Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo OPL POCLAIN HYDRAULICS i Driving Values for the Future (j) NORGREN SICK Sensor Intelligence. ^ omRon tf DISTRIBUTOR Elementi In sistemi za industrijsko avtomatizacijo S\A Al\r\ s L/nrr\Ä HYDRAULIC MOVEMENT FANUC ROBOTICS EUROPE KlDEit^ÄWtLDDSÄ REFLECTS Intelligent Industrial Lighting ISSN 1318 - 7279 I JUNIJ 19 / 2013 / 3 o Ventil na obisku o Diagnostični modul za gorivne celice [>»Li,UfriliL£> Quality connects -with certainty ... ■Pi i'f I Our strengths ... Highly-qualified employees, know-how gained over many years of experience, processing of high-quality materials in accordance with international norms and standards, continuous quality management. ... your advantage Maximum process reliability with concurrent minimisation of machine downtimes. ■ Chemical plants ■ Foundry and rolling mill technology ■ Paper machines ■ Hydraulic engineering and shipbuilding ■ Offshore technology ■ Fluid media ■ Aggressive media HI PH Industrie-Hydraulik: Your manufacturer for stainless steel fittings and connectors. PH products are approved by the following certification companies: Russian Maritime Register of Shipping (RMRS) American Bureau of Shipping (ABS) Lloyds Register of Shipping (LR) Rina • Det Norske Veritas (DNV) GOST • Germanischer Lloyd (GL) UkrSEPRO • Bureau Veritas (BV) We are certified in accordance with ISO 9001 through Lloyds Register PH Industrie-Hydraulik Gewerbegebiet-Stefansbecke 37 • Phone: +49(0) 2339 -60 21 60 22 D-45549 Sprockhövel (Haßlinghausen) Germany Fax: +49 (0) 23 39 - 45 01 info@ph-hydraulik.de www.ph-hydraulik.de v Tehnovator leta 2013 je podjetje LOTRIC Meroslovje, d. o. o., z inovacijo QTree TehnoCenter Univerze v Mariboru in Štajerska gospodarska zbornica sta zaključila izbor za najboljšo inovacijo s področja trajnostnih tehnologij - TEH-NOVACIJA 2013. Na zaključni prireditvi so predstavili pet finalnih inovacij in razglasili zmagovalca - podjetje LOTRIČ Meroslovje, d. o .o., z inovacijo Qtree, ki je prejelo inovacijski vavčer v vrednosti 5.000 EUR in priložnost za vzpostavitev koristnih povezav s poslovnimi partnerji v tujini. Na izboru najboljših inovacij s področja trajnostnih tehnologij, s katerim želijo organizatorji spodbujati kulturo inoviranja ter izpostaviti inovacijsko aktivne posameznike in podjetja, so samostojni inovatorji, podjetniki in raziskovalci predstavili svoje inovativne tehnologije, izdelke in izsledke raziskav predstavnikom raziskovalnih inštitucij, potencialnim investitorjem ter ključnim nosilcem iz gospodarstva in akademskega okolja. »Prijavljene inovacije so morale biti skladne z definicijo trajnostnih tehnologij t. i. 'clean-tech', kot smo jih opredelili organizatorji, in sicer so to produkti in storitve, ki izboljšujejo delovanje, produktivnost in učinkovitost s hkratnim zniževanjem stroškov, produkcijskih faktorjev, porabe energije, odpadnih snovi in onesnaževanja okolja ter vključujejo zlasti recikliranje, obnovljive vire energije, okolju prijazen transport, trajnostno pridelavo živil, informacijske tehnologije, napredne materiale, električne motorje, okolju prijazno kemijo in razsvetljavo,« je povedal doc. dr. Anton Habjanič, direktor TehnoCen-tra UM. V izboru so lahko sodelovala mala in srednje velika podjetja, podjetniki posamezniki, raziskovalci ter drugi posamezniki in skupine, ki (še) nimajo ustanovljenega podjetja. Prispele prijave, teh je bilo 17 in so bile iz cele Slovenije, je ocenila petčlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavnica strokovne javnosti s področja trajnostnih tehnologij prof. ddr. Ana Vovk Korže, predstavnik podpornega okolja za podjetništvo in inovacije mag. Jure Verhovnik, predstavnik investitorjev, poslovnih angelov, tveganega kapitala Branko Drobnak, predstavnik strokovne javnosti s področja prenosa tehnologij Mario Fallast in predstavnik mednarodnega projekta FORT Lubomir Bilsky. Pri ocenjevanju prijavljenih inovacij je strokovna komisija upoštevala verodostojnost nosilca inovacije in njegove ekipe, tehnološko zrelost inovacije, njeno tržno privlačnost, konkurenčni položaj ter potencialni vpliv inovacije na širše družbeno okolje. »Poleg priložnosti, da finalisti izbora svoje inovacije predstavijo pred potencialnimi investitorji in poslovnimi partnerji ter mediji, bo zmagovalec izbora lahko v izbranih partnerskih državah projekta FORT (Nemčija, Italija, Slovaška, Madžarska) ob pomoči organizatorjev izbora koristil storitve po lastni izbiri (kot so npr. pomoč pri razvoju obstoječega ali novega produkta oz. prototipa, priprava poslovnega načrta za obstoječ ali nov produkt, izobraževanje po meri, študijski obisk pri izbranih podjetjih, podjetniško mentorstvo po meri ...) v skupni vrednosti 5.000 EUR, kar je vsekakor dodana vrednost glede na vse tovrstne izbore, ki obstajajo v Sloveniji,« je še izpostavil direktor TehnoCentra doktor Anton Habjanič. Nagradna sredstva, do katerih je zmagovalec izbora upravičen s podelitvijo inovacijskega vavčerja, bosta organizatorja zagotovila iz projekta FORT, ki ga izvajata v okviru programa Srednja Evropa. Zmagovalna inovacija izbora Teh-novacija 2013: QTree, Klemen Čufar, LOTRIČ Meroslovje, d. o. o. - Za optimalno delovanje meroslovnega laboratorija je nujno nadzorovanje delovanja opreme in učinkovito ter varno ravnanje s podatki in izvedbami postopkov, česar doslej Finalisti izbora Tehnovacija 2013 s svojimi ekipami (v ospredju zmagovalec Klemen Čufar iz podjetja LOTRIČ Meroslovje, d. o. o., z direktorico Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandro Podgornik, in direktorjem TehnoCentra UM, d. o. o., doc. dr. Antonom Habjaničem) (Foto: Miha Matavz/4FOLK) ni bilo mogoče izpeljati v celoti. Zagotavljanje sledljivosti, prilagodljivosti in izboljšanje učinkovitosti delovanja laboratorija ni mogoče brez ustrezne programske podpore, ki jo zagotavlja QTree kot sodoben modularno zasnovan laboratorijski informacijski sistem. Inovacija je še zlasti dobrodošla v primeru širitve obsega področja delovanja, pri čemer samo dodajo programski modul. S programsko opremo QTree so nadgradili merjenje učinkovitosti vseh ključnih procesov in zagotovili avtomatsko spremljanje in izboljšave vsakega postopka. Vse rešitve so skladne z veljavnimi standardi. V finale izbora Tehnovacija 2013 so se uvrstile še naslednje inovacije: Univerzalni kompaktor za odpadno embalažo, dr. Matej Rajh, DUKIN, d. o. o. - Z lastnim znanjem so razvili univerzalni kompaktor odpadne embalaže za gospodinjstva in profesionalne kuhinje, s tem pa so zmanjšali volumen odpadne embalaže in rešili problem pomanjkanja prostora zaradi kopičenja odpadkov, pomembna pa sta tudi prihranek časa in znižanje stroškov odvoza odpadkov. Pri tem je prednost inovacije univerzalnost stiskalnice, in ne le to: izdelana je iz okolju prijaznih materialov, varčuje z električno energijo, ima dolgo življenjsko dobo in nizek ogljični odtis. Inovacija je tudi patentno zaščitena. Akvaponična pridelava hrane, Matej Leskovec, PONIKA, d. o. o. - Človeštvo se sooča z globalno pre-hransko krizo, cena hrane raste, močan je vpliv urbanizacije in pozidave kmetijskih zemljišč, vodni viri postajajo čedalje dragocenejši, hkrati pa naraščajo potrebe po zdravi in kakovostni hrani. Vse to vsebuje inovacija, ki združuje dva doslej ločena sistema: akvaponika oz. integrirana akvakultura je inovativna zelena tehnologija pridelave hrane, kjer se izkorišča sinergija vzgoje rib in rastlin (skovanka iz besed akvakultura in hidroponika). Bistvo inovacije je vzpostavitev naravnega cikla, v katerem rastline pridobivajo hranila iz ribjih izločkov, pri tem pa s pomočjo mikrobov čistijo vodo, v kateri bivajo ribe, s tem pa zagotavljajo pomembno manjšo porabo vode, hrana je organsko pridelana, kmetijska zemljišča praktično niso potrebna. Akvaponika je v svetu v povojih in fazah raziskav in testiranj, v Sloveniji zaenkrat obstaja le eno strokovno (diplomsko) delo s tega področja. Zrcalno-vakuumski sončni kolek-tor, prof. dr. Milan Marčič, Univerza v Mariboru - Naravni viri se krčijo, potrebe po energiji v svetu pa so čedalje večje (npr. gretje sanitarne vode, gretje in hlajenje prostorov), v industrijskih obratih se povečuje potreba po tehnološki vodi s temperaturo do 160 stopinj Celzija. Večino potreb zaenkrat zadovoljujemo s t. i. ogljično tehnologijo, ki ne le znatno obremenjuje okolje, pričakovati je tudi ostre okoljske omejitve. Inovacija rešuje problem s pomočjo zrcalno-vakuumskega solarnega kolektorja, ki s pomočjo zrcala zbira sončno svetlobo in jo usmeri proti zbirnim registrom v goriščih zrcala. Skozi registre se pretaka greti medij (voda). Zrcalo je oblikovano tako, da je manj odvisno od vpadnega kota sončnih žarkov. Problem toplotnih izgub je rešen tako, da je zbirni register v visokem vakuumu, ki je tudi najboljše izolacijsko sredstvo. Register je prevlečen s premazom, ki ima visoko vpojnost in nizko oddajnost sončne svetlobe. Tak kolektor omogoča gretje sanitarne vode tudi ob dnevih, ko je sevanje sonca zaradi oblačnosti skromno. Največja prednost kolektorja je proizvodnja vroče vode visokih temperatur ob zanemarljivi porabi energije in ničelni obremenitvi okolja. ECOpulse System, Iztok Medved, URSA, d. o. o. - Ena najpogostejših težav v bivalnem okolju je vlaga, še zlasti kapilarna, ki postane opazna šele tedaj, ko prodre skozi omet in barvo. Ob možnih resnih zdravstvenih težavah, ki jih povzroča bivanje v takšnih prostorih oz. zgradbah, so izdatna težava tudi visoki stroški ogrevanja. Inovatorji so se reševanja težave vlažnih sten lotili s posnemanjem narave. Brez kemikalij in strupenih materialov, s postopkom elektroo-smoze, obrnejo kapilarni tok vode in s tem povzročijo, da se voda začne pomikati iz zidov nazaj v zemljo. Pri tem s seboj odnaša tudi različne toksine in soli, ki so se skozi čas nabirali v zidovih in povzročali dodatno škodo. Sistem ponuja ekonomično in trajno rešitev odpravljanja kapilarne vlage tako v manjših stanovanjskih enotah kot tudi v prostorih, kjer naprave ni mogoče instalirati (npr. spomeniško zaščiteni objekti). Naprava je sicer okolju prijazna in ne povzroča nobenih škodljivih emisij ali odpadkov, ki bi škodljivo vplivali na naravno okolje, na gradbeni objekt ali okolico. TehnoCenter UM, d.o.o. POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2013-ASM 13 4. decembra 2013 na Gospodarski zbornici Slovenije v LJUBLJANI Industrija in orodjarji z roko v roki Mesto vrtnic je tudi letos gostilo osrednji strokovni dogodek slovenske industrije - Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologije 2013. Jubilejni, 5. industrijski forum IRT je tokrat v Portorožu potekal kar tri dni, saj je pod svojim okriljem gostil tudi mednarodni forum orodjarjev - 4. forum ISTMA Europe. Več kot 400 udeležencev tridnevnega strokovnega dogajanja v Portorožu je lahko prisluhnilo 38 strokovnim prispevkom vabljenih in prijavljenih avtorjev, ki so predstavili novosti, dosežke, poglede in mnenja, pa tudi skrite in manj skrite zgodbe domače in tuje industrije. Živahen utrip tridnevnega dogodka je dopolnila strokovna razstava, na kateri se je predstavilo več kot 40 razstavljavcev - v torek in sredo so bile med njimi tudi domače orodjarne. Okrogla miza o dolgoročni ter vzdržni viziji industrije in gospodarstva Na okrogli mizi so domači in tuji gostje iskali odgovore na vprašanja, kako povezati nove in stare oziroma zrele tehnologije ter nove in tradicionalne panoge v celovito industrijsko politiko. Sklep je jasen: za uspeh sta potrebna podjetništvo in inovativnost. Vloga države pa naj bo skrb za postavljanje pravil igre, ki jih Utrip Industrijskega foruma IRT v Portorožu nato upošteva industrija. Dejstvo je, da v zdravih okoljih mladi in visoko izobraženi ljudje ne bi smeli iskati služb, temveč bi jih morali ustvarjati. V razpravi je bilo mogoče spoznati t. i. skandinavski model, ki sta ga zastopala Peter Karlsson in Johan Friberg iz švedske orodjarske družbe AP&T, kjer praktično ne poznajo državnega vpliva na delovanje podjetja. Njihov poslovni model temelji na osredotočenju na tiste segmente delovanja, kjer imajo najboljše kom-petence. Ob tem pa z optimizmom in zaupanjem v sprejete odločitve vztrajajo do uspeha. Robert Williamson, predsednik orodjarskega združenja Južnoafriške republike TASA, pa je predstavil južnoafriški model, kjer je država orodjarstvo prepoznala kot strateško pomemb- Okrogla miza no panogo in zato celovito začela z njegovo revitalizacijo. Po mnenju Črtomirja Remca, predsednika Slovenske in Evropske inženirske zbornice, verjetno noben od predstavljenih modelov ni idealen za Slovenijo, ki bi morala predvsem »odpreti vrata podjetništvu«. Tudi Zoran Marin-šek, svetovalec glavnega direktorja podjetja INEA, podjetništvo in ino-vativnost vidi kot pogoja za uspeh. Po njegovih besedah je potrebno prednosti oz. priložnosti iskati tam, kjer imamo znanje, kompetence in zmogljivosti. Najboljši primer podjetniške ideje, ki so jo razvili v uspešno mednarodno zgodbo, pa je predstavil Aljoša Huber, direktor podjetja Svetloba. Udeležencem je pojasnil, da je njihovo podjetje uspelo samo, brez pomoči države in da tudi v prihodnje ne računa na njeno pomoč. Vloge države ne vidi v razdeljevanju sredstev, temveč predvsem v ustvarjanju okolja za podjetništvo in inovativnost, s čimer so se strinjali tudi ostali udeleženci okrogle mize. Priznanje TARAS