PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
I TRST
I Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040)	(4 linije)
|	T»~
Poijnina Ptofcma v gotovini Alfe	t gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 221 (12.546)	Trst, petek, 19. septembra 1

Skrivnost prvega dne
Izvoljen z glasovi LpT, KD, PSI, PRI in SSk
Staffieri (LpT) novi župan
PSDI in PLI nista vstopila v odbor - Tudi v večini kritike na sporazum
TRST — Tajnik Liste za Trst Giulio Staffieri je novi tržaški župan. Izvoljen je bil na sinočnji seji občinskega sveta s 36 glasovi. Zanj so glasovali svetovalci LpT, KD, PSI, PRI in SSk. Na včerajšnji seji bi morali izvoliti tudi občinski odbor, v katerem bo i-mela Lista poleg župana še štiri odbornike (Hermet, Salvagno, Colombis in Forti), KD pet odbornikov (Calan-druccio, Vattovani, Cemitz, Tomizza in Orlando), socialisti podžupana (Se-ghene) in dva odbornika (Jagodic in Bassani), PRI dva odbornika Pacor in Rossi), Slovenska skupnost pa enega odbornika (Lokar). V novem občinskem odboru bosta torej dva Slovenca, Jagodic in Lokar. V trenutku, ko poročamo, pa odbora še niso izvolili, ker je svetovalec Parovel sprožil vprašanje, ali je eden od kandidatov LpT lahko izvoljen za odbornika, češ da iz dokumentov izhaja, da je pred kratkim občinski odbor v njegovi prisotnosti poveril neko delo podjetju, v katerem je sam udeležen. Ob tem se je razvila živahna razprava, nato pa so sejo prekinili. V trenutku, ko poročamo, je v teku sestanek načelnikov skupin.
Do izvolitve novega župana je prišlo med dolgo sejo, ki se je začela z odstopom župana Agnellija, katerega je občinski svet potrdil z veliko večino glasov. Proti odstopu se je namreč izrekla samo socialistka (bivša pripadnica Liste za Trst) Pia Frausin, mi-
sovci pa so se vzdržali pred glasovanjem. Nato se je začela dolga in mestoma dokaj razburkana razprava, ki je pokazala, da je bil sporazum dosežen pod pritiskom razmer in da ni povsem zadovoljiv niti za tiste sile, ki so ga podpisale brez pridržkov. 0-čitno je, da je izid šestmesečne krize zabeležil več poražencev kot zmagovalcev in da bo napetost, ki se je v tem času ustvarila med političnimi silami na Tržaškem, še dolgo pogojevala tudi samo delo včeraj izvoljenega odbora.
Sam Cecovini, ki je odprl diskusijo, je takoj na začetku poudaril, da je vsekakor izvoljena uprava boljša od komisarja, ter dodal, da je sporazum terjal veliko osebnih in 'strankarskih žrtev. V bolj optimističnih tonih se je izrazil Seghene (PSI), za katerega imajo socialisti največjo zaslugo, da je lahko prišlo do večinske uprave. Tomizza (KD) je postavil poudarek na globalnosti sporazuma in demantiral trditve, da bi na Pokrajini lahko prišlo do predčasnega razpusta sveta in novih volitev. Republikanec Pacor je dejal, da je bil sporazum dosežen v izrednih pogojih, v drugačnih pogojih bj PRI ne vstopila v odbor, v katerem ni niti socialdemokratov niti liberalcev. Lokar za SSk pa je ugotovil, da so številčna razmerja pač takšna, kakršna so in da je bilo na tej
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kdo je novi župan
Začrtati vsaj v skopih obrisih politični profil novega tržaškega župana je nelahko delo, saj je bil Giulio Staffieri do marca letos, ko je bil po Giuricinovi in Marchiovi »secesiji« izvoljen za novega tajnika LpT, za veliko večino Tržačanov — pa tudi za same politične opazovalce — popoln neznanec. Iz njegove preteklosti izstopa le njegova angažiranost v sindikalnem gibanju civilnih ■ pilotov, ki je pred nekaj leti ohromilo letalski promet v vsej državi v podporo zahtevi po zvišanju že dokaj visokih prejemkov te kategorije (italijanski tisk je takrat skoval za ta sindikat novo ime »Aguila selvaggia«, divji orel).
Iz Ustarskega glasila vsekakor izvemo, da je star 51 let, da je vstopil v Listo razmeroma pozno, leta 1981, da je bil nekaj let občinski svetovalec (nikoli pa odbornik) in član vodstva Liste. Isti list pa ne piše, da se je oče novega župana imenoval Staffler, da pa je mladi Giulio od prednikov ohranil le protestantsko vero, ne pa priimka.
Ob izvolitvi za tajnika je Staffieri zavrgel trditve, da je pripadnik najbolj desničarske struje v Listi, one, katere zastavonoša je deželni svetovalec Gambassini. Iz samega poteka
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Teroristi umorili francoskega atašeja v Bejrutu Chirac napoveduje odločen odgovor krvavemu izzivu
BEJRUT, PARIZ — Terorizem napada Francijo na dveh frontah. V Parizu, kjer se je v zadnjih desetih dneh zvrstilo pet krvavih atentatov, in v Libanonu, v katerem tvorijo večino mirovnih sil OZN francoski vojaki. če je na prvi fronti včeraj vladalo nekakšno premirje (podrobnejšo kroniko objavljamo na 2. strani), pa so se teroristi pojavili v Libanonu: ubili so vojaškega atašeja na francoskem veleposlaništvu v Bejrutu, polkovnika Christiana Gouttierra. Francoska vlada je takoj ostro reagirala. Premier Jacques Chirac je izjavil, da bo Francija odgovorila »bliskovito in brez omahovanja«, kakor hitro bo imela dokaze o viru atentatov. S tem je dal jasno razumeti, da ne izključuje možnosti vojaške akcije zunaj francoskih meja.
Do atentata je prišlo ob 7.30 pred sedežem francoske ambasade v vzhodnem (krščanskem) delu libanonskega glavnega mesta. Atentatorji so napadli polkovnika Gouttierra, ko je stopal iz avtomobila, da bi se napotil na svoje delovno mesto. Padel je zadet z dvema streloma v glavo. Po nekaterih pričevanjih je nanj streljal temnopolti moški, star približno 30 let. V popoldanskih urah je odgovornost za atentat prevzela doslej neznana »Fronta za maščevanje in pravičnost«. V njenem imenu se je oglasil neznanec po telefonu' neki mednarodni tiskovni agenciji v Bejrutu. Neznanec je v svoji kratki
izjavi tudi zagrozil francoskemu premieru Chiracu, da bodo »prihodnjič še trše udarili«.
Polkovnik Christian Gouttierre je že 123. francoski vojak, ki je izgubil življenje v Libanonu po marcu 1978, se pravi potem, ko so francoske čete semkaj prišle v okviru mirovnih sil Združenih narodov. Napadi na francoske »modre čelade« so se posebno pomnožili po letošnjem 12. avgustu, ko so francoski vojaki na neki cestni zapori ustrelili dva pripadnika šiitskega gibanja Amal. Mimo umora vojaškega atašeja je tudi včeraj prišlo do takšnega napada. V raketnem napadu je bil ranjen neki francoski vojak v Abaseinu na jugu države. Radio »Glas naroda« je kmalu nato sporočil, da se bodo francoske čete v južnem Libanonu nastanile v varnejših krajih. Sicer pa bo vprašanje okrepitve mirovnih sil OZN v Libanonu danes na dnevnem redu na zasedanju Varnostnega sveta v New Yorku.
Skoraj gotovo je, da so napadi na francoske »modre čelade« na kak način povezani z valom atentatov, ki je okrvavil Pariz. Odgovornost za slednje si namreč lastijo bližnjevzhodne in še posebej libanonske teroristične organizacije. Splošno prepričanje pa je, da se za njimi skrivajo nekatere države, zlasti Sirija, Iran in Libija. Francoski premier Jacques Chirac je sinoči v televizijskem govoru dejal, da bo »Francija storila vse, prav vse, proti teroristom in tistim, ki jih manipulirajo«.
Zahteve po skupnem nastopu proti mednarodnemu terorizmu

c, ,	~v«vc-iii, pcu.iatt.em cLteiiuiiu je n«viupstti aveu
v Strasbourgu razpravljal predvsem o terorizmu in o ukrepih za njegovo zajezitev. Italijanski zunanji minister Andreotti je kot predsednik minister-skega kom teja Evropskega sveta po izrazih solidarnosti Franciji poudaril potrebo po skupnem nastopu v boju proti terorizmu. Za razliko od drugih, kl jasno navajali Libijo, Sinjo, Iran in Irak kot podpornike terorizma, je bil Andreotti precej bolj previden vsaj glede Libije, ko je navedel da bi bilo zgrešeno naprtiti krivdo samo enemu in pozabiti na druge Kdo’ nai bi bili ti drugi, Andreotti ni navedel.	J
Značilno pa je, da je Sirija včeraj najodločneje obsodila sedanji teroristični val, sef sirske obveščevalne službe v Libanonu Kanaa pa je za umor francoskega vojaškega atašeja obsodil izraelsko obveščevalno službo Mosad in seveda Arafatov PLO. Kot vedno pa nihče nima nobenih gotovih dokazov o vpletenosti kake države ali organizacije.
V takem položaju se torej Zahodna Evropa nahaja v izrednih težavah m išče predvsem skupno strategijo boja. Skupni nastop je včeraj v Španiji predlagal tudi predsednik Cossiga, medtem ko se je španski premier Gon-zalez zavzel za »enotni evropski pravni prostor«, ki ne bi teroristom dopuščal varnih zatočišč. Še dlje je šel izraelski premier Perez, ki je v Ottavvi predlagal ustanovitev mednarodne organizacije za boj proti terorizmu.
Livij Jakomin generalni konzul SFRJ v Trstu
LJUBLJANA — Za novega generalnega konzula SFRJ v Trstu je bil imenovan dr. Livij Jakomin. Rodil se je v Pradah pri Kopru leta 1940, srednjo Pomorsko šolo je končal v Piranu, diplomiral pa na Vojni pomorski akademij, v Splitu.
Po končani akademiji je opravljal dolžnosti pomorskega oficirja, leta 1969 Pa se je zaposlil kot predavatelj za Pomorstvo in navigacijo na pomorski srednji šoli v Piranu. Leta 1974 je Prevzel mesto predsednika zbora ob-<;*n in predsednika komisije za n ar od-nosti skupščine SRS, leto kasneje je Postal predsednik komiteja za promet *n zveze, leta 1982 pa je bil izvoljen *a predsednika skupščine obalnih ob-£m m ponovno izvoljen za predsednica komisije za narodnosti skupščine SFRJ.
Italija ohranja protiteroristično budnost
RIM — Državni odbor za varnost in za javno zaščito, ki mu predseduje notranji minister Scal-faro, je včeraj ocenil val terorističnih atentatov, ki je zajel sosednjo Francijo in predvsem nove grožnje, ki so jih »Libanonski revolucionarni oboroženi oddelki« namenili Italiji. Po zasedanju, ki so se ga udeležili tudi najvišji poveljniki policije, karabinjerjev in finančnih stražnikov, niso kot običajno izdali nobenega tiskovnega sporočila. Le minister Scalfaro se je kratko zadržal s časnikarji in povedal, da Italija ni sprejela nobenih izrednih varnostnih ukrepov in to iz enostavnega razloga, ker ostajajo še vedno v veljavi vsi posebni ukrepi, ki so jih pristojna telesa sprejela po krvavem božičnem atentatu na rimskem letališču. Glavno poročilo na seji je imel ravnatelj obveščevalne službe prj obrambnem ministrstvu Parisi, ki je ministru Scalfaru izročil bogato dokumentacijo o rovarjenju libanonske teroristične skupine (FARL) in o italijanskih »premikih« njenih pripadnikov.
Nekateri v Rimu se medtem sprašujejo, ali je umestno, da je Italija prav v teh dneh spet zahtevala izročitev v Franciji priprtega voditelja
FARL Ibrahima Abdalaha ter si s tem nakopala nove teroristične grožnje. Pravica mora naprej svojo pot, pravijo na pravosodnem ministrstvu, medtem ko Scalfaro ni hotel komentirati novih italijanskih zahtev po izročitvi Abdalaha. Italija ne sme in ne more na noben način pokazati, da se boji terorističnih groženj, z druge strani pa ne more, v tem delikatnem trenutku, pritiskati na Francijo. Pariz bo namreč v tej fazi zelo težko ugodil italijanski zahtevi, ker bi Abdalahovo izročitev notranje javno mnenje lahko razumelo kot koncesijo kriminalcem, ki sejejo smrt v državi. To je tudi stališče ministrskega predsednika Craxija, kj je imel včeraj dolg telefonski razgovor s francoskim kolegom Chiracom. Italijanski predsednik je izrazil Chiracu in francoskemu ljudstvu solidarnost ter se še enkrat zavzel za skupne pobude proti zaskrbljujočemu naraščanju mednarodnega terorizma. Ni izključeno, da bo o terorizmu tekla beseda tudi na današnji seji ministrskega sveta.
Nedavni teroristični izpadi so spet postavili v ospredje vprašanje vstopa in prostega gibanja tuj-
cev v državi, zlasti potem, ko je Francija vzpostavila-vstopne vizume za vse tujce, z izjemo držav Evropske gospodarske skupnosti in Švice. Po atentatu na rimskem letališču je Italija uvedla obvezne vstopne vizume za državljane Maroka, Alžirije in Libije in še nekaterih drugih afriških držav. Po nekaj mesecih pa je vlada ta sklep preklicala. Nekateri hočejo sedaj spet uvedbo teh izrednih ukrepov, ki pa bi, kot se je dejansko izkazalo v praksi, prizadeli predvsem priseljence iz teh držav, ki pridejo v Italijo s trebuhom za kruhom, torej s povsem miroljubnimi nameni.
SANDOR TENCE
Ob 20-letnici ŠD Sokol
NA 11. STRANI
Varnostne sile so videti nemočne, vprašaj nad načrtovanim papeževim obiskom v Lyonu
Pariz izgubil videz enega najodprtejših Ljudi se polašča teror pred nevidnim in
evropskih središč krutim sovražnikom
V Parizu že peti atentat
§ ( Petek, 12, septembra
Eksplozija bombe v kavarni v četrti La Defertse : en mrtev, 41 ranjenih
J Ponedeljek, 15. sept.
Eksplozija bombe f na policijski prefekturi :: en mrtev,
i
PARIZ — V teh poznopoletnih dneh je francoska prestolnica izgubila svoj običajni videz enega najodprtejših in najživahnejših evropskih in sploh svetovnih središč. Na vseh njenih nevralgičnih točkah so razvrščeni policijski in drugi varnostni oddelki. Posebno je zastražen Elizej, odkar je zloglasni »Odbor za solidarnost z arabskimi političnimi jetniki« (CSPPA) zagrozil, da bo zanesel teror v samo rezidenco predsednika republike. Po Rue du Fauburg Saint Honore — ulici, ki teče pred Elizejem, je podnevi dovoljen promet samo v eno smer, ponoči pa je prepovedan.
Podobna slika se pojavlja tudi drugod. Zastražene so šole, javni uradi in lokali, podzemske postaje in sploh kraji, ki bi si jih teroristi lahko izbrali za prizorišče svojih zločinov. Če izvzamemo tistega, ki bi moral 4. septembra prizadeti podzemski vlak in ki za las ni uspel, se je v zadnjih desetih dneh v Parizu zvrstilo pet krvavih atentatov. Obračun nedolžnih žrtev je težak: teroristi so skupno umorili 9 ljudi in jih ranili več kot 170.
Neprimerno večje pa je seveda število tistih, ki so jih teroristi ranili duševno. Teror pred nevidnim in okrutnim sovražnikom se v večji ali manjši meri polašča vseh in ni čudno, če se ljudje prepuščajo tudi nerazsod-
nim reakcijam. Tako se med njimi po^ javlja gnev proti Libanoncem in sploh proti Arabcem. (»Naj bodo krivi ah ne, vse je treba poslati domov,« tako se vse pogosteje sliši.) Mnogi se zavzemajo za ponovno uvedbo smrtne kazni in sploh imajo skomine po trdi roki . . .
Zbeganost ljudi rase tudi ob občutku, da so varnostne sile nemočne. Občutek ni neosnovan. Za prve atentate in posebno za tistega, ki je bil zagrešen 12. t. m. v četrti La Defense, je policija obdolžila Roberta in Mau-rica Ibrahima Abdalaha, brata zaprtega voditelja »Libanonskih revolucionarnih oboroženih oddelkov« George-sa. Vso Francijo je preplavila z njunima slikama in razobesila - tiralico, ki obljublja milijon frankov nagrade vsem, ki bi nudili koristne informacije za njuno aretacijo. Toda obtoženca — Robert in Maurice — sta se v sredo pojavila na tiskovni konferenci v Tripolisu na severu Libanona, kjer študirata sociologijo. Zavrnila sta vsako zvezo z atentati v Parizu, v katerem naj hi zadnjič bila pred dobrima dvema letoma. Po tej kočljivi tiskovni konferenci je francosko notranje ministrstvo dalo umakniti plakate s tiralico.
Skoraj isto se je ponovilo po atentatu pri veleblagovnici na Montpama-
su, ki je v sredo terjal 5 mrtvih in kakih 60 ranjenih. Na osnovi pričevanj očividcev je policija včeraj objavila, da je pri njem sodeloval Emil Ibrahim Abdalah, prav tako brat zaprtega Georgesa. (Slednji naj bi vsega imel 4 do 7 bratov, s katerimi naj bi leta 1980 ustanovil »Libanonske revolucionarne oborožene oddelke«.) Toda že nekaj ur po objavi obtožbe se je Emil pojavil v Libanonu, točneje v svoji rojstni vasi Kubajat v bližini Tripolisa.
Organizacije priseljencev, zlasti a-rabskih, so že večkrat protestirale zaradi vrste začasnih aretacij ljudi, ki so osumljeni predvsem zaradi svojega »orientalskega« videza. Protiteroristični ukrepi francoske vlade so izzvali proteste tudi na tujem. Predmet protestov je predvsem uvedba vstopnih vizumov za vse tujce, razen za prebivalce držav članic EGS in Švice. V tem okviru se pojavlja tudi vprašaj nad načrtovanim potovanjem papeža Janeza Pavla II., ki bi moral od 4. do 7. oktobra obiskati Lyon in njegovo okolico. Bojijo se, da bi mu policija ne znala zagotoviti varnosti. Mnogi so se pri tem spomnili na prerokbo Nostradamusa, po katerem bo »papež umorjen v mestu, sklozi katero tečeta dve reki«. Lyon dejansko leži na sotočju rek Rone in Saone . ..
Premier Chirac je posmrtno odlikoval policista, ki je v nedeljskem atentatu s svojim življenjem preprečil pokol	(Telefoto AP)
• Staffieri (LpT) novi župan
NADALJEVANJE S 1. STRANI
osnovi treba delati.
Liberalec Trauner in socialdemokrat De Gioia sta dokaj ostro kritizirala sporazum, češ da ni spoštoval kriterija enakega dostojanstva vseh strank, zagotovila pa sta, da bosta iz svetovalskih klopi še dalje dajala svoj prispevek večini. Opozocija pa je drastično zavrnila sporazum. Aprigliano (Mestna lista) je ugotovil, da gre le za porazdelitev stolčkov brez vsakršne programske osnove, Parovel (Tržaško gibanje) je sporazum označil kot »gnusno mešetarjenje«. Poli za KPI pa je dejal, da gre sporazum proti interesom Trsta in da je bil dosežen le zaradi strahu pred sodbo javnega mnenja.
Sporazum, na osnovi katerega so izvolili novega župana in novi odbor so sklenili včeraj, pičle pol ure pred začetkom občinskega sveta. Še zlasti zadnje ure so bile zelo mrzlične in prevladovala je velika negotovost. Medtem ko je v torek že vse kazalo, da bodo v večini sodelovale vse stranke deželne koalicije in Lista za Trst, je prišlo v zadnjih dveh dneh do nekaterih sprememb. Najprej so se u-maknili socialdemokrati, menda na izrecno zahtevo njihovega vsedržavnega tajnika Nicolazzija, sledili so jim liberalci. Obe stranki sta sicer zagotovili, da bosta glasovali za proračun, vendar pa nista hoteli vstopiti v odbor. Pogajanja so tekla ves dan in v glavnem je šlo za dvostrankarske sestanke med KD in potencialnimi zavezniki. Končala so se z umikom PSDI in PLI, kar je baje omogočilo rešitev nekaterih drugih problemov v nastajajoči večini. Med temi je bila tudi razdelitev posameznih odborništev: Listi pripadajo sploune zadeve, ekonomat, šport, decentralizacija in skrbstvo. Krščanski demokraciji industrijske službe, urbanistika, zdravstvo, šolstvo in I cence, socialistom proračun, osebje in javna dela, republikancem kultura in matični urad, Slovenski skupnosti pa davki z obvezo, da bodo preverili možnosti ustanovitve odborništva za kmetijstvo, ki bi v tem primeru pripadlo odborniku Lokarju. Takega
odborništva na tržaški občini namreč doslej še ni bilo.
Dogovor ne zadeva samo Občine ampak tudi Pokrajino. Tu je seveda vprašljivo zadržanje predsednika Mar-chia, o katerem ni znano, ali bo odstopil ali ne. V kolikor bi Marchio ne odstopil, bodo predčasne pokrajinske volitve neizbežne, ni pa znano, kaj bi to pomenilo za Občino, kajti v sporazumu, ki so ga podpisali sinoči, je jasno določeno, da gre za »celovit dogovor«, kar očitno pomeni, da nekatere stranke niso pripravljene na ohranitev sedanjega stanja na Občini, če bi razpustili pokrajinski svet. Sicer pa sporazum predvideva, da bi KD imela predsednika (Locchija) ter dva odbornika (skrbstvo, načrtovanje in osebje), republikanci podpredsednika (Cervesija), ki bi ohranili javna dela. Lista za Trst tri odbornike (e-kologijo, proračun in odborništvo za šolstvo, turizem, šport in prosti čas), socialisti in SSk pa po enega odbornika, PSI kmetijstvo, SSk pa kulturo, ki ga bo še nadalje vodil Zorko Harej. Ker kaže, da bodo socialisti svoj resor poverili Marcelu Čoku, bosta tudi v pokrajinskem odboru dva slovenska predstavnika.
• Kdo je
NADALJEVANJE S 1. STRANI
takratne skupščine pa ;2 razvidno, da je prav skrajno desno krilo me-lonov botrovalo njegovi izvolitvi, saj so pripadniki »zmerne« Cecovinijeve struje glasovali za svojega kandidata Venturo, ki je prejel dvanajst glasov manj kot Staffieri.
Po izvolitvi pa je Staffieri pokazal dokajšnjo politično (ali »politikantsko«.?) spretnost, ko je v tržaškem občinskem svetu izsilil izvolitev socialista Agnellija- za župana in s tem izničil težaven sporazum, ki so ga le nekaj ur prej dosegle stranke šest-stranske koalicije, pb katerem naj bi bila Lista izrinjena iz politične igre. S to spretno potezo pa si je sam utrl pot do županskega stolčka, pri čemer so seveda igrali svojo vlogo spori med ostalimi strankami.
