „Naši Ij. Gospej" z malim opravilom in pridjano neko obljubo pa so me v kratkem času vse bolečine popustile. M. K. Neimenovana oseba je enako hvaležna za očitno pomoč pri b-Ječinah v glavi, v vratu in pri hudih notranjih slabostih. Brez njene vednosti začne prijatlica devetdnevnic > za njo opravljati; in precej drugi dan vstane ter kmalo tudi zamore delat'. Po g. D. Uslišanje molitve. Marija Marinčič, delavka v tobačni fabriki, doma iz Horjula, je 23. mal. travna 1X75 povedala to le: Velika bula pod pazduho se mi je bila naredila; gosp. dr. K. mi je rekel: da nenavadna bula raste, ktera se ne d& ozdraviti, le odrezati jo morem; tudi dr. F. je rekel: če ne pustiš odrezati, ni druge pomoči. Tudi zdravil mi nista hotla pisati, ker vse je bilo po njunih mislih zastonj. Začela sem z vso gorečnostjo moliti devetdnevnico k „Naši ljubi Gospej", in osmi dan se mi je začelo zbirati, in zdaj sem zdrava, ker vse mi je izteklo iz bule. — Bodi hvaljen predo-brotljivi Bog za uslišanje molitve na prošnjo Marije Device ! Railaia sv. mase po Cohemu v domačem jeziku, ki jo smo unkrat omenili, se dobiva v Ljubljani v Ribjih ulicah v Egerjevi hiši štev. 2*57, in v Skofji loki v Karh vškem predmestji št. 39. & razstavi cerkvenih paramentov, ki jih bo bratov-šina sv. Rešnjega Telesa letos razdelila potrebnim farnim cerkvam ljubljanska škotije, so udje, dobrotniki in prijaili te bratovšine priljudno vabljeni. Razstava bo od (i. do 13. ma nika, kakor navadno, v sobanah preč. uršulinskega samostana ljubljanskega, in sobe bojo od-perte od 9 zjutraj do 6 zvečer. Svarilo. Luteranarji so zopet z veliko nadležnostjo jeli svoje popačene „biblije" (sv. pismo) vsilovati, in sicer Sh-vencem pod napisom: „Novi zakon". Slovenci, deržite se katoliških bukev, varite ee pa kakor kače krivoverskih. Kompliment slovenskim bravcem!! „Narod" v št. 93 pravi, da je ., Danica" eden najrazširnejših, če prav naj-borniranejših in najneumnejših (glej, čitatelj, da si pri tolikanj , gladkem'4 zlrgu nog ne polomiš!) teh hribovskih slovenskih časnikov. — Tedaj „uaj neumniši časnik", pa ga vender slovenski čitatelji naj bolj ber6.... Komu jo je s tim ,.najneborniranejši" in „najumnejši Narod" za uh priložil: slovenskemu bravstvu, „Danici", ali sam sebi?! Cerkveni tat Minuli petek, 23. apr., je bil pri deželni soduiji v Ljub'jani obsojen L. Kregar, kteri je v farni cerkvi v Idriji odperl pušico pri stranskem altarji Matere Božje, ter pobral, kar je bilo v njej, okoli 12 gl. Storil je to po dnevi ob enajstih. Cerkvenik, ki je imel v zakristiji opraviti, sliši v cerkvi rožlanje, pogleda in vidi tatu, ki je bil hipoma na kolenih, kakor da bi prav pobožuo motil. Ko pa bliže pride, vidi pušico odperto m prazno, prime tatu in ga sodniji izroči. Obsojen je na leto in dan zapora z enim postt m vsak teden. Ta človek je bil boje že 12krat zarad^tatvine zapert. Večer pred tem dogodkom je Kotel v Oercem verhu kravo ukrasti, pa se mu tudi ni posrečilo. Zasačili so ga in mu jih nekoliko nametali, potem je pa šel proti Idriji. Število pregnanih nemških jeiuitov se je l. pros. 1875 naraslo na 234, razun njih *7, ki misijonarijo po Evropi. Med temi je 101 duhovnov, 7 školastikov (uče-nikov modroslovja) in 6ti bratov. Od teh jih je v Aziji 84, namreč 79 v vikariji Bombajski, 2 v vikariji Ma-durski in 3 v Siriji. V Afriki delata le dva v nadškotiji Algierski, v severni Ameriki pa jih je 82, in v južni Ameriki *»». D.med unih 82 jih je razdeljenih 62 v nemške misijone zedinjenih deržav; središča tega mišična so Butfalo, Toledo in Mankato (Minesota); drugi so pa tak«, razposlani, da sta dva med Indijani na skalnatih gorai, eden pri Indijamh v Kaliforniji, 2 v Novem Jorku, »> v no\em Orlean u, 5 v Marilandu in 4 v Mis-S tri. V južni Ameriki ima Ekvador 12, Čile 9, Brasi-i, a 39, Farairnaj •> nemških jezuitov. Iz Amtr-ke, B«*lle-Prairie, 2. m. trav. (Iz pisma pr«*čast. g. mis. J. Buha.) (i. Pavlin od jesei i ni več p: i meni: je v južno Minesoto in ima samostojiu misijon v Adarns u i Moner C«».) — Vi (preč. gosp. mis. P.rc) bi zamogli po Kranjskem imeti pridige za bratov-iino trezi.