prejela svetovna novost iz avtomobilske industrije Priznanje za najbolj uspešno sodelovanje gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja TARAS sta jo, temveč tudi v obratni smeri, je v obrazložitev svoje odločitve zapisala petčlanska strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Tomaž Perme. Podelitev priznanja TARAS letos v okviru 5. industrijskega foruma IRT 2013 prejela podjetje TPV, trženje in proizvodnja opreme vozil, d. d., ter Laboratorij za vrednotenje konstrukcij Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Strokovno komisijo sta prepričala z uspešnim sodelovanjem pri razvoju uporabe prave napetostno--deformacijske krivulje pri konstruiranju in razvojnem vrednotenju. Postopek analize plastičnosti oziroma trajne deformacije izdelka, ki temelji na pravi napetostno-defor-macijski krivulji materiala, je izvirna rešitev za vrednotenje mehanskih lastnosti materiala, ki se uporablja pri razvoju in proizvodnji kovinskih sestavnih delov v avtomobilski industriji, pa tudi novost v svetovnem Kipec TARAS je delo oblikovalcev Nine Mihovec in Petra Rojca, partnerjev v podjetju Wilsonic Design, izdelalo pa ga je podjetje Akrapovič, in sicer iz titana po najsodobnejšem postopku uliva-nja. Predsedniku uprave družbe TPV Vladimirju Gregorju Bahču in vodji raziskovalne skupine laboratorija prof. dr. Matiju Fajdigu ga je izročil lanskoletni prejemnik priznanja TARAS Črtomir Remec. merilu, za katero so vložili zahtevo za podelitev patenta. S postopkom so uvedli novo zasnovo vrednotenja, povečali učinkovitost procesa razvoja izdelka in utrdili zaupanje pri kupcih ter povečali konkurenčnost na trgu. Postopek so uspešno uporabili pri optimizaciji geometrije novega izdelka, s čimer so pri zahtevani uporabnosti izdatno zmanjšali njegovo maso, kar prispeva k manjši skupni masi vozila, manjši porabi goriva in skupaj z manjšo porabo materiala k manjšemu ogljičnemu odtisu. Inovacija je rezultat sistematičnega spodbujanja razvoja inovacijske kulture v podjetju tPv in načrtnega sodelovanja z institucijami znanja ter vzorčni primer prenosa znanja ne le od znanosti v industri- 4. forum ISTMA Europe Domači in tuji orodjarji o svoji prihodnosti Orodjarstvo je zelo pomembna gospodarska panoga, ki jo odlikujejo velika dodana vrednost, inovativ-nost, ustvarjalnost in zaposlovanje strokovnih ljudi. Orodjarji so tisti, ki spremenijo oblikovani izdelek v končni izdelek, zato je njihov pomen v razvojni verigi izdelkov iz leta v leto večji. 4. forum ISTMA Europe je obiskal tudi slovenski minister za gospodarski razvojin tehnologijo mag. Stanko Stepišnik, ki je tudi sam »doma v orodjarstvu«, in stanovskim kolegom zaželel uspešno spoznavanje bodočih projektnih partnerjev, s katerimi bodo lahko uspešno konkurirali za evropska finančna sredstva v prihodnji finančni perspektivi. Ta namreč za obdobje 2014-2020 namenja 80 milijard evrov evropskih sredstev za razvoj in raziskave. Po besedah Janeza Pojeta, predsednika ISTMA Europe in predsednika programskega sveta foruma, se je z orodjarskim forumom zaključila tudi t. i. »slovenska misija« v Evropskem združenju orodjarstva in strojegradnje ISTMA Europe, saj bo predsedovanje združenju konec leta prevzel finski kolega. Poje je prepričan, da so v tem času Slovenci pomembno prispevali k vrednosti in prepoznavnosti orodjarskega sektorja na stari celini. Miran Varga Foto: Nataša Müller Dolgoročno sodelovanje institucij podpornega podjetniškega okol- v ja v Cezmejni regiji Slovenije in Hrvaške Ob zaključku čezmejnega projekta INTERINO - čezmejna integracija znanja, kompetenc in inovacij, ki ga sofinancira Operativni program IPA Slovenija - Hrvaška 2007-2013, so projektni partnerji predstavili rezultate projekta in slavnostno podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Dve leti trajajoči projekt INTERINO, v katerem sodeluje osem partnerjev iz Slovenije in Hrvaške (UIP - Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, IRP - Inštitut za raziskovanje podjetništva Maribor, Tehnološki park Ljubljana, Pomurski tehnološki park Murska Sobota, IDA - Istarska razvojna agencija Pula, CEPOR - Centar za politiku razvoja malih i srednjih poduzeca i poduze-tništva Zagreb, REDEA - Regionalna razvojna agencija Medimurje, Tehnološki park Varaždin), se je zaključil s podpisom sporazuma o sodelovanju med partnerji za vzpostavitev pogojev in optimizacijo poslovnega okolja za čezmejno integracijo znanja, kompetenc in inovacij. Andrej Medved, vodja projektov na UIP - Univerzitetnem razvojnem centru in inkubatorju Primorske -in vodilni partner projekta INTERINO, je izpostavil, da so si »projektni partnerji zadali cilj spodbuditi podjetniško kulturo in nastanek novih podjetij ter prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo na čezmejnem območju«. V okviru projekta so partnerji razvili novo skupno storitev, ki bo prispevala k učinkovitejšemu izvajanju poslanstva podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov in razvojnih agencij. »Skupna storitev zajema program za nastajajoča start:up podjetja z izoblikovano metodologijo natečajev, seminarjev in poslovnim mentoriranjem, program za obstoječa mala in srednje velika podjetja z izoblikovano metodologijo za povezovanje gospodarstva z raziskovalno sfero in oblikovanim spletnim katalogom znanja ter skupno inovativno šolo z oblikovanim izobraževalnim programom,« je pojasnil Andrej Medved, predstavnik vodilnega projektnega partnerja. Mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, in Andrija Petrovič, direktor Tehnološkega parka Varaždin, sta predstavila slovenske in hrvaške izkušnje pri sodelovanju v čezmejnem projektu. Mag. Iztok Lesjak je povedal, da »prenos oblikovanih metodologij za spodbujanje podjetništva omogoča slovenskim partnerjem vzpostavitev trajnega čezmejnega sodelovanja in odpiranje možnosti za vzpostavitev in rast start:up podjetij na čezmejnem območju«. K tej izjavi je Andrija Petkovic dodal, »da so dragocene izkušnje in dobre prakse, ki so jih identificirali v okviru projekta, prenesli v naš park. Vpeljali smo tudi program, ki prispeva k ustvarjanju novih podjetij - t. i. BizPlan tekmovanje, s pomočjo katerega smo vzpostavili tri nova inovativna start:up podjetja in jih priključili v proces inkubacije«. Pomembnost in nujnost sodelovanja in povezovanja med institucijami podpornega okolja doma in v tujini je predstavila Tanja Kožuh, predsednica Združenja inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije. Poudarila je: »Tehnološki parki ter univerzitetni in podjetniški inkubatorji si prizadevamo zgraditi konkurenčni start:up ekosistem, ki bo pritegnil talente tako iz Slovenije kot tujine. Praksa je pokazala, da je za razvoj podjetniškega eko-sistema nujno povezovanje različnih deležnikov, se pravi inštitucij podpornega okolja, investitorjev, velikih podjetij, izobraževalnih inštitucij, raziskovalnih inštitutov ipd., predvsem na programski osnovi. Ker se zavedamo, da so na znanju temelječa podjetja zaradi inovacij in ustvarjanja novih delovnih mest zdravo jedro in temelj vsakega gospodarstva, smo se ključni deležniki slovenskega podjetniškega ekosistema na nacionalnem nivoju združili v Iniciativo Start:up Slovenija. V okviru Iniciative razvijamo, organiziramo in izvajamo enoten nacionalni paket programov za start:up podjetništvo, ki jih je povzel tudi čezmejni projekt INTERINO.« Podpis Sporazuma o sodelovanju med projektnimi partnerji po zaključku projekta INTERINO Gregory Bernarda na delavnici o inoviranje poslovnih modelov, PODIM 2013 Projekt INTERINO je dober pri- ške. Dr. Rok Strašek, direktor UIP mer vzpostavljanja sodelovanja - Univerzitetnega razvojnega centra med subjekti inovativnega okolja in inkubatorja Primorske, je ob sve- in podpornih podjetniških storitev čanem podpisu sporazuma o sode- v čezmejni regiji Slovenije in Hrva- lovanju med partnerji izpostavil, da »smo partnerji s podpisom sporazuma o sodelovanju še potrdili namero za dolgoročno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks na področju spodbujanja podjetništva in oblikovanja učinkovitega podjetniškega podpornega okolja«. Predstavitev se je zaključila z mnenjem, da bodo z vstopom Hrvaške v EU največ pridobila start:up podjetja, ki se morajo začeti prednostno usmerjati v inovativnost, znanje in internacionalizacijo. www.tp-lj.si Podelitev lokalnih nagrad manus® V torek, 28. maja, je podjetje HENNLICH iz Podnarta v Naklem organiziralo razglasitev lokalnih zmagovalcev natečaja manus® 2013. Natečaj je bil izveden na pobudo podjetja Igus® iz Kölna v Nemčiji, ki razvija in proizvaja polimerne drsne ležaje, tehnične publikacije Industrieanzeiger, Tehnične fakultete iz Kölna in Inštituta za kompozitne materiale iz Kaiserslauterna. Nagrajujejo se delujoči primeri uporabe polimernih ležajev, ki se Prvonagrajeni izdelek z vgrajenimi ležaji razlikujejo v tehničnih in komercialnih parametrih, so plod drzne ustvarjalnosti in dajejo presenetljive rezultate. Prvi natečaj je bil organiziran že leta 2003, v Sloveniji prvič 2011, od takrat poteka vsako drugo leto. Letošnja udeležba je bila presenetljivo visoka. Skupno je bilo Prvonagrajeni prijavljenih preko 400 udeležencev, od tega kar 12 iz Slovenije. Na srečanje so bili povabljeni vsi sodelujoči na tem natečaju in pred dvema letoma, predstavniki podjetja Igus iz Kolna, kot organizatorja tega natečaja v svetovnem merilu, in predstavniki podjetja HENNLICH, ki zastopa Igus na slovenskem trgu. Uvodoma je vse prisotne pozdravil g.Tomšič, ki je predstavil 90-letno zgodovino podjetja Hennlich in 16-letno pot slovenskega podjetja Hennlich. O zgodovini in viziji podjetja Igus, enega vodilnih proizvajalcev polimernih elementov za industrijo, je spregovoril g. Stahl. Temu je sledila predstavitev prijavljenih primerov in številnih primerov, v katerih so vgrajene Igusove puše, ki imajo to prednost, da ne potrebu- Jože Lorbek (v sredini) jejo mazanja in vzdrževanja, da so neobčutljive za umazanijo in imajo dolgo življenjsko dobo. Nagrade manus so prejeli: - zlati manus g. Jože Lorbek iz podjetja ANTHRON, d. o. o. (slika 1, 2), - srebrni manus dr. Viktor Zaletelj iz podjetja EVORO Technogies, d. o. o., - bronasti manus g. Janez Kolarič iz podjetja JANEZ KOLARIČ, s. p., - posebno nagrado manus Jožef Babič iz podjetja AJM, d. o. o., in g. Bojan Brečko z VSŠ Ptuj. Nagrajenci so prejeli diplome in priložnostna darila. Srečanje bo ponovno čez dve leti, leta 2015. Vabimo uporabnike ležajev, da prikažejo svoje zanimive rešitve. Stojan Drobnič, HENNLICH, d. o. o. Drüibs ta projofcltrarijt In lu^la^o slrojcv. H.oo Kales sth. 1370 Logatoc Tel. Dir75445-f0 E-mill: pi.|B[j^Cpi-IO0.M F*ltr (J1i7M^5-2S wiVw ps.log.si livOiOnW: ■ HorulrkikcUo in izuodbc spftetalnifi siroiou - piedelovo t1ro|ev - HKjulocIja vrfoija maJorjo* ■ hiiriHi&fljO tlwjf - HjhniOi» pompom in Struts DaHa v:. amo - sen1? pagona ■ newenine ti v^mortka ragmmwre ■ m»hkn rngonp - marline slslema i puiosova niKi - parotide knuiiiki - planalna reduhtoc^e In sldoplifl ■ tvieMeftne iflvc» m voniMiw ■ viwkolumG molCMfC mKiiiniiii ■ EMERSON ' Contflf TeiHnkiim ■ Tno Motion Technology - EIGO Elsdronfcs - Motor frowor C ompany - Ringfedcr ■ GERWAM - Bin'iglloli ■ Tocrvsifigronog^r RidUtloH - FaLftiHd Elactrrmlci - Giordano Colombo - Mationo SReeR isiij# bum ami Stjii l - I L t V rf.'il Varnostni krmilnik MOSAIC - S"L;;.ir-,Kr vitirnosllr Sli, 3 Pl. Cul <1 - ¡Sfeipiočna pfogjiiTnEloei rx*e™ ■ Moirne dimen,™ - Možncil 1281 vnoocv In 16 OSSO parov Moinosr priklopo vat iaiširlvonih rnodLTov - Kotni m-tac^ msd modul pfe-ogrijma M5D ■ Ddjlrnnliiva spDmirika tartica ¿a jHfnos m shranjevanja - Ko zalogi Revoz podelil nagrade finalistom natečaja Varnost in mobilnost za vse Revoz je v sodelovanju z Agencijo RS za varnost v prometu letos že šestič zagotovil izvajanje m ed narodnega program a Va r-nost in mobilnost za vse na slovenskih osnovnih šolah. Med več kot 50 prijavljenimi skupinami se je v finale, ki je potekal v četrtek, 25. 