Zaradi sklepa ZDA o izgonu 25 sovjetskih funkcionarjev OZN
Sestanek Shultz - Sevardnadze v vzdušju neomiljene napetosti
NEW YORK, MOSKVA — Če v zadnjem trenutku ne pride do presenečenja, bo ta konec tedna odločilne važnosti za bodoči razvoj odnosov SZ-ZDA, že danes pa bi morali izvedeti, ali se bosta Gorbačov in Reagan letos sploh sešla. Danes bi se pač moral sovjetski zunanji minister Sevardnadze, ki dva dni sledi skupščini OZN v New Yorku, sestati z ameriškim kolegom Shultzom in z njim v 48 urah pripraviti podlago za vrh med voditeljema supersil; predmet razprave bi moral biti v prvi vrsti nadzor jedrskega orožja, ki pravzaprav pogojuje srečanje na vrhu. Toda snidenje Shultz - Sevardnadze je v šahu tako zaradi afere Daniloff - Zaharov kot zaradi vvashingtonskega ukaza, da mora 25 funkcionarjev sovjetskega predstavništva pri OZN do 1. oktobra iz ZDA.
Ameriški tisk navaja izjave iz krogov Bele hiše in državnega tajništva, da SZ utegne sestanek med zunanjima ministroma preklicati, z druge strani pa je glasnik moskovskega resorja za zunanje zadeve Pjadišev srečanje potrdil, a dodal, da »škandalozni in izzivalni« ukrep ZDA o izgonu 25 funkcionarjev »ne bo ostal brez posledic«. Reagan je, kot znano, že pred časom zahteval skrčenje števila sovjetskih predstavnikov v OZN (od 243 do 218 do konca septembra), toda Tass sporoča, da je njih število v skladu z washingtonsko zahtevo in da znaša natanko 218. Glavni tajnik organizacije Perez de Cuellar naj bi včeraj stalnemu zastopniku SZ Belono-govu rekel, da je ameriška poteza v nasprotju z duhom in črko sporazuma iz leta 1947 in da je razdražila mednarodno javnost. Pjadiševu je pozneje nekako dal prav sam Sevardnadze, ko je ob prihodu v Washington zdra-matlziral dvostranski spor s pripombo, da se s Shultzom vendar bo sestal in da so priprave na vrh Reagan - Gorbačov polovično zaključene. »Za drugo polovico so odgovorni Američani,« je dodal.
Zunanja ministra bi se bila morala sestati že maja, to pa je onemogočil aprilski napad ZDA na Libijo. Kremelj je nato opozarjal, da bo vrh lahko smiseln le, če bodo prej storjeni res stvarni koraki na poti k nadzorstvu jedrskih sil, »o čemer pa doslej ni bilo ne duha ne sluha«, kot je še te dni poudaril Gorbačov. Vodja KP SZ je očital Washingtonu, da mednarodni javnosti meče pesek v oči s poudarjanjem novih uspehov v odnosih ZDA-SZ, ki jih v resnici ni, toda Bela hiša nadaljuje s tem. Zadnje čase je bilo sicer več tehničnih sestankov o nadzoru oboroževanja, a v Ženevi so se včeraj obnovila pogajanja o jedrskem in vesoljskem orožju, medtem ko so se prekinila pogajanja o jedrskih poskusih, ki se bodo nadaljevala novembra. ZDA pravijo, da je bilo doseženih^ nekaj uspehov glede evroiz-
strelkov in da se je SZ odpovedala štetju francoskih in britanskih raket, pa tudi, da bi v kratkem moralo priti do sporazuma o zredčenju raket dolgega dometa, ki naj bi za SZ pomenile jedro njenih strateških sil. Moskva tega zaenkrat ni komentirala.
Zaradi počasne gospodarske rasli
Dolar včeraj pod 1400 lir zdrknil pa naj bi še niže
RIM — Ameriški zakladni minister Baker je Japonski in Zvezni republiki Nemčiji, ki nista hoteli sprejeti njegovega poziva k ponovnemu znižanju eskomptnih mer, odgovoril z napovedjo nadaljnje pocenitve dolarja na vseh borzah. V resnici je vrednost ameriške valute včeraj močno padla, tako je v Italiji zdrknila kar na 1388,225 lire (proti 1406,10 v sredo), torej še pod raven z dne 7. marca 1983 (1398,25). V Zahodni Nemčiji je dolar prvič po letu 1981 kotiral manj kot 2 marki (1,9960), v Tokiu pa 154,25 jena, to je 1,70 jena manj kot predvčerajšnjim in za spoznanje več od spodnje meje, ki jo je dosegel sredi avgusta.
Toda Bakerjeva izjava je bil samo povod za vse to, kajti zopetno ošibitev dolarja je treba pripisati dejstvu, da se ameriško gospodarstvo počasneje razvija kot je bilo v napovedih ekonomistov. To dokazuje med drugim vladna cenitev, po kateri naj bi se narodni bruto proizvod v drugi polovici tega leta povzpel komaj za 0,6 odstotka, se pravi za toliko kolikor je znašala že napoved z dne 19. avgusta. Plačilna bilanca pa izkazuje rekordnih 34,7 milijarde dolarjev primanjkljaja, kar je po Ba-kerjevem zatrdilu absolutno preveč in ga je treba čim-prej zmanjšati, »Tega sicer ne bi radi dosegli z valutnimi popravki, če pa drugače ne gre, so tudi dobrodošli«, je še rekel minister in se obregnil ob zadnjo željo japonskega kolege o sporazumu z VVashingtonom za utrditev menjalnih tečajev dolar - jen na ravni prejšnjih dni (okrog 155 jenov za dolar). Lira je kar čvrsta, le nasproti marki je rahlo popustila.
Za včerajšnji dan je značilen tudi 4-odstotni skok v vrednosti borznih kupčij v Milanu. Zlasti so se utrdile delnice družbe Fiat.
Pogovor z deželnim odbornikom za obrtništvo in kooperacijo odv. Viniciom Turellom
Ta razvoj obrtništva kot enega temeljnih sektorjev v gospodarstvu F-JK
Pred prvo deželno konferenco o obrtništvu, ki bo konec prihodnjega tedna v Gradežu, smo se o pobudi sami in o razmerah, v katerih se nahaja obrtniški sektor v Furlaniji-Julijski krajini, pogovarjali z deželnim odbornikom za obrtništvo in kooperacijo, odv. Viniciom Turellom. Našo radovednost so namreč zbudili nekateri zelo zanimivi podatki, ki so izšli iz pred kratkim zaključene raziskave o obrtništvu v Furlaniji-Julijski krajini in ki bodo služili za izhodišče bližnje konference.
550 delegatov v zastopstvu vseh stanovskih in teritorialnih komponent obrtniškega sektorja v deželi, bo na konferenci preverjalo, kar je
bilo na tem področju storjenega v dvajsetih letih življenja Avtonomne dežele F-JK in postavilo temelje ' stalnemu dialogu med političnimi silami, Deželo in obrtniki za opredelitev programov in perspektiv harmoničnega razvoja obrtništva, kot enega temeljnih sestavnih delov vsega deželnega gospodarstva, je dejal odbornik Turello. Pri sklicevanju na deželno zakonodajo na področju obrtništva pa ne gre prezreti, da so zanj samostojno pristojne dežele s posebnim statutom, kar pomeni, da novi vsedržavni okvirni zakon za obrtništvo pri nas ne velja. Temeljni deželni zakon je iz leta 1972 in nosi številko 17, ta pa je med drugim služil tudi kot indikator za izdelavo vsedržavnega okvirnega zakona, kar pomeni, da smo pri nas v tem pogledu pred ostalim delom države. Konferenca bo med drugim priložnost, da ugotovimo razlike med našo in vsedržavno zakonodajo in da odpravimo morebitne vrzeli oziroma razlike. Gre za prvo tovrstno konferenco v 20 letih življenja Avtonomne dežele F-JK, zato smo se hoteli nanjo temeljito pripraviti: opravili smo raziskavo o aktualnih razmerah, v katerih se nahajajo obrtna podjetja in o inštrumentih, ki so bili za ta sektor doslej izdelani, hkrati pa smo na osnovi pričakovanj in predvidevanj obrtnih podjetnikov želeli ugotoviti, v katere smeri se in se bo obrtništvo pri nas razvijalo. Cilj vsega tega pa je
seveda omogočiti morebitne spremembe in popravke obstoječih zakonskih določil, da bi tako obrtniškemu sektorju omogočili razvijati njegovo temeljno vlogo v gospodarski rasti vse dežele.
Pomen, ki ga deželna uprava pripisuje obrtništvu, je razviden tudi iz dejstva, da je bilo lani osnovano zanj samostojno odborništvo. Ne samo to, ustanovili smo tudi posebno stalno direkcijo za obrtništvo in kooperacijo, saj smo prepričani, da ima to področje svojo pekuliarno vlogo v razvojni politiki dežele, tako po svojih količinskih, kot po kakovostnih značilnostih.
Ko govorimo o teh značilnostih, pa velja vendarle pripomniti, da je obrtništvo, zlasti proizvodno, razvito predvsem v Furlaniji, medtem ko je v tržaški in goriški pokrajini mnogo šibkejše in pretežno storitveno. Res je, zlasti proizvodna obrt je občutnejše zastopana v videmski in pordenon-ski pokrajini. V Trstu pa imamo zanimivo in kakovostno umetnostno obrt, predvsem v zlatarstvu in dra-guljarstvu, medtem ko kakih vidnejših premikov v smeri razvoja proizvodne obrti osebno zaenkrat ne vidim.
Veliko se v zadnjem času govori o zadružnih oblikah obrtne dejavnosti in o združevanju v konzorcije, pri čemer igra tudi Dežela vlogo spodbujevalca. Področje obrtnih zadrug ureja deželni zakon št. 32, namenjen pa je
v prvi vrsti zaposlovanju mladih. Na osnovi realnega načrta, ki mora upoštevati tudi tržne razmere, lahko ustanovijo obrtno zadrugo, potem ko so se poklicno izobrazili na enem od enoletnih tečajev deželnega zavoda IRFOP. Naj navedem konkreten primer: v videmski pokrajini je zelo živahen obrtni konzorcij za proizvodnjo usnjenih izdelkov sred-njevisoke kakovosti, ki je v veliki meri usmerjen na tuja tržišča. Doslej se je moral oskrbovati z usnjem in polizdelki, potrebnimi za lastno proizvodnjo, zunaj naše dežele, predvsem v Emiliji-Romagni in Venetu, kar je bila nedvomno škoda za domače gospodarstvo. Zato je bilo ustanovljenih nekaj zadrug mladih ljudi, ki so se usposobili na tečajih IRFOP in začeli s komplementarno proizvodnjo za konzorcij.
Konzorciji so ena nadaljnjih oblik združevanja obrtnikov, za katere so predvidene deželne spodbude. Vsekakor, različne oblike združevanja, predvsem v konzorcije, imajo namen omogočiti obrtnikom dostop do storitev in do proizvodov, ki so za posamezno podjetje preveliko breme. Tak primer so obrtniške cone, opremljene s potrebnimi infrastrukturami, konzorciji za izvoz, za komercializacijo obrtnih proizvodov itd. Poleg združevanja oziroma integracije obrtnih podjetij, ima na področju tržnega raziskovanja, promocije in komercializacije proizvo-
dov bistveno vlogo tudi deželna ustanova za razvoj obrti ESA, ki bi se po mojem mnenju morala v večji meri oslanjati na zunanje strokovne sodelavce in dajati obrtnikom na voljo vrsto dodatnih pomožnih storitev in služb.
Kako pa je z uvajanjem sodobne tehnologije v obrtništvo, to tradicionalno pojmovano "rokodelsko" panogo? Obstaja posebni deželni zakon, ki s finančnimi prispevki spodbuja uvajanje nove tehnologije, raziskovanja in drugih sodobnih oblik podjetništva. Tudi na tem področju ima posebne pristojnosti in naloge ustanova ESA. Vendar pa moram reči, da so razpoložljivosti veliko večje od povpraševanja po prispevkih, kar pomeni, da je prostor za uvedno nove tehnologije v obrtništvo precej omejen, v glavnem na področje informatike.
Za konec smo odbornika Turella zaprosili še za misel pred bližnjo 40-let-nico Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kot ene poglavitnih stanovskih združenj v deželi. Rad bi le izrazil željo, da združenje in slovensko gospodarstvo nasploh doda svoj pekuliarni prispevek k harmoničnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju vse dežele, je skopo in jedrnato zaključil naš sogovornik.
Pogovor zapisala: VLASTA BERNARD
Resolucija bivših borcev za mir in prijateljstvo
V	Selcah, v občini Ronke, bo danes zadnja prireditev ob letošnjem partizanskem mitingu, ki ga je priredil pokrajinski odbor VZPI-ANPI in ko bodo javnosti predstavili knjigo Giovannija Padovana - Vannija o odporniškem gibanju v naši deželi. Miting je bil letos posvečen 40-letnici republike, osrednja tema številnih prireditev, ki so se zvrstile od začetka septembra pa je bil mir v svetu.
O tej nadvse aktualni temi, ki zadeva slehernega od nas, so razpravljali na javnem zborovanju in srečanju med predstavniki borčevskih organizacij iz goriš-ke pokrajine in Ferrare, novogoriškega območja, Pulja, Kopra, Izole in Pirana v nedeljo, 7. septembra. Na zborovanju so sprejeli tudi resolucijo, ki pojasnjuje stališča in prizadevanja bivših borcev proti nacifašizmu. Bivši borci odločno obsojajo poskuse ovrednotenja fašizma in poskuse izrabe nekaterih dogodkov za izkrivljanje zgodovinskih dejstev ter poudarjajo dolžnost vseh resnično demokratičnih sil, da si prizadevajo za postopno in nadzorovano razorožitev, ki naj finančna sredstva, danes namenjena za potenciranje vojaškega stroja, usmeri v odpravljanje lakote in revščine v svetu. Borci nadalje zahtevajo priznanje naravnih pravic palestinskega naroda, ki mu je treba zagotoviti lastno državo, kakor tudi zajamčiti obstoj Izraela, in izrekajo podporo vsem narodom, ki se borijo za svojo neodvisnost in svobodo.
V	dokumentu so posebej poudarjene vrednote bratskega sodelovanja in prijateljstva med italijanskimi in jugoslovanskimi borci proti nacifašizmu.
Škofi iz Veneta proti manifestaciji povezani z dogodki v Medjugorju
Zaradi slabšega poslovanja in izgube
Lipica širi svojo ponudbo
LIPICA Manjši turistični obisk v Jugoslaviji, spremenjena struktura gostov, nekatere organizacijske težave v kobilarni in marketinške pomanjkljivosti v okviru Sozda Timav, so vzroki za slabše poslovanje ter izgubo kobilarne Lipica, ki sili ta kolektiv v iskanje novih poslovnih prijemov, oziroma v izboljšanje in širitev ponudbe.
Po besedah direktorja kobilarne Andreja Franetiča so vzroke za slabši zaslužek (sto milijonov dinarjev izgube ob 60 milijonih dinarjev neplačane realizacije) poiskali najprej pri sebi. Tako ugotavljajo, da število jahalnih ur upada (11 odstotkov manj kot lani in 22 odstotkov pod planom) tudi zara-
VERONA — Tukajšnji škof je sporazumno s škofi iz Tri veneta povabil vernike, duhovnike in laike, naj se ne udeležijo manifestacije, ki jo v Veronski areni prireja gibanje "Marija, kraljica miru" v nedeljo, 21. septembra. Pozivu je botrovala odločitev višjih cerkvenih oblasti, ki menijo, da je veliko boljše, če verniki zavzamejo obširnejše stališče do dogodkov iz Med-jugorja. O slednjih se namreč Cerkev še ni dokončno in jasno izrekla. Svojo vdanost Cerkvi verniki lahko izrazijo v drugih oblikah.
Izjavo msgr. Giuseppa Amarija je objavilo versko glasilo iz Verone po Predhodnem dogovoru s kardinalom Marcom Cejem. Škof Amari je namreč'
mnenja, da namen manifestacije v Areni ni samo molitev za mir na svetu, temveč da je neposredno vezana na znane dogodke iz Medjugorja in bi slednjim služila kot kritje. O svoji odločitvi je veronski škof obvestil tudi vse škofe iz Furlanije-Julijske krajine, ki so se z njo strinjali. Msgr. Amari je namreč že preteklega julija prosil pobudnika manifestacije, prof. Perettija, naj se manifestaciji odreče in mu obenem tudi odrekel dovoljenje za vsakršno podobno shajanje na teritoriju, ki spada pod njegovo pristojnost. Kot rečeno bi taka verska manifestacija očitno spodbujala zanimanje za obiske v Medjugorju, kar pa je, z ozirom na občutljivost položaja, Cerkvi bolj v ško-
do kot v korist. Podobno stališče je škof zavzel tudi za posamezne pobude vernikov, duhovnikov in laikov, ki živijo v štirih škofijah v deželi.
• TRST Italijansko-jugoslovanski mešani odbor za gospodarsko izmenjavo se bo v kratkem sestal v Beogradu in se bo odvijal na vladni ravni. Odboru bosta predsedovala italijanski minister za zunanjo trgovino Formica in Nenad Krekič, ki v Jugoslaviji opravlja enako funkcijo. Istočasno se bo sestala tudi mešana komisija za mednarodne gospodarske izmenjave. Na dnevnem redu bo predvidoma posvet o stanju obojestranskih trgovinskih izmenjav.
di slabših jahalnih storitev. Trenerji in inštruktorji znajo premalo jezikov, često pa je pomanjkljiva tudi njihova pedagoška izobrazba. Za slabše rezultate hotelsko-gostinske dejavnosti (16 odstotkov manj kot lani in 21 odstotkov pod planom) krivijo tudi pomanjkljivosti v ponudbi, saj imajo stalne težave s kadri. To navsezadnje ni čudno, če vemo, da znašajo povprečni mesečni osebni dohodki 81 tisoč dinarjev, kar ob deljenem delovnem času, delu ob nedeljah in z nadurami, res ni veliko.
Druga velika pomanjkljivost je marketing Sozda Timav, katerega center je v Portorožu, od koder le s težavo zadovoljujejo potrebe in interese Lipice. Andrej Franetič zato poudarja, da bi morali ponudbo kobilarne propagirati bolj agresivno in ne v okviru celotne Timavo ve in slovenske turistične ponudbe, torej ne pod znamenjem Gorenjske marele, temveč pod znamenjem konja. Precej možnosti vidijo tudi v sodelovanju z večjim številom manjših agencij, ne pa zgolj v povezovanju z nekaj potovalnimi velikani.
Četudi so v velikih finančnih težavah, saj jim manjkajo celo obratna sredstva, smelo načrtujejo nove programe. Ob prizadevanjih za večjo osamosvojitev, ki bi omogočala samostojnejše delovanje od propagande do realizacije, in seveda ob dejstvu, da konjeniški turizem še vedno ostaja nosilec dejavnosti Lipice, že uresničujejo nekatere načrte. Tako v želji da izboljšajo strukturo gostov, pripravljajo teren igrišča za golf, načrtujejo ureditev novih igrišč za tenis, do naslednje sezone pa bodo odprli tudi brezcarinsko trgovino. Prizadevajo si tudi za ureditev manjše igralnice.
Ena od možnosti za večji zaslužek so še slikovite predstave s konji, za
katere je veliko zanimanja tako doma kot v tujini ter šolanje (in prodaja) konj. Prav pri šolanju je še precej rezerv, saj bi lahko šolali lipicance drugih jugoslovanskih kobilarn, te pa bi kasneje svoje konje lahko prodajale dražje, kot sicer. Ne nazadnje bi lahko več zaslužili tudi z organiziranjem ^konferenc in simpozijev, kakršen bo mednarodno srečanje rejcev lipicancev, ki bo v kobilarni 27. septembra.
JANEZ ODAR
Jugoslovanski ukrepi proti slinavki
TRST — O slinavki smo že veliko pisali. Pisali smo tudi o ukrepih v Evropi in obmejnih državah. Tudi jugoslovanske oblasti so povzele nekatere ukrepe proti tej bolezni, ki napada govedo, prašiče in sploh vse živali, ki imajo parklje.
Tako se iz Italije ne sme izvažati mesa v Jugoslavijo. Prepovedano je tudi izvažati mlečne izdelke. V vseh občinah, ki mejijo na Italijo, morajo jugoslovanski veterinarji cepiti živino. Na mejnih prehodih morajo razkužiti vsa vozila, ki so prevažala živino.
Gre torej za normalne ukrepe, ki preprečujejo širjenje bolezni. Vsekakor pa je proti slinavki potrebna velika pozornost, saj se bolezen hitro in zahrbtno širi, edino učinkovito zdravilo pa je preventivno cepljenje.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Philipp Vandenberg
Hetera
_______ ' - - ..._1
»Grčija bo propadla,« je rekla mirno višja svečenica Periala. Drugi so pokimali.
Shedios, velik kot tesalski hrast in z nedoumljivim iz-razom na obrazu, je rekel neprizadeto: »Ne morem potegnili z Atenami; to bi namreč pomenilo tudi naš konec.«
Periala, ki so jo te besede očitno bolj vznemirile kot yse druge, je skočila pokonci, hodila s kratkimi koraki sem ih tja in začela razburjeno govoriti: »Delfsko preročišče je hiočnejše kot katerakoli barbarska vojska. Ali naj mirno 9ledamo, kako bodo Perzijci Grčijo zravnali z zemljo? Mar haj delfski Apolon živi na otoku sredi preziranja vrednega barbastva? Moramo ukrepati!«
»Tvoje besede,« je odgovoril visoki svečnik, »so pamet-he a tudi nepremišljene. Pitijski Apolon je res že odločil v°jne in dosegel zmage, ne da bi dvignil meč samo s Pametnim izrekom. Toda to je v njegovi moči samo takrat, l’e bojujoči vprašajo preročišče za nasvet. V tem primeru st°jijo barbari proti Grkom, in dokler Kserks ne bo vprašal
preročišča za svet, ne bomo imeli nikakršnega vpliva na dogajanje.«
»Atensko poslanstvo se zadržuje v Delfih, kot sem slišala.« Periala je sklenila roke in si jih obupana pritisnila na čelo. »Lahko si mislite, kaj želijo izvedeti od Apolona.«
Shedios se je grenko nasmehnil. »Zmage jim ne bomo obljubili! Edini nasvet, ki jim ga lahko damo, je: bežite, bežite, dokler je še čas.»
In kam naj Atenci zbežijo? Na Peloponez, na otoke? Barbarsko ljudstvo jim ne bo nikjer prizaneslo!«
»Naloga boga ni, da bi Atencem opisal varno pot za beg,« je rekel osorno Shedios.
Toda Periala ni popustila: »Atenci so nam po zmagi pri Maratonu postavili zakladnico iz parskega marmorja in ga z dragocenimi posvetilnimi darovi iz zlata in srebra napolnili do stropa.«
Miltiadova zmaga je bila dobra voljo bogov. Noben razumen človek ne more verjeti, da bi mušica še enkrat pognala slona v beg. Toda Atencem ne manjka zgolj ladij in vojščakov, tudi pravega voditelja nimajo, ki bi se lahko uprl barbarom. Kserks pa ima bika, povezano z žilavostjo mačke. Ne, Atenci naj zbežijo, najbolje na konec sveta!«
V prvem jutranjem svitu, ko so zelo mlado Pitijo, skrito pred očmi javnosti, odpeljali od višje svečenice h kastal-skemu izviru, da bi se naga okopala v ledenomrzli vodi, sta dve zakrinkani postavi neopazno švignili za stebre Apolonovega svetišča. Še je bilo tiho, še je ležal sveti mir blagoslovljene globeli nad svetišči in spomeniki. Komedijanti, ve-
deževalke in prodajalci spominkov še niso začeli svojih dnevnih opravil. Le v nekaterih hišah je gorela luč, kjer so ženske pekle sveži pelanos, medene kolačke, ki jih je moral žrtvovati vsak obiskovalec preročišča.