« sti, zakaj po več krajih je to potrebno. (Potrebno res, pa preč. g. P. so za to že preveč opešali, dasiravoo so še pri zdravji, kolikor se v toliki starosti more želeti. Vr.) — Imeli smo precej hudo zimo, vendar zdaj po Veliki noči je sneg že po nekoliko skopnel, ali reka Missisippi je še zmeraj zamerznjena. St. James (pri sv. Jakopu) v Ameriki, 1. apr. 1875. (Listnica.) — Zima je bila grozno huda, in še je ni konec. Pri nas je vse po amerikansko, še celo vreme. V dveh dneh je sneg skorej od cele zime do čistega skopnil; od 20.-30. sušca je skor celo noč germelo,se bliskalo in treskalo, da je bilo groza, in dež je lil, kar se je dalo; na jutro pa začne vihar bučati — in precej se je dež v sneg spremenil, in zdaj ga nese že dva dni zaporedoma kakor v naj hujši zimi, da se nobeden iz izbe ne upa. Ko to pišem, še vedno razsaja — in včasih po več ur tako, da se £0 korakov deleč ne vidi. Z Bogom! P- Vinc. Mtoihorske spremetnbe. Y Ljubljanski škofiji: Č. g. Šafer Jan., ki je bil začasno v pokoju, gre za administratorja na Sela; č. g. Pogorelec Andr, kaplan na Studencu, pride v Dolino; č. g. Saje Mih. na Studenec; č. g. Plevanič Jan. v Bo-žtanj. — Lokalija Reteče je razpisana 13. aprila. Y Lavantinski škofiji: Č. g. Jože Kukovec je postal provizor pri sv. Andražu v Slov. goricah. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Valentin Krajnec v Mu to; Jože Šinko k sv. Lovrencu v Slov. goricah, in Janez Kunce za II. k sv. Križu pri Lutomeru. — Č. g. Martin Cer-nivec, župnik pri sv. Andražu v Slov. goricah, gre v stalni pokoj. - Fari sv. Andraža v Slov. goricah in sv. Ozbalda pri Dravi ste do 8. junija t. 1. razpisani. MMobroini fiarori. Za pogorelce na Vouči: Duhovnija Kamnik 13 gl. Za sv. Očeta: Preč. p. drv J. K. 20 frankov v zlatu. — Č. g. A. Smrekar 2 gl. — Č. g. A. Smrekar 2 gld. Za afrikanski misijon: Iz Begujnske duhovnije po preč. g. dekanu 7 gl. — Koroška Bela 3 gl.; Srednja vas 3 gl. po dekaniji. Za sv. Detinstvo: Po č. o. Ign. Stavdaharji 20 gl. 48 kr. Za kristjane na Turškem: Iz Koroške Bele 2 gld. 30 kr. Za varhe Božjega groba: Iz cele Begujnske dekanije po preč. gosp. dek. S. Kešetu 52 gl. 73 kr. (Zbirke po A. L. došli po preč. dek.) (Drugi dar. prili.) Popravki nekterih pogreškov, ki so so pri caplem de'u vrinile v nove ,,Šniarnice". Strau 91 beri 2. in 3. verstico tako-le: Ti si jn is nič poklical in ona se je prikazal* hrt z madeža in vsa lepa. — Kavno na ti strani v 2. stavka izpusti 2. in 3 verstice besede: ,.od pervega trenutka svojega brezmadežnega spočetja". — St. 92 izpusti vso pervo verstiro. — St. 120 verst. 10 postavi pred „vedila" besedo „sWej". — St. 220 verst. 16 beti: ali še srečnisi, ker ga je s svojo dušo sprejela. — St. 261 verst. 11 beri: Od tiste ure ima sv. Devica vsacega človeka za svojega otroka. — St. 268 izpusti v zadnji vet štiri besede: „terpeče duše v vicah". — St. 276 verst. 9 beri: svoje perste v veličastno r*no Serca Jezusovega položiti, je tudi Marija gotovo isto zadobila popolnoma se vanjo vtopiti in vedno v nji prebivati. — St. 291 v 2. stavku verstica 4 beri: N. lj. G. presv. Sena je kot nevesta sv. Duha pri njem naša srednica. — St. 293 verst. 15 beri: Že 35 dni. — St. 297 verst. 15. beri „vži-valou namesto ,.obudilo". — St. 320 v 2. stavku zadi.ja verstiea izpusti bestdo: kraljica. Sfcgr* J)anašnj(iitu listu je priložen c enimi k bukev, ki se dobijo pri g. M. Gerber-ju v Ljubljani. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jozet Hlaznifcovl dediči v Ljubljani.