4., v Revozu, po ocenah žirije uvrstilo šest projektnih skupin z osnovnih šol Bežigrad, Bršljin, Šentvid pri Stični, Prestranek, Šmartno v Tuhinju in Šmihel, podružnica Birčna vas. Po prepričljivem nastopu na zaključnem dogodku, ki ga je s humorjem in s svojimi pesmimi popestril tudi raper Zlatko, so si zmago priborili učenci OŠ Bršljin, Novo mesto. Vseslovenski natečaj Varnost in mobilnost za vse je doslej požel veliko uspehov, tako kar se tiče udeležbe kot tudi doseženih rezultatov - lani je namreč projekt OŠ Mirana Jarca Utrinek s prireditve iz Ljubljane zmagal celo v mednarodnem merilu. Letos pa je devetčlanska skupina OŠ Bršljin strokovno žirijo prepričala z ambiciozno zastavljenim projektom in zagnanim delom, v katero so vključili številne sodelujoče: starše otrok, predstavnike mestne občine, krajevne skupnosti in poli- cijske uprave, o njihovem delu pa so poročali tudi lokalni mediji. Otrokom je uspelo zagotoviti ureditev novega avtobusnega postajališča na varnejši in primernejši lokaciji pred šolo, hkrati pa so dosegli, da več sošolcev za pot v šolo in domov uporablja organiziran ali skupinski prevoz. Izjemna nagrada - potovanje v Disneyland na zaključno prireditev Varnost in mobilnost za vse - je zagotovo poplačala njihov trud in vztrajnost pri delu na projektu. Tudi preostale finalne skupine so za svoj trud in izdelavo projekta prejele nagrado Revoza, in sicer donacijo v višini 500 €. Nagrade je otrokom predal Franci Bratkovič, član uprave Revoza, ki je poudaril, da »so zmagovalci vsi, saj jim je s svojimi pobudami uspelo doseči neverjetne premike v svojem okolju in izboljšati ne le varnost v prometu, pač pa tudi odnos do okolja«. Ker je zaradi projekta proizvodnje novih vozil v Revozu t. i. obdobje zaupnosti, si otroci tokrat niso mogli ogledati proizvodnega procesa, so si pa zato ob prihodu ogledali muzejsko zbirko IMV in spoznali del zgodovine podjetja. Srečanje pa se je zaključilo s poučnimi delavnicami, ki jih je pripravila Agencija RS za varnost v prometu: otroci so s »pijanimi očali« in na kolesu s čelado na glavi premagovali ovire na poti. Več informacij: nevenka.basek@re-nault.com, 07 3315834 Nevenka Bašek, Revoz, d. d., Novo Mesto 46. MOS: Dober glas pritegne nove in nove partnerje - Letos velika nacionalna predstavitev Turčije Največja poslovno-sejemska prireditev regije, tradicionalni 46. MOS (Mednarodni sejem obrti in podjetnosti) bo letos v Celju potekal med 11. in 17. septembrom. Organizator sejma družba Celjski sejem, d. d., napoveduje bogato sejemsko dogajanje, ki ga bodo zaznamovali tematsko obarvani sejemski dnevi in odličen odziv tujine. Prvič bo na sejmu velika nacionalna predstavitev kakšnega gospodarstva. Celotna sejemska dvorana bo v znamenju Turčije, ki želi aktivnega sodelovanja z našim gospodarstvom. s podjetniki iz države, ki ne pozna gospodarske krize in si želi poslovanja z evropskimi partnerji. Med sejmom bodo namreč potekala B2B-srečanja, na katera se bodo zainteresirana podjetja lahko prijavila še pred poletjem. MOS eden najbolj prepoznavnih izvoznih izdelkov Slovenije Med novimi tujimi partnerji na 46. MOS so tako oddaljene dežele, ki veljajo za trge novih priložnosti, kot tudi tradicionalni trgi iz soseščine. Skupinsko predstavitev so že ta trenutek potrdile Avstrija, Brazilija, Hrvaška, Indija, Indonezija, Srbija, pa še katera država se jim bo pridružila, pojasnjujejo v Celjskem sejmu. Poleg dogajanja na razstavnih pro- Uveljavljenim projektom se bodo pridružili še novi - Novosti tudi v infrastrukturi in logistiki 46. MOS bo letos ponudil številne uveljavljene projekte (MOS-ov vrh malega in srednjega gospodarstva, srečanje občin, razglasitev rezultatov nagradnega natečaja Energetsko učinkoviti objekti 2013 ...) kot tudi nove. Sejem bo med drugim prizorišče zaključnega dogodka Izbiramo mojstra leta 2013. Dogajanje pa bodo znova pomembno zaznamovali brezplačni nasveti za pomoč pri obnovi ali pri snovanju optimalnih rešitev za novogradnjo. Obetajo pa se tudi novosti v sami infrastrukturi sejmišča in logistiki sa- MOS je sejem za posle, ugodne nakupe in zabavo »Večletni trud naše sejemske hiše na področju internacionalizacije se je letos še posebej izplačal, saj se bo na 46. MOS zgodila velika nacionalna predstavitev Turčije v celotni sejemski dvorani,« pojasnjuje izvršna direktorica družbe Celjski sejem, d. d., Breda Obrez Preskar. Nacionalno predstavitev Turčije pripravlja Istanbulska gospodarska zbornica (ITO), na MOS pa se pričakuje skupna predstavitev do 50 podjetij iz različnih gospodarskih panog. Celjski sejem vabi slovenske podjetnike, da izkoristijo priložnosti, ki se jim praktično na domačem pragu obetajo z navezavo prvih poslovnih stikov storih bo posebno priložnost za navezavo poslovnih stikov s tujimi trgi predstavljal tudi že tradicionalni Dan gospodarske diplomacije, na katerem bo država predstavila aktivnosti gospodarske diplomacije slovenskim podjetjem in z njimi izmenjala predloge za izboljšanje medsebojnega sodelovanja. Hkrati pa bo dogodek pomemben tudi zaradi možnosti srečanja z veleposlaniki in ekonomskimi svetniki številnih držav na enem mestu, kar je dodatna priložnost za slovenska podjetja, da spoznajo oz. pridobijo zanesljive informacije o novih gospodarskih trgih. mega sejma. V Celjskem sejmu bodo do 46. MOS prenovili večino prireditvenih dvoran, v gradnji pa je tudi nov dovoz na sejmišče, ki bo še olajšal samo logistiko oz. prometni režim za razstavljavce in obiskovalce sejma. www.ce-sejem.si M®S 46. Cetpski sejem 11,-17. SEPTEMBER 2013 Povezovanje gospodarstva in znanosti sila zapleten proces, še zlasti v Sloveniji Kakšno je stanje na področju povezovanja gospodarstva in znanosti pri nas, še zlasti na področju drobnega gospodarstva, nam je na kratko predstavil predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Janez Škrlec, sicer tudi član Sveta za znanost in tehnologijo RS: »Razdvojenost družbe je najslabša možnost za razvoj in uspešnost naše države. Alarmantni podatki, objavljeni pred kratkim, da Slovenija ostaja na repu lestvice svetovne konkurenčnosti, tik pred Južnoafriško republiko, Grčijo in Romunijo, nas morajo še dodatno skrbeti. Med 60 državami je Slovenija osvojila 52. mesto, kamor so jo umestili nizka gospodarska rast, pomanjkanje tujih vlaganj, neučinkoviti politiki in podjetja. Lestvico je objavil ugleden švicarski inštitut za razvoj menedž-menta (IMD). Uvrstitev je torej še za eno mesto slabša kot lani, kar lahko na eni strani pripišemo višje uvrščeni novi članici na lestvici Latviji kot tudi dodatnemu poslabšanju razmer v slovenskem gospodarstvu. Uspešnost gospodarstva v svetu je odvisna od učinkovitega povezovanja gospodarstva in znanosti ter seveda od prenosa novih in aktualnih znanj ter tehnologij iz akademsko--znanstvene sfere v gospodarstvo. Povezovanje gospodarstva in znanosti je zapleten proces, ki je premalo podprt s strani države in različnih inštitucij. V OZS smo pred sedmimi leti ustanovili odbor za znanost in tehnologijo, ki se je tega poslanstva lotil na sistematičen način. Odbor, ki ga vodim, je dosegel v teh letih vidne rezultate, vendar poglobljena gospodarska kriza vnaša v delovanje veliko ovir in zmanjšuje interes za sodelovanje v vseh sferah. Da bi dosegli napredek v povezovanju gospodarstva in znanosti in dosegli učinkovitejši prenos znanja iz akademsko-znanstvene sfere v mala in mikropodjetja, smo kot OZS podpisali dogovor z Institutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom v Ljubljani, FERI Univerze v Mariboru, Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo v Novi Gorici in Centrom odličnosti Namaste. Sodelovanje s Centrom odličnosti pa smo razširili tudi na nanoznanosti in nanotehnologijo -z Nanocentrom. Da je sodelovanje dobro, so zaslužni predvsem posamezniki, ki njegov pomen razumejo kot skupno dobro. Med te zagotovo sodijo direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič in direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Janko Jamnik in drugi. Doslej smo kot odbor, ki ga vodim, uspešno organizirali 81 strokovnih dogodkov s 6500 udeleženci. Samo z Institutom Jožef Stefan smo imeli več kot 50 skupnih dogodkov. Dobro sodelovanje se je izpostavilo tudi na različnih konferencah, strokovnih srečanjih, sejmih, kot so: MOS, LOS, IFAM-Intronika in drugi. Najprepoznavnejši dogodki so Nanotehnološki dnevi, na katerih smo samo na zadnjih dveh imeli več kot 500 udeležencev. Aktivnosti odbora so povezane z različnimi tehničnimi in tehnološkimi področji. Ker OZS kmalu stopa v novo obdobje prostovoljnega članstva, bosta tudi delovanje odbora za znanost in tehnologijo ter povezovanje gospodarstva in znanosti pred novimi, večjimi in drugačnimi ovirami. Ali bomo znali ohraniti to, kar je uspešno delovalo nekaj let, danes nimam odgovora. Zavedam se, da brez učinkovitega sodelovanja gospodarstva in znanosti ne moremo izboljšati položaja na svetovni lestvici konkurenčnosti, ampak bi zdrsnili le še nižje. Revija Ventil Pogovor med dr. Robertom Dominkom iz Kemijskega inštituta (levo) in Janezom Škrlecem iz OZS (desno) na letošnji mednarodni konferenci o elektroke-miji o možnostih večjega sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo (foto: dr. Damjan Makuc, KI) Posebej pomembne in obetavne tehnologije za našo prihodnost Kot vrhunske so na svetovnem gospodarskem forumu (Global Agenda Council on Emerging Technologies 2013) izpostavili deset nastajajočih in obetajočih tehnologij po naslednjem vrstnem redu: električna vozila z daljinskim polnjenjem, 3D--tiskanje, materiali, ki se sami popravijo, energetsko učinkovito čiščenje vode, skladiščenje ogljikovega dioksida in njegova uporaba, prehranska biotehnologija, širitev rabe senzorjev, nanoinženiring in ciljno zdravljenje, organska elektronika in fotovoltaika ter četrta generacija jedrskih reaktorjev. Električna vozila z daljinskim polnjenjem: gre za brezžično tehnologijo, kjer je mogoče vozila napajati z energijo kar med vožnjo. Naslednja generacija električnih vozil bo imela na podvozju nameščeno napravo, ki bo omogočala daljinsko polnjenje prek elektromagnetnega polja iz napeljave pod voziščem. Tehnologijo so razvili v Korea Advanced Institute of Science and Technology (KAIST). 3D-tiskanje: je tridimenzionalno tiskanje oziroma t. i. imenovana »doda-jalna tehnologija«, ki bi lahko povsem spremenila ekonomiko proizvodnje. Izdelke bomo lahko oblikovali kjerkoli na svetu in datoteke z načrti pošiljali kamorkoli. Materiali, ki se sami popravijo: znanstveniki pospešeno razvijajo materiale in strukture, ki imajo sposobnost obnove, če jih prerežemo ali poškodujemo. Materiali, ki lahko sami popravijo poškodbo, bodo omogočili daljšo uporabnost izdelkov, zmanjšali povpraševanje po surovinah in izboljšali varnost, na primer v vozilih ali letalih. Nekatere poškodbe materiala ali razpoke so lahko mikroskopsko majhne in jih je težko odkriti, lahko pa pomenijo varnostno tveganje; v takih primerih je samozdravljenje materiala še zlasti pomembno. Energetsko učinkovito čiščenje vode: pomanjkanje vode je čedalje večja težava zaradi treh skupin porabnikov: v rastočih velemestih, v kmetijstvu in industriji. Poznamo tehnologije pridobivanja sladke vode iz morja, vendar so trenutno energetsko potratne. Nove tehnologije čiščenja odpadnih vod ali razsoljevanja morja so precej bolj energetsko učinkovite in temu bo v prihodnosti dan največji poudarek. Skladiščenje ogljikovega dioksida in njegova uporaba: tehnologije za podzemno skladiščenje ogljikovega dioksida in njegovo pretvarjanje v energijo v elektrarnah še niso ekonomsko vzdržne. Zelo hiter pa je razvoj tehnologij za preoblikovanje odvečnega ogljikovega dioksida, med drugim biološki inženiring, kjer z bakterijami spreminjajo ogljikov dioksid v tekoče gorivo ali kemikalije. S tem postopkom bi bilo mogoče pridobivati ogljikova goriva za pogon vozil in za drugo rabo. Prehranska biotehnologija: tudi v razvitih državah so ljudje podhra-njeni zaradi pomanjkanja določenih hranil v prehrani. Z novimi genom s ki m i tehnikami lahko prek genskih analiz ugotavljamo, katere beljakovine v prehrani primanjkujejo. Z biotehnologijo je mogoče izdelovati beljakovine, ki spodbujajo razvoj mišic, omejujejo sladkorno bolezen in debelost ter krepijo zdravje. Širitev rabe senzorjev: zaradi razširjenosti senzorjev se bomo začeli drugače odzivati na okolje, zlasti na področju zdravja. Že zdaj se uporabljajo senzorji, ki nenehno spremljajo telesne funkcije, od bitja srca do kisika in sladkorja v krvi, in po potrebi sprožijo ustrezen odziv, denimo odmerjajo inzulin. Senzorji se pospešeno uvajajo v avtomobile, na primer na področju komuniciranja med vozili zaradi večje varnosti, pa tudi drugje v prometu. Nanoinženiring in ciljno zdravljenje: zdravila, ki jih lahko natančno odmerjamo na ravni molekul in usmerimo točno tja, kjer so težave, omogočajo učinkovitejše zdravljenje in manj stranskih učinkov. V fazi medicinskih preizkušanj je zdravljenje z nanodelci, ki se osredotočijo na bolno tkivo in ne poškodujejo zdravega. Po desetletju raziskovanj naj bi bile nove metode končno uporabne v klinični praksi. Organska elektronika in fotovoltaika: organska elektronika je v bistvu uporaba organskih materialov, kot so polimeri za ustvarjanje električnih vezij in naprav. Drugače od klasičnih silicijevih polprevodnikov, ki jih je treba izdelovati z dragimi postopki, je tiskanje organske elektronike občutno cenejše, kar pomeni, da so manjši tudi kapitalski vložki za zagon proizvodnje. Za zdaj organska elektronika še ne more tekmovati s klasično v hitrosti in zmogljivosti, v prihodnosti pa bo seveda drugače. Z laserskimi nanoti-skalniki je že zdaj mogoče tiskati solarne fotovoltaične kolektorje, kar bi lahko pospešilo prehod k obnovljivim virom energije. Četrta generacija jedrskih reaktorjev: v klasičnih jedrskih reaktorjih uporabljajo zgolj odstotek potencialne energije iz uranovih jeder, ostanek gre med radioaktivne odpadke. Z novo tehnologijo pa je mogoče že uporabljen uran dodatno predelati in po zagotovilih znanstvenikov je goriva dovolj za nekaj stoletij. Janez Škrlec, inženir mehatronike Obrtno podjetniška zbornica Slovenije Neustavljiv razvoj novih tehnologij ne pozna meja Mreža Enterprise Europe Network - priložnosti evropskega trga Enterprise Europe Network je največja podjetniška podporna mreža na svetu, ki daje podporo majhnim in srednje velikim podjetjem, pa tudi velikim podjetjem, raziskovalnim organizacijam, strokovnim in sektorskim združenjem, tehnološkim centrom ter vsem drugim, da lahko kar najbolje izkoristijo priložnosti v Evropski uniji. Mreža ponuja pomoč podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij in sodelovanju v programih EU. Enterprise Europe Network na enem mestu ponuja storitve, ki sta jih do sedaj ločeno