Ne bi se obrisala, je Pitij a stopila naga in vsa drhteča po črnih kamnih svete ceste. Iz studenca Kasote v bližini svetišča je zajela skodelico posvečene vode in jo z užitkom popila, preden se je vzpela na visok trinožni nož, kjer bo žvečila lovorjeve liste in padla v trans.
Komaj je Aristonike, tako je bilo mladi Pitiji ime, izginila za visokim stebriščnim portalom svetišča, da bi se spustila v manteion, naj svetejše, se je pred zgradbo začelo življenje. Okoli oltarja pred svetiščem so se zbrali prvi, ki so prišli po nasvet, ljudje iz daljnjih krajev, ki niso imeli promancije, pravice, da bi postavili svoje vprašanje pred vsemi drugimi. To navadno ljudstvo je pogosto čakalo celo dneve, dokler ni prišlo na vrsto, potem ko so odpravili vse prednostne stranke. Temu so se lahko izognili samo tako, da so podkupili enega izmed Delfijcev, ki so vedno postopali v bližini in se ponujali, da bi namesto njih postavili vprašanje preročiščp.
Obe zakrinkani postavi sta se pomešali med čakajoče pred oltarjem in povprašali po Timonu, sinu Androbula, in kje bi ga bilo mogoče najti. Vsako jutro pride sem, se je glasil odgovor enega izmed prodajalcev pelanov, naj kar počakata. Timon je veljal za enega najvplivnejših Delfijcev, ki so mu celo pripisovali, da lahko vpliva na odgovore preročišča.
Otroški vrtci, osnovne, nižje in višje srednje šole
so spet zaživeli
Ze prvi dan pouka so šolarji začeli s šolskimi dejavnostmi
Za več kot 3 tisoč naših otrok, učencev in dijakov so se včeraj odprla vrata otroških vrtcev in šol. Začetek pouka je bil najbolj prazničen za 148 naših prvošolčkov in 145 novinčkov v otroških vrtcih: Prvošolčki so v spremstvu staršev prvič prekoračili šolski prag in plaho pokukali v razred. Učiteljice so jih že prvi dan razporedile po klopeh in dale staršem navodila za nSkup šolskih potrebščin in pripomočkov. Tudi novinčki otroških vrtcev so korajžno prestali včerajšnji "krst". Ponekod je bilo slišati nekaj cmihanja, ki pa ga je vesel živžav kaj kmalu preglasil.
Začetek letošnjega šolskega leta se je v mnogočem razlikoval od prejšnjih. Učenci in dijaki so se tokrat najprej zbrali na posameznih šolah, kjer so jih učitelji in profesorji seznanili z začetkom šolskih dejavnosti in z urnikom za
prihodnje dni. Šele zatem so prisostvovali tradicionalnim verskim obredom. Tržaško šolsko skrbništvo je namreč odredilo, da se mora na šolah čimprej začeti reden pouk. Po vstopu v veljavo novega konkordata med državo in Sv. stolico prisotnost pri verskih obredih ni bila več obvezna: učenci in dijaki, ki se jih niso udeležili, so tako ostali v razredu v spremstvu učiteljev.
Na osnovnih šolah je stekel pouk normalno, brez velikih zapletov. Le na šoli Dragotin Kette bodo začeli s poukom danes. Med poletnimi počitnicami so namreč šolo preselili iz Ul. sv. Frančiška v Ul. Polonio, kjer ima svoj sedež italijanska šola Dardi. Prostore slovenske šole so povsem uredili in sveže prepleskali, da bodo od danes na razpolago našim učencem.
Na nižjih srednjih šolah so imeli včeraj le nekaj ur pouka. Kot na osnovnih šolah so dijakom razdelili Galebove šolske dnevnike in jih seznanili z urnikom za prihodnje dni. Na nižjih srednjih šolah niso imenovali še vseh suplentov, to vprašanje pa bi morali, vsaj po zatrdilih šolskega skrbništva, rešiti v nekaj dneh.
Podobno je bilo tudi na višjih srednjih šolah. V prvih dneh bo pouk nekoliko okrnjen, kmalu pa naj bi stekel s polno paro. Na znanstvenem liceju Prešeren in na trgovskem tehničnem zavodu Zois so zabeležili letos dokajšen porast vpisov. To je obema šolama spet zastavilo vprašanje primernih prostorov. Na "trgovski" se je povečalo število razredov. En razred naj bi vselili v drugo nadstropje paviljona B v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Prostor bi bil lahko že zdavnaj urejen, če bi se pokrajina pred časom lotila tega vprašanja, tako pa smo spet priča zavlačevanju oblasti pri reševanju prostorskih vprašanj, ki hromijo redno delovanje naših šol.
Na sliki: prvošolčki osnovne šole Milčinski na Kati-nari.
»Čudežna ptica« poletela v vrtce in osnovne šole
Otroke otroških vrtcev in učence osnovnih šol je čakalo ob začetku pouka neobičajno presenečenje: ob prihodu v vrtec oziroma šolo so prejeli izvod našega dnevnika s pesniškim pozdravom Miroslava Košute otrokom ob novem šolskem letu. »Čudežna ptica« na prvi strani in barvna priloga ilustracij Klavdija Palčiča na zadnji sta presenetili ne samo naše najmlajše bralce, temveč tudi vzgojitelje, učitelje in starše. Tokrat je bilo namreč prvič, da je Primorski dnevnik izšel v barvah.
Vzgojiteljice in učitelji so takoj izkoristili priložnost, ki jim jo je nudil "barvni" Primorski: v nekaterih otroških vrtcih so malčki že spoznali Palči-čeve živalice, v višjih razredih osnovne šole pa so - po treh mesecih počitnic - s Košutovimi otroškimi pesmimi utrdili branje. Povsod, kamor smo telefonirali, da bi izvedeli za mnenje naših šolnikov, so se laskavo izrazili o naši včerajšnji številki: "barvni" Primorski je torej res zadel v ...črno.
V otroškem vrtcu na Proseku tudi letos z dvema sekcijama
Pretekli teden smo z zaskrbljenostjo pisali o proseškem otroškem vrtcu: zaradi letošnjega manjšega vpisa je namreč vrtec tvegal ukinitev ene sekcije, kar bi pomenilo tudi izgubo treh delovnih mest (dveh vzgojiteljic in pomočnice). V dneh pred včerajšnjim začetkom dejavnosti pa se je odprto vprašanje ugodno rešilo. Z dodatnim vpisom-enega otroka se je število malčkov vrtca na Proseku zvišalo na 31, kar je omogočilo delitev otrok v dve sekciji.
Starši proseških malčkov in tudi vzgojiteljice so bili včeraj zadovoljni z rešitvijo. Enajst novinčkov proseškega vrtca si je po sprejemu v vrtec ogledalo prostore in spoznalo druge otroke. Prav spoznavanju novega okolja bodo vzgojiteljice Tatjana, Mariza, Elizabeta in Rožica posvetile prve dni največjo pozornost. Malčki bodo morali v prihodnjih dneh prinesti v vrtec predpasnik, copate, brisačo, slinček, zobno ščetko in zobno pasto, da se bodo čimprej popolnoma vživeli v novo okolje. Vrtec bo ta in še prihodnji teden (kot vsi vrtci v tržaški občini) deloval le dopoldne, od 29. septembra dalje, ko bodo uvedli refekcijo, pa bo stekel reden celodnevni pouk.
Ob dobri udeležbi učiteljev in profesorjev
S predavanjem o solinah se je zaključil seminar za slovenske šolnike na Tržaškem
Z današnjo ekskurzijo profesorjev znanstvenih predmetov v sečoveljske soline se zaključuje 22. seminar za vzgojiteljice, učitelje in profesorje vrtcev in šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini.
Seminar se je začel s ciklusom predavanj, namenjenih vzgojiteljicam. Predavala jim je prof. Marjana Pačnik, ki je govorila predvsem o jezikovni vzgoji predšolskega otroka.
Osrednji del seminarja je predstavljalo predavanje z naslovom Znanje za jutri, ki ga je imela Aleksandra Kornhauser; orisala je pot, ki bi jo moralo izobraževanje ubrati, da bi lahko šola otrokom in mladim nudila konkretno pripravo za vključitev v vedno hitreje razvijajoči se svet.
Tretji ciklus predavanj je bil namenjen učiteljem. Predavatelja mag. Cveta Razdevšek-Pučko in mag. Jože Valentinič, sta udeležence seznanila z novejšimi spoznanji o načinih komuniciranja učiteljev v razredu in modernimi oblikami vključevanja staršev v šolsko realnost in delo.
Zadnja dva dneva seminarja sta bila posvečena profesorjem. Prvi dan so profesorji humanističnih ved sledili predavanju dr. Jožeta Koruze Trubar v svojem in našem času in predavanju dr. Olge Kunst-Gnamuš o smotrih in metodah slovenščine, semantične in pragmatične obravnave jezika v
srednjih šolah; istega dne so tudi predstavili novo antologijo za nižje srednje šole z naslovom Naše bogastvo.
Včerajšnje zaključno predavanje »Živi svet solin« sta imela dr. Tone Wraber in zoologinja Damijana Ota. Dr. Wraber je govoril o rastlinskem svetu solinarskih področij. Damijana
Dr. Tone Wraber
Ota pa je predstavila živalstvo na sečoveljskih solinah, ambientu, ki je zaradi svoje podvrženosti stalnemu spreminjanju izredno zanimiv za zoološke raziskave.
Wraber je rastline iz solin, halofite, se pravi rastline, ki lahko živijo v izredno slanih področjih, predstavil tudi z diapozitivi in pravimi primerki. Zoologinja, ki je veliko govorila predvsem o pticah, katerim pomenijo soline bogato zalogo hrane, pa je sploh celotno predavanje osnovala na izredno zanimivih diapozitivih.
Današnjo ekskurzijo, ki bo poglobila snov včerajšnjega predavanja, pa bo vodil Andrej Avčin iz Morskega raziskovalnega centra v Portorožu.
ŽP
Sindikat slovenske šole poziva vse kandidate natečajev za vzgojiteljice in osnovnošolske učitelje, ki bi želeli obiskovati pripravljalna srečanja za omenjena natečaja, naj se zglasijo, tudi telefonsko, na sedežu SSŠ, Ul. Filzi 8, tel. 61193, v torek, 23. 9., v četrtek, 25. 9., in v petek, 26. 9., od 16. do 17. ure.
Glede na število prijavljenih bo SSŠ odločal o tečajih.
Problema spremljevalcev prizadetih učencev še niso rešili
Pogovor z direktorjem Meakins-Christievib laboratorijev Jožefom Miličem
Svetovno znani fiziolog, ki ljubi arheologijo in opero
Predstavniki Tržaške občine, Pokrajine, KZE in Šolskega skrbništva ter pokrajinski in deželni odbornik za skrbstvo Locchi in Colombis, so včeraj na izredni seji razpravljali o problemu spremljevalcev handikapiranih učencev. Šolsko leto se je namreč že pričelo, kljub temu pa občinska uprava tega pomembnega vprašanja vsaj do sedaj še ni rešila.
Pravzaprav se podobni problemi kronično pojavljajo ob začetku vsakega šolskega leta. Tokrat pa je stanje še bolj zaskrbljujoče, to pa zaradi splošno znane krize občinskega odbora. Dokler ne pride namreč do izvolitve novega župana, občina ne more odobriti svojega proračuna za leto 1986, to pa pomeni, da dobijo javni organi od države isto vsoto kot lansko leto in ne morejo zahtevati podpore za izredne stroške. Če pa upoštevamo, da je bila že lanska vsota za zahteve in potrebe šolskega skrbništva izrecno prenizka, lahko brez večjih težav razumemo težave, s katerimi se morajo letos spopadati vse šolske ustanove.
Vse kaže, da se bo finančna kriza naše občine v prihodnjem letu le še poostrila. Kljub temu pa občina ne sme zanikati šolskemu skrbništvu nekaj najosnovnejših zahtev, ki izhajajo le iz nujne potrebe.
Ima dve mački, ženo in štiri otroke, od katerih je vsak izbral svojo pot, ki je diametralno različna od njegove, saj je najstarejša hči diplomirala iz zgodovine umetnosti v Parizu, ena se je do pred kratkim preživljala kot manekenka, tretja študira matematiko, medtem ko se je sin lotil študija biologije. Rad smuča, še raje kuha (»predvsem golaž«), najraje pa se posveča arheologiji in rimski zgodovini.
Tudi ko bi dodala, da je sicer rojen v Sežani, da je končal višjo šolo v Trstu, ter da trenutno živi in dela v Montrealu, bi le malokdo "uganil", da tako neformalno predstavljam Jožefa Miliča-Emilija, svetovno znanega fiziologa in raziskovalca, ki se prav v tem tednu mudi v Trstu kot predavatelj na mednarodnem simpoziju »Recent Ad-vances in Anaesthesia, Intensive Čare and Pain Therapy«.
Priznam, da me je prav zanimalo, kako eden izmed 1000 najpogosteje citiranih svetovnih strokovnjakov z vseh področij, gleda na samega sebe, na 55-letnega Sežanca, direktorja Meakins-Christievih laboratorijev kanadske univerze McGills, pa me je presentil že medtem ko se je predstavil: »Ha, pomislite, da me v Kanadi imenujejo Millik!...«
V Harry's Baru, kamor so nato navalile Stingove oboževalke, sem prebila led kar z (priznam banalnim) vpraša-
njem o kajenju. Pri sebi sem si namreč mislila, da bo strokovnjak za bolezni dihal rad spregovoril o nevarnih posledicah kajenja. Pa me je spet presenetil, saj si je prižgal cigareto in mi razkril, da ima »le 7 odst. kadilcev dihalne ali zdravstvene probleme zaradi kajenja. Tem ljudem odsvetujem in celo prepovedujem kajenje, ostali pa naj .mirno (zmerno ?) kadijo naprej.«
Premagana nekadilka sem se raje spustila na manj sporno vprašanje biografskega značaja: »No, svoje otroštvo sem preživel v Sežani, nato sem se vpisal na gimnazijo v Trstu. O tržaških študijskih letih imam veliko lepih spominov. Spominjam se profesorjev, ki so bili v tistih prvih povojnih letih res izjemni, ali vsaj meni so se zdeli takšni, in izredno nadarjenih sošolcev. Ko sem se dokončno odločil za študij medicine, sem se vpisal v Milanu, kjer me je profesor Rodolfo Margaria navdušil za fiziologijo.
V svojih milanskih študijskih letih sem odkril tudi veliko zanimanje za opero, saj sem se vrsto let preživljal kot statist v gledališču La Scala. Stati-ral sem v opernih zasedbah z Mario Callas, Renato Tebaldi in Mariom del Monacom,« pravi in z zgovorno kretnjo pokaže kako majhen je bil on in kako velike so bile te operne zvezde.
Ko se tako spominja na svoja prva leta v medicinskem svetu, si res težko predstavljaš, da je to član Royal Socie-ty of Canada, Fleischner Society in SAZU, da si je prislužil vrsto mednarodnih priznanj, da na njegovih raziskavah sloni testiranje astmatskih bolnikov. V dolgih letih raziskav pa je dr. Milič s svojo ožjo ekipo sodelavcev odkril tudi sistem "merjenja" utrujenosti trebušne prepone ter izvedel vrsto raziskav o ventilaciji in prekrva-
vitvi pljuč, svoje klinične raziskave pa je razširil tudi na astmo in cirozo jeter, njegovo razpravo o lokalni distribuciji vdihanih plinov so celo vključili med sto najbolj citiranih del s področja kliničnih raziskav med leti 1960-1970.
Edino, kar ga je med razgovorom nekoliko razburilo, je bila "analiza" pomanjkljivosti evropskega in italijanskega zdravstveno-raziskovalnega sistema. »Med kolegi je premalo sodelovanja in italijanska šola je na tem področju še posebno toga. Fiziolog ni vajen na sodelovanje s patologom in aplicirana medicina večkrat nima stičnih točk z raziskavo. To pa je etično nedopustno. Zato sem tudi sprejel povabilo organizacije in se udeležil tržaškega simpozija, ki, vsaj načelno, ni namenjen "raziskovalcem". Prišel sem, da kolegom posredujem nekaj odkritij do katerih sem prišel s svojo ekipo, predvsem pa, da se česa naučim.« Nato pa je še natrosil ščepec življenjske filozofije Miličevih: »V življenju moraš biti dovolj samosvoj, da vztrajaš na svoji poti, obenem pa dovolj ponižen, da se česa še naučiš.«
Pogovor je že spet zdrknil na stranski tir, saj mi je Milič razlagal, kako sta šla s sestro Jolko na gobe. Kraški jurčki so kdaj res lahko "zanimivejši" od razlage metod merjenja plevralne-ga pritiska.
ZKMI pripravlja mednarodni seminar o denuklearizaciji
Avtonomna tržaška federacija ZKMI prireja pod pokroviteljstvom občine Dolina zanimiv Mednarodni seminar o denuklearizaciji v Benečiji, na Tridentinskem - Gornjem Poadižju in F-JK. Pobuda je nedvomno izredno zanimiva, še posebno, ker se je zamisel zanjo porodila pri mladih. Pomen tega tridnevnega seminarja je širok, obče človeški. Z njim želijo mladi ZK MI ponovno opozoriti javno mnenje na zlo, ki ga prinaša jedrska energija, če jo uporabljamo v vojne namene
Pokrajinski tajnik ZKMI Gianni Cu-perlo je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu tržaške avtonomne federacije (Ulica. CapitoUna 3) orisal prisotnim potek seminarja ter opo-
zoril na najpomembnejše osebnosti, ki se bodo srečanja udeležile v vlogi predavateljev. Danes ob 9.30 bo v Dijaškem domu srečanje z Gerardijem Si-bertom, članom Odbora za razorože-vanje pri OZN. Ob 20. uri pa bo v Dijaškem domu zborovanje za predstavitev seminarja.
Jutrišnji spored srečanja proti jedrskemu oboroževanju bo izredno »nasičen«. Po slavnostni otvoritvi ob 10. uri v gledališču »Prešeren« v Bol juncu se bodo predavanja strokovnjakov in okrogle mize vrstile v jutranjih in popoldanskih urah. Seminar se bo zaključil v nedeljo. Cuperlo je predvsem poudaril pomembnost čim številnejše udeležbe na sklepnem zborovanju, ki se ga bodo udeležili vsi predavatelji, predstavniki odborov za mir iz Benečije, Tridentinske - Gornjega Poa-dižja in F-JK. Srečanje se bo prijateljsko zaključilo s pohodom preko italijansko-jugoslovanske meje, pobudo občin Sežana in Dolina.
Mednarodni seminar o denuklearizaciji bo nakazal prisotnim novo možnost, ki se zoperstavlja noremu oboroževanju velesil. Ni naključje, da se bo srečanje odvijalo v Boljuncu, ki spada pod edino brezjedrsko občino v naši pokrajini. Dolinski župan Edvin Švab, častni gost včerajšnje tiskovne konference, je ob koncu izrazil željo, da bi tudi ostale občine ubrale pot denuklearizaeije.
Pogovor s pevovodkinjo Aleksandro Pertot
Barkovljanski zbor se že pripravlja na deželno srečanje zborov v Vidmu
Med pevskimi zbori, ki so že začeli kar z intenzivnimi vajami je, kot smo v našem dnevniku že zapisali, mešani pevski zbor »Milan Per-tot« iz Barkovelj.
»Morali smo začeti z vajami in to kar resno, saj nas že v oktobru čaka nastop na prvem deželnem srečanju pevskih zborov "Corovivo”, ki bo 11. in 12. oktobra v Vidmu.«
Tako nam je povedala pevovodki-nja barkovljanskega pevskega zbora Aleksandra Pertot, ko se je oglasila v našem umetništvu.
»Na tem srečanju oziroma tekmovanju bo nastopilo okrog 23 pevskih zborov; sedem iz tržaške pokrajine, od katerih pet slovenskih pevskih zborov; med temi seveda tudi naš.«
Organizator srečanja je goriško združenje C. A. Seghizzi v sodelovanju z Zvezo pevskih društev dežele FJK. Vsak zbor je moral najaviti število svojih pevcev, sestav in seveda predložiti tudi program, ki ga bo izvajal.
»Dolgo sem premišljala, za kakšen program bi se odločili, saj je časa za priprave zelo malo. Ker smo imeli že naštudirane tri variacije na pesem ”Ave Mario”, bomo tem trem
dodali še tri, ki jih bomo naštudirali v tem času. Tako se bomo predstavili z Gregorijanskim koralam, s skladbo Jacoba Arcadelta, z Mozartovo in Lisztovo ”Ave Mario”, pa s sodobnejšo izvedbo te pesmi tržaškega skladatelja Gianpaola Corala in končno še s skladbo Emila Cos-setta za zbor in orgle; tu nas bo na orgle spremljal Štejan Bembi.«
Res ne bo veliko časa za študij tako zahtevnih skladb, a kot nam je Aleksandra povedala, so pevci vestni ter hodijo redno na vaje.
»Prav gotovo vas zanima tudi število pevcev. Vrti se tam nekje od 30 do 35. Dobili smo nekaj novih, mladih pevcev, medtem ko nas nekateri starejši zapuščajo. Če bi se nam priključilo še kaj novih, potem bi se naš zbor počasi spremenil v mešani mladinski pevski zbor, saj bi bila srednja starost članov od 20 do 25 let. In čeprav nam je zelo žal za tiste, ki nas zapuščajo, saj so bili prav gotovo tisti, ki so s svojo požrtvovalnostjo, disciplino in vestnostjo omogočili, da se je naš zbor v tako kratkem času kar dobro u-veljavil, je seveda težnja na tem, da pridobimo čim več mladih.
Vaje bodo, kot doslej v društvenih prostorih v Barkovljah, v katerih so že lansko sezono napeljali ogrevanje.
»Stopamo v peto sezono našega delovanja. Če malo pomislim, smo imeli v tem času že okrog 15 celovečernih koncertov in kar lepo število nastopov doma, na reviji "Primorska poje”, pa še nekaj nastopov v nekaterih krajih v Italiji in matični domovini. Upamo in potrudili se bomo, da bomo imeli tudi v tej sezoni čim več nastopov. V tej sezoni nas čaka jubilejni koncert, pa nastop ob odkritju spominske plošče našemu glasbeniku Milanu Pertotu, nastop na Prešernovi proslavi "Primorska poje” in še gostovanja.«
Aleksandra — načrtov je veliko, dela ne bo manjkalo.