opravljali prejšnji mreži Euro info centrov (EIC) in Inovacijskih relejnih centrov (IRC). V Sloveniji je mreža prisotna v konzorciju šestih partnerjev: Instituta »Jožef Stefan«, Centra za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem ter Mariborske razvojne agencije (koordinator modula mednarodnega poslovnega sodelovanja). Enterprise Europe Network s 500 centri v več kot 40 evropskih drža- vah in približno 4.000 izkušenimi strokovnjaki nudi strokovno znanje in storitve podjetnikom, univerzam, raziskovalnim organizacijam, tehnološkim centrom ter drugim poslovnim in inovacijskim institucijam. S svojim znanjem in številnimi stiki mreža pomaga podjetjem pri iskanju poslovnih partnerjev v drugi državi članici, svetuje kako razviti inovativ-no idejo ali pomaga pri kandidiranju na sredstva v programih EU. Storitve Enterprise Europe Network obsegajo pomoč pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij ter sodelovanju pri programih EU. Mreža nudi naslednje storitve: Mednarodno poslovno sodelovanje: • informiranje o notranjem trgu in posredovanje informacij o evropskih državah, • podpora podjetjem pri iskanju tujih poslovnih partnerjev (borza ponudb in povpraševanj po poslovnem sodelovanju), • storitve na področju mednarodnega poslovnega sodelovanja, • promocija in organizacija poslovnih srečanj in sejmov v Sloveniji in tujini, enterprise europe network Fojfoi™ n ime J pred vaiimi vrati • promocija evropskih politik in iniciativ ter informiranje o evropski zakonodaji in • dokumentacijski center, ki izposoja publikacije z evropsko tematiko. Inovacije, prenos znanja in tehno- l°gij: • informiranje o politikah, iniciativah in zakonodaji Evropske unije na področju inovacij, prenosa znanja in tehnologij, • tehnološki obiski podjetij, • spodbujanje podjetij k inovativ-nosti, • borza tehnoloških ponudb in povpraševanj, • identifikacija, promocija in pomoč pri prenosu RTD-rezultatov v gospodarstvo, • individualna pomoč strankam pri prenosu tehnologij, • promocija in organizacija tehnoloških borz in tehnoloških misij ter • pomoč pri iskanju razpoložljivih tehnologij in novih tehnoloških povezav. Sodelovanje v programih EU: • informiranje in svetovanje o programih EU, • informiranje o aktualnih razpisih EU, • svetovanje in pomoč pri oblikovanju projektnih idej v projektne predloge, • pomoč pri iskanju projektnih partnerjev in • pomoč pri prijavi, izvajanju in ad-ministriranju projektov. www-ijs.si Skupini BISOL Gr^up pomembno nadgradita avtomatizacijo proizvodnje Skupina lISOL Groupjepied ^ral^iim ilovssno odprta |)On uolobljeno jn eadgrajeno avtomatizacijo proizvodnje foto--vpetod^nil vekidlor, i l^j^Ib^ro brdv le nobeča! konkurenč-nestva svetoanij tpj ter oSre-iiN svoj primetna jodročju ka-kovostirnposl oineodlPnebdi. Ldin rdornovnih otebrov cJetavo-kda ijuj^ine; BISOL Group je proizvodnja fotonapetostni h modulov, katere vocJ.ivo vlogo je mogoče ohranjati zgolj n nenelav^ vlvga-njem vi^ehr^c3^catkei;^bo^^i;h>^e, eate ¡slvavem vazv^ten eišinjia^ «črnlco-v°osei n^roih>^odnih procesov. loto eo e d^vti pted .rctMrn obnzžne mee^ojne dodzlono av-tomčonhvah) proizvodnega okolja, ki bo znatno povečala proizvodno apimvLieborkupina k^j°0| Group L^rrastoilb ved pvt iai\^arViik p^c^irov-j^iiev^Eiiof^1. vnres1il—^cd^ strada ^lu01 naio^e n ^(^^Ol tiulec1 sfroškovd uaetovftvsto p pomembno uag0tav|jap0|e0r0CP0 konkurenmos1 skupirrernvmj1^:^ ocidirvnj^novih detaN/dh mest viso-kvdpdanerdjdoos1l^ Izvedba naložbe je potekala v treh fkatlt adrnesozga l^tb do nicr^es. bd^nnmn poeoljšczju icvveVeecgc rana ji ieSnOTela krtastrofalua poc 0laga, v Oateri je eogOrntje t^t^|a(^lo doCed n,Z o^lOev^ea^k^\neak^c^^, zato je bilo kljub zaosteenim pogojem še toliko pomembneje¡zvenenaloae I i k U3 ZZ I I povezali na namizni računalnik, s pomočjo katerega smo upravljali modul in na katerega smo prenašali podatke meritev za nadaljnjo obdelavo. Modul FCVM 2404 trenutno še nima vgrajenih algoritmov obdelave signalov za analizo EIS in na njej temelječo diagnostiko. Slika 3. Konceptualna shema zajema signalov z diagnostičnim modulom in izračuna vrednosti impedance • izračun impedance z medsebojnim kompleksnim deljenjem členov transformacij pri vzbujalni frekvenci. Na sliki 3 je prikazan koncept zajema signalov in izračuna impedance, ki smo ga izvedli z diagnostičnim modulom FCVM 2404. Na levem delu slike je prikazan niz gorivnih celic, ki so povezane v sklad. Meritve napetostnih odzivov opravljamo sočasno v skupinah po tri, kot je to opisano v drugem poglavju. Napetostnim odzivom celic diagnostični modul najprej ojači le izmenično komponento (na sliki 3 so ojačevalniki, označeni z AC AMP), nato pa jih zajame s pomočjo AD-pretvornika. V končnem koraku na podlagi zajetih signalov napetosti in toka izračunamo trenutno vrednost impedance. Med poskusom smo opravljali meritve na treh izbranih celicah znotraj sklada. Na podlagi predhodnih eksperimentov smo sklad vzbujali s sinusnimi signali frekvenc 10, 30, 100 in 300 Hz [9]. Vrednost enosmerne komponente odjemne-ga toka je bila 40 A, pri čemer je bila amplituda superponirane sinusne komponente 1 A. Primer zajetih signalov je predstavljen na sliki 4, s katere je razvidno tudi, da je napetostni odziv celice v območju le nekaj mV. Z namenom, da izmerimo impedanco celic pri normalnih obratovalnih pogojih in pri nenormalnih pogojih povečane izsušeno- sti oziroma poplavljenosti, smo med poskusom kontrolirano spreminjali vlažnost vhodnega katodnega zraka. Izsuševanje smo dosegli tako, da smo celicam dovajali le popolnoma suh zrak. V nasprotnem primeru pa smo poplavljanje celic izzvali tako, da smo v sklad dovajali zelo vlažen zrak, ki smo ga pripravljali v ločenem generatorju vodne pare. Rezultati izračuna impedanc in njihove odvisnosti od vlažnosti so predstavljeni na sliki 5. V vrsticah so predstavljeni rezultati posamezne celice, v stolpcih pa impedance vseh treh celic pri isti frekvenci vzbujanja. Posamezne barve in oblike točk ponazarjajo parametre, pri katerih je bila opravljena meritev: črni krogci ponazarjajo meritve pri normalno obratujočem skladu, rdeče zvezdice pri izsuševanju in modri križci pri poplavljanju. Dobljeni rezultati potrjujejo dve pomembni hipotezi. Najprej lahko ugotovimo, da je diagnostični modul zmožen izvajati meritve, ki jih zahteva metoda EIS, in s tem izpolnjuje zastavljene zahteve. S slike 5 pa je vidno, da je na podlagi vrednosti impedance mogoče dia-gnosticirati oziroma oceniti stopnjo poplavljanja ali izsuševanja celic. S slike je razvidno, da je pri frekvenci 41 ' 40 39 10 15 20 25 čas [ms] 30 35 40 45 50 3.2 Predstavitev rezultatov Diagnostični rezultati, ki jih predstavljamo v tem prispevku, so bili pridobljeni na večjem skladu, sestavljenem iz 80 gorivnih celic PEM (skupna električna moč sklada do 8 kW). Sklad smo povezali na elektronsko breme, ki nam je omogočilo natančno nastavljanje odjemnega toka in superponiranje vzbujalnega signala. Diagnostični modul smo > m -0.5 celica #10 celica #40 celica #70 10 15 20 25 čas [ms] 30 35 40 45 50 Slika 4. Meritve toka celotnega sklada in sprememb v napetosti treh gorivnih celic znotraj sklada 0 5 0 5 Slika 5. Impedance treh celic pri frekvencah vzbujalnega signala 10, 30,100 in 300 Hz v primeru normalno obratujočega sklada (črni krogci), v primeru izsuševanja (rdeče zvezdice) in v primeru poplavljanja (modri križci) J KT S I* -0.9 -0.7 -0.68 -0.68 § J® -0.72 0 CO -0.76 8 t J IŠT 8 E* -0.7 ° a S E, . J IŠT 8 IT 4 » ? O + : Û ^ o+f * * : 1.5 1.6 1.7 Re(Z) [mû] -0.68 a o® "°8......+.......-0.72 + + tÎ : ° 4- #f -0.9 -0.76 -0.68 -0.72 -0.76 + , : ° © o f* .........^ 0.75 0.85 0.95 Re(Z) [mû] -0.4 -0.3 -0.4 -0.3 100 Hz Iff m ctr 300 Hz ++ if 0.45 0.5 0.55 Re(Z) [mû] -0.25 -0.3 -0.35 -0.4 -0.25 -0.3 -0.35 -0.4 -0.25 -0.3 -0.35 -0.4 : O normalno : izsušeno " ■ poplavljeno m. 0.28 0.32 0.36 Re(Z) [mû] 10 Hz 30 Hz 10 Hz za diagnostiko pomemben le realni del impedance - zmanjšana vrednost realnega dela nakazuje na poplavljanje in povečana na izsuše-vanje. Po drugi strani pa so pri ostalih treh testnih frekvencah informativne tako spremembe vrednosti realnega kot tudi imaginarnega dela impedance. Tako zmanjševanje vrednosti realnega in hkratno povečevanje imaginarnega dela impedance nakazuje na poplavljanje, ravno nasprotno dogajanje pa na izsuševa-nje. Potrebno pa je omeniti, da je di-agnosticiranje izsuševanja veliko zahtevnejše od diagnosticiranja poplavljanja, saj ima očitno izsuševa-nje precej manjši vpliv na impedan-co od poplavljanja. To je razvidno iz prekrivanja rezultatov v primerih normalno delujočih celic in izsušenih celic. Žal pa je diagnosticiranje izsuševanja s stališča zaščite celic pred mehanskimi okvarami veliko pomembnejše, saj v nasprotju od poplavljanja izsuševanje lahko vodi tudi v okvaro membrane PEM. ■ 4 Zaključek Za izboljšanje zanesljivosti delovanja gorivnih celic PEM, ki je ena izmed pomembnih in potrebnih zahtev pri uvajanju tehnologije PEM v komercialne aplikacije, so rešitve na področju sprotnega diagnosticiranja in odpravljanja napak zelo do- brodošle. Diagnostični modul FCVM 2404 je zasnovan tako, da omogoča več načinov diagnostičnih meritev. Pri načrtovanju modula je bila polege funkcionalnih zahtev zelo pomembna tudi njegova cenovna učinkovitost. Diagnostični modul trenutno omogoča izvajanje meritev toka in napetosti vseh celic ter prenos rezultatov meritev na osebni računalnik. Njegov mikrokrmilnik pa bo v prihodnosti omogočal tudi lokalno spremljanje impedanc celic in izvajanja diagnostičnih algoritmov. Te funkcionalnosti bodo implementirane v programski kodi modula. Na podlagi laboratorijskih meritev smo pokazali, da diagnostični modul omogoča opravljanje meritev, ki jih zahteva metoda EIS. Pri eksperimentiranju smo se posvetili diagnosticiranju izsuševanja in poplavljanja, ki sta s stališča zagotavljanja zanesljivosti delovanja sklada gorivnih celic zelo pomembna parametra. Ugotovili smo, da je s pomočjo diagnostičnega modula FCVM 2404 in metode EIS mogoče diagnosticirati tako poplavljanje kot tudi izsuševanje. Diagnostika izsuševanja je nekoliko zahtevnejša in manj natančnejša od diagnostike poplavljanja. Pri nadaljnjem delu želimo razviti odločitveni algoritem, ki bo poskrbel za ustrezno odločitev v mejnih primerih. Le-tega bo potrebno skupaj z obdelavo signalov in izračunom impedance implementirati v programsko opremo diagnostičnega modula. Pri razvoju algoritmov bomo poskušali zasnovati tudi takšne algoritme, ki bi lahko merili im-pedanco celic le na podlagi »naravnih« vzbujalnih signalov, ki nastajajo pri delovnih obremenitvah sklada. Viri [1] Fuel Cell Based On-board Power Generation, http://www. fch-ju.eu/project/fuel-cell-ba-sed-board-power-generation. [2] Barbir, F.: PEM Fuel Cells: Theory and Practice, Elsevier, 2005. [3] Wu, J., Yuan, X. Z., Martin, J .J., Wang, H., Zhang, J., Shen, J.: A review of PEM fuel cell durability: Degradation mechanisms and mitigation strategies, Journal of Power Sources, 184(1), str. 104-119, 2008. [4] Wasterlain, S., Candusso, D., Harel, F., Hissel, D., François, X., Development of new test instruments and protocols for the diagnostic of fuel cell stacks, Journal of Power Sources, 196(12), str. 5325-5333, 2011. [5] Vale, M. , Epp, B., Masse, B., Joos, N. I.: Fuel Cell Voltage Monitoring System and Associated Electrical Connectors, US Patent, no. US2005/0215124, 2005. [6] Yuan, X., Wang, H., Sun, J., Zhang, J., AC impedance technique in PEM fuel cell diagnosis - A review, International Journal of Hydrogen Energy, 32(17), str. 4365-4380, 2007. [7] Yuan, X. Z., Song, C., Wang, H., Zhang, J.: Electrochemical Impedance Spectroscopy in PEM Fuel Cells, Fundamentals and Applications, Springer, London, 2010. [8] Le Canut, J. M., Abouatallah, R. M., Harrington, D. A.: Detection of Membrane Drying, Fuel Cell Flooding, and Anode Catalyst Poisoning on PEMFC Stacks by EIS, Journal of The Electrochemical Society, 153(5), str. A857-A864, 2006. [9] Debenjak, A., Gašperin, M., Pregelj, B., Atanasijevic-Kunc, M., Petrovčič, J., Jovan, V.: Detection of flooding and drying inside a PEM fuel cell stack, Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering, 59(1), str. 56-64, 2013. PEM fuel cell diagnostic module Abstract: The reliability of operation of fuel cells with proton exchange membrane (PEM) is closely related to faults that can occur inside the cell during operation. This paper describes a FCVM 2404 diagnostics module which makes possible the diagnostics measurements required for fault detection in the PEM fuel cells inside a larger stack of cells connected in series. The diagnostic module was designed around cost-effective solutions for measurement of voltage of all the fuel cells of the stack. Besides basic voltage measurement the module also provides the means for performing measurements that are used for diagnostics based on electrochemical impedance spectroscopy (EIS), which is an effective tool for diagnostics of water management faults. In addition, the paper outlines the proposed procedure of signal processing and computation of the impedance, which has been used for fault diagnostics on real PEM fuel cell system where the data was acquired with the diagnostics module. The results confirm that the FCVM 2404 diagnostics module provides enough accurate measurements required by the EIS method. Furthermore, the results also confirm the feasibility to diagnose the membrane drying and fuel cell flooding faults with the developed module and proposed procedure. However, an indication that the diagnostics of drying is more demanding in comparison to the diagnostics of flooding was observed. The diagnostics module along with diagnostics procedure presents an important element of more reliable PEM fuel cells of the future. Key words: PEM fuel cells, fault diagnostics, diagnostic module, electrochemical impedance spectroscopy LABORATORIJ ZA POGONSKO-KRMILNO HIDRAVLIKO Smo laboratorij z dolgoletno tradicijo na področju pogonsko-krmilne hidravlike. Ukvarjamo se z oljno in tudi ekološko prijazno vodno PK hidravliko, pri tem pa uporabljamo sofisticirano in sodobno merilno In programsko opremo. To se odraža v večjem številu uspešno zaključenih projektov in sodelovanju z uspešnimi slovenskimi podjetji. Obrnite se na nas, če potrebujete: -9 razvoj in optimiranje hidravličnih sestavin in naprav -9 izdelavo hidravličnih naprav -9 izboljšave in popravilo hidravličnih naprav in strojev -9 izdelavo sodobnega krmilja za hidravlične stroje -9 izobraževanje na področju hidravlike -9 ekološke hidravlične naprave za pitno vodo -9 izdelava ali izris hidravličnih shem itd. Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva G 1 □□□ Ljubljana T: 01/4771115, 01/4771411 E: IpkhlFs.uni-lj.si http://lab.Fs.uni-lj.si/IFt/ 1 i international automation trade fair of mechatronic 1 O Three days in the world of automation, robotics, mechatronics and industrial and professional electronics... 29.-31.01.2014 19.-21.02.2014 05.-07.03.2014 liVTR&IVIKA * V sodelovanju z Bulgarreklama / In cooperation with Bulgarreklama Celje, Slovenia www.icm.si Serbia www.icm.si Sofia, Bulgaria* www.icm.si J«?:::-::::? v, / I / / iC nv L PASSI0N FOR PERFECTION Razvoj gradnikov spletnega, daljinskega in porazdeljenega vodenja in njihova uporaba v sodobnih sistemih vodenja Marjan GOLOB, Bojan LIKAR, Igor STEINER, Leon KRALJ, Aleš BREZOVAR Izvleček: Cilj prispevka je predstavitev rezultatov razvojno-raziskovalnega (RR) projekta razvoja tehnologij in gradnikov spletnega, daljinskega in distribuiranega vodenja, ki poteka v okviru Kompetenčnega centra za sodobne tehnologije vodenja (KC STV). Rezultati projekta bodo z uporabo spletnih tehnologij, sodobnih komunikacijskih omrežij in možnostjo integracije spletnih storitev s socialnimi omrežji omogočali postavljanje naprednih sistemov daljinskega in distribuiranega vodenja z ekspertnimi storitvenimi funkcionalnostmi, izvajanje demonstracijskih razvojno-raziskovalnih projektov in funkcionalno izobraževanje na področju daljinskega in distribuiranega vodenja. Ključne besede: spletno daljinsko vodenje, porazdeljeno vodenje, internet objektov, oddaljena terminalna enota, ekspertni storitveni portali ■ 1 Uvod Za porazdeljene sisteme vodenja je značilna geografska porazdeljenost senzorjev, aktuatorjev in kontrolnih modulov. Za njihovo učinkovito delovanje so ključnega pomena komunikacijske in spletne tehnologije, na primer v komunalnih objektih, čistilnih napravah, POS-terminalih ali pri kontroli porabe električne energije v domačem stanovanju [1]. Trendi na Izr. prof. dr. Marjan Golob, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Maribor; Bojan Likar, univ. dipl. inž., Kolektor Sunabit, d. o. o., Radomlje; Mag. Igor Steiner, univ. dipl. inž., Inea, d. o. o., Ljubljana; Leon Kralj, univ. dipl. inž., Goap, d. o. o., Solkan; dr. Aleš Brezovar, univ. dipl. inž., Metronik, d. o. o., Ljubljana trgu so usmerjeni v razvoj opreme in spletnih storitev, ki omogočajo enostaven in cenen nadzor naprav in merilnikov (pametni merilniki [2], [3]). Hitremu razvoju komunikacijske tehnologije, žične in brezžične (xDSL, WiMAX, 3G in 4G, RFID, NFC itd.), se prilagajajo tako razvijalci gradnikov, sistemski načrtovalci in uporabniki sistemov vodenja. Opazno je povečano povpraševanje po novih storitvah in servisih na področju spletnega, daljinskega in distribuiranega vodenja [4], [5]. Aktualna vprašanja, ki terjajo nadaljnje raziskave in razvoj, so povezana predvsem z izboljšanjem varnosti pri prenosu podatkov, zagotavljanjem kvalitete in s povečanjem učinkovitosti prenosa podatkov z upravljanjem sistemov daljinskega in distribuiranega vodenja. Če so omenjene funkcije bile še do nedavnega vgra- jene v drage in kompleksne naprave (predvsem v industriji in energetiki), bodo v prihodnosti takšne rešitve dostopne tudi v cenejših napravah. RR-projekt sestavlja konzorcij izkušenih partnerjev s področja izvajanja projektov procesne avtomatizacije, ki po posameznih področjih spadajo med vodilna razvojno-in-tegracijska podjetja na slovenskem trgu. S sodelovanjem v omenjenem projektu imajo partnerji skupen cilj: izboljšati obstoječe oziroma razviti nove tehnologije in gradnike spletnega, daljinskega in distribuiranega sistema vodenja, kot so na primer OPCUA, WEB-servisi, HTML5, Windows Mobile, Android itn. Prav tako je potrebno razviti nove metode povezovanja različnih sistemov, ki bodo temeljile na sodobnih komunikacijskih tehnologijah (UMTS, HSDPA, LTE in podobno). Cilji projekta so: • podati pregled stanja in ocena razvoja novih tehnologij in storitev spletnega, daljinskega in distribuiranega vodenja, načrtovanje konceptov in razvoj visoko-razpoložljivih in zanesljivih rešitev za nadzor nad distribuiranimi sistemi z uporabo najsodobnejših komunikacijskih protokolov; • podati pregled tehnologij, zahtev in rešitev za razvoj spletno podprtega učnega in testnega okolja za upravljavce in integratorje sistemov spletnega, daljinskega in distribuiranega vodenja; • razviti nov koncept storitev spletnega, daljinskega in distribuiranega vodenja, kot so portali za shranjevanje, analizo in optimira-nje podatkov, portali za daljinski dostop, on-line programiranje in vzdrževanje sistemov in vmesnikov za dostop in razvoj storitev v socialnih omrežjih; • načrtovanje in razvoj novih gradnikov (strojnih in programskih) sistemov spletnega, daljinskega in distribuiranega vodenja. V nadaljevanju članka so opisani rezultati projekta, razdeljeni v tri sklope: spletno podprto učno okolje, gradniki sistemov daljinskega in distribuiranega vodenja in ekspertni storitveni portali. ■ 2 Spletno podprto učno okolje Na področju izobraževanja sistemov vodenja in avtomatizacije procesov je pomembno dvoje: • slediti novim trendom razvoja tehnologij, njihovo vključevanje v izobraževalni proces in • pridobiti praktične izkušnje s področja načrtovanja in uporabe sistemov vodenja. braževalne vsebine nenehno posodabljajo, hkrati pa je potrebno posodabljati eksperimente, laboratorijske objekte, programsko opremo in učno gradivo za pridobivanje praktičnih znanj. To je povezano z velikimi stroški in napori izvajalcev izobraževanja, ki pogosto ne morejo slediti hitremu razvoju tehnologij. Tehnologije daljinskega vodenja omogočajo daljinski dostop do sistemov vodenja realnih industrijskih objektov in procesov in jih danes že uporabljamo za potrebe učinkovitega inženirskega izobraževanja. Prednosti uporabe tehnologij daljinskega vodenja procesov v izobraževalne namene so: • daljinski dostop do eksperimentov z dislociranih enot, • manjši stroški izvedbe izobraževalnega procesa, • dostop do eksperimentov tudi hendikepiranim skupinam oseb, • časovno neomejen dostop do eksperimentov in druge. Trenutne izvedbe daljinskega dostopa in izvajanja eksperimentov s pomočjo sistemov daljinskega vodenja temeljijo na integraciji profesionalnih sistemskih rešitev s področja daljinskega vodenja procesov. Te vključujejo številne gradnike, povezane v distribuirano omrežje, kot so PLK-ji različnih proizvajalcev, SCADA-pro- grami, MES-aplikacije, OPC- in spletni strežniki, podatkovne baze in aplikacije za dostop do sistemov vodenja z mobilnih platform. Slabost opisanih izvedb je predvsem velika odvisnost od licenčne programske opreme, ki je integrirana v izvedbo sistemov, zlasti eksperimentov. Nadalje: takšna rešitev hitro zastari in postane neprimerna za izobraževalne namene. Pri zasnovi koncepta spletno podprtega učnega okolja smo zato postavili naslednje zahteve: • Uporabiti večnivojsko strukturo spletno podprtega učnega okolja, ki omogoča povsem avtonomno delovanje sistema na procesnem nivoju. Regulacijski in krmilni algoritmi, senzorji in aktu-atorji, varnostne naprave in upravljalni paneli naj na procesnem nivoju delujejo neodvisno od spletno podprtega učnega okolja. Izvedba se lahko razlikuje od eksperimenta do eksperimenta. Regulacijska oprema in področna vodila so lahko od različnih proizvajalcev. • Komunikacija med procesnim nivojem in spletno podprtim učnim okoljem naj bo izvedena preko nadzorno-krmilnih sistemov (SCADA), OPC-strežnikov ali WEB-strežnikov na procesnem nivoju (na primer tudi na PLK-jih). Pomembno je, da se učni načrti in izo- Slika 1. Predlagani koncept hierarhične arhitekture spletno podprtega učnega okolja • Vsi podatki s procesnega nivoja naj se shranjujejo v relacijsko bazo podatkov. • Grafični uporabniški vmesniki naj bodo oblikovani kot odprta spletna aplikacija, ki se lahko izvaja na različnih platformah (osebni računalniki, mobilne naprave, tablice), neodvisno od vrste operacijskega sistema in brskalnika. • Uporabniški vmesnik sistema spletno podprtega učnega okolja naj deluje na principu odje-malec-strežnik. Podatki se na zahtevo uporabnika posredujejo odjemalcu. • Sistem spletno podprtega učnega okolja izkorišča prednosti številnih aplikacij WEB 2.0 in novejših, kot so socialna omrežja, storitve javnih ali privatnih porta-lov in naprednih spletnih storitev, kot so Cosm in ThinkSpeak. • Uporabniški vmesnik naj izkorišča moderne WEB-tehnologije, kot je HTML5. • Uporabniku naj bosta omogočena lokalno shranjevanje rezultatov in izdelava poročil. Na sliki 1 je prikazan koncept hierarhične arhitekture spletno podprtega učnega okolja. Demonstracijski objekti vodenja so povezani s pomočjo OPC-strežnikov, WEB-strežnikov ali SCADA-nadzor-no-krmilnih sistemov s strežnikom sistema spletno podprtega učnega okolja. Podatkovni strežnik skrbi za shranjevanje podatkov posameznih aplikacij. Uporabniki dostopajo do aplikacij preko učnega portala in spletnega (WEB) strežnika. ■ 3 Razvoj novih gradnikov sistemov daljinskega in distribuiranega vodenja Socialna omrežja, kot so Facebook, Twitter in podobna, je možno izkoristiti tudi v sistemih spletnega, daljinskega in porazdeljenega vodenja. Zato je potrebno razviti nove in prilagoditi obstoječe gradnike sistemov vodenja, kot so na primer oddaljene terminalske enote (ang. remote terminal/telemetry unit - RTU). Slika 2. RTU-enota s programsko opremo za komunikacijo s spletnimi portali in socialnimi omrežji [vir: dokumentacija podjetja Inea, d. o. o.] 3.1 Vključevanje RTU-enote v spletne portale in socialna omrežja Socialna omrežja ponujajo odprto platformo, ki jo lahko uporabimo za potrebe distribucije podatkov in obvestil zainteresiranim skupinam uporabnikov. Projektna partnerja Inea in Kolektor Sinabit sta razvila gradnike sistemov daljinskega in distribuiranega vodenja, ki omogočajo integracijo RTU-enot v privatne ali javne spletne portale in socialna omrežja. Izdelan je prototip rešitve RTU-enote na osnovi novih elektronskih vezij, ki omogočajo ra- znovrstno povezovanje z različnimi komunikacijskimi mediji in storitvami, kot so spletni portali in socialna omrežja preko žičnih ali brezžičnih Ethernet omrežij (LAN in WAN), GSM-omrežij (GPRS/EDGE, UMTS, LTE) in preko serijskih komunikacij z modemi in radijskimi povezavami. Modul RTU, prikazan na sliki 2, je bil načrtan in izdelan kot razširitveni modul PLK-enote, lahko pa deluje tudi kot samostojna naprava. Programska rešitev deluje z javnimi spletnimi portali Cosm in privatnimi portali, kot je KIBERnet, z uporabo spletnih (internetnih) tehnologij, kot so TCP/IP, HTTP, AJAX, JSON, XML in HTML. Za potrebe preizkusa rešitve povezovanja s socialnimi omrežji smo izdelali prototip za povezovanje s storitvijo Cosm - Twitter in storitev Identica. Uporabili smo postopek identifikacije in izdelavo avtorizacijskih ključev. S storitvijo Identica je možno pošiljati sporočila neposredno z uporabo osnovne avtorizacije v http-zahtevku. Primer portala javnega spletnega strežnika je na sliki 3. Na osnovi testiranj RTU-enote smo zaznali potrebo po uporabi več standardiziranih komunikacijskih tehnologij in protokolov in po zavarovanju komunikacijskih poti pred vdori napadalcev. Zato je bila sprejeta odločitev o razvoju nove zmogljivejše strojne in programske opreme. Nova RTU-enota (slika 4) Slika 3. ThingSpeak je eden od javnih spletnih strežnikov, s katerim lahko komunicira RTU-enota Slika 4. Nova večfunkcijska RTU-enota za neposredno povezljivost s krmilniki PLK - Mitsubishi Electric Europe [vir: dokumentacija podjetja Inea, d. o. o.] ima vgrajen modem 2.5G, ki zagotavlja brezžično komunikacijsko povezavo med nadzornim centrom in oddaljenim sistemom. Uporabnik lahko priključi tudi radijski modem preko USB-vhoda. Implementirani protokoli na RTU-enoti so DNP3 in IEC60870 za povezljivost s SCADA--sistemi in množica protokolov in servisov za vključitev v različna IKT--okolja (HTTP, VPN, DDNS, SNMP). Omogoča neposredno povezljivost s krmilniki PLC proizvajalca Mitsubishi Electric Europe in oddaljen nadzor in vodenje popolnoma avtomatiziranih procesov, s čimer se zmanjša število osebja na kraju samem ali celo popolnoma odpravi potreba po prisotnosti lokalnih posluževalcev procesa. Področja uporabe so različni oddaljeni sistemi, kot so: vodovodni, plinovodni in naftovodni, preklopne postaje, cestni predori in čistilne naprave. 