»Res smo polni dobre volje in u-pamo, da bomo uspeli. Ne upam pa si delati velikih načrtov, ker nimam še stalne zaposlitve. Lani sem poučevala 'violino na glasbeni šoli v Trstu in v Nabrežini. Sedaj še ne vem, kako bo. Rada bi, da bi se vse uredilo, ker bi želela poučevati, a tudi voditi naš zbor, ki je že pokazal, da ima bodočnost.«
N. L.
Predstavniki Gospodarske zbornice z Reke obiskali SDGZ
Skupni interes za gospodarsko sodelovanje
Burni aplavzi za Agnellija
V uvodu sinočnjega zasedanja tržaškega občinskega sveta, o katerem poročamo na drugem mestu, smo bili očitno priče še zadnjemu (neokusnemu) »shoivu« projesorja Arduina A-gnellija
Pred ugotavljanjem polnoštevilno-sti zbora, sta bili namreč na dnevnem redu dve svetovalski interpelaciji, ki sta jih že pred časom vložila predstavnik Tržaškega gibanja Paolo Parovel in misovec De Polo v zvezi s komemoracijo koprskega »heroja« Nazaria Saura. Parovel je takratno obnašanje župana Agnellija, ki se je prireditve udeležil pod mestnim praporom, označil kot »hud politični incident« tako glede na vročo nacionalistično poanto manijestacije, kot glede na razvpita protijugoslovanska stališča organizacij-prirediteljic, od katerih se župan ni distanciral. V svoji interpelaciji je zato zahteval, naj A-gnelli to javno stori in izjavi, da »za tržaškega župana Jugoslavija ni bila nikdar okupator Istre« in da nad njo »izvaja le naravno in legitimno suverenost«. Že glasno odobravanje mi-sovcev in pretežno melonarske publike je razvnelo ozračje, v katerem je župan Agnelli še enkrat učinkovito »vžgal«. Gromko je potrdil svojo udeležbo na svečanosti v čast »heroja Saura«, ki so mu v Kopru porušili spomenik in kriče — da se je v poslušalca prikradla bojazen, da se bo zdaj, zdaj zadavil — označil Parove-lovo interpelacijo za nizkotno izmišljotino,
Parovel je vzel na znanje, da se župan ni hotel ograditi od trditve o jugoslovanski okupaciji Istre in iz tega zaključil, da se povsem strinja s predobro znanimi revanšističnimi in nacionalističnimi stališči. Sledil je nato nastop misovca De Pola, o katerem nima nobenega smisla posebej poročati. Naj bo dovolj le pripomba, da se Agnelliju ne bi bilo treba tolikanj razburiti, saj ga je svetovalec MSI pohvalil, hkrati pa obžaloval, da A-gnellijevi strankarski tovariši nima-io tistih prepričanj, sicer ne bi dovolili, da v njihovih vrstah politično (jastopajo razni Bidovci, Pahorji, Hreščaki in Tute.
Včeraj je namestnik državnega Pravdnika Coassin zaslišal 43-letnega soferja Branka Bartoka in 26-letnega JVHa Nakila, oba iz Zagreba, ki sta Ua aretirana v noči med 15. in 16. ePtembrom, ko sta skušala ilegalno
V sredo so se mudili v Trstu predstavniki reškega gospodarstva, ki so izkoristili priložnost postanka kontejnerske prekooceanske ladje »Jadran Express« v našem pristanišču, za srečanja s predstavniki tržaškega gospodarskega življenja.
Predsednik Gospodarske zbornice z Reke Tomiča Blažič, podpredsednik Vlado Orlovič in svetovalec Viktor Stipčič so se v spremstvu predstavnika Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu, Lojzeta Rožmana, najprej sestali z vodstvom tržaške Trgovinske zbornice in tržaške delegacije mešane zbornice Italjug, popoldne pa so obiskali sedež Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Sprejeli so jih predsednik Svetina, podpredsednik Nanut, člana predsedstva Bole in Košuta, organizacijski tajnik Kalan in direktor združenja Kocjančič, ki so gostom z Reke na kratko orisali temeljne značilnosti slovenskega gospodarstva v Italiji. Ob koncu enournega pogovora pa je bilo povsem jasno, da bo za navezavo tesnejših in konkretnih gospodarskih stikov, za katere sta živo zainteresirani obe strani, v čimkraj-
prepeljati v Italijo pet mladih jugoslovanskih Romov. Agenti letečega oddelka in obmejne policije so zasumili, da se nekaj kuha, ko so na obmejnem prostoru blizu Padrič opazili skrbno parkiran taksi zagrebške re-
šeni času potreben nov delovni sestanek. Trst in Reka sta pristaniški in pomorski mesti, s sorodno gospodarsko strukturo in s podobnimi problemi, ki bi jih v marsičem lahko skupaj reševali, so ugotavljali sogovorniki, če bi se le bolje poznali. Sestanek se je zaključil še z navedbo nekaterih konkretnih vprašanj, kot so avtocestne povezave, sodelovanje na področju znanstvenega raziskovanja, navtičnega turizma, pomorstva in bančništva, ki jih bodo predstavniki reške Gospodarske zbornice in SDGZ v najkrajšem času poglobili. Pri tem bodo v prvi vrsti pregledali konkretne možnosti sklepanja kooperacijskih poslov in ustanavljanja mešanih družb z uporabo sodobne tehnologije, ki bi bile usmerjene v izvozne aranžmaje.
Zvečer pa so se tržaški in reški gospodarstveniki srečali še na bolj družaben način in v bolj izvirnem o-kolju: Josip Štefan, generalni direktor reške Jugolinije, enega največjih linijskih pomorskih podjetij v Sredozemlju, jih je povabil na sprejem na krovu prekooceanske tovorne ladje »Jadran Express«, ki ji poveljuje ka-
mladimi Romi
gistracije, v njem pa čakajočega šoferja. Poskrili so se v bližini in čez nekaj ur so v temi opazili skupinico, ki jo je skozi gozd vodil Ali Nakil. Šesterico so takoj polovili, taksi pa je medtem odpeljal, vendar ni prišel daleč: s strelom v zrak ga je že čez nekaj metrov ustavil agent.
V skupini so bili 14-letna Jagoda, 18-letna Snežana, 15-letna Mirjana, 17-letni Zoran in komaj 8-letni Vlado. Za njihove priimke (Stojanovič, Stojakovič, Stevič) sama policija ne jamči, saj Romi večkrat spreminjajo ime, pri sebi pa nikoli nimajo osebnih dokumentov. Gre vsekakor za ponoven primer okrutnega trgovanja z mladoletnimi, ki si v italijanskih mestih (tokrat so bili namenjeni v Turin) služijo kruli s krajo in prostitucijo.
pitan dolge plovbe Branimir šojič. Bila je to priložnost za srečanje, kakršno Jugolinija priredi vsakih nekaj let v tržaškem in beneškem pristanišču, katerih eden poglavitnih linijskih uporabnikov je prav reški ladjar.
Glasbeni sprehod
Jutri in v nedeljo se bp zaključil ciklus šestih »Glasbenih sprehodov po Miramarskem parku«. Tokrat bodo nastopili člani »Opere giocose« F-JK, ki jo vodi dirigent Severine Zannerini. Na sporedu so skladbe Vivaldija, Manfredi ja, Tartinija, Rossinija, Cat-talanija in Mahlerja. V gradiču Mi-ramarskega parka pa bodo glasbeniki izvedli svojevrstno, ljubko, čeprav bolj malo poznano delo sicer izredno »resnega« skladatelja J. S. Bacha — La cantata del Caffe, ki se po svoji zgradbi približuje italijanski zvrsti »opere buffe«.
»Glasbeni sprehod« se bo jutri in v nedeljo pričel ob 15.30. Udeleženci se bodo zbrali pri bivši konjušnici (danes razstavni dvorani) v Miramaru.
Na splavu Isola della Pantelleria, ki je zasidran pred Nabrežjem Tra-iano nedaleč od kopališča Ausonia, se je včeraj pripetila huda nesreča na delu. 51-letni delavec Bruno Pec-chiar, doma od Korošcev, je rezal cevi, ko je nenadoma počila cev varilnega aparata, tako da so ga v trenutku zajeli plameni, ki sp mu povzročili opekline tretje stopnje na obrazu in zgornjem delu telesa. Poveljnik splava, 45-letni Giovanni Bodi iz Torcella blizu Benetk, je ranjencu takoj skočil na pomoč, pri tem pa se je še sam opekel po rokah.
Oba so nato prepeljali na suho, od tu pa v glavno bolnišnico. Pec-chiarija so najprej sprejeli na oddelek za oživljanje, po nudenju prve pomoči pa so ga prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer imajo dobro specializiran oddelek za hude opekline. Pecchiar je v smrtni nevarnosti, kajti plameni so mu uničili 25 odstotkov kože. Bodi je imel srečo: ozdravel bo v petih dneh. Oba sta bila uslužbenca podjetja Societa Meccanica Pe-troli iz žavelj, ki je začelo dela za izgradnjo turističnega pomola pred tržaškim nabrežjem.
Ranjencem gre na bolje
Zdravstveno stanje 77-letnega upokojenca Giorgia lanovitza, ki je bil težko ranjen v strohaviti nesreči v križišču med ulicama Carducci in Battisti, se je včeraj znatno izboljšalo, čeprav ga iz varnostnih razlogov zdravniki še vedno zdravijo na oddelku za oživljanje. Tudi za malega Francesca De Cesca so izgledi
Na obalni cesti hudo ranjen motorist
V prometni nesreči, ki se je pripetila nekaj pred 13. uro na obalni cesti pri odcepu za Brojenco, se je včeraj hudo ranil 31-letni Marijan Semec, po rodu iz Barkovelj. Po rekonstrukciji karabinjerjev iz postaje v Miramarskem drevoredu kaže, da je Semec s svojim motornim kolesom honda 1100 vozil proti Seslja-nu, ko se je pri Brojenci znašel pred golfom nemške registracije, ki je na sredi cestišča čakal, da zavije proti morju. V njem je sedel 50-letni biolog Hans Schmidt iz Neckargemunda, ki je bil namenjen v Laboratorij za morsko biologijo. Karabinjerjem je izjavil, da je imel vključen levi smerokaz in da je čakal na prosto pot, ko je v vzvratnem ogledalcu zagledal motor, ki naj bi ga hotel prehiteti na levi prav v trenutku, ko je začel sam zavijati v isto smer. Skušal je obrniti volan na desno, vendar trčenje je bilo neizogibno. Po udarcu je motor vrglo na desno stran cestišča, kjer se je ob robu ceste ustavil čez nekaj desetin metrov. Z re-šilcem so Semca prepeljali na nevrokirurški oddelek, kjer so ugotovili, da se je udaril v glavo in da ima verjetno notranje poškodbe, tako da so si zdravniki pridržali prognozo.
manj črni, kot je kazalo predvčerajšnjim: po operaciji možgan je sedaj v intenzivni negi na nevrokirurškem oddelku, njegovo stanje je sicer nespremenjeno, vendar zdravniki niso obupali nad ugodnim razpletom. Karabinjerji in namestnik državnega pravdnika Coassin bodo v naslednjih dneh zaslišali očividce in ranjence (teh je bilo kar 45), tako da bodo lahko ugotovili dinamiko in odgovornosti.
19. 9. 1985	19. 9. 1986
Ob prvi obletnici smrti drage
Johance Švabvd. Šemec
se je z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Križ, 19. septembra 1986
19. 9. 1985	19. 9. 1986
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
Marjo Bernetič
Z žalostjo se ga spominjamo
SVOJCI
Gročana, 19. septembra 1986
Srečanje v Rimu glede Aquile
Vprašanje tržaške rafinerije Aquila, ki jo upravlja francoska družba Total, naj bi se dokončno razrešilo v teku prve polovice prihodnjega meseca. Tako je bilo namreč rečeno na včerajšnjem srečanju na ministrstvu za industrijo v Rimu med podtajnikom Angelom Cresco in deželnim odbornikom F-JK Gioacchinom Francescuttom.
Družba Total je podrobno proučila položaj, je bilo rečeno, ter preverila obstoj morebitnih kupcev tržaške rafinerije, ki so v večini tujci. Vse ponudbe bo treba sedaj skrbno proučiti in to bodo storili na sestanku, ki bo okrog 15. oktobra v Trstu in ki se ga bodo udeležili tako javni upravitelji, kot sindikalni predstavniki.
Znano je, da bo 31. oktobra zapadel sporazum, ki je bil podpisan pred nekaj meseci. Do tega datuma bi se morala zadeva Total po tem sporazumu dokončno razčistiti. Upati je, da bodo spodbudne vesti, ki prihajajo iz Rima, res držale, saj se vsa zadeva že predolgo vleče ua veliko škodo delavcev in tržaškega gospodarstva, ki je že itak v globoki krizi, že v prihodnjih dneh so sicer predvidena nova srečanja med predstavniki ministrstva za industrijo in naše deželne uprave.
Včeraj zaslišali spremljevalca in šoferja
Ponoven primer trgovanja i
Mirjana., Snežana, Jagoda, Ali Nakil in Zoran
Počila je cev varilnega aparata: hudo ranjen delavec od Korošcev
Med reševanjem se je opekel tudi njegov kolega
Gasilci iz Umaga na obisku v Trstu
Tudi letos so se tržaški gasilci srečali s kolegi z onstran meje. Gasilce iz Umaga so Tržačani povabili na balinarski turnir v neko znano gostilno pri Sv. Jakobu, še prej pa so se skupaj vkrcali na nov motorni čoln tržaških gasilcev in si privoščili ogled mesta z morske strani.
Srečanje lonjerskih petdesetletnikov
Lonjerci, ki so se, ali se bodo, v letošnjem letu srečali z Abrahamom, so si v nedeljo privoščili skupno praznovanje pomembnega jubileja. Pred zabavnim večerom, ki ga je popestrila harmonika Neve Zergol, so 50-letniki iz Lonjerja položili cvetje na spomenik padlim.
Obvestilo izletnikom Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča vse udeležence izleta v Južno Tirolsko, da bo odhod avtobusa jutri, 20. septembra, ob 5. uri izpred Sodne palače.
Avtobus se bo nato ustavil ob 5.15 v Bazovici (na trgu pred spomenikom), ob 5.20 v Padričah (pri avtobusni postaji), ob 5.30 na Opčinah (na trgu pred Prosvetnim domom), ob 5.35 na Proseku (na Kržadi) in ob 5.45 v Nabrežini (pred gostilno Silvester).
Obvezno cepljenje proti slinavki
Zgoniški župan je izdal odredbo, da je treba v smislu določil ministrstva za zdravstvo obvezno cepiti proti slinavki govedo, ovce in koze. Cepljenje bo potekalo brezplačno, če bodo lastniki živali vložili prošnjo na živinozdrav-niško sekcijo KZE do 30. septembra za cepljenje v letu 1986 in do 1. marca 1987 za pomladno cepljenje. Kdor ne bo izpolnil pismene vloge, bo moral sam plačati tako cepivo kot živinozdravniški poseg. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo.
V teku vpisovanje za »Marcialongo«
Občinski rekreatoriji bodo v soboto, 4. oktobra, (v primeru slabega vremena pa naslednjo soboto) organizirali zanimivo "ekološko" tekmovanje z imenom "Marcialunga". S to pobudo nameravajo prireditelji doseči tri cilje: spoznavanje Krasa, nekaj fizične aktivnosti in seveda veselo družabnost.
"Marcialonge" se lahko udeležijo vsi otroci od 6. do 15. leta starosti, ki jih bodo razdelili v tri starostne skupine.
Vpisani se bodo zbrali pri proseškem spomeniku padlim ob 15. uri. Ob 15.15 se bo začelo tekmovanje, ki se bo odvijalo na 5 kilometrov dolgi progi s ciljem v rekreatoriju "Attilio Grego" v Križu. Tu bodo tekmovalce okrepčali, za tem pa bo, približno ob 17. uri, predstava. Sledilo ji bo nagrajevanje, nakar bo, približno ob 18.30, avtobus odpeljal tekmovalce spet v Trst.
Interesenti se lahko na tekmovanje vpišejo v rekreatoriju "A. Grego" v Križu 441 (tel. 220357) do 25. septembra; vpisnina znaša 2.000 lir.
V Trstu bo v kratkem nov posvet psihiatrov
Od 22. do 24. septembra se bo v kongresnem centru na tržaški Pomorski postaji odvijal vsedržavni posvet psihiatrov. Na tridnevnem srečanju, ki ga prirejata Družba treh Benečij za demokratično psihiatrijo in Kulturno združenje »F. Basaglia« pod pokroviteljstvom dežele in tržaške KZE, bodo predavali najpomembnejši italijanski zdravniki in strokovnjaki. Osrednja tema srečanja bo vprašanje pravilnega zdravljenja duševno prizadetih.
Kdor se želi udeležiti tega strokovnega srečaftja, ki predvideva tudi skupinsko delo in izmenjavo izkušenj med prisotnimi, mora za vpis plačati 25.000 lir.
• Sindikati stanovalcev SUNIA—SICET—CCdLUIL so poslali bivšemu tržaškemu županu Agnelliju poseben telegram, v katerem zahtevajo, naj občinska uprava čimprej skliče izreden sestanek za rešitev problema stanovanjskih izgonov. Predstavniki sindikatov in občine bi se morali sestati že 4. t. m., vendar je bil datum, zaradi politične krize naše občine, preložen za nedoločen čas.
menjalnica
Ameriški dolar............ 1.390.—
Nemška marka ............. 686.—
Francoski frank........... 207.—
Holandski florint ........ 607.—
Belgijski frank........... 32.—
Funt šterling............. 2.050.—
Irski šterling............ 1.870.—
Danska krona.............. 180. -
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 999.—
NAKUPNI TEČAJI 18. 9. 1986
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 848.—
Avstrijski šiling.......... 97.—
Norveška krona ............ 190.—
Švedska krona.............. 200.—
Portugalski eskudo......... 9 —
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 820.—
Debeli dinar................... 2,75
Drobni dinar................... 2,75
__ I	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881
dUIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Obvestilo
občine
Občina obvešča, da morajo prebivalci zaradi uvedbe novega davka vložiti najkasneje do 20. septembra prijavo o uporabi smetnjakov ter javnih površin.
Tudi lastniki psov bodo morali plačati posebno takso. Lastnino ali posest živali pa mora vsakdo prijaviti najkasneje v petih dneh.
Za prijavo bo treba izpolniti poseben formular, ki je na razpolago-na oddelku IV za občinske davke (Ripar-tizione IV. Imposte e Tasse del Comu-ne), Largo Granatieri 2, tretje nadstropje.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -17.00, 22.15 Absolute Beginners, dram., VB 1986, 102'; r. Julian Temple, i. David Bowie, Paul Weller.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Fuga di mezzanotte, dram.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 II porno poker di Cicciolina, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 A trenta secondi dalla fine, dram., ZDA 1985, 100'; r. Andrey Konchalovsky; i. John Voight, Erič Roberts.
EDEN - 15.30, 22.00 Vizi proibiti a Dallas, in Hollywood Sensuella, porn., □ □
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Scuola di polizia III.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Taron e la pen-tola magica.ris., ZDA 1985, 100';. prod. Walt Disney.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Psycho III, srh., ZDA 1986, 100'; r. Anthony Per-kins; i. Anthony Perkins, Diana Scar-wid, □
EKCELSIOR II - 17.30, 22.00 Nostalgia di un amore, dram., ZDA 1985, 100'; r. Jack Fisk; i. Sissy Spaček, Kevin Kline.
PENICE - 15.30, 22.15 Grosso guaio a China Tdwn, fant., ZDA 1986, 115’; r. John Carpenter; i. Kurt Russel.
MIGNON - 17.00, 22.15 Desiderando Gi-ulia, er. dram., It. 1986, 103’; r. Andrea Barzini; i. Serena Grandi, □ □
ALCIONE - 16.30, 22.00 Festa di laurea, kom., It. 1985, 96'; r. Pupi Avati, i. Carlo Delle Piane, Aurore Clement.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Amore ba-lordo, dram., Fr. 1985, 100'; r. Andrzej Zulawski, i. Francis Huster, Sophie Marceau, □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Lus-suria, er. kom., It. 1986, 100'; r. Joe D’-Amato; i. Lili Čarati, Ugo Foti, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Pandora e Liza, qu-elle ragazze a pagamento, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
Nono RUDI praznuje danes svoj 80. rojstni dan. Vse najboljše mu želi Ivana.
gledališča
CANKARJEV DOM
SLOVENSKI TEDEN v okviru SREČANJA LJUDI IN REGIJ EVROPE - do 21. t. m. v Castelfrancu Venelo (Italija).
Danes, 19. t. m. - Koncert Tria Lorenz
Jutri, 20. t. m. - Koncert ansambla Šok
Velika dvorana
V	petek, 26. t. m., ob 20. uri: OTVORITVENI KONCERT - Simfonični orkester iz Utaha (ZDA). Dirigent in solist Sil-verstein Joseph.
V	nedeljo, 28. t. m., ob 19.30: Bertolt Brecht - OPERA ZA TRI GROŠE. Predstavlja se Centrum Sztuki Studio iz Varšave, Poljska.
Mala dvorana
Danes, 19. t. m., ob 19.30: MOEBIUS SHOW - Gledališka skupina Moebius iz Toronta (Kanada) izvaja pantomimo. Umetniški vodja Paul Gaulin.
Srednja dvorana
Do 26. septembra ob 20. uri: Sodobni argentinski film.
V	sredo, 24. t. m„ ob 19.00 : Alpinizem v vertikali. Predava Silvo Karo.
razna obvestila
V okviru Tabora mladih bo oktobra meseca potekal na Opčinah TRIDNEVNI INFORMATIVNI TEČAJ O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA, ki bo obsegal teorijo o risbi, teorijo o kompoziciji, barvno teorijo in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev likovnega tabora. Tečaj je zamišljen kot alternativna oblika 9. bienala likovnikov amaterjev. Vpis je odprt vsem, ki jih zanima ustvarjalno delo nasploh. Prijave sprejema Tabor mladih - Opčine do 28. septembra. Za vse informacije telefonirati na št. 212100 od 8. do 9. ure in na št. 220680 od 19. do 20. ure ali na ZSKD št. 767303.
Godbeno društvo Nabrežina vpisuje nove člane v Glasbeno šolo. Lekcije se pričnejo po 21. septembru. Zainteresirani naj se zglasijo ob ponedeljkih ali četrtkih od 20.30 dalje v društvenih prostorih (Nabrežina 106/c) za vpis in podrobnejše informacije.
Zadruga Mangart obvešča, da bo danes, 19. t. m., ob 19.30 v sejni dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 izredno važen SESTANEK ODBORA. Vabimo, da se ga udeležijo vsi odborniki.
KD Lipa - Bazovica sklicuje OBČNI ZBOR v ponedeljek, 22. septembra, v Bazoviškem domu ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Vabljeni!
Ferlugovski fantje priredijo jutri, 20. t. m., ob 17. uri na trebenskem igrišču nogometno tekmo STARI — MLADI. Vabljeni!
Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da je SEJA v ponedeljek, 22. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani.
KD Rdeča zvezda sporoča, da bo prva vaja ženskega pevskega zbora v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 v zgoniški šoli.
Igorju in Jelki privekala je Nina. Vso srečo jim želi kabaret skupina Karst Brothers
I__________prispevki________________
Ob prvi obletnici prerane smrti drage Tatjane Blažič darujeta Olga in Valerija
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Ane Bolčič darujeta Stano in Valerija Žerjal 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na svakinjo Ano daruje Milan Bolčič 50.000 lir za KD F. Prešeren in
50.000	lir za Zvezo borcev Boljunec.
Ob priliki izleta ria Brione 14. septembra darujejo izletniki 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
V	isti namen daruje Josip Husu 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
šolske vesti
Stalno slovensko gledališče. BALETNA ŠOLA. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Ob zadostnem številu učencev bo začetek pouka 1. oktobra ob 15. uri.
izleti
Sekcija PSI Dolina organizira v nedeljo, 5. oktobra, enodnevni izlet v prijateljsko občino Marzabotto ob dnevu komemoracije žrtev nacističnih pokolov. Vpisuje v večernih urah Klavdijo Kofol -Boljunec, tel. 228425 ali 228740.
PD Kolonkovec priredi v nedeljo, 21. septembra, izlet v Šmarješke Toplice. Razpoložljivih je še nekaj mest. Vpisovanje od 8. do 12. ure (tel. 818067).
SKD Vigred iz Šempolaja organizira v nedeljo, 28. septembra, enodnevni izlet v Celovec in okolico. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure - tel. 200377.
LINE,«
»Linea« vabi cenjene stranke, da si ogledajo
novo kolekcijo za
JESEN - ZIMO
ter se jim zahvaljuje za zaupanje
Ulica Carducci 4 - TRST - Telefon 631188
koncerti
Tržaški glasbeni september - V ponedeljek, 22. septembra, ob 20.30 v katedrali sv. Justa LUCIENNE ANTONINI - orgle (skladbe Nikolai-Liszt, Liszt, Rhein-berger, Franck, Durufle in Messiaen).
Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe "REPENTA-BOR ". V nedeljo, 21. septembra, ob 18. uri v evangeličansko-luteranski cerkvi FRANS BRUGGEN - kljunasta flavta. Na sporedu: J. van Eyck, Ortiz, Bassano, Vir-giniano, Rebel, Shinohara in Bach.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava kiparja LOVRA INKRETA.
V	umetnostni galeriji Malcanton -
Ul. Malcanton 14/A - je do 29. 9. odprta razstava tržaškega slikarja FUSCA.
V	Kraški galeriji v Repnu je do 12. oktobra odprta razstava slikarke MIHAELE VELIKONJE na temo "Kraške osmi-ce". Urnik: ob nedeljah od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.30.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 19. septembra
BOŽIDAR
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.10 - Dolžina dneva 12.22 - Luna vzide ob
19.45	in zatone ob 7.55.
Jutri, SOBOTA, 20. septembra
SUZANA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.37 najnižje -52 cm, ob 10.57 najvišje 54 cm, ob 17.59 najnižje -43 cm, ob 23.02 najvišje 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
24,5	stopinje, zračni tlak 1017,6 mb raste, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ketty Slavec, Andrea Stefania Strippoli, Alex Segina
UMRLI SO: 51-letni Giancarlo Gallina, 75-letna Vittoria Puccio, 82-letna Amabi-le Borsatto, 74-letni Aldo Vinzi, 52-letna Maria Krstacic, 72-letni Bruno Budica, 94-letna Maria Rovina, 82-letni Marco Štolf, 60-letni Angelo Brachini, 52-letni Dario Cecada, 79-letni Alberto Tonti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do sobote,
20. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
SPREJMEM V SLUŽBO pošteno žensko za hišna dela in oskrbo vojnega invalida. Tel. 040/575436.
OSMICA v Borštu je odprta pri Zaharju.
14-LETNO DEKLE išče službo kot prodajalka. Tel. 281244.
PRODAM 30 stotov grozdja (20 črnega in 10 belega) v Štarancanu. Telefonirati v večernih urah na št. 78269.
IŠČEM hišno pomočnico. Tel. 0481/86349.
URADNIKA-KNJIGOVODJO zaposli tr-
v KJr l.\_r	KJ L VJVajCLJC .
PRODAM leseno kad, 14 hi in 2 soda. tel. 231851.
PRODAM alfa sud sprint 1500, letnik '82, rdeče barve. Tel. 231851.
KNJIGOVODJA z večletno izkušnjo dobi takojšnjo zaposlitev na trgovskem področju, kontakt s publiko. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Knjigovodja",
IŠČEMO mladega dinamičnega fanta z opravljenim vojaškim rokom, dobrim znanjem elektronike ter vsaj pasivnim znanjem srbohrvaščine za službo prodajalca-tehnika v Trstu. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK.
LANSKA ABSOLVENTKA . trgovskega tehničnega zavoda "Ž. Zois" v Trstu sprejme katerokoli zaposlitev, tudi začasno. Telefon 211622 v jutranjih urah.TEHNIK MEHANSKE INDUSTRIJE z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev, tudi kot risar. Tel. 420417.
PRODAM 3 ovce. Tel. 52385 od 13. do 14. ure.
TEHNIČNEGA RISARJA, izkušenega v gradbeništvu, iščem za občasno delo (part-time). Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 214309 ali od 8. do 9. ure na št. 211050.
PRODAM stanovanje v Nabrežini: kuhinja, dnevna soba, 3 sobe, dvojne sanitarije, garaža. Telefonirati od 12. do 16. ure na št. 200671.
SLUŽBO išče inženir računalništva z znanjem računalniškega jezika KOBAL. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul-Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro "Računalništvo".
govsko podjetje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika
slikey ki niso le spomin
Iz Kobarida v Cervinjan
Razglednica je bila poslana leta 1929 iz Kobarida v Čer-vinjan. Besedilo je napisano v slovenščini, kar dokazuje, da je niso rabili le ilegalno v TIGR ali v Borbi, temveč tudi ljudje pri običajnem dopisovanju, kljub vsemu, kar se je od leta 1920 do 1929 dogajalo.
Spodnja sličica je pač pogled na Kobarid še brez Tika, brez Marketa in brez bencinske črpalke, pa tudi brez spomenika pesniku z Vršnega, oboževalca Soče in planin, brez mlekarne in poletnih mladinskih delovnih brigad in seveda brez potresnih izkušenj. Desno pobočje Stola me spominja na bivak šestdesetih tabornikov v kavernah iz časa prve svetovne vojne zaradi neurja in nastopajoče noči.
Srednja sličica me spominja na večkratne vzpone na Krn: mimo Vršnega in planin po južnem pobočju, z Drežni-
ce po obnovljeni smeri z nekaj žicami, z Lepene mimo jezerca po vzhodnih vzpetinah. Spominja me na začetne strani Svetinovega Ugaslega ognjišča in na zadnje poglavje njegove Ukane. Spominja me tudi na ljudsko razlago italijanskega prevoda za Krn, po kateri je topograf s svojim črkopisom napisal slišano besedo Crn, šel pogledat v slovar, ki mu je dal odgovor crn - nero. Še najbolj pa me spominja ne na nesmiselnost vojne, kar je samo po sebi umevno, temveč na nemogoče strateške in taktične zasnove, po katerih je moralo umirati na stotine in stotine uniformiranih ljudi zaradi ene kote, kljub temu da je tehnologija - preboj po dolinah je to dokazal - ponujala drugačne možnosti.
Zgornja sličica pa je posneta tik pod vrhom gore in nam kaže, kakšno je bilo takrat zavetišče. Kakšno je bilo, preden je bilo pokvarjeno. Brez kakršnegakoli dokaza je fašistična oblast obtožila našo narodnostno skupnost sabotaže in tudi inscenirala proces. Spadal je v vrsto pritiskov, ki so jih načrtovali in tudi izvedli. Niti ni bil najhujši. Če greste kdaj na vrh Krna in pogledate ostanke betonskih stopnic, se spomnite na verjetno prvi odmevnejši primer provokacije v modernem smislu besede, ki ga je takrat doživela naša narodnostna skupnost.
R. A.
filmi na tv
SARANNO FAMOSI - Farne - Slava, 1980.
Režija: Alan Parker. Igrajo: Irene Čara, Lee Curreri, Laura Dean, Eddie Barih. RAI 2 ob 20.30.
Prejšnji teden se je zaključila dolga vrsta filmov Postali bodo slavni, ki so nastali po izjemnem uspehu filma Alana Parkerja Slava. Parkerjev film je prototip serijskih filmov, v katerih je zgodba zgrajena vselej po istem modelu. Skupina mladih pevcev, plesalk, glasbenikov, komponistov, kabare-tistov - dijakov visoke šole za moderno umetnost - se pripravlja na zaključni izpit. Ljubezenske dogodivščine in krize spremljajo naporno pot do končne diplome, ki bo odprla vrata v pestro in razgibano življenje na odrih. Parker dobro amalgamira mlade talente, ki uspešno opravijo krstni nastop v tem zabavnem in prijetnem filmu.
IL MISTERO DELLA SIGNORA SCOMPARSA - The Lady Vanlshes - Lady izgine, 1979.
Režija: Anthony Page. Igrajo: Elliot Gould, Cybill Shep-herd, Angela Landsburry, Herbert Lom. RAI 1 ob 21.30.
Gospa izgine je naslov starega Hitchcockovega filma. Anthony Page je to isto zgodbo na novo posnel z edino razliko, da jo je postavil v leto '39. Staro gospo, ki izgine med potovanjem z vlakom, skušajo rešiti neki angleški turisti. V resnici so jo ugrabili nacisti. Po spopadu z nemškimi vojaki se potniki srečno vrnejo domov. Gospa je vohun in je prinašala važno tajno sporočilo. Vrsta solidnih karakte-ristov dviga nivo filma, ki pa sploh ni primerljiv z odličnim Hitchcockovskim delom.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
BEACH BOYS SURE SONG LP
Za pristaše in oboževalce nepozabnih šestdesetih let se znova pojavljajo Beach Boys, nekdaj najboljši in najpopularnejši rock ansambel v Ameriki. Seveda je to zbirka najbolj znanih hitov od Barbara Ann pa do Good Vibrations. Za izdajo te plošče je poskrbel staff Video Musič, ki se v italijanskih krogih glasbe vedno več uveljavlja.
Boogie, twist in rockn roli so menda edini glasbeni stili tega še vedno znanega ansambla, besedila pa v glavnem opisujejo morje, poletje, lepa dekleta in raznovrstne iztkušnje, ki se lahko piripetijo na prelepih plažah Kalifornije.
Brian, Denis in Carl Wilson, Mike Love in David Marks imajo sedaj več kot 50 let, vendar se jih bomo vedno spominjali kot mlade in neutrudne glasbenike in »razgrajače« kot jih pač prikazuje American Graffiti.
Zelo važna značilnost albuma pa je, da so skoraj vse pesmi »originalne«, ponarejenih je v bistvu zelo malo, vsekakor vam kaseto ali ploščo priporočam za na plažo ali na
morje in v trenutkih, ko bi se radi sprostili in pozabili vsakdanje skrbi.
Pesmi pa so naslednje: California Girls, I Get Around, Surfin Safari,
Little Deuce Coupe, Don't Worry Baby, Surfin USA, Fun, Fun Fun, Help Me, Rhonda, 409, Your're So Good To Me, Sloop John B, God Only Konws.
Z nagradami sodelujejo še:
EI*ktrot»hna M* DO M*lodl|o
^ Mvngvft
Lipa Koper
tkega i Trst
Astra
| DO Steklarno Hrpel|e

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
r i rai i ________________________
10.20	TV film: Chi ha ucciso suo mari-to? (r. Lamont Johnson)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nanizanki: Avventure in fondo al mare, 12.55 Taxi
13.30	Dnevnik
14.00	Film: II visone sulla pelle (kom., ZDA 1962; r. Delbert Mann; i. Cary Grant, Doris Day)
15.35	Dokumentarec: Arheologija -Zakladi faraonov
16.05	Firence: evropsko prvenstvo v gimnastiki
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Risanka: La regina delle nevi
18.10	Nadaljevanka: Grandi speranze
18.40	Dok.: Lopera selvaggia
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavni spored: Colosseum
21.30	Film: II mistero della signora scomparsa (krim., ZDA 1979; r. A. Page; i. C. Shepherd, E. Gould)
22.15	Dnevnik
23.15	Benetke: Nagrada »Una vita nel-la mušica« — Nathan Milstein
0.20 Dnevnik, Danes v parlamentu
0.35 Dok.: Horizon - Madagaskar
1 # RAI 2
11.15	Nadaljevanka: Clayhanger (i.
Harry Andrews, VVilliam Relton)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - C’e da salvare
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Naniz.: La signora e il fantasma
15.10	Film: Lultimo safari (pust., VB
1967; r. Henry Hathaway)
16.55	Glasbena oddaja: Jazz Story
17.30	Dnevnik - Kratke vesti
17.35	Nanizanki: Lui, lei e gli altri,
18.00	Sherlock Schmidt e com-pagnia
18.20	Športna poročila
18.30	Naniz.: Il commissario Kdster
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Saranno famosi (glasbeni, ZDA 1980; r. A. Parker; i. E. Barth, I. Čara, L. Curreri)
22.45	Dnevnik - večerne vesti
22.55	Dok.: Il diario americano
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Film: Due come noi (kom., ZDA 1983; r. J. Herzfeld; i. J. Travolta, O. Newton John, O. Reed)
] A RAI 3	____________
13.45 Nadaljevanka: Orgoglio e pregi-udizio (5. in zadnji del)
14.35	Dokumentarec: Grotte
15.05	Inf. odddaja: Francoščina
15.35	Dokumentarec: Delta
16.30	Inf. odd.: La scienza delle acgue
17.00	Informativna oddaja: Con ferro che bogliente esce dal foco
17.30	Variete: Dadaumpa
18.30	Speciale Orecchiocchio
19.00	Dnevnik
19.35	La Roma di Ben Gazzara
20.00	Dok.: L'America di Mark Twain
20.30	TV film: I Promessi sposi alla prova (1. del)
22.30	Dnevnik
23.05	Nadaljevanka: Ybris
Il visone sulla pelle, RAI 1 ob 14.00
RTV Ljubljana___________
17.35	Poročila
17.40	Spored za otroke: Pesmi in zgodbe za vas - Zlata goska
17.55	Nadaljevanka: Modro poletje
18.20	Informativna oddaja: Industrijsko oblikovanje
18.45	Risanka
19.00	Danes: Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.00	Dokumentarna serija: Afrika
21.10	Nanizanka: Derrick
22.10	Dnevnik
22.40	Film: Poceni detektiv (policij., ZDA 1978, r. Robert Moore, i. Peter Falk, Ann Margret, Eileen Brennan)
John Travolta in O. Newton John v filmu Due come noi, RAI 2 ob 23.55
(fP) TV Koper___________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanki Zobot 3 in Lo scoiattolo Bunner-tail, VVoobinda, Anna, Ciro e compagnia, dokumentarec Sedmi kontinent
18.00	Nadalj.: Ljubezen in oblast
19.00	Odprta meja
V Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki:
TRST — politični komentar TRST — začetek šolskega leta TRST — Primorski dnevnik s pesmijo in risbo pozdravlja šolarje TRST — Galebov dnevnik ČEDAD — Mladinske športne igre
19.30	TVD Stičišče
19.45	Mesto danes
20.00	Nanizanka: Lucy
20.30	Opera: G. Verdi - Falstaff, orkester gledališča San Carlo iz Neaplja, dirigent Daniel Oren
22.40	TVD Vsedanes
23.00	Dok.: Zadeva Watergate 23.50 Šport
[ jjf CANALES
8.30	Nanizanke: Una fa-miglia americana, 9.20 Una vita da vivere,
10.10	General Hospital
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanka: Lou Grant
13.00	Znanstvena oddaja: Big Bang
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dok.: Il mondo intorno a noi
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Baby Sit-ter, 18.30 Kojak, 19.30 Love Boat
20.30	Glasbeni program: Vota la voce, vodi Cla-udio Cecchetto
23.00	Nanizanke: Lottery,
24.00	Sceriffo a New York, 1.30 Ironside
JSŽL RETECHJATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Spada nel deserte (dram., ZDA 1949, r. G. Sherman, i. J. Chan-dler, D. Andrews)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L'-incantevole Creamy, •Le avventure della dolce Katy, She-RA, la principessa del potere
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Ouattro verita (kom., It. 1963, r. L. Garcia Berlanga, i. L. Caron, R. Clair)
17.30	Naniz.: Febbre damo-re
18.15 Kviz: Cest la vie, 18.45 Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie s Angels
20.30	Film: Il riposo del gu-erriero (dram., Fr. 1948, r. R. Vadim, i. B. Bardot, R. Hossein)
22.30	Film: Dietro la porta chiusa (dram., ZDA 1962, r. F. Lang, i. J. Bennet, M. Redgrave)
0.20 Nanizanki: Vegas, 1.10 Switch
ITALIA1	|
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Gli eroi di Hogan, 9.50 Wonder Woman, 10.45 L’uomo da sei milioni di dolla-ri, 11.35 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.25 T. J. Hooker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Truck Dri-ver
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Magica, ma-gicaEmi
20.30	Film: L investigatore Mariowe (akcij. ZDA 1969, r. P. Bogart, i. J. Garner, G. Hunnicut)
22.35	Športna rubrika: A tut-to campo
23.35	BasketNBA
24.45	Nanizanka: Le sorelle Snoop
[IMgif TELEPADOVA
8.00	Risanke
11.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 12.00 Andrea Celeste
13.00	Risanki: Uomo Tigre,
13.30	Šport Billy
14.00	Nanizanki: Pagine della vita, 15.00 Seno-rita Andrea
17.00	Risanka: Belle e Se-bastien
18.30	Risanki: Uomo tigre,
19.00	Mask
19.30	Nanizanka: Mork e Mindy
20.30	Film:	High Point
(krim., 1983, r. P. Carter, i. R. Haris, C. Plummer)
22.30	Športni tednik: Euro-calcio
23.30	Film: Kombat Killer (vojni, 1968, r. K. Lo-ring, i. P. Edward, C. VVilson)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
^ TELEFRIUU
13.00	Film: Nick Carter (krim., r. J. Tourneur, i. W. Pidgeon, R. Johnson)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarec
20.40 Film: I pirati di Tortu-ga (pust., r. R. Webb, i. K. Scott, D. King)
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Scacco matto
j ^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše; 8.10 Stoji učilna zidana (ponov.); 9.00-10.00 Glasbeni almanah (1. del); 10.10 Koncert; 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00 - izleti v likovno umetnost; 13.20 Zborovsko tekmovanje Seghizzi; 13.40 Glasbeni almanah (zadnji del); 14.10-17.00 Poletni mozaik (1. del): plesna ura sede, iz filmskega sveta, beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica;
8.45	Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno,- 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Dve popularni partituri Benjamina Brittna in Igorja Stravinskega; 14.30 Človek in zdravje; 14.40-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahk;o noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00
Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 00.05-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Tržnice;
8.00-	13.00 Val 202; 13.00-15.00 Mladi val radia Koper; 14.40 Pesem tedna;
15.00	Človek v človeku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši;
8.15	Flashback; 9.00 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Tednik o kulturi in umetnosti; 15.45-19.30 Glasbeni program: Splash; 16.33 Blitz; 17.45 Metal Health; 18.00 Pulj kliče Koper;
20.00-	06.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.30 Nočni val - vodi Igor.
Pred novo krizo na pokrajini? Odločitev prepuščena strankam
Predvidoma danes prvi sestanek
Smo pred novo tudi formalno krizo na pokrajini, potem ko je bila šele pred kratkim obnovljena petstrankar-ska koalicija? Odločitev bo padla predvidoma danes, ko se bodo sestali predstavniki pokrajinskih tajništev KD, PSI, PSDI, PRI in SSk. Kakor znano, je pokrajinsko vodstvo republikanske stranke sprejelo prve disciplinske ukrepe proti štirim svojim izvoljenim predstavnikom v Gradežu, od katerih je eden (Marino De Grassi) tudi odbornik na pokrajini. Prepovedalo jim je začasno opravljati kakršnekoli zadolžitve v imenu stranke in to za dobo 30 dni. O odločitvi je, kakor 'smo že poročali, obvestilo tudi predsednika pokrajinske uprave in včeraj je o zadevi razpravljal pokrajinski odbor, ki pa, kakor izhaja iz zelo kratkega in s podatki skopega tiskovnega poročila, ni sprejel nobene odločitve. "Gre za zadevo pretežno političnega značaja in zato je potrebno posvetovanje med tajništvi strank, ki sestavljajo večino na pokrajini". Tako v poročilu za tisk. Sestanek bo predvidoma že danes, zelo težko pa je napovedati, kakšne
bodo odločitve, saj je položaj sila zapleten. Prav pred kratkim so v občinski odbor v Gradežu vstopili socialisti, ki so bili, skupaj s KD in SSk pobudniki krize na pokrajini, pred šestimi meseci. Bodo zdaj ponovno sprožili krizo? Po drugi strani pa se zdi, da vodstvo republikanske stranke nima posebno trdnega namena nadaljevati s pregonom neposlušnih Gradežanov. Proti odstranitvi De Grassija iz odbora so menda tudi socialdemokrati. Kako ne bi bili, saj so februarja doživeli podobno usodo kakor republikanci! Morda pa bodo na današnjem sestanku skušali najti kompromisno rešitev in počakati na izid volitev v medobčinsko skupščino KZE, ki bodo 26. t. m. Prav volitve v omenjeni organ (in seveda še zmeraj nerešena vprašanja v zdravstvu) so razlog za novo napetost. Gradeški republikanci so namreč, mimo uradne liste stranke, predstavili še svojo. V kolikor bodo pri tej odločitvi vztrajali, lahko v skupščino izvolijo svojega predstavnika, saj imajo za to dovolj glasov.
Sporazum o Safogu se ne izvaja
Ponovno je treba preučiti stopnjo izvajanja pred dvema letoma podpisanega sporazuma o prevzemu podjetja Safog s strani zasebne družbe Metel-co. Tako zahtevo so postavili predsedniku pokrajinske uprave predstavniki sindikata kovinarjev, Edo Billa, Gian-franco Valenta in Giorgio Devit ter predstavnik tovarniškega sveta, Pietro Luciani. Novi lastnik ne izpolnjuje obveznosti glede ohranitve zaposlitvene ravni. Število zaposlenih je s 160 zdrknilo na 110, od teh je 28 v dopolnilni blagajni in so menda v nevarnosti, da jih odpustijo ali predčasno upokojijo. Istočasno, ugotavljajo sindikati, podjetje oddaja delo v zakup zunanjim operaterjem .
Sindikati so postavili zahtevo, da se pred koncem leta sestavi načrt vračanja delavcev v proizvodnjo, da se nudijo točne in izčrpne informacije o predvidenih naložbah.
Nocoj na Pilošču
Začetek Jesenskega praznika KD O. Župančič v Štandrežu
V Štandrežu bodo drevi pričeli s praznovanji ob okrogli obletnici odprtja kulturnega doma Andrej Budal. Letos poteka namreč deset let od obnove stavbe na Pilošču, ki so jo Štandrežci opremili kot središče svojega kulturnega življenja. V domu ima svoj sedež kulturno društvo Oton Župančič, ki bo deset let odprtja doma počastilo z vrsto kulturnih in drugih prireditev. Uvod v praznovanje bo že nocoj, ko se na Pilošču pričenja Jesenski praznik...
Praznik bo na Pilošču od danes do nedelje, nato pa še tri dni, od petka do nedelje prihodnji teden. Kioske bodo drevi in v naslednjih dneh odpirali ob
19.	uri, ko bo tudi srečelov. Nocoj ob
20.	uri je na sporedu tekmovanje v briškoli (prvi nagradi sta tele in prašič), pol ure kasneje pa se bo pričel ples z Novim ansamblom.
Društveni odbor se je letos korenito pomladil, zato njegovi člani niso mogli pri oblikovanju programa praznika pozabiti na skupino, ki je izredno priljubljena predvsem med mladimi. Gre za razposajene kabaretnike skupine
Karst Brothers, ki se po uspešnem nastopu na plesu Unifax, letos pomladi, sedaj vračajo na Goriško z izpopolnjenim programom o "zamejski TV", Njihov nastop se bo pričel ob 21. uri.
Jutri zvečer bo za ples poskrbel ansambel Prizma. V nedeljo bo ples z ansamblom Novi laposi, ob 21. uri pa bo nastopila plesna skupina iz Nove Gorice, ki bo predstavila spored latinsko-ameriških plesov.
Prihodnji teden bo od petka do nedelje spet vsak večer ples. V okviru praznika bo v soboto popoldne prijateljsko odbojkarsko srečanje med domačim Valom in ekipo iz Kamnika. Zvečer bo briškola ter zabavne igre, v nedeljo pa prirejajo kolesarsko tekmovanje v poligonu ter kotalkarsko revijo s kotalkarji društev Oton Župančič in Vipava s Peči.
V okviru praznika si bodo obiskovalci lahko ogledali zanimivo fotografsko razstavo o delovanju in prireditvah, ki so se v desetih letih zvrstile v Domu Andreja Budala. Razstava bo odprta vse dni Jesenskega praznika v prostorih doma.
Rock koncerti v Turjaku in Krmim
Medtem ko se v Gorici nekoliko trudno nadaljuje "Ali show" v dolini Koma, bosta na Goriškem ob koncu tedna še dve izrecno mladim namenjeni glasbeni prireditvi.