3.2 Univerzalne komunikacijske rešitve s podporo za sodobna javna internetna komunikacijska omrežja Pri infrastrukturnih, proizvodnih in energetskih procesih sta bistvena učinkovito in sprotno spremljanje ter vodenje procesa. S celovito rešitvijo nove generacije naprav in sistemov na področju nadzora in upravljanja lahko optimiramo delo- vanje vodenega procesa, na primer racionaliziramo porabo energen-tov, zmanjšamo stroške vzdrževanja, čas detekcije in odprave napak. Pomemben atribut je tudi uporaba sistema na daljavo, preko že ustaljenih, univerzalnih komunikacijskih protokolov, pri čemer je dostop do nadzornega sistema neodvisen od lokacije in uporabljene naprave. Na sliki 5 je prikazan primer integracije RTU-enote v sistem napredne strežniške rešitve nadzornega sistema. Razvita rešitev omogoča uporabniku hiter in enostaven dostop do nadzornega sistema preko spletnega portala, ki služi kot uporabniški vmesnik za pregled vseh grafičnih prikazov sistema, alarmiranje, beleženje podatkov v podatkovne baze in poročilne sisteme. Implementirali smo protokole, ki se uporabljajo na področju distribuiranega vodenja procesov, predvsem energetike in ekologije. To so komunikacijski protokoli, ki delujejo na podlagi komunikacijskih standardov IEC 60870 in DNP3. Prednost teh protokolov je boljše sledenje dogodkov z uporabo časovnih značk. Razvita je bila napredna strežniška storitev za potrebe daljinskega in porazdeljenega vodenja. Razvoj je bil izveden na Microsoftovih razvojnih platformah Slika 5. Univerzalna komunikacijska rešitev s podporo za sodobna javna komunikacijska omrežja, temelječa na omrežju Ethernet [vir: dokumentacija podjetja Kolektor Sinabit, d. o. o.] Slika 6. Oddaljeno in lokalno upravljanje preko spletnega brskalnika na osebnem računalniku, iOS-napravah (iPhone, iPad) in napravah Android v sistemu e-storitev Netichome [vir: dokumentacija podjetja Goap, d. o. o.] in razvojnih orodjih za strezniske rešitve - Microsoft .NET Framework in MS SQL. Na streZniku se poleg omenjenega portala izvaja aplikacija (koncentra-tor) za zajem in shranjevanje podatkov v centralno podatkovno bazo. Aplikacija podatke na oddaljenih lokacijah periodično zajema in shranjuje v podatkovno bazo SQL, kjer so na razpolago za uporabo različnim aplikacijam uporabnika. Preverja in signalizira se tudi stanje povezav z objekti, v primeru alarmnega stanja na objektu pa se podatki z objekta takoj prenesejo v center. Na krmilnikih na oddaljenih lokacijah poteka lokalno upravljanje z napravami, krmilnik pa izvaja tudi naloge enote RTU. Neposredno komunicira s koncentratorjem na strezniku preko ustaljenih komunikacijskih protokolov Internetnih/Etherne-tnih tehnologij, kot so ADSL, VDSL, GPRS, UMTS, WLAN itd. Postavitev in nastavitev parametrov celotne rešitve korenito pohitri in olajša posebej razvito orodje za modularni razvoj aplikacij. To orodje poskrbi za moZnost avtomatskega generiranja delov (modulov) programske kode. Celovito rešitev je moč aplicirati na širokem spektru področij, zlasti na številčno hitro rastočih distribuira-nih inteligentnih sistemih, ki jih je moZno še izboljšati s kvalitetnim celovitim sistemom vodenja, s katerim najbolj pridobijo energetska postrojenja, kot so sončne ali vetrne elektrarne, male hidroelektrarne, transformatorske postaje, sistemi ogrevanja s solarnimi kolektorji ali toplotnimi črpalkami, kotlovnice in infrastrukturni sistemi, kot so čistilne naprave, črpališča, vodohrami, vodarne itd. ■ 4 Ekspertni storitveni portali 4.1 Portal za programiranje lokalno vgrajenih krmilnih naprav Avtomatizacija stanovanjskih objektov se v svetu počasi uveljavlja, ker so za uvajanje trenutnih rešitev na trgu potrebni strokovnjaki, ki so usposobljeni za izvajanje relativno zaktevnih projektov tehnologije vodenja procesov. To pomeni drago in relativno dolgotrajno izvedbo projekta avtomatizacije stanovanjskih objektov. Cilj je, da avtomatizacijo stanovanjskih objektov približamo končnim uporabnikom tako, da si bodo lahko sami, brez pomoči strokovnjakov, opremili stanovanje s temi rešitvami. Rešitev bi se prodajala na podoben način kot bela tehnika oziroma računalniška oprema. Končni uporabnik bo tako kupil potrebno opremo za avtomatizacijo, jo doma priključil na dostop do interneta, ta pa se sama poveže na ustrezen spletni portal. Končnemu uporabniku tako ponudimo možnost programiranja, nastavitev parametrov doma vgrajene opreme brez uporabe dodatne programske opreme ali potrebnega znanja o avtomatizaciji. Po analizi rezultatov raziskav je bila sprejeta poslovna odločitev o razvoju sistema za programiranje in upravljanje naprav za avtomatizacijo poslovnih in stanovanjskih objektov na daljavo z imenom Netichome (www. netichome.com), prikazana na sliki 6. V omrežju lokalnega območja se z napravami za upravljanje, kot so na- prave s spletnimi brskalniki, naprave Android in iOS (znan tudi kot iPhone OS prenosni operacijski sistem podjetja Apple), povezujemo v sistem preko lokalne mreže, z oddaljenih lokacij pa preko storitve v oblaku, ki zagotavlja dostop do naprav v domačem okolju brez prilagajanja različnim omrežjem in fiksnim IP-na-slovom. Celotno ''programiranje'' poteka preko spletnega brskalnika in zato inštalaterju niso potrebna nobena programska orodja. Ne glede na komunikacijski protokol inšta-later do naprav vedno dostopa na enak in prijazen način. Komunikacijski protokoli, kot so TCP/IP modbus, temeljijo na WEB-servisih, kar pomeni, da je sistem razvit tako, da lahko vsak komunikacijski gradnik posebej tržimo in je zelo enostaven za implementacijo v druge sisteme. Rešitev je najprimernejša za manjše poslovne in stanovanjske objekte, in sicer za upravljanje vseh vrst naprav, kot so razsvetljava, senčila, ogrevanje, klimatizacija ter videodomofoni in objekti z vgrajenimi večenerget-skimi sistemi. V okviru razvoja komunikacijskih gradnikov za prenos podatkov po javnih komunikacijskih omrežjih je bil v celoti razvit TCP/IP-modbus komunikacijski gradnik, gonilnik, z imenom NETICmodbus driver. Gonilnik podpira vse razpoložljive uka- Slika 7. Skupen prikaz porabe medijev po lokaciji preko portala [vir: dokumentacija podjetja Metronik, d. o. o.] ze Modbus in je zasnovan tako, da zagotavlja popoln pregled aplikacij avtomatizacije. Ni pomembno, ali aplikacija avtomatizacije teče na operacijskem sistemu Microsoft Windows, Linux ali Mac OS, saj gonilnik NETICmodbus ni odvisen od operacijskega sistema. Na voljo je tudi Androidova različica gonilnika. Da bi razvijalcu omogočili enostaven in hiter dostop, smo implementirali tudi standardni spletni vmesnik RESTful. To omogoča fleksibilnost uporabe katerega koli sodobnega programskega jezika pri delu z gonilnikom NETICmodbus. V gonilnik NETICmodbus je integriranih nekaj dodatnih funkcij, ki zmanjšujejo stroške razvoja. Te funkcije so vgrajeni proxy server, »črna« lista, omogočeno zapisovanje dogodkov in »raz-hroščevanje«. Več informacij o gonilniku Modbus je dostopnih na spletni strani www.modbusdriver.net. V okviru projekta je bila razvita spletna aplikacija, ki deluje na principu odjemalec-strežnik, kar pomeni, da se podatki, ki jih zahteva uporabnik, posredujejo odjemalcu v času zahteve. Koncept uporabniškega vmesnika (UI) je zasnovan tako, da deluje preko spletnega brskalnika, kar pomeni, da je možen dostop preko osebnega računalnika ali mobilne naprave (pametni telefoni, dlanč-niki). Pri razvoju vsebinskih strani UI-vmesnika smo uporabili predhodno razvite spletne gradnike. Vsebino portala smo izdelali na osnovi arhivskih podatkov o meritvah (op. poraba energentov in medijev) na podatkovnem strežniku. 4.2 Portal za upravljanje z okoljem in energijo Portal za spremljanje in upravljanje z okoljem uvrščamo med informacijske sisteme za spremljanje in upravljanje z okoljem. Naš pristop k razvoju naprednega portala za spremljanje in upravljanje z okoljem izhaja iz zaznanih pomanjkljivosti obstoječih sistemov na področju kompleksnosti in konfigurabilnosti ter zahtevah trga po fleksibilnosti, enostavnosti in uporabnosti takšnih sistemov [6], [7], [8], [9], [10]. Omenjene pomanjkljivosti in potrebe trga so nas vodile v razvoj sodobnega in fleksibilnega portala, ki uporabnikom omogoča centralizirano spremljanje in upravljanje sistemov za nadzor okolja s poljubne lokacije, kjer je možen dostop na svetovni splet, obenem pa nudi široko paleto poročilnih in analitičnih orodij ter možnost enostavne nadgradnje vsebine portala. Druge funkcionalnosti portala so [11]: • možnost upravljanja sistema in podatkov preko spleta, • kontrola pristopa, upravljanje uporabnikov in dostopa uporabnikov do vsebine portala, • možnost dostopa do različnih podatkovnih virov, baz (procesne baze, relacijske baze), • hitra konfiguracija in modularno nadgradljiva vsebina portala, • možnost posredovanja informacij preko e-pošte ali kratkih SMS--sporočil (alarmiranje). Zaradi lahke in hitre implementacije s portalom zlahka dopolnjujemo in nadgrajujemo obstoječo informacijsko infrastrukturo, kar v praksi pomeni, da ni potrebno dodatno prilagajati obstoječih centralnih nadzornih sistemov in nadzorno-krmilnih sistemov SCA-DA. Implementacija strežniškega dela portala se lahko izvede na obstoječo informacijsko infrastrukturo s pomočjo SQL-vmesnikov, pri čemer lahko v portal vključimo tudi podatke iz obstoječih poslovnih ali proizvodnih sis- temov. Dostop do aplikacije uporabnik opravlja preko standardnih spletnih brskalnikov z osebnih računalnikov ali sodobnejših mobilnih naprav. Vsebinsko portal pokriva tehnič-no-administrativni sklop, kjer so šifranti za konfiguracijo okolja, in uporabniško-energetski sklop, kjer so informacije o porabi medijev (el. energija, voda, plin, ...): • prikaz skupne porabe medijev po lokaciji (slika 7), • podrobni prikaz porabe medijev po odjemnem mestu, • kumulativni in diferenčni prikaz podatkov, • podrobno poročilo po lokaciji/ mediju in datumu. Čeprav je portal v osnovi zasnovan za spremljanje podatkov na nivoju poslovne stavbe, pa enostavna konfi-gurabilnost omogoča, da se v portal vključijo tudi informacije iz proizvodnje (op. informacije iz računalniško podprtih numerično krmiljenih strojev ali postrojenj - CNC/NC). Uporaba portala za spremljanje in upravljanje z okoljem omogoča centralno spremljanje parametrov okolja in hitro sprejemanje odločitev in ukrepov, ki dolgoročno vplivajo na znižanje operativnih stroškov medijev in energije poslovnega in/ali proizvodnega sistema. ■ 5 Zaključek V prispevku smo opisali rezultate raziskav in razvoja tehnologij in gradnikov spletnega, daljinskega in distribuiranega vodenja, ki poteka v okviru Kompetenčnega centra za sodobne tehnologije vodenja (KC STV). Razviti gradniki, storitveni portali in komunikacijski vmesniki se intenzivno testirajo v laboratorijskih in industrijskih okoljih. Nekatere rešitve, kot na primer sistem Neti-chome, se že uveljavljajo na domačem in svetovnem tržišču. Uspešno sodelovanje pri raziskovalno-ra-zvojnih aktivnostih je pomembno zmanjšalo stroške partnerjev pri doseganju njihovih poslovnih ciljev. Raziskovalni in razvojni dosežki so pomembni tudi pri posodabljanju izobraževalnih vsebin strokovnih in univerzitetnih študijskih programov Elektrotehnike, smer Avtomatika in robotika na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Viri [1] D. Ramírez Muñoz, D. Moro Pérez, J. Sánchez Moreno, S. Casans Berga, E. Castro Montero: Design and experimental verification of a smart sensor to measure the energy and power consumption in a one-phase AC line. Measurement, Vol. 42, 3, (2009), 412-419. [2] P. Neumann: Communication in industrial automation - What is going on? Control Engineering Practice 15 (2007), 1332-1347. [3] N. Wang, N. Zhang, M. Wang: Wireless sensors in agriculture and food industry - Recent development and future perspective. Computers and Electronics in Agriculture 50 (2006), 1-14. [4] P. Phaithoonbuathong, R. Harrison, A. West et al.: Web services-based automation for the control and monitoring of production systems, International Journal of Computer Integrated Manufacturing, Vol. 23, No. 2 (2010), 126-145. [5] F. Jammes and H. Smit: Service-Oriented Paradigms in Industrial Automation, IEEE Transactions on Industrial informatics, Vol. 1, No. 1, 2005. [6] N. Motegi, M. A. Piette, S. Kinney, K. Herter: Web-based energy information systems for energy management and demand response in commercial buildings, Final Report, Lawrence Berkeley National Laboratory, http://escholarship.org/uc/ item/5z796433, 2003. [7] Xenergy, Nexant: Money and Energy Saving Resources from the Enhanced Automation - Technical Options Guidebook. California Energy Commission publication #400-02-005F.http:// www.consumerenergycenter. org/enhancedautomation, 2002. [8] Levy Associates: Advanced Metering Scoping Study, California Energy Commission, 2001. [9] W. R. Friend: Energy Management - The Last Untamed Resources. Food CIO Forum. http://www.siliconenergy. com/ newsroom/articles.htm, 2002. [10] O. Thompson: Enterprise Energy Management Software - The Key to Effective Energy Utilization. http://www .technologye-valuation.com., 2002. [11] A. Brezovar, V. Tomažič: Koncept naprednega portala za spremljanje in upravljanje z okoljem, Avtomatika 110, str. 37-43, 2012. Development of Web-based, Remote and Distributed Control Elements and their Application in Modern Control Systems. Abstract: The purpose of this paper is to present project results of development technologies and components for web-based, remote and distributed control which takes place within the Competence Centre for Advanced Control Technologies (CC ACT). Results of the project will enable implementation of advanced remote and distributed control systems with expert service functionalities, implementation of demonstrations of research and development projects and functional training in the field of remote and distributed control with the use of web technologies, modern communication networks and integration options with social networks. The Competence Centre for Advanced Control Technologies is partly financed by the Republic of Slovenia, Ministry of Education, Science, Culture and Sport and European Union, European Regional Development Fund Keywords: distributed control systems, web-based remote control, internet of things, remote terminal unit (RTU), expert services portal Zahvala Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja delno financirata Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Evropska unija (EU), in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na povabilo urednika so avtorji nekoliko razširili prispevek, predstavljen na konferenci Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu - AIG'13 aprila 2013 v Mariboru. ENERGETSKA SANACIJA VZDRŽEVANJE 2013 | 23. sejem in posvet Otočec, 17. in 18. oktober 2013 | www.tpvs.si Virtualni laboratorij za meritve elektromagnetne združljivosti Jožef PERNE Povzetek: Meritve elektromagnetne združljivosti (v nadaljevanju EMC-meritve) so povezane z zelo visokimi investicijami v merilno opremo in s specifičnimi znanji merilcev. Laboratoriji, ki opravljajo te meritve, so med seboj relativno slabo povezani, zaradi visokih stroškov pa se opravljajo le v zaključnih fazah razvoja. To povzroča vračanje v prejšnje faze v razvoju izdelka, večje stroške in predvsem podaljšuje razvojne čase. Rezultati projekta »Virtualni EMC-laboratorij« izboljšujejo pogoje za meritve, teste in reševanje razvojnih problemov na področju elektromagnetne združljivosti, da povežejo znanje, opremo in postopke. Opisani projekt bo razpršene laboratorije povezal, izboljšal izkoriščenost kapacitet in informiral strokovno javnost. Meritve bo pomagal narediti dostopnejše tudi za razvojne skupine in projekte, ki so jim sicer zaradi visokih stroškov opreme nedostopne. Ključne besede: elektromagnetna združljivost, EMC, virtualni laboratorij, meritve, testi, preizkusi ■ 1 Uvod Tehnološki center SEMTO že drugo leto v okviru Centra odličnosti NApredni nekovinski MAteriali s TEhnologijami prihodnosti - CO NAMASTE - izvaja projekt Virtualni EMC-laboratorij. V CO NAMASTE so definirani znanstveni in tehnološki cilji za materiale, ki so predmet raziskovanja, hkrati pa se CO ukvarja tudi z določenimi aplikacijami predvsem za senzorje, zaščitne elemente v energetiki, aktuatorje in drugo. Materiali so v CO definirani kot »možnosti izkoriščanja v senzorjih, aktuatorjih, tokovnih in elektromagnetnih zaščitah, v optoelektroniki, fotoniki, implantih in drugih bioi-nertnih in bioaktivnih aplikacijah«. Tehnološki cilji CO določajo nadgradnjo materialov z elementi in izdelki. Vertikalno povezovanje materialov z elementi in izdelki je torej v CO posebej poudarjeno. Prav zahteve po elektromagnetni združljivosti in odpornosti, robustnosti in varnosti pa so tiste, ki jih je za dosego optimalnih rezultatov potrebno v okviru raziskav in razvoja upoštevati v vsej verigi. S ciljnimi raziskavami in razvojem materialov se torej dosežejo definirani cilji na področju elektromagnetne kompatibilnosti elementov, sklopov in izdelkov. S projektom Virtualni EMC-labora-torij se izboljšujejo pogoji za meritve, teste in reševanje razvojnih problemov na področju EMC tako, da poveže znanje, opremo in postopke. ■ 2 Cilj projekta Cilj projekta je izdelava podatkovne baze, v katero bodo vključeni vodilni laboratoriji na področju EMC in varnosti v Sloveniji in bo potencialnim uporabnikom posredovala informacijo o meritvah v teh laboratorijih. Ker so EMC-meritve povezane z zelo visokimi stroški za merilno opremo in zahtevajo specifična znanja merilcev, bo projekt razpršene laboratorije povezal, izboljšal izkoriščenost kapacitet in informiral strokovno javnost o meritvah v posameznih Jožef Perne, univ. dipl. inž., Zavod Tehnološki center SEMTO, Ljubljana Partnerji HYB o / I jI vmi?Txa r ijirIM/ani Kitki I h/1 j i.J i l i i ■■ di^itvlii. & \ semto ttKHH ZaHitk Iskra liVroMiS \ f\f Le trika ÄJVARSI iskraemeoo +_ JSKR4TEL / CTt Slika 1. Partnerji projekta Slika 2. Okolje EMC-meritev laboratorijih. V bazi podatkov bodo dostopne relevantne informacije o razpoložljivi opremi, njeni izkoriščenosti, merilnih postopkih in usposobljenosti za meritve. Nadgradnja informacij o meritvah in testih v posameznih laboratorijih bodo podatki o izkušnjah in usposobljenosti za reševanje problemov, to je odpornosti na EMC-motnje, stresne in varnostne teste. Potencialni uporabnik bo s povezovanjem znanja laborantov, merilcev in razvijalcev svoj problem s pomočjo meritev in testov ne le okarakteriziral, ampak tudi razvojno razrešil. V CO že sodelujejo podjetja, ki so usposobljena na področju EMC in zaščite, hkrati pa se za njihove produkte zahteve za EMC-združljivost stalno povečujejo, tudi z uvajanjem evropskih direktiv (EMC-direktiva, nizkonapetostna direktiva, zahteve za CE-znak ...) (slika 1). Laboratoriji za področje EMC imajo znanja, opremo, tehnološke rešitve, ki so osnova za razvojne rešitve, izdelavo prototipov, izdelkov in sistemov (slika 2). Posamezni laboratoriji razvijajo svoje postopke meritev, ki so prilagojeni potrebam lastnega razvoja, vendar noben laboratorij v celoti ne obvladuje meritev in testov. Naloga projekta je torej izdelati podatkovno bazo za določeno vrsto meritev in pri tem specificirati znanja, opremo in postopke, ki jih obvladuje posamezen laboratorij. Znanja na področju EMC in varnosti so specifična, zahtevajo pa se pri raziskavah in razvoju med seboj zelo različnih materialov, elementov in izdelkov. Potrebno je sodelovanje več različnih profilov v vseh fazah raziskav in razvoja. Oprema za meritve, preizkuse in teste je izredno draga in glede na posamezne teste tudi zelo specifična. Nujno je povezovanje in združevanje opreme vsaj na področju Slovenije. Postopke merjenja in testiranja v grobem definirajo standardi, ki pa opredeljujejo večinoma velikostne razrede in opremo. To pa je potrebno v laboratorijih nadgraditi s točno definiranimi postopki meritev, sle-dljivostjo merilnih ali testnih instrumentov, predvsem pa z izkušnjami za iskanje in reševanje problemov Podatkovna baza v okviru Tehnološkega centra SEMTO je dostopna tudi na spletu. Obsega informacije o razpoložljivih kapacitetah, opremi in znanju in s tem informacije o možnostih izvajanja določenih vrst preizkusov. Glavna prednost je v boljši in racionalnejši izkoriščenosti zelo drage opreme in ozkega specialističnega laboratorijskega znanja. Baza zajema podatke o: • standardih, • predpisih in direktivah, • merilni in testni opremi in njeni razpoložljivosti, • definiranih merilnih in testnih postopkih, nivojih, velikostnih razredih motenj, • znanju in osebju za izvajanje meritev in reševanje razvojnih problemov, • izvedenih rešitvah na področju EMC-odpornosti, odpornosti na stresne in varnostne teste. ■ 3 Podatkovna baza V podatkovni bazi so izdelani trije ločeni dokumenti, ki vsak zase opredeljujejo meritev, merilno opremo in merilni postopek. Ločeni dokumenti so smiselni zaradi poenotenih podatkov na nivoju meritev za vse ponudnike zaradi medsebojne primerjave vseh treh elementov in ne nazadnje odločitve posameznega laboratorija, da določenih podatkov ne bo objavil (npr. merilnih postopkov), ker jih šteje za svojo poslovno skrivnost. Slika 3. Vsebina vprašalnika - vprašalnik A _8.....L JUKLjl^ijLlfiliLSiiliifl * ■ Wftleji.dtltnJvJTiMP-lOB jiiK^AFWjin, iirl n :i 5 i rifEskiifonruBiiitjttiftfthifoprfUKL* frrtT.ir.ilcpjdriKjfM VOli- 1 ULlzT * ■ ¿liiLmiJit liLciinLj C'.S' m-jL-i.S-' ai\i'.4'iti' + t R+fr-rpHlnivli&kuHienEu*' ■ ■ EX i ¡MO-S-1 -Jljjidir J, Li definira jirr^lita^-Icif iMraM^Jr, * Slika 4. Vsebina vprašalnika - vprašalnik B 3.1 Podatki o meritvi, testu ali preizkusu Kot izhodišče so opredeljeni ustrezni standardi, opisan je preizkus, kot se konkretno izvaja v laboratoriju, opredeljeni so velikostni razredi preizkusa in ostali podatki, ki karak-terizirajo preizkus (slika 3). Podatki se lahko vnesejo poenoteno za vse laboratorije, ker so precej neodvisni, razlike pa je mogoče posebej poudariti. 3.2 Podatki o merilni opremi Podani so podatki o dejanskih instrumentih, aparaturah in programski opremi z navedbami proizvajalcev za izvajanje preizkusa. Posebej so navedeni pogoji za izvedbo preizkusa in s kakšno opremo so ti pogoji zagotovljeni, podatki o prostoru, prostorski ureditvi preizkusa v okviru laboratorija, komore, gluhe sobe itd. S temi navedbami se posamezen laboratorij lahko najbolje predstavi v smislu svoje usposobljenosti izvajanja posameznih testov. Navedbe proizvajalcev opreme niso nujne, če je ta drugače dovolj točno opredeljena in laboratorij ne želi navajati dobaviteljev. V tem delu so zaželeni slikovni material, fotografije, sheme in drugo, kar najbolje ponazori merilno opremo in da uporabniku zadostno informacijo za odločanje (slika 4). 3.3 Podatki o merilnem postopku Opisani so merilni postopki, načini izvajanja preizkusov, merilni protokoli itd. Posebej so navedbe o usposobljenosti merilcev, njihove reference in bibliografija. Ta del podatkov je s stališča poslovne skrivnosti in »know howa« posameznega laboratorija lahko najboljsporen. Laboratorijem je prepuščeno, kako podrobno navedejo svoje postopke preizkušanja, koliko pa jih zadržijo kot svojo poslovno skrivnost. Vključene so tudi reference laboratorija, s katerimi lahko potencialne uporabnike »prepriča« o kakovosti postopkov brez njihove konkretne opredelitve (slika 5). Zaradi omejenih sredstev projekta je bila podatkovna baza EMC-me-ritve integrirana v »bazo znanja«, ki jo vzdržuje TC SEMTO in jo uporabljajo predvsem člani Tehnološkega centra. Posamezni deli baze znanja so internega značaja in so dostopni z uporabniškim imenom in geslom, nekateri deli baze znanja pa so odprti in dostopni brez gesla. EMC-meritve so odprtega značaja in dostopne brez gesla. Slika 5. Vsebina vprašalnika - vprašalnik C Do vsebin baze lahko z nekaj kliki dostopamo tudi preko spletne strani TC SEMTO: http://www.semto.si/ (slika 6). ■ 4 Zaključek Tehnološki center SEMTO bo v povezavi s Centrom odličnosti NAMASTE s to nalogo povezal projekte Centra in jim dodal vertikalno nadgradnjo z EMC in varnostjo. S tem je raziskavam materialov in razvojem senzorjev in elementov dodana uporabna komponenta. Hkrati pa se s povratno informacijo z meritvami in testi na elementih lahko generira-jo nove zahteve za aplikativne raziskave materialov. Največja dodana vrednost naloge je torej, da se s povezovanjem laboratorijskih kapacitet dose- že partnerstvo med člani SEMTO, CO in širše, s povezovalnimi učinki pa bolje izkoristijo delo posameznih razvojnih skupin, njihove kapacitete in oprema. Tehnološki center SEMTO bo z nalogo realiziral enega od ciljev, ki jih pred raziskovalne organizacije, predvsem javne zavode, postavlja Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji RS 2011-2020, in sicer ukrep »vzpostavitev virtualnega centra za dostop do raziskovalne infrastrukture in mehanizma za dostop do prostih zmogljivosti«. Literatura Slika 6. Dostop do baze podatkov preko spletne strani [2] Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji RS 20112010 (sprejel državni zbor RS, strateški dokumenti vlade »DRužbaZNAnja Slovenija«, marec 2011). [3] Planski dokumenti Centra odličnosti NAMASTE. [1] Elaborat projekta »Virtualni EMC-laboratorij«, Jožef Perne [23. 6. 2011]. Članek je bil predstavljen tudi na konferenci elektroenergetikov CI-GRE / CIRED 27. 5. 