V Turjaku se nocoj pričenja štiridnevni rock festival Rocktendenze '86, ki ga prireja mladinski center te Občine. Drevi ob 19.30 nastopa Jazz orkester iz Škocjana, nato pa skupini F.O.B. ih E.R.A. iz Trsta. Jutri od 19.30 dalje se bodo zvrstili band Desert of Love, skupina Idiogen iz Kopra in Savoia Marchetti. Nedeljski večer bo namenjen glasbi heavy metal, glavna atrakcija pa bo ob 22.30 skupina Ouasar. V ponedeljek ob 21.00 nastopa skupina Mod. 101, ob 22.30 pa band Go Flamingo iz Ferrare, zmagovalec vsedržavnega natečaja Indipenden-ti'85.
Na pobudo krožka Micron C bo jutri od 20. in v nedeljo od 16. ure dalje v Krminu prireditev "Proposta mušica". Jutri nastopajo v areni občinskega gledališča (v gledališču v primeru slabega vremena) skupine D & P iz Mariana, Halloween iz Vidma, Les Enfants Teribles iz S. Giovannija al Natisone in The Ratts iz S. Giorgia di Nogaro. V nedeljo: Coat of Arms in Senape e Lattuga iz Gorice, Strong Pain iz Romansa ter skupini Arena in Milojka United iz Slovenije. Nastopila bosta tudi krminska pianista Samar in Skočir ter pevec Renax.
Šest aretacij zaradi mamil
Iz dveh trgovin odnesli blago vredno 70 milijonov lir
Delavci tržiškega komisariata so te dni, v sodelovanju z letečima oddelkoma kvesture v Gorici in Benetkah, izvedli še dve uspešni akciji proti razpečevanju mamil. V zaporu se je tako, pod obtožbo posesti in prekupčevanja z mamilom, znašlo šest oseb. V goriš-kem zaporu so še zmeraj 28-letni Ser-gio Buiat, 21-letni Roberto Garimberti in 24-letni Valentino Verzegnassi, medtem ko so 21-letnega Massima Si-monellija izpustili na začasno svobodo. Skupino so aretirali pred dnevi, potem ko so v avtomobilu, v katerem so se peljali in ki so si ga izposodili, policijski agenti odkrili približno 150 gramov hašiša.
Akcijo so policijski agenti tržiškega komisariata izvedli v sodelovanju z letečim oddelkom goriške kvesture.
V drugi akciji, ki so jo izvedli v sodelovanju z letečima oddelkoma iz Gorice in Benetk, pa so aretirali 29-letnega Fulvia Chiautta in 23-letno Valentino Marussig iz Sesljana. Mamilo, približno 100 gramov hašiša, sta skušala prikriti na nekoliko neobičajen način. Spravljeno je bilo v kakih petdesetih majhnih najlonskih vrečkah, premazanih z voskom. Tako pakirano mamilo sta Chiautta in Marussi-gova zaužila, vendar tudi kmalu iztrebila, ko so jima na policiji postregli s primerno dozo odvajalnega sredstva... |
Po daljšem mirovanju so se tatovi spet oglasili v Gorici z dvema nočnima podvigoma v prav tolikih trgovinah mestnega središča. V noči od torka na sredo so zlikovci obiskali trgovino moškega in ženskega perila Edes Baucon v Ul. De Gasperi. Vstopili so kar skozi glavna vrta, potem ko so odprli dvoje ključavnic. V notranjosti so skrbno izbirali med blagom in se po tem izkazali kot dobri poznavalci, saj so s polic pobrali samo blago najbolj znanih firm kot Valentino, Magica, Perla in druge. Po prvi oceni lastnice naj bi škoda znašala okrog 35 milijonov lir, točna ocena pa bo znana le čez kak dan po podrobnejšem inventarju.
Enake so značilnosti tudi druge tatvine, do katere je prišlo včeraj ponoči v Raštelu. Tokrat so se tatovi spravili nad trvovino oblačil in konfekcije Magdalene Stanič. Vdrli so skozi vhodna vrata in očitno precej časa nemoteno zbirali blago. Tudi v tem primeru so pokazali dokajšnjo zbirčnost in odnesli jopiče, plašče, hlače, majice, trenirke in drugo blago, samo če je bil na oblačilih prišit znak katere od bolj znanih firm. Zatem so tatovi imeli ves čas, da so se umaknili, ne da bi kdo zapazil kaj sumljivega. Tudi pri drugi tatvini naj bi vrednost plena dosegala kakih 30 do 35 milijonov lir.
Na osnovi nekaterih značilnosti podvigov in predvsem izbirčnosti tatov domnevajo preiskovalci, da gre za
tatvini po naročilu in da so bili na delu spretni "poklicni" tatovi.
Med delom ob prst
V mizarski delavnici podjetja Meblo na Tržaški ulici se je včeraj zjutraj, okrog 9. ure, pripetila hujša nezgoda na delu. 19-letni Marko Zavadlav iz Štandreža, Ul. Mataiur 8, se je med delom pri krožni žagi, hudo ranil v desno roko. Morda v hipu neprevidnosti ali kako drugače mu je roka zdrsnila na zobe žage, ki mu je odnesla kazalec ter huje prerezala tudi palec. Nemudoma so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa menda niso bili v stanju, da bi lahko takoj prišili prst. Zato so ga prepeljali v bližnjo šempe-trsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki kirurške ambulante takoj nudili pomoč in mu prišili kazalec. Če ne bodo nastopile komplikacije bo predvidoma okreval v mesecu dni.
Kot so nam povedali pri Meblu je Zavadlav zaposlen pri njih približno poltretje leto. Včerajšnji je bil njegov zadnji dan dela pred odhodom k vojakom, saj bi bil moral prihodnji teden obleči vojaško suknjo.
Nova telefonska številka
PROMETNE POLICIJE V GORICI
22-333
Da bi bilo za vse
Šola se je torej pričela. Včeraj so mestne ulice naenkrat zaživele s tisočimi obrazi učencev in dijakov, ki so hiteli naproti novemu šolskemu letu. Zaživela so tudi do pred nekaj dnevi mrka in pusta šolska poslopja, ki jih je mladina spet napolnila ne samo s fizično prisotnostjo, ampak predvsem z živahnostjo in življenjem.
Vsak začetek je poln želj in pričakovanj. Prav ta občutek je včeraj prevladoval tudi med več kot tisoč slovenskimi učenci in dijaki ko so ponovno (za 66 prvošolčkov pa je bila to prva taka izkušnja v življenju) prestopali šolski prag. Podobni so verjetno bili občutki približno dvesto slovenskih
čimbolj uspešno
otrok, ko so v družbi vrstnikov ponovno ^vstopali v šolske vrtce.
Če se je nekaterim morda še nekoliko tožilo po počitnicah, so se že včeraj začeli vživljati v novo okolje in lahko predvidevamo, da se bodo v nekaj dneh že prilagodili šolskemu ritmu. Ta bo že v kratkem stekel s polno paro, saj bo letos šolsko leto krajše,
zaradi tega pa - napovedujejo - intenzivnejše. Želeti je, da bi za vse, učence, starše in šolnike, bilo čimbolj uspešno.
(Na slikah: učenci osnovne šole v Ul. Brolo in skupina srednješolcev na stopnišču šolske stavbe v Ul. Al-viano)
V ponedeljek sestanek rajonskega sveta v Štandrežu
V ponedeljek, 22. t. m., ob 20. uri je napovedana seja rajonskega sveta v Štandrežu. Dnevni red napoveduje razpravo o nujnih vzdrževalnih delih v občinski telovadnici ter o možnosti uporabe prostorov javnega centra za zdravniške ambulante. V prihodnjih dneh je napovedan tudi sestanek z občinskim odbornikom za javna dela in funkcionarji občinskega podjetja.
izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. septembra, izlet na Vojsko in v Idrijo z ogledom partizanske tiskarne Slovenija. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 8. uri s Travnika. Skupno kosilo (žlikrofi) na Vojskem, popoldne ogled muzeja v Idriji in drugih znamenitosti rudarskega mesta. Zaradi boljše organizacije prosimo udeležence, naj se javijo v trgovini Bavcon, do srede, 24. t. m.
razna obvestila
KD Oton Župančič v Štandrežu prireja oktobra tečaj latinsko-ameriških plesov v domu Andrej Budal. Informacije in prijave pri Eldi Nanut, tel. 21893.
Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici, obvešča vse, ki bi želeli v sezoni 1986/87 uporabiti kulturni hram, da bo sestanek uporabnikov, za koordiniranje kulturnih dejavnosti, v ponedeljek, 22. septembra 1986, ob 18.30, v sejni sobi Kulturnega doma.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Karate kit II«
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia n. 3«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le ragazze in pullover« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 20.00 »Ni časa za smrt«, in ob 22.00 »Nevaren posel«
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUdine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Š. Antonio, Ul. Romana 147, tel 40497
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.15 Marino Zuppel iz splošne bolnišnoice v Dolenje, ob 11. uri Anna Mosetti por. Beli iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče.
S kanadskim prijateljem Jeffom smo se domenili še za krajši spust po reki, ki je na kartah označena kot zelo težka. Izbrali smo prav njen najtežji del v Canyon de la Rouge. Po dvodnevnem postanku smo tako spet krenili po neasfaltiranih poteh kakih 150 kilometrov v notranjost pro-
stranih gozdov. Prispeli smo do canyona; njegov tok je bil na zemljevidih označen med 3. in višjo 4. težavnostno stopnjo. To je absolutno največ, kar je mogoče prepluli s kanujem indijanskega tipa.
Spust se je že od vsega začetka izkazal kot zelo težak, tudi zaradi velikega vodnega pretoka. Najprej se je spustil Jeff, ki je canyon kar dobro poznal, saj ga je preplul že večkrat. Sledila sva mu jaz in Mauro. Vsega skupaj je bilo sedem kilometrov brzic. Prve so bile višje tretje stopnje in nama niso šle prav gladko, ker smo že takoj v začetku zadeli ob skalo. Zaradi tega naju je ujel močan tok z visokimi valovi, kjer smo morali s precejšnjo hitrostjo mimo številnih skal, preden smo se lahko ustavili v "mrtvi" vodi — tj. mirni vodi, izven osrednjega toka — na desni strani canyona.
Jeff je šel spet nekoliko naprej na ogled in se kmalu vrnil. Svetoval nama je, naj zelo paziva pri naslednji točki, ker je najtežja in je bila v tistem času zaradi povečane količine vode še posebno nevarna. Na koncu tega prehoda višje četrte stopnje se je za nameček skrival še "valj". Kajakaši dobro vedo kaj ta izraz pomeni in kaj pravzaprav pomeni znajti se v valju. Valj se namreč pojavi po manjšem padcu ali vsekakor strmi točki (ponavadi tam, kjer se voda pretaka čez poševno podvodno skalo) v obliki močnega vala, ki meče vodo kvišku in nato proti glavnemu toku. Če se prevrneš tam, si kot v mišnici iz katere ni izhoda: nazaj ne moreš, ker je reka prestrma in tok premočan, naprej pa tudi ne, ker te zaustavlja visok val, ki je za čoln kot zid.
Nastopit bo v glasbenem ciklusu »Repentabor«
Pogovori s Fransom Bruggnom
Frans Bruggen, svetovno znani flavtist, ki bo v nedeljo konciertiral v Luteranski cerkvi (Largo Panfili) za ciklus »Repentabor«, je tudi eden najpomembnejših voditeljev gibanja stare glasbe. Pomembni so seveda
njegovi koncerti, prav tako pa so pomembne ideje, ki jih posreduje na raznih seminarjh. Mogoče ne bo odveč, če pred nedeljskim koncertom posredujemo našim čitateljem nekaj
njegovih misli povzetih iz seminarja, ki ga je leta 1973 v Rimu priredilo Italijansko društvo za kljunasto flavto.
»Napačno igranje določenega instrumenta je vedno tudi napaka proti stilu. Ne moremo trditi, da so bili instrumenti, n. pr. v 17. stoletju, nepopolni. Imeli so instrumente, katere so potrebovali. Isto velja danes. V naših orkestrih imamo violine in violončele, in čeprav so bili baročni instrumenti kasneje precej izpremenjeni, imajo še vedno dokaj starinske zvoke. Če danes Boulez, Stockhausen in drugi avantgardisti še vedno pišejo za te instrumente, pomeni, da jim njihovi starinski zvoki ugajajo. Ce jim namreč ne bi ugajali, bi danes izumili električno violino iz kovine. Tako je bilo tudi nekoč: tikpe in pokrovke niso nikoli predstavljale problemov: Imeli so jih n. pr. fagoti, a pri flavti jih nekako niso hoteli; a razlogi za to so bili samo muzikalni.«
»Navadno se glasbeni talent razvija v dveh smereh: v instrumentalno tehniko in glasbeni posluh, ali če hočemo, v glasbeno tehniko. Večkrat se zgodi, da instrumentalna tehnika napreduje hitreje kot glasbena tehnika. Takrat je najbolj pametno, da zaustavimo instrumentalno tehniko, da se posvetimo glasbenim problemom in da potem skušamo napredovati vzporedno z instrumentalno in glasbeno tehniko.«
»Razlog, da nekdo igra določen instrument, katerikoli instrument, ne sme biti nikoli literatura pisana za ta instrument. Mislim, da ni dobro, če se violinist, ali kdor bi se rad začel učiti violino, odloči za ta instrument, ker mu ugajajo konerti Čajkovskega, Bacha, Mendelsohna itd. Isto velja za pia-
niste: ni dobro, da se odločimo za študij klavirja, ker nam ugaja klavirski koncert Mozarta, Beethovna itd. Isto velja za kljunasto flavto, ali za katerikoli instrument. Izbira instrumenta naj se ozira predvsem glede na to, da nam prav ta instrument ugaja, da nam ugajajo prav ti zvoki, lepi ali grdi, ki jih s tem instrumentom lahko proizvajamo.«
»Veliki virtuoz nas ne prevzame, pusti nas hladne. Postavi se na ogled, da ga občudujemo. Zelo sem nasproten vsemu temu. V vsaki glasbi mora biti nekaj magičnega, ta magija pa ni virtuozizem, ni odvečna lepota in niti stil. Ta magija je preprostost. In to zlasti pri instrumentu kot je kljunasta flavta. Moč kljunaste flavte je prav v njeni preprostosti.«
»Največkrat se moramo vrniti v otroštvo: naučiti se moramo, da se enostavno igramo z zvoki.«
»O stari glasbi ne moremo govoriti na avtoritativen način. Ne moremo n. pr. enostavno reči: ta tempo je prehiter. Razumeti moramo zakaj. Mogoče izvajalec še nima dobrega okusa. Osebno mislim, da je največja odlika stare glasbe prav to, da ni avtoritativna. Obratno kot pri Beethovnu in drugih romantikih. Izum metronoma, izum avtoritete je za Beethovna značilen. Tudi prej so skušali z raznimi pravili določiti hitrost tempa, vendar ne togo in vedno so dokončno odločitev prepuščali »dobremu okusu«. Mislim, da je to eden najvažnejših razlogov, zakaj nam danes stara glasba ugaja. Boj proti avtoriteti je značilen prav za 20. stoletje. Vendar ne moremo igrati svobodno, če ne poznamo vseh pravil, če nimamo dobrega okusa. Svoboda brez dobrega okusa nas pripelje do strašnih rezultatov.«
Drevi podelitev nagrade Vilenica 86
Kulturne prireditve v okviru podelitve mednarodne nagrade Vilenica se danes nadaljujejo v Sežani, kjer bo ob 11. uri Srednjeevropska literarna matineja. Drevi pa bo v jami Vilenici literarni večer nagrajenca in članov Društva slovenskih pisateljev. Večer se bo začel ob 19. uri.
Nagrajenca bo izbrala petčlanska žirija, ki jo je ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev. Žirijo sestavljajo strokovnjaki za posamezna področja nacionalnih literatur, svojo strokovno pomoč pa jim bodo ponudili tudi konsultanti iz dežel, ki letos sodelujejo na mednarodni prireditvi Vilenica 86. Člani žirije so: Jože Hradil, prevajalec, urednik založbe, dr. Jože Pirjevec, zgodovinar, publicist, profesor na univerzi v Trstu, Tone Pretnar, esejist in prevajalec, dr. Erik Prunč, pesnik, prevajalec, profesor na univerzi v Gradcu in Veno Taufer, pesnik, esejist in prevajalec.
Jutri zjutraj ob 11. uri bo v prostorih Klub hotela v Lipici tiskovna konferenca, v večernih urah pa bo slavnostna podelitev mednarodne literarne nagrade Vilenica 86. Organizacijo celotne prireditve vodi osrednji odbor.
Gostovanja Slovenske filharmonije
Orkester Slovenske filharmonije gostuje te dni na dveh festivalih v Švici in Italiji. Danes bo nastopil na festivalu v Stresi, kjer bo izvajal Krekove in Wagnerjeve skladbe ter Prokofjeva suito iz baleta Romeo in Julija. Na tem festivalu sodelujejo številni znani orkestri iz Evrope, med katerimi tudi Filharmonični virtuozi iz Berlina, Kraljeva filharmonija iz Londona in številni znani solisti.
Nov Galebov dnevnik
Kresna noč po Skopju na Borštnikovo srečanje
Izšel je četrti Galebov dnevnik za leto 1986-87, tokrat v še pestrejši Izdaji, saj po dogovoru s šolniki in ravnatelji vsebuje nekaj dodatnih in koristnih razpredelnic, ki ga nedvomno izpopolnjujejo in bogatijo. Izdajo je omogočila Sekcija slovenskih denarnih zavodov v Italiji, v kateri so: Hranilnica in posojilnica z Opčin, Kmečka banka iz Gorice, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica iz Nabrežine, Kmečko obrtna hranilnica iz Doberdoba, Kmečko delavska posojilnica iz Sovodenj.in Tržaška kreditna banka, ki bodo ob priliki Dneva varčevanja poklonile dnevnik vsem učencem in dijakom slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol v Italiji
O skupini mladih igralcev, ki je v lanski sezoni nastala v okviru Tabora mladih in KD Vesna in ki od marca nastopa pod režijskim vodstvom Marka Sosiča z lutkovno predstavo Kresna noč, smo poročali seveda ob premieri in kasneje tu pa tam ob nastopih. Ker se je skupina pred nekaj dnevi vrnila iz Skopja, kjer je nastopala na mednarodnem gledališkem festivalu, se nam zdi primerno, da še enkrat spregovorimo o njej.
Po prvih osmih predstavah, ki jih je skupina odigrala na Opčinah in v Križu, so se kaj kmalu pojavila prva vabila in mladi igralci so tako gostovali v. Kranju, Škofji Loki, Postojni in v Novem mestu, na vsakoletnem srečanju, ki ga je organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Ta nastop je v bistvu sprožil povabiloma Borštnikovo srečanje (prav te dni so skupini potrdili nastop v Mariboru za 30. oktober), referentka za gledališko dejavnost pri ZKOS pa je tudi predlagala gostovanje skupine na skopskemu festivalu.
Medtem je skupina nastopala še tri večere med ruševinami starega devinskega gradu, kjer je je bila pokrovitelj Devinsko-nabrežinska občina, organizatorja pa Dekliški zbor iz Devina in Fantje izpod Grmade. Čeprav z zamudo mormo omeniti, da so nastopi na starem devinskem gradu doživeli velik uspeh, ki ga je treba nedvomno pripisati predstavi (ta je bila nalašč
gradi, saj za ljubiteljsko skupino taka gostovanja niso vsakdanja stvar. O skopskem festivalu velja omeniti, da gre za netekmovalno srečanje - letos že enajsto — profesionalnih in amaterskih skupin, med katerimi je nastopalo kar več slovenskih, n. pr. iz Izole, Ljubljane, gledališče iz Nove Gorice in seveda že omenjena zamejska skupina. Številno občinstvo je mlade igralce sprejelo toplo in zdi se, da jezik ni predstavljal kake posebne ovire. Posebno pozornost so seveda izzvale maske, za katere je skupina pred kratkim prejela tudi priznanje ZKOS.
Zadnji večer gostovanja bo v Bocnu, kjer bo kot solistka nastopila Dubravka Tomšič - Srebotnjak v Petem klavirskem koncertu L. van Beethovna.
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
1.	Razni avtorji: IL TERRITORIO (Centro culturale polivalente)
2.	Razni avtorji: GUIDA NAU-TICA DELL'ADRIATICO (Jugos-lovenski leksikografski zavod Zagreb)
3.	Janez Gradišnik: NAŠ JEZIK (ZTT)
4.	Will Berthold: 42 ATENTATOV NA HITLERJA (ZTT)
5.	Janko Mlakar: MED ŠMARNO GORO IN MONT BLAN-COM (Založba Obzorja)
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
prirejena za tak prostor), nedvomno pč tudi sugestivnosti prizorišča. Gledlisk. ,99.9^. so dopolnjevali umetni ognji, ki jih je oskrbelo podjetje Bernardi in ki so bili seveda posebno doživetje v Devinskem zalivu.
Zadnje gostovanje v Skopju je bilo za mlade igralce seveda podobno na-
Srečanje pisateljev na Obirskem
Osrednja tema srečanja bo »Na robu dveh kultur«
Na Obirskem pri Železni Kapli bo 26. in 28. t. m. tradicionalno pisateljsko srečanje na temo »Na robu dveh kultur«. Namen srečanja je zbrati pisa-I^ier ki delujejo v sklopu manjšin in jim ta "status" daje svojevrsten pečat, "krati pa jim odpira nove probleme.
Uradni del srečanja bo v soboto, 27. k m. v gostilni Kovač na Obirskem. Ub 9.30 bo imel uvodni referat Jaša L. Zlobec na temo »Si lahko narod na ubrobju privošči razkošje delitve na središče in obrobje?«. Sledil bo referat Niorana Košute »Vloga obrobja v od-Uosu do središča in do sosednjih kul-brr'. V popoldanskem delu srečanja b° Jani Oswald govoril o koroški slo-Venski literaturi in avstrijskem kulturnem prostoru. Maja Haderlap pa bo govorila na temo »Slovenska kulturna 2avest in meje - koroška slovenska li-
teratura in osrednji kulturni prostor«. Zvečer, ob 19.30 bo literarni večer, ki je na Obirskih pisateljskih srečanjih že tradicionalen. V nedeljo se bodo udeleženci srečanja podali na izlet na Peršmanovino, kjer si bodo ogledali muzej upora slovenskega naroda.
Osrednja tema srečanja bo, kot lahko razberemo iz naslovov referatov, odnos med "obrobjem" in "središčem". Gre za vsekakor občuteno temo. Že dejstvo samo, da si pisatelji zastavljajo takšna vprašanja javno in da o njih diskutirajo, pomeni, da je v odnosu med obrobjem in matico nekaj vprašljivih točk, da gre za "napetost", ki jo ustvarjalci beležijo pri svojem delu. Posebno avtorji v zamejstvu ta problem občutijo. Nikakor pa ne gre za enosmerno vprašanje, saj si tudi mati-
ca zastavlja vprašanje, kako graditi nove odnose, ki naj z dejanji uresničijo skupni slovenski kulturni prostor.
Pjav zaradi vsega tega bo letošnje srečanje pisateljev na Obirskem zanimivo, saveda ne samo za pisatelje, ampak tudi za širši krog ljudi, ki so jim omenjene zadeve pri srcu. Pa še to velja omeniti glede samega srečanjamje-gova duša je bil od začetka pesnik in kulturni delavec Valentin Polanšek. Po njegovi smrti zamisel ni propadla, nasprotno, nadaljuje se z novim elanom in z novimi predlogi. Osnovne smernice^ to je odnos med obrobjem in središčem, pa še odnos manjšinske ustvarjalnosti do sosednjih narodov, ostajajo. Letos bodo o tem rekli svojo pisatelji mlade generacije. To je ljudje, ki se s problemi brez dvoma srečujejo na drugačen način.
v sodelovanju z BURROUGHS in TELECOMP
TEORETIČNO - PRAKTIČNI TEČAJI:
A)	OPERATER - PROGRAMER
programski jeziki: RPG — BASIC — COBOL
B)	PROGRAMER
programski jeziki: RPG — BASIC — COBOL
C)	OPERATER
Tečaji so v popoldanskih ali večernih urah RAZREDI SO OPREMLJENI Z NASLEDNJIMI RAČUNALNIKI:
a)	Sistem B/25 Burroughs
b)	Personal Computer IBM
c)	Superteam Honeywell
TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 24 — Tel. 732800 - 732423 URNIK TAJNIŠTVA: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
E. Fermi
Nogomet: po tesni zmagi proti Primorju
San Giovanniju Pokal 2. Race
Namizni tenis: v nedeljo v pokalu sejemskih mest
Veliko pričakovanje za srečanje Krasovih deklet s Portugalkami
Še dva dneva nas ločita od krstnega nastopa v prvem kolu letošnjega pokala sejemskih mest med ženskima ekipama Krasa Globtrade in Club De Futebol Estrela da Amadora iz Portugalske. Predvsem v Krasovem taboru, pa tudi v bližnji okolici, nestrpno pričakujejo omenjeni spopad, saj bo to največja športna prireditev doslej v novem športno-kultumem centru v Zgoniku. Tovrstna pokalna srečanja zahtevajo od gostitelja precej napora predvsem glede organizacije. Kot predvideva pravilnik, ima gostitelj dolžnost, da na lastne stroške poskrbi za dvodnevno udobno bivanje gostujočih igralk in njihovih spremljevalcev. Portugalski predstavniki bodo že 'nocoj od 22. uri dospeli na ronško letališče. Srečanje pa bo
na sporedu v nedeljo s pričetkom ob 18. uri.
Prvi nasprotnik Krasovih deklet v svojem drugem nastopu na Nancy Evans (kot je uradni naziv tekmovanja) prav gotovo ne sodi med najmočnejše ženske postave v Evropi, saj spada Portugalska med šibkejše evropske države, tako v ženski kot moški konkurenci. Ta ugotovitev r«1 nas ne sme varati, še manj pa Ber-nardičevo in ostale, ki se bodo pojutrišnjem borile proti Portugalkam za uvrstitev v osmino finala. Ker sploh ne poznamo realne moči portugalske ekipe, zato se lahko ob teh slepih ugotovitvah pošteno uštejemo.
Tako ali drugače imajo krasovke lepo priložnost, da se tudi tokrat, kot se je že zgodilo pred tremi leti.
ko so se v Repnu srečale z avstrijskimi vrstnicami Toyota Horbranz, uvrstijo v naslednje kolo, ki bo na sporedu 11. oktobra.
Kot pripravo na pokalni nastop so naše v sredo odigrale trening tekmo 'i Vriaflio, s katero ima namiznoteniški odsek Krasa že vrsto let odlične prijateljske stike. Bil je to izredno dragocen nastop pred veliko pomembnejšim nedeljskim obračunom s Portugalkami, saj so goriške igralke zanje predstavljale enakovrednega tekmeca. Trenutna forma treh Krasovih igralk, ki bodo poleg Ber-nardideve v ekipi, je zadovoljiva in prepričani smo, da bodo tudi tokrat dale vse od sebe in ponovno razve-selile Krasove navijače, ki jih bodo tokrat prišli bodrit v zgoniško telovadnico. (Z. S.)
San Giovanni — Primorje 1:0
(1:0)
STRELEC: V 38. min. Nunis.
SAN GIOVANNI: Ramani, Stigliani, Colauti, Michelini, Burger, Maracich, Favenito, Nunis, Zurini (Germani), Romano, Franco (Gulim).
PRIMORJE: Colautti (Negrini), Husu, Milani, Antoni, Samese, Livan (Roiaz), Sigoni, Di Benedetto (Bat-taini), Olivo, Maranzina, Caharija (Pascon).
Nogometaši San Giovannija so osvojili prvo mesto na letošnjem nogometnem turnirju za Pokal Ž. Race, ki ga je priredilo ŠD Primorje. V sinočnjem velikem finalu so namreč Svetoivan-čani premagali prav proseško enajsterico, ki pa je tokrat imela zvrhano mero smole.
Prosečani so imeli lepo priložnost že v 9. min. s Oaharijo, ki pa je moral streljati v nasprotna vrata s
pretežkega položaja. San Giovanni pa je svoj edini in tudi odločilni zadetek dosegel v 38. min. z Nunisom in zaman so bili nato vsi napori naših nogometašev, da bi nadoknadili zamujeno. Primorje je od prejetega gola stalno imelo pobudo V svojih rokah. Prosečani so zadeli tudi prečko z Di Benedettom, proti koncu tekme pa so skorajda oblegali svetaivanska vrata. Vsi napori, požrtvovalna igra so bili zaman. Zmago in pokal so tako osvojili Svetoivančani.
Sledilo je nagrajevanje, ki mu je prisostvovala tudi družina Race. Poleg podaritve pokalov ekipam so nagradili tudi najboljšega igralca turnirja (Sergio Olivo, Primorje), najboljšega strelca (Bortolotti, Gaja, 3 zadetki), najmlajšega igralca (Gerin, S. Giovanni, 16 let) in najstarejšega i-gralca (Tomizza, San Nazario, letnik 1946).
(M. Š.)
V"
Mladinske igre treh dežel v Čedadu
Včeraj še zadnji boji
Košarka: sinoči v Repnu v okviru turnirja Alpe-Adria
Poraz Jadrana, Pordenončani premočni
Jadran — Castor Pordenon 58:76 (30:35)
JADRAN: Rauber 4 (2:2), Ban 16 (9:10), Gulič 3, Sosič 3, Čuk 18 (2:2), Daneu 8 (0:1), Terčon 4 (0:2), Štoka 2, Persi.
CASTOR PORDENON: Di Cecco 6 (0:1), Marella 8, Mina 35 (11:11), Vi-sigalli 7 (1:2), Spangaro, Colusso, Gregorio 7 (3:4), Diprampero 10, Delle Vedo ve. Reale 3 (1:1).
SODNIKA: Tamaro in Polh (oba iz Trsta). PM: Jadran 13:17, Castor 16:19. ON: Jadran 21, Castor 16. PON: Rauber (35). 3 TOČKE: Ban 1, Gulič 1, Sosič 1,
ČEDAD — V splošnem navdušenju so se včeraj v Čedadu zaključile »mladinske igre treh dežel«, na katerih so se pomerili predstavniki iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Igrišča so zaživela že v jutranjih urah, saj so morah opraviti tekmovanja v številnih panogah. Včerajšnji., rezultati:
NAMIZNI TENIS - MOŠKI: 1. Slovenija 4; 2. FJK 2; 3. Koroška 0; ŽENSKE: 1. Slovenija 4; 2. FJK 2;
3. Koroška 0.
SABLJANJE - MOŠKI: 1. FJK 14;
2. Koroška 13; 3. Slovenija 0; ŽENSKE: 1. FJK 13; 2. Slovenija 7; 3. Koroška 7.
STRELJANJE: 1. Slovenija 1.411;
2. FJK 1.265 ; 3. Koroška 984.
TENIS: Slovenija - FJK 3:0; Slovenija - Koroška 3:0; Koroška - FJK 1 proti 2.
KOŠARKA: Koroška - Slovenija
32:122; FJK - Koroška 106:17; Slovenija - FJK 95:70.
ROKOMET: Koroška - Slovenija 24:37; FJK - Koroška 18:88; Slovenija - FJK 26:13.
ATLETIKA - ŽENSKE: 1. Slovenija 68; 2. FJK 55; 3. Koroška 33; MOŠKI: 1. Slovenija 67; 2. FJK 58; 3. Koroška 31.
Danes disciplinska komisija
MILAN — Disciplinska komisija ita-lijanske nogometne zveze bo danes razpravljala o prizivih Viallija (Samp-doria), Berlinghierija (Pescara), Bo-sca (Pescara) in Romana (Triesti-na), ki so bili izključeni za dve koli.
Pyaft evropski prvak
LONDON — Angleški boksar Chris Pyatt je novi evropski prvak v super-velter kategoriji, potem ko je samo 90 sekund po začetku dvoboja s KO premagal Nizozemca Johna Van El-terena.
Tudi v tretjem srečanju turnirja Alpe-Adria so jadranovci ostali praznih rok. Po dvojnem porazu proti San Dona ju so naši fantje sinoči v Repnu izgubili proti Castorju iz Pordenona.
Uvodne minute srečanja so bile za jadranovce skoraj katastrofalne: Pordenončani so namreč vodili kar s 14:0, za naše pa je bil koš gostov kot začaran. Jadranovci, pa niso popustili: z odločno in požrtvovalno obrambo so močnim gostom, za katere
pa ni igral Otello Savio, odščipnili vso prednost in v 19. minuti izid izenačili na 28:28. V teh minutah so Brumnovi varovanci igrali zares dobro. Na dlani pa je bilo, da takega tempa naši ne bodo zmogli. In to se . je v drugem polčasu tudi zgodilo: ob sijajni igri »Američana« Mine in Visigallija (še lani je igral med prvoligaši) si je Castor zopet priigral zanesljivo prednost in tudi zmagal.
Jadranovci so tudi sinoči igrali brez poškodovanih Petra Žerjala in
Marka Lokarja. Pomanjkanje menjav pa se je v tem srečanju še kako poznalo.
LESTVICA SKUPINE A: San Dona 6, Castor Pordenon 4; Jadran 0. PRIHODNJE KOLO (23. t.m.): Castor Pordenon - Jadran.
Jadranovci bodo danes odpotovali v Celovec, kjer se bodo udeležili mednarodnega turnirja, na katerem bosta poleg domačega moštva nastopila še avstrijski prvoligaš Innsbruck in Kvamer z Reke, ki nastopa v jugoslovanski B-l ligi. Jadranovci bodo danes ob 17.00 igrali proti domačinu.
(bi)
Douglas izključen
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je za štiri kola izključila Johna Douglasa (Yoga Bologna), ki je hudo udaril v obraz Domendca Fantina (Dietor Bologna). Fantin bo lahko igral šele čez mesec dni.
Tenis: od danes do nedelje v organizaciji ŠZ Gaja
Turnir prijateljstva
Nogomet: na turnirju v Zagraju
Sovodenjcem prehodni pokal
Palermo slabo končal
RIM — Palermo ne bo igral niti v B niti v C-2 ligi, kar pomeni, da bo praktično izginil z italijanskega nogometnega profesionalnega prizorišča. Tak je bil zaključek’ včerajšnjih srečanj, katerih so se med drugim udeležili izredni komisar nogometne zveze Carraro, predsednik zveze profesionalcev Matarrese, predsednik združenja igralcev Campana in seveda zastopniki Palerma.
Ob koncu posvetovanj je Carraro prebral kratko poročilo, v katerem p»ravi, da ne obstajajo niti minimalni pogoji za vpis Palerma v C-2 ligo. Seveda se s tem odpira vrsta vprašanj, začenši pri samih igralcih. Po pravilniku so slednji prosti, da gredo kamorkoli, novo društvo pa ne bo Palermu moralo plačati nobene odškodnine (pni Palermu so upali, da bodo vsaj deset najboljših prodali, zbrali 10 milijard lir in prvenstvo v C-2 ligi nadaljevali z najmlajšimi).
Vprašanje Palerma je sedaj v rokah sodnikov, saj dolgovi segajo v milijarde: nekateri pravijo, da jih je 12, drugi 18 ali celo 20.
Na igriščih teniške sekcije športnega združenja Gaja na Padričab bo od danes do nedelje, 21. t. m., turnir prijateljstva. Na njem bodo sodelovali nekateri najboljši igralci iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Med klubi, ki so se prijavili, so Tennis Club Triestino, Tennis Opicina, Čampi Rossi in Terni, poleg seveda Gaje.
Zelo pomembna za razsežnost turnirja bo prisotnost nekaterih zelo perspektivnih igralcev iz Slovenije, kot sta Mitja Vatovec iz Portoroža in Grega Vehovec kot predstavnik ljubljanskega Slovana. Oba igralca sta trenutno na vrhu jugoslovanske lestvice under 16. Predviden je tudi ekshibicijski nastop Tanje Čeme, ki je na drugem mestu na jugoslovanskih lestvicah under 16 ter under 18, in deželne prvakinje Katje Poli, ki je deželna prvakinja under 16.
Mladinske igre
RIM — Od 28.9. do 5.10 bodo v Rimu finali mladinskih iger za osnovnošolce in nižjesrednješolce.
totocalcio
MEMORIAL F. GRILLA NA VRHU
Drevi polfinala
Kar štiri ekipe z onstran meje se bodo drevi pomerile na 3. memorialu Flavia Grilla v malem nogometu, ki ga na Vrhu prireja športni odsek KD Danica. Izključna prisotnost ekip iz Slovenije potrjuje, da je ta športna zvrst v zamejstvu še v zametkih
IZIDI ČETRTFINALNIH SREČANJ: Sela na Krasu - Doberdob 5:3; Brestovica - Martinščina 5:2; Renče -Vrh (veterani) 10:2; Podnanos - Gabrje 5:1. Srečanja so sodili Fabio Sambo, Evgen Ferfolja in Milan Devetak.
Spored drevišnjih polfinalnih srečanj: ob 20. uri Podnanos - Brestovica, ob 21. uri Sela na Krasu - Renče.
Finalni tekmi bosta v nedeljo popoldne; v jutranjih urah v nedeljo se bo pričel tudi balinarski tumir, na katerem bo sodelovalo 8 ekip z obeh strani meje.
V	prvi dirki v Bologni bi se morala uveljaviti skupina 1 z Dankeu-nom. Za drugo mesto prideta v poštev Carrasco (sk. X) in Baldo Asso (sk. 2).
V	Neaplju je najresnejši kandidat za zmago Chiungue (sk. 2). V skupini X je solidni Disparo, v skupini 1 pa Checco PIay.
Težavnejša je napoved za dirko v Montecatiniju. Poskusili bi s skupino X s hitrim Banardom, v skupini 2 bi se zanesli na regularnega Bisante-ja Pi, v skupini 1 pa je v dobrem položaju Gorato KS.
Tudi v Padovi je favoritov več. U-veljaviti pa bi se morala skupina 2 z Acantom na čelu. V skupini X je regularni Bestello, med protagonisti pa bi moral biti tudi Delo CM (sk. 2).
V	Tarantu je v dobri formi Dezigno (sk. 1), v skupini X ne gre prezreti Bisteguija OM, v skupini 2 pa Bo-nipertija Red.
Tudi napoved za Rim je težka. V skupini 1 je močni Tetide, v skupini
Sovodenjska enajsterica je z zmago z 2:0 proti doberdobski Mladosti zasedla prvo mesto na turnirju v Zagraju in si zagotovila prehodni pokal. Potem ko so Marsonovi varovanci igrali neodločeno s Sagradom in Poggiom, jim je zmaga proti Dober-dobcem prinesla prvo mesto, pred domačini, zaradi boljše razlike v golih. Naj povemo, da sta proti Mladosti bila uspešna Marson in Čevdek.
Vrsta predprvenstvenih turnirjev pa se bo za slovenske ekipe nadaljevala v nedeljo. Juventina in Sovodnje bodo igrale v Zdravščini. Štandrežci se bodo potegovah za prvo mesto, So-vodenjei pa bodo igrah za 3. mesto. Doberdobska Mladost pa bo pred domačim občinstvom nastopala na memorialu Devetak.
O doberdobskem turnirju naj povemo, da bo ob 15.30 srečanje za 3. mesto med domačini in Bregom, ob 17.15 pa bo sledila tekma med Primorcem in Fincantierijem.
Ob koncu še obvestilo goriške nogometne zveze, ki je sporočila, da se
2 je solidni North Vahant, v skupini X pa Gianfredo Puca.
DIRKA TRIS
Na dirki tris v Trevisu bo startalo 22 konj. Napoved je težavna. Najprej omenimo Descompsa (št. 19), za drugo mesto pride v poštev Agguato (št. 18), za tretje pa Abercio (št. 10). Za sistemiste: Baradea (št. 4), Rasian (št. 22) in Bastimento (št. 1).
totip
1. — prvi	1
drugi	X 2
2. — prvi	2
drugi	X 1
3. — prvi	X 2
drugi	1
4. — prvi	2
drugi	X 2
5. — prvi	1 X
drugi	X 2
6. — prvi	1
drugi	X 2
bo prvenstvo 3. AL začelo 5. oktobra in ne 28. septembra, kot je bilo prvotno najavljeno.
Kellyju končna zmaga
BARCELONA — Na 8. in zadnji etapi kolesarske dirke po Kataloniji se je uveljavil Belgijec Wehens, kon-šno zmago pa je osvojil Irec Sean Kehy. Sledijo: 2. Pino (Šp.) po 1’33”; 3. Mottet (Fr.) 1’3”; 4. Fuerte (Šp.) 1’41”; 5. Da Silva (Por.) 2’09”.
obvestila
JK ČUPA
vabi vse člane, da se udeležijo regate »2 gradov« za kajutne jadrnice, ki jo 22. t. m. organizira društvo Laguna. Informacije in vpisovanje na tajništvu SNL ob sredah in petkih od 19.30 do 21.30, tel. 422-282.
GIMNASTIČNI ODSEK
ŠZ BOR
sporoča, da bo vpisovanje za letošnjo sezono danes, v petek, od 15. do 18. ure v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7 (tudi po telefonu 51377).
Vpisovanje bo tako za dečke kot za deklice, za udejstvovanje v šport-m»-ritmični gimnastiki, plesni gimnastiki, rekreativni ritmiki, akrobatiki in v vajah na kanvasu.
KD LIPA
organizira rekreacijo za odrasle. Kogar zanima, naj pride danes, 19. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom.
PRIMOTOR KLUB vabi drevi na sestanek vseh članov, ki bo ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju. Govor bo o organizaciji tekme na Grobniku. Prisotnost obvezna.
ŠD SOKOL
vabi vse bivše odbornike, igralce in igralke, ter spremljevalce na proslavo 20-letnice društvenega delovanja, ki bo v nedeljo, 21. t. m., ob 19.00 v društvenih prostorih.
BOROVA KOŠARKARSKA
REKREACIJSKA SKUPINA sporoča, da se tudi letos za »košarkarske veterane« in ljubitelje rekreacije sploh nadaljuje košarkarska rekreacija, ki je ob ponedeljkih ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«.
danes igra za vas
Angelo Starc
totocalcio
Ascoli - Empoli	X
Atalanta - Roma	1X2
Como - Torino	1
Fiorentina - Sampdoria	2
Inter - Brescia	1
Juventus - Avellino	1	X
Napoli - Udinese	1
Verona - Milan	1X2
Cagliari - Vicenza	X	1
Campobasso - Bologna	X	Z
Catania - Cremonese	1	2
Cesena - Arezzo	1
Taranto - Piša	X
Angelo Starc (letnik 1940) je zamejskim starejšim in mlajšim športnikom dobro znan. V mladih letih se je bavil z nogometom in boksom pri Portualeju, nato pa pri Boru, sicer le za rekreacijo, z namiznim tenisom, odbojka in atletiko.
V lanski sezoni je bil tehnični vodja moških Borovih odbojkarskih ekip, letos pa ga mladina pozna kot vestnega in vedno prisotnega gospodarja odbojkarske sekcije Bora.
Prejšnji teden je Rajko, Petejan pravilno napovedal deset izidov.
konjske dirke - konjske dirke
V Nabrežini proslavljajo 20. obletnico domačega športnega društva
Pri Sokolu je setev bogato obrodila
Športno društvo Sokol iz Nabrežine praznuje 20. obletnico svojega obsto-ja.Formalno je bilo namreč ustanovljeno na občnem zboru krajevnega prosvetnega društva dne 13. marca 1966 prav kot nekaka samostojna veja PD Igo Gruden samega. Sedanji odborniki ŠD Sokol so se obvezali, da ob tem jubileju priredijo razna tekmovanja v panogah, ki jih trenutno društvo goji. In res je bil na sporedu pred dvema tednoma mednarodni turnir v balinanju, prejšnji konec tedna izredno uspeli 24 - urni košarkarski maraton,
Antek Terčon
jutri in pojutrišnjem pa se bo odvijal odbojkarski turnir.
Da bi zvedeli kako in zakaj je do ustanovitve Sokola sploh prišlo ter vse,kar je v zvezi s tem izredno'agilnim in aktivnim ter priljubljenim športnim društvom, smo se daljše pogovorili s prvim in tudi sedanjim predsednikom in enim od »duš« na-brežinskega Sokola Antkom Terčonom. Pogovor je potekal nekako takole:
»Ustanovitvi Sokola je botrovalo navdušenje nekaterih posameznikov in potreba po športnem udejstvovanju v Nabrežini in okolici...«
»Prav gotovo. V valu navdušenja zaradi uspehov, ki so jih dosegli tekmo-
valci iz naše občine na Slovenskih športnih igrah predvsem v plavanjuin atletiki smo se, predvsem na pobudo Damjana Pertota in pokojnega Sergija Radoviča, odločili, da tudi uradno formaliziramo to pestro športnodejavnost. Na občnem zboru prosvetnega društva Igo Gruden smo izvolili prvi Sokolov
odbor, ki je bil tako sestavljen: predsednik Antek Terčon, podpredsednik Mario Pertot, tajnik Sergij Radovič, blagajnik Peter Gruden ter gospodar Aleš Pertot. Nadzorni odbor so sestavljali Stanko Kosmina, Slavko Pertot in Stanko Pupis.
Takoj smo se lotili ženske odbojke ter kmalu napredovali v B ligo. Ob ustanovitvi smo tudi začeli z gradnjo športnega igrišča, ki smo ga nato, seveda s popolnoma prostovoljnim delom, dokončali v dveh letih.«
»Katere so bile Sokolove vodilne športne discipline in važnejše manifestacije v celotnem obdobju obstoja tega društva?«
»Najprej bi omenil žensko odbojko, ki je pri nas takoj dosegla visok nivo.Odigrali smo več prvenstev državne B lige prav do ustanovitve Mebla, poleglega pa smo redno prirejali mnogo let zapovrstjo najbolj kvaliteten ženskiodbojkarski turnir v Italiji: Trofejo Sokola. Na sporedu je bil v letih 1967, 1968, 1969, 1970, 1972 in 1976, višek pa je dosegel leta 1972, ko sta se turnirja med drugimi ekipami udeležila tudi švicarski prvak Uni iz Bazla ter italijanski prvak Fini iz Mo-dene.
Poleg odbojke je pri nas dosegel neverjetne razsežnosti tudi moški namizni tenis. Odsek smo ustanovili leta 1968 ter takoj dosegli tri zaporedna napredovanja, ki so nas privedla direktno v A ligo, v kateri smobili protagonisti. Žal so nato nastale polemike, ki so prispevale k padcu te naše vodilne discipline.«
»Sokol tudi spada med ustanovitelje in sotvorce naših združenih zamejskih ekip Jadrana in Mebla...«
»Res je. Spadamo v »koalicijo« Jadrana, kateremu smo že odstopili nekaj igralcev, soustanovitelji pa smo tudi ženske ekipe Mebla, za katero smo še danes soodgovorni. Ob nastanku te zamejske postave smo namreč bili edina zamejska ženska ekipa, ki je ostala v B ligi in smo torej prav mi tisti, ki smo se odpovedali drugi državni ligi za skupne koristi.«
.966 NABREilNA,986 AU RI Sl NA
Postrojene ženske odbojkarske ekipe pred začetkom turnirja za 5. Trofejo Sokola dne 21. julija 1972
Naslovnica brošure izdani ob 6. Trofeji Sokola
»Kakšne pa so sedanje perspektive športnega društva Sokol?«
»Jaz sem vsekakor optimist. Spet se je popolnoma razmahnila košarka, v kateri smo sicer bili vedno aktivni, mnogo rekreativcev se uspešno udejstvuje z balinanjem (med drugim smo tudi zamejski prvaki), pa tudi naša odbojka rase na zdravih temeljih kvalitete in množičnosti. Mladina sespet z veseljem vključuje v dejavnost našega društva, tako da lahko na Sokol gledamo z vedrino in zadoščenjem, saj smo opravili veliko delo. Iz bogate preteklosti pa črpamo optimizem in moč za bodoče delovanje, ki ne bo, v to sem prepričan, nič manj uspešno.«
Dosedanji predsedniki:
SERGIJ RADOVIČ ANTEK TERČON BARBARA GRUDEN NIKO KOSMINA STANKO DEVETAK SAVO UŠAJ NEVENKO GRUDEN
Sokolove odbojkarice, ki so si v sezoni 1982/83 zagotovile obstanek v B ligi in tako prispevale k temu, da je združena ekipa Meblo vskočila v drugo
državno ligo
Izjave današnjih in včerajšnjih predstavnikov Sokola
Bojan Brezigar
Dolgoletni tajnik ŠD Sokol in sedanji župan devinsko-nabrežinske občine.
Z razliko od nekaterih drugih športnih organizacij v zamejstvu je Sokol zrasel iz športnega odseka domačega kulturnega društva, torej na osnovi narodnoobrambnih načel in iz potrebe po ohranjanju narodnostne identitete Slovencev v Nabrežini in okolici. Te smernice so ostale osnova delovanja športnega društva Sokol ves čas in so osnovnega pomena še danes, ko žal ponekod težnja po rezultatu prevladuje nad narodnoobrambnimi nameni.
Za mene je bilo vodenje tajniške odgovornosti pri Sokolu pomembna življenjska izkušnja, katere koristi občutim še danes pri svojih novih zadolžitvah. Zaradi tega sem prijateljem pri Sokolu hvaležen in se pogostoma rad spominjam tistega obdobja. Upam, da se tudi moji tedanji sodelavci radi spominjajo na naša skupna prizadevanja za razvoj Sokola.
Savo Ušaj
Sedanji odbornik, bivši predsednik in odbojkarski trener ŠD Sokol.
Sedanje perspektive našega športnega društva so lahko dobre, če bo društvo v bližnji bodočnosti za delo pridobilo take osebe, ki bodo vnesle v delovanje novega elana in torej svežino in vsestransko obnovo. Društvo je v preteklih letih doseglo zavidljive rezultate, vendar pa moram takoj dodati, da je vse delo slonelo v glavnem na ramenih dveh ali treh oseb. Inprav zato je sedaj nujno, da pridobimo nove navdušence, ki bi to delo poletno nadaljevali.
Rad se spominjam obdobja, ko sem med drugim treniral žensko odbojkarsko ekipo, ki je takrat nastopala v B ligi. V kriznem obdobju za društvo so prav igralke Sokola in nekateri drugi redki entuziasti v bistvu vodili društvo in tako poskrbeli, da se delovanje ni pretrgalo, saj bi to povzročilo hude posledice za vso športno skupnost v Nabrežin.
Nevenko Gruden
Dolgoletni predsednik in sedanji podpredsednik ŠD Sokol.
Društvu sem predsedoval od leta 1975 do 1983, torej v obdobju, ko je bila naša vodilna športna panoga ženska odbojka. Prav takrat se je namreč šesterka Sokola vrnila v B ligo in tam ostala prav do konca, torej do ustanovitve Mebla, ki je prevzela B ligo po naši ekipi.
Če moram primerjati takratne čase z današnjimi bi dejal, da je bilo pravzaprav pred leti več pristnega navdušenja in so torej bile garancije za uspehe bolj stvarne. Sedaj je treba bolj paziti, da delo ne stagnira, saj se mladina vse bolj posveča lastni zabavi in manj težkemu in nehvaležnemu delu na športnem področju. In prav mladina mora, in bo, nadaljevati delo, ki smo ga zastavili že pred mnogimi leti.
Stran pripravil
DUŠAN JELINČIČ
Uspel Dan planincev
pri Mozirsi koči na Golteh
ledeljo, 14. t. m., je bil na Golteh ozir ju 18. Dan slovenskih planin-Vreme je bilo ugodno in tisti, ki so ustrašili jutranjih meglic, so Ji lepo septembrsko sonce. Or-'.acija planinskega društva iz rja je bila na visoki ravni, ob pri-ega Dneva pa je todruštvo urad-iprlo lepo prenovljeno planinsko na Golteh. Tega srečanja se je :žila, kljub veliki razdalji, manj-lupina tržaških planincev. Tu so li razne prijatelje iz vse Sloveni->sebn.o toplo in glasno pa je bilo nje s planinci pobratenega druš-rtegral iz Ljubljane. Istega dne je tudi srečanje na tromeji na Peči. te bi bilo mogoče taka srečanja e vskladiti med seboj? (Ugo Mar-
SPDT »osvojilo« tri tritisočake v avstrijskih Visokih Turah
SPDT je v celoti uresničilo zahteven program »osvojitve« treh tritiso-cakovv Avstriji. Pod brezhibnim vod-sfvom odbornika Lojzeta Abrama se le v petek zjutraj odpeljalo proti seve-ru 19 planincev, ki so že istega dne vsi, brez izjem, stali na vrhu Velikega Hafnerja (3076 m - eden od avstrijskih rhov prijateljstva). Naslednjega dne
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
so, po načrtu, skoraj vsi stali na Sdu-lecku (3085 m), tudi tokrat pa jih je v glavnem spremljalo lepo vreme. V nedeljo je pot vodila tržaške planince na kraljico Tur, Hochalmspitze (3360 m). Tudi ta mogočen vrh je osvojila velika večina udeležencev, ki so bili ob koncu izleta navdušeni nad pravkar zaključeno avstrijsko turo, nad-družbo in nad brezhibno organizacijo »skoraj domačina« Gigija.
Odprta meja v Dolini Glinščice
SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo tradicionalne pobude Odprte meje, ki jo jutri in pojutrišnjem prirejata Občina Dolina in Skupščina Občine Sežana. Po prijateljskem dogovoru bo torej od 9.00 do 18.00 možen prost prehod državne meje pri Botaču na območju Glinščica - Beka.
Bližnje delovanje SRD Gorica
Slovensko planinsko društvo v Gorici prireja v nedeljo, 28. t. m., izlet na Vojsko in v Idrijo z ogledom partizanske tiskarne Slovenija. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Zaradi boljše organizacije naj se udeleženci javijo v tr-
govini Bavcon, kjer bodo prejeli tudi podrobne informacije.
♦ ♦ ♦
SPDG pripravlja že tradicionalno družabnost »Praznik kostanja«, ko bo previdoma v nedeljo, 5., ali 12. oktobra, poleg tega pa še družabnost 16. novembra v Ajdovščini.
Jamarski dom Kraških krtov na Vrhu
Jamarski klub Kraških krtov z Goriškega je uspešno zaključil preurejanje jamarskega doma na Vrhu. Izvedbo načrta je finančno podprla Kmečko obrtna hranilnica iz Doberdoba. Slovesnost ob odprtju bo v nedeljo, 19. oktobra, ob 10. uri.
Spominski pohod na Krn
Spominski pohod na Krn, ki ga prirejata PD Kobarid in PD Nova Gorica bo na sporedu v nedeljo, 28. t. m. Planinci se bodo že navsezgodaj podali na Krn iz Drežnice, iz Lepene in iz vasi Krn, na vrhu pa bo proslava ob
9.30.	Množično slavje bo ob 12.00 na planini Kuhinja nad vasjo Krn. Vabljeni so vsi, predvsem pa primorski planinci.
Septembrska številka Planinskega vestnika
Septembrska številka Planinskega vestnika je vsekakor zelo zanimiva, predvsem po zaslugi kvalitetnih alpinističnih reportaž. Predsednik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije Tone Škarja piše o odpravi v Karakorumu, ki se je pred kratkim vrnila domov. Naslov in podnaslov tega članka sta že dovolj
Planinski vestnik štev. 9
zgovorna o pomenu in odmevnosti te odprave pri nas, pa tudi širše v svetu. »Karakorum '86 - odprava presežnikov« in »To, kar so naši alpinisti dosegli na odpravi v Karakorum, je dokaz, da je naš alpinizem resnično v svetovnem vrhu«. Članek se zaključi takoje: »V alpinizmu daje pravo težo dosežkom šele čas, medtem ko pri večini drugih športov razultati žive le od tekme do tekme. V luči časa bleste veliki dosežki svetovnega alpinizma, marginalije pa izginjajo v usmiljeni senci. Preveč ali premalo odprav? Za tako dobre alpiniste, kot jih imamo, je odprav premalo«.
Lep in izredno zanimiv je tudi članek z naslovom »Čez Ande«, ki govori o podvigu alpinistov Danila Tiča in Milana Romiha iz Slovenske Bistrice, ki sta v petih in pol meseca preplezala 18 šesttisočakov (!) v Južnoameriških Andih.
V rubriki »Portret planinke - malce
drugačen« Mariča Frantar govori o pr-vijugoslovanski ženski odpravi na Južno Anapurno, o razlogih neuspeha in še o mnogo drugem. Mariča med drugim tako pravi: »...Dvome je razgnal šele pogovor s tržaškimi alpinisti, ki so skušali greben preplezati spomladi 1985. Čeprav cilja niso dosegli, so nam zatrdili, da bomo prav gotovo uspele, saj tehnične težave niso tako hude. Šele na odpravi smo spoznale, da njihove ocene niso bile tako zanesljive. Niso nam povedali, kako razgiban je teren, s slik pa tega tudi ni bilo moč razbrati.«
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DŽS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir; Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	^ ZTT
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
19. septembra 1986
V zaporu zdravnika kriva bolnikove smrti
Potem ko je njihovi loži P2 spodletel poskus državnega udara
Italijanski prostozidarji so si nadeli ovčje oblačilo
RIM Dramatičen dogodek, ki se je pripetil v kraju Bracciano v predmestju Rima, kjer je zaradi napačne zdravniške prognoze 21. avgusta umrl nek moški, se bo še lahko ponovil. Vzrok je v neučinkovitosti Krajevne zdravstvene enote in nenačrtnosti zdravstvene službe.
Tako kometirajo zdravniške organizacije dogodek, ki je povzročil aretacijo dveh zdravnikov, Vande Rotini in Stefana Tabollija, zaposlenih pri prvi pomoči KZE v Braccianu, kraju, ki leži ob istoimenskem jezeru v bližini Rima. Kot so povedali predstavniki zdravniških organizacij, bi morali vsi pogovori s hitro pomočjo skozi filter, da ne bi pri ocenjevanju prišlo do napak. Po prvotnih predlogih, naj bi vse pogovore med zdravnikom in zunanjim svetom registrirali, vendar se to ne dogaja.
V drugih zdravniških organizacijah pravijo, da se je za ta dogodek izvedelo, medtem ko se dogajajo napake manjšega značaja, ki ne bodo nikoli prišle na dan.
Kot je izjavil deželni odbornik za zdravstvo v Laciju Ziantoni, bi morali delovati nadzorni odbori. Poudaril je nadalje, da tako v Rimu kot v njegovi okolici ne poznajo usklajevanja in načrtovanja in da je v KZE preveč ozkosti v delovanju, zaradi katere je storilnost nujno slaba. Ker je prva pomoč neorganizirana in je na tem mestu visoka mera tveganja in odgovornosti, obstajajo vsi razlogi, da tega pojava ne bodo tako hitro izkoreninili.
Vojne usode bodo snemali v Ljubljani
LJUBLJANA — Londonski BBC bo pričel te dni v Ljubljani, s pomočjo Unikal studia, snemati svoj letošnji največji projekt, televizijsko nadaljevanko Vojne usode. Serija nastaja po romanih Balkanska trilogija in Trilogija Levante, ki ju je napisala Oliva Manning. Scenarij je delo Alana Pla-terja, režiser pa je znani James Cellan Jones, ki je režiral tudi serijo Saga o Forsytih.
Ko bo prihodnje leto TV serija dokončana, bodo gledalcem ponudili sedem enournih epizod. V vojnih usodah (Fortunes of War), se srečujemo z dogajanjem leta 1939, ko pripotujeta v Bolgarijo angleška zakonca Guy in Harriet Pringle. Čeprav se nato večina dogodkov zvrsti v Bolgariji, so Angleži za snemanje izbrali Ljubljano. Zakaj? Marion McDougall, producentka londonskega BBC, pojasnjuje okoliščine tako: »Bili smo tudi v Bolgariji, kjer smo se dogovorili za snemanje. Vendar smo tam dobili občutek, da sedanja situacija ne ustreza našim zahtevam in tudi tamkajšnje razmere za snemanje niso najbolj ugodne. Zato smo se odločili, da serijo posnamemo v Jugoslaviji.«
Koprodukcijsko pogodbo so Angleži sklenili z Unikalom, ki je dobil posel po posvetovanju z Vibo, ki je sodelovanje odklonila, češ da ima preveč svojega dela. Za Unikal pa sodelovanje pomeni tudi, da se bo pri njih obrnilo okrog 300 tisoč funtov, kar je skoraj »posel stoletja«, pravi direktor te trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Igor Lehpamer.
(dd)
RIM — Za delovanje framasonov je navadna raja v Italiji izvedela kaj več le pred nekaj leti, ob izbruhu škandala okrog tajne lože P2 kolovodje Licia. Gellija, ki je razkril izredno nevarno ozadje povezovanja med vrhovi skoraj vseh državnih institucij, od državnih uradov do sodstva, policije, karabinjerjev, tajnih služb in gospodarskih veljakov, ki je grozilo ustvariti skrivno oblast v državi, vzporedno in močnejšo od uradne. Polagoma pa se je organizacija italijanskih prostozidarjev spet umaknila v običajno zatišje, ki ji je tako prijetno, v varnejše meglice zaupnih lož, ki prikrivajo svoje delovanje in svoje člane za vsemi mogočimi imeni društev in klubov, ki skoraj nikoli, ne razodevajo framasonske-ga značaja.
Sedaj se je pa oglasil z intervjujem najvišji voditelj italijanskih prostozidarjev, Veliki mojster Velikega vzhoda Italije, bivši republikanski veljak s Sardinije Armando Corona (ki je v nasprotju z zelo zvenečim nazivom skoraj pritlikavo majhen). »Veste kakšna
so vodila naše organizacije?« je začel mali velmož, v prizadevanju, da otme člane Velikega vzhoda vsakega suma, in proglasil temeljna načela, ki naj bi vodila življenje prostozidarjev: »Spodbujati in učiti strpnost, izvajati pravico, pomagati potrebnim, spodbujati ljubezen do bližnjega, iskati vse,, kar združuje ljudi in narode.«
Torej prav idilična slika dobrodelne organizacije, ki pa je prav nasprotna od predstav, ki si jih ob njeni tajnosti in tajinstvenosti lahko ustvarijo navadni ljudje, ki jo bolj pojmujejo kot center skrivne a močne oblasti. Tega ne taji niti Corona, a zatrjuje, da je bilo to res v preteklosti in se zaklinja, da zdaj ni več tako. »Ker ne včlanjujemo vsakogar, ampak zgolj najboljše,« je priznal Veliki mojster, »postajamo elitna orgatnizacija, v kateri mala oblast vsakega člana ustvarja veliko realno oblast,« a v en mah zagotavlja, da z novimi pravili ne bo več tako. Zato tudi ni več mogoče, po njegovem, da bi se spet rodila druga tajna loža P2.
Corona je tudi hitel poveličevati novo demokratičnost framasonske organizacije, češ da je do nedavnega Velikega mojstra volilo samo okrog 500 »častitljivih mojstrov« z najvišjo, 33. stopnjo v prostozidarski hierarhiji, sedaj pa o njem glasuje vse članstvo, torej 16.000 italijanskih framasonov. Znamenje prenove naj bi bilo tudi pomlajenje članstva od povprečne starosti 60 na 44 let in pripadnost novih članov predvsem srednjemu sloju, pri čemer se je pa pohvalil tudi s člani, ki naj bi bili kamnarji iz Carrare ali pomorščaki iz Genove. Na posebno vprašanje je dejal, da je pri framaso-nih tudi nekaj (»pa čeprav malo«) komunistov, kljub odločnemu nasprotovanju KPI tej organizaciji.
Veliki mojster je' tudi zatrdil, da prostozidarji niso neverni, pač pa spoštujejo vsako veroizpoved. Moral je pa priznati, da so odnosi š sedanjim papežem Janezom Pavlom II. težavni, češ da drugače gleda na vlogo Cerkve od ekumenskega pogleda Janeza XXIII. Pohvalil je še odnose italijanskega Velikega vzhoda z ložami drugod po svetu, od ZDA in Velike Britanije do Turčije, Egipta, Izraela, Jordanije, Libanona, Iraka in celo Kube in Južne Afrike.
Nazadnje je' hotel Corona opravičiti tajnost, oziroma po njegovem »rezerviranost« prostozidarskih lož, češ da italijanska zakonodaja ne. ščiti »domače zaupnosti« svobodnih združenj in da zato hočejo o njih vse izvedeti vsi, »od policije do davkarije in notranjega ministrstva«, zagotovil pa je, da ne skrivajo seznamov članstva niti česarkoli drugega. Iz novinarske prakse pa kljub temu ne pomnimo, da bi kadarkoli kakšna loža uradno javila sklic svojega občnega zbora ali celo nanj povabila zastopnike sredstev množičnega obveščanja, da bi se lahko seznanili (in poročali drugim) o uspehih zatrjevanih dobrodelnih dejavnosti, ki naj bi bile poglavitni namen prostozidarske organizacije.
Smrtna kosa bi postala lakota
BERN — V primeru jedrske vojne bi zaradi lakote umrlo 4 milijarde ljudi, več kot zaradi eksplozij, požarov in sevanja, so ugotovili na mednarodnem posvetu znanstvenikov.
Ameriški in sovjetski znanstveniki so že pred nekaj leti povedali, da bi imela že omejena jedrska vojna veliko bolj dalekdsežene posledice, kot so sprva domnevali. Glavno nevarnost so ugotovili v tako imenovani jedrski zimi, ki bi nastala zaradi dima in oblakov, razširjenih okoli celega planeta.
Znanstveniki, ki so se v Bernu srečali, da bi preučili rezultate najnovejših zapažanj, so sedaj prišli do spoznanja, da bi že najmanjše znižanje temperature zraka za nekaj stopinj imelo strahotne posledice za svetovno proizvodnjo hrane.
Ker bi v nekaj letih pridelali manj hrane, bi lakota najbolj udarila revne države, kjer ni zalog hrane. Po teh dognanjih bi jedrska vojna med ZDA in SZ bolj prizadela Indijo kot pa obe velesili skupaj.
Šli so po zlato - našli so smrt
JOHANNESBURG — V rudniku zlata v Južni Afriki iščejo še sedem rudarjev, ki so umrli zaradi eksplozije plina: 177 so jih že pripeljali na piano. Eksplozijo plina je povzročila prevrnjena rudarjeva acetilenka. V trenutku nesreče je v rudniku delalo 3.000 delavcev. To je bila najhujša nesreča v rudarski zgodovini Južne Afrike. Na sliki vhod v tragični rudnik
V PISAR-NI PO -
kozikj e:-& A LE. -PL AnJCH A n e inšpektor^
ZASLIŠAL DU-TRONCA...

|N\Č.ESAR NE N\012. E (M W(=*OTO-
VtTI, KAR. BI POTR-DILO SUM V DL4TRONC A . IN VEN DAR. ŠEM IO A N , OA IMARLETNE Tol PO -SVOOI VOL 31 ZAPUSTILA
PREISKOVALCI SO ZASLIŠALI TUDI -SLUŽABNIKE:
KJ AS L ED M 3 EGA DNE SO PREPELJALI V BOLNICO TUDI OUTRONCA...
Začel se je boj proti nediscipliniranim kolesarjem
S »pajki« v Šanghaju odnašajo v skladišča cele kupe koles
PEKING - Neverjetno gosto naseljeni Šanghaj bo prvo kitajsko mesto, kjer bodo podvzeli drastične ukrepe proti kolesarjem. Teh je toliko in njihov način vožnje tako nediscipliniran, da se mestni avtobusi z največjo težavo prebijajo skozi reke biciklov. Odgovorni za javne prevoze so zaradi tega sklenili slehernemu lastniku kolesa naložiti poseben davek in tako vsakega od 3,4 milijona kolesarjev prisiliti k spoštovanju načela, da ima avtobus vselej prednost, kakor je obrazložil načelnik šanghajske prevozne službe Wang Li Hu.
Značilno pri vsem tem je, da v velemestu sploh ni podzemne železnice, a to pomeni, da se na 5.300 avtobusih v najbolj prometnih urah gnete kar 13 potnikov na vsakem kvadratnem metru. To pa ni dovolj, kajti avtobusi lah-
Vlomilci v Černobilu
MOSKVA Številna zasebna stanovanja in javne objekte v Černobilu so po eksploziji v jedrski elektrarni 26. aprila, obiskali tatovi. Vest objavlja ukrajinska Pravda. To se dogaja kljub policijskim patruljam, ki nadzorujejo cono. Kot je povedal notranji minister Ukrajine, je vsa cona zaprta in imajo vanjo dostop samo policaji, opremljeni z modernimi tehničnimi sredstvi. Policija je doslej prinesla 12.000 družinam stvari, ki niso bile izpostavaljene žar-čenju. Kljub nadzorstvu pa tatovi vseeno vdirajo v hiše. Tako so pred nekaj dnevi zalotili nekoga, ki je prišel na svoj dom, hkrati pa "pokontroliral" še sosedovega.
ko vozijo v najboljšem primeru s poprečno »brzino« 14 kilometrov na uro, saj so jim kolesarji neprestano napoti (zaradi tega je tudi prometnih nesreč zelo veliko). Šoferji avtobusov so skoraj že obupani, vseeno pa zaenkrat ne nameravajo stavkati, kot so to že storili njihovi pekinški kolegi; roke pa bodo prekrižali, če pristojni mestni upravitelji ne bodo sprejeli gori omenjenih obljubljenih ukrepov.
Doslej so prometniki nastopali proti nediscipliniranim kolesarjem samo z improviziranimi, »pajki«; vsak dan so pograbili in odpeljali številne kupe biciklov, ki so jih kolesarji bili parkirali ne nedovoljenih mestih. To pa ni pomagalo. Upravitelji skušajo ljudi tudi odvrniti od nakupovanja koles, ki so za Kitajce tradicionalno prevozno sredstvo in katerih število se je v zadnjih šestih letih več kot podvojilo.
Obisk vojaških enot
FALLINGBOSTEN V srednji Evropi so v teku vojaške vaje natovskih držav. Za to priložnost je oddelke obiskala predsednica britanske vlade Margaret Thatcher. Sprejel jo je kancler Zvezne republike Nemčije Helmut Kohl. Na sliki ju vidimo na nemškem tanku leopard.
Ker so odnosi med državama dobri, kot sta ugotovila državnika, sta več časa posvetila mednarodnim vprašanjem.