2013 v Laškem. Virtual laboratory for electromagnetic compatibility Abstract: The project »Virtual EMC Lab« to improve conditions for measurement, test and solve development problems in the field of electromagnetic compatibility, thus, to integrate knowledge, equipment and procedures. The aim of the project is designed database, which will be covered by leading laboratories in the field of EMC and safety in Slovenia and the potential users of the information provided in these laboratory measurements. The database will be accessible to relevant information on the availability of equipment, utilization equipment, measurement procedures and measurement skills. Upgrading information on measurements and tests in different laboratories will be information on the experience and skills to solve problems, it's resistance to EMC interference, resistance to stress tests and safety tests. Potential users will connect knowledge laboratory assistants, meters and developers a problem by means of measurements and tests not only the development but also characterized resolved. EMC measurements are associated with very high investment in measuring equipment and gauges specific knowledge. This project will connect dispersed laboratories, improved capacity utilization and informed professionals. Measurements will help you make more accessible to development teams and projects them because of the high cost of equipment inaccessible. Keywords: electromagnetic compatibility, EMC, virtual laboratory, measurements, tests, Merjenje s senzorji Omron Andrej ROTOVNIK, Miha STRAŠEK, Ambrož PODKORITNIK ■ 1 Uvod Omron je eden izmed vodilnih proizvajalcev, ki svojo široko paleto merilnih senzorjev pogosto posodablja in sledi vedno večjim zahtevam industrije. Njihovi izdelki pokrivajo področja merilnih senzorjev razdalje in odmika (dotične in brezdotične izvedbe), senzorjev za merjenje pozicije, premera in širine ter področje senzorjev za merjenje profila. V prispevku bodo prikazane značilnosti posameznih družin senzorjev, primer merjenja višine Hallove prirobnice s profilnim laserskim merilnikom Omron ZG2 kakor tudi izvedba ter zgradba avtomatiziranega merilnega sistema. ■ 2 Merilni senzorji razdalje in odmika Za merjenje razdalj ima OMRON v svojem naboru več skupin senzorjev, namenjenih za specifična področja: ZW - senzorji, namenjeni merjenju razdalje, odmika in debeline tran-sparentnih površin, Mag. Andrej Rotovnik, univ. dipl. inž., Miha Strašek, univ. dipl. inž., Ambrož Podkoritnik, univ. dipl. inž.; vsi MIEL, d. o. o., Velenje ZX1 - zmogljivi laserski senzorji s kr-miljem v sami senzorski glavi, ZX2 - senzorji z ločenim krmilnim ojačevalnikom, kompaktni in zelo zmogljivi, ZX-LD - senzorji, ki omogočajo vzporedno delovanje senzorjev in izvajanje računskih operacij med njimi, ZS-HL - serija naprednih merilnih senzorjev, ki omogočajo povezavo do devetih senzorjev v merilni sistem, ZX-E - senzorji za veliko natančnost merjenja kovinskih merjencev, ZX-T - dotični merilni senzorji z ločenim krmilnim ojačevalnikom. Najnovejša Omronova pridobitev na področju merjenja razdalje je napredni senzor ZW (slika 1a), ki deluje na principu konfokalne metode. Senzor je namenjen merjenju razdalj, odmika in debeline transparen-tnih površin. Za prenos svetlobe so uporabljena optična vlakna, senzorska glava pa ima le optične elemente brez elektronike, ki bi jo lahko segrevala in s tem negativno vplivala na stabilnost merjenja. Merilne senzorske glave serije ZW so zelo kompaktnih dimenzij in dosegajo natančnost do 0,01 |jm. Na voljo so za delovna območja od 7 ± 0,3 mm do 40 ± 6 mm. Parametriranje merilnega senzorja ZW je možno preko pripadajočega krmilnega oja- čevalnika ali s pomočjo pripadajoče programske opreme, kar zagotavlja še enostavnejšo uporabo. ZX1 so zmogljivi in cenovno ugodni laserski merilni senzorji (slika 1b). Senzor je kompakten s krmiljem v sami glavi. Za merjenje uporablja slikovni senzor CMOS s prilagoditvijo moči laserske svetlobe, kar se dobro obnese pri zahtevnih površinah in veliki dinamiki merjenja. Imajo povečan obseg delovnega območja, na voljo so od 50 ± 10 mm do 600 ± 400 mm, natančnost do 2 |jm. Meritev se izpisuje na prikazovalniku, ki je integriran v ohišje senzorja, rezultat pa je možno podajati preko digitalnih signalov (z nastavitvijo tolerančnih mej) in preko tokovnega analognega izhoda (4-20 mA). Za razliko od senzorjev skupine ZX1 imajo senzorji ZX2 ločen krmilni ojačevalnik in manjše dimenzije merilnih glav (slika 1c). Uporabljen je slikovni senzor CMOS, preko krmilnega ojačevalnika pa je zelo enostavno izbrati ustrezen profil delovanja (enaki mer-jenci, različni merjenci in merjenci, pri katerih prihaja do spremenljive merilne površine). Rezultat je možno podajati preko digitalnih signalov (z nastavitvijo tolerančnih mej) in preko tokovnega analognega ali napetostnega izhoda. Med posameznimi senzorji je možno izvajati računske Slika 1. Merilni senzorji: a - družina ZW, b - družina ZX1, c - družina ZX2 Slika 2. Merilni senzorji: a - družina ZX2, b - družina ZS-HL, c - družina ZX-E operacije z uporabo namenske računske enote, ki senzorje vzporedno poveže, končni rezultat pa se prikazuje na izbranem krmilnem ojačevalniku. Na voljo sta senzorski glavi z delovnima območjema 50 ± 10 mm in 100 ± 35 mm z natančnostjo do 1,5 |jm. V obeh primerih je na voljo izvedba z linijskim laserskim žarkom (dolžine 2,6 mm), ki povpreči območje merjenja in je zelo primerna za hrapave površine. območja od 20 ± 1 mm do 1500 ± 500 mm in z natančnostjo do 0,25 |jm. Senzor omogoča merjenje razdalj na različnih za merjenje zahtevnih površinah, kot so črna guma, steklo in ostali transparentni materiali. Senzorji ZX-E omogočajo veliko natančnost merjenja kovinskih merjen-cev (slika 2c). Na voljo so induktivne senzorske merilne glave premerov od 3 mm do 18 mm, z delovnimi razdaljami od 0,5 mm do 7 mm dosegajo natančnost do 1 |jm. Senzor ima ločen krmilni ojačevalnik. Namenska računska enota omogoča računske operacije med posameznimi senzorji. Na voljo je komunikacijski serijski vmesnik, ki omogoča pošiljanje in nameščanje merilnih rezultatov po komunikaciji Slika 3. Dotični merilni senzor serije ZX-T RS-232. življenjsko dobo. Na voljo je komunikacijski serijski vmesnik, ki omogoča pošiljanje in logiranje merilnih rezultatov po komunikaciji RS-232. Preko omenjenega vmesnika je možno tudi parametriranje merilnega senzorja s pripadajočim programskim orodjem. 3 Senzorji za merjenje sirme Omron ima v proizvodnem programu dve skupini senzorjev, ki so namenjeni za merjenje širine oziroma debeline. To so senzorji družine ZX-GT in zavese F3EM2. Merilni senzor ZX-GT ima več vgrajenih funkcij, lahko deluje kot zavesa, zaznava robove, določa pozicijo itd. vseh vrst materialov (tudi transparen-tnih) (slika 4a). Širina zavesnega snopa je 28 mm in zagotavlja natančnost do 5 |jm. Za merjenje večjih premerov oz. območij se lahko uporabi več senzorjev, ki se povežejo preko namenske krmilno-računske enote. Senzorji skupine ZX-LD imajo ločen krmilni ojačevalnik (slika 2a). Tako kot serija ZX2 tudi serija ZX-LD omogoča vzporedno delovanje senzorjev in izvajanje računskih operacij med njimi. Tudi tu so na voljo izvedbe z linijskim laserskim žarkom, ki povpreči območje merjenja, in so tako primerne za merjence s hrapavo površino. Na voljo so delovna območja od 30 ± 2 mm do 300 ± 200 mm z natančnostjo do 0,25 |jm. Za serijo ZX-LD je na voljo komunikacijski serijski vmesnik, ki omogoča pošiljanje in nameščanje merilnih rezultatov po komunikaciji RS-232. ZS-HL je družina zelo naprednih merilnih senzorjev (slika 2b). Možna je povezava do devetih senzorjev v merilni sistem. Na voljo se različne merilne senzorske glave za delovna Družino senzorjev ZX-T sestavljajo dotični merilni senzorji z ločenim krmilnim ojačevalnikom (slika 3). Ponudba dotičnih merilnih sond obsega delovno območje od 1 mm do 10 mm z natančnostjo 0,1 |jm oz. 0,4 |jm. Sonde zagotavljajo visoko zaščito pred okoljem (IP67), vgrajeni linearni ležaj pa je zagotavlja dolgo Za večja območja merjenja so na voljo merilne zavese F3EM2 s 5 mm ali 18 mm resolucijo žarkov (slika 4b). So v robustnem aluminijastem ohišju z merilnim območjem od 150 mm do 2100 mm. Merilno vrednost podajajo preko komunikacije RS-232 ali analognega izhoda (4-20 mA). Slika 4. Zavesni merilni senzorji: a - skupina ZX-GT, b - skupina F3EM2 Laserski snop merilnega senzorja I 4 Profilni laserski merilniki Profilni senzor ZG2 zagotavlja natančno merjenje profila do širine 70 mm (slika 5). Za večje širine profila je mogoče uporabiti dva senzorja ZG2, ki se vzporedno povežeta in tako povečata merilno območje profila. Z dinamičnim prilagajanjem moči laserskega žarka senzor zagotavlja zelo dobro delovanje na različnih površinah. Krmilni ojačevalnik ima vgrajenih 18 merilnih orodij (merjenje stopnice, merjenje kota med površinama, ...). Na njem je možno spremljati izris profila in vrednosti merilnih rezultatov. Izhodni digitalni signali podajajo rezultat preseženih tolerančnih mej, vrednosti merilnih točk pa je možno pošiljati tudi preko komunikacije RS-232. Parametriranje je izvedeno preko krmilnega ojačevalnika, še preglednejša in enostavnejša metoda pa je s pomočjo osebnega računalnika in priloženega programskega orodja. Točka 1 Točka 2 Točka 4 (X3, Z) Slika 6. Metoda merjenja višine Hallove prirobnice Slika 5. Laserski profilni senzor serije ZG2 ■ 5 Merjenje višine Hallove prirobnice s profilnim laserskim merilnikom Omron ZG2 5.1 opredelitev zahtev Miel je za naročnika izdelal avtomatiziran sistem za merjenje prirobnice Hallovega elementa. Pred tem so prirobnice merili ročno s pomočjo merilne urice. Proces je potekal tako, da je operater vsak posamezni kos pobral s tekočega traku in ga postavil na merilno mesto. Z merilno urico je imeril tri merilne točke (slika 6). Oddaljenost Hallovega elementa od prirobnice je definirana kot premica, položena na prirobnico, ki pravokotno seka navpičnico Hallovega elementa. Vsaka meritev se je nato vnesla v računalnik, kjer se je izvedel algoritem izračuna višine prirobnice Hallovega elementa. Proces meritve je zmanjševal kapaciteto proizvodnje, zaradi človeškega faktorja pa ni bil vedno ponovljiv. Cilja zasnove in izdelave merilnega sistema sta bila skrajšanje cikla meritve in izločitev vpliva človeka na meritve. 5.2. Uporabljeni merilni senzorji Za merjenje je bil uporabljen laserski 2D-profilni senzor serije ZG2 (slika 7). Sestavljen je iz merilne laserske glave in ločenega krmilnega ojačevalnika, ki služi za prikaz in parametriranje. Senzorska glava za merjenje uporablja metodo laserske triangulacije. Pošilja linijski snop laserske svetlobe, ki se pod kotom odbija nazaj na polje CCD, ki ima resolucijo 631 x 400 točk. To zagotavlja natančnost 35 |jm po širini, kar je za ta primer uporabe najpomembnejše, in 2,5 |jm po višini. Merjenje prirobnice Hallovega elementa je relativno neugodno, saj je okrov iz črne plastike in s hrapavo površino, ki ima slabšo odbojnost. Element sam pa je na tiskanini, kjer so področja z večjo odbojnostjo. Merilni laserski senzor ima možnost spreminjanja moči laserske svetlobe po celotnem profilu v posameznih korakih in vzorčenja posameznega koraka. Krmilni ojačevalnik tako lažje sestavi in izmeri profil z neenakomerno površino in zaradi tega ne nastajajo večje težave pri meritvi. Zahtevano merilno območje je približno 20 mm (širina), za višino Hallove prirobnice pa je zahteva približno 2 mm. Izbrana je bila merilna laserska glava ZG2-WDS22, ki ima delovno območje širine 22 mm in delovno razdaljo 100 ± 12 mm (slika 7). Slika 7. Merilno območje senzorske glave ZG2-WDS22 Čas trajanja meritve profilnega senzorja za vse tri točke je približno 100 ms. Ker je takt linije 24 s, je ta čas izkoriščen za izvajanje 128 meritev, ki jih merilni senzor nato povpreči. Tako je ciklični čas meritve približno 12 s. S tem je dosežena zelo dobra ponovljivost, preostalih 12 s pa je namenjenih za manipulacijo merjenca. 5.3 Izvedba avtomatizirane meritve Merilni senzor ima na merilnem območju definirane tri merilne točke, kot je prikazano na sliki 6. Koordinate X (X1, X2 in X3) pri posamezni točki so fiksno določene z dimenzijami merjenca, koordinate Z (Z1, Z2 in Z3) pa izmeri senzor. Za meritev posamezne točke je uporabljena metoda povprečenja širšega merilnega območja, ki jo omogoča senzor. Pri točki 1 in točki 2 obsega srednjo tretjino širine prirobnice, pri točki 3 pa srednjo tretjino širine Hallovega elementa. Za izračun presečišča premice, položene na prirobnico, z navpičnico na Hallove element smo izhajali iz sledeče linearne enačbe: y = kx + n Za izračun koordinate Z pri točki 4 {slika 6), ki je določena kot presečišče premice (skozi točki 1 in 2) in navpičnice na Hallov element, se uporabi naslednja enačba, iz katere se izračuna smerni koeficient, ki določa naklon premice in služi kot koordinatno izhodišče: k = (Z2 - Z) (X2 - X,) 5.4 Komunikacija med senzorjem in PLK-jem Merilni laserski senzor ZG2-WDS22 ima možnost treh različnih vrst komunikacije, in sicer preko digitalnih signalov, s pomočjo analognega izhoda ali komunikacije RS-232. Z uporabo komunikacije RS-232 se je mogoče izogniti pogreškom, ki bi lahko nastali zaradi A/D-pretvorbe. Senzor je moč povezati z najrazličnejšimi napravami, tako industrijskimi (PLK, IPC, mikrokontrolerji, ...) kot neindustrijskimi (PC). V danem primeru senzor komunicira z modularnim krmilnikom Omron serije CJ2M-CPU31 (sslika 8a). bankah. Vsak merilni profil omogoča zajem do 8 merilnih točk. S pošiljanjem ukaza BANKSET, ki mu sledi številka banke, se zamenjata profil in definiranje merilne točke v profilu. Pri preklopu na banko 1 je treba poslati ukaz BANKSET 1. Ukaz za izvedbo meritve (TRIG). S pošiljanjem ukaza za proženje se senzorju sporoči, naj prične z izvedbo meritve po prej definiranem profilu. Ukaz za pridobivanje podatkov (MEASURE). Po uspešno izvedeni meritvi se lahko rezultati meritve pridobivajo posamično s pomočjo ukaza MEASURE, ki mu sledi številka merjene točke (npr. Slika 8. Krmilnik CJ2M-CPU31 (a) in komunikacijska kartica CJ1W-SCU21 (b) Iz znane točke se izračuna faktor n, ki določa presečišče z ordinatno osjo: n = Yj - k ■ Xj Sledi končna enačba za izračun višine Hallove prirobnice: Z = kX3 + e Merilni senzor pošilja podatke o posameznih točkah na krmilnik, kjer se podatki obdelajo. Serijska komunikacija poteka preko razširitvene kartice CJ1W-SCU21, ki vsebuje dvoje vrat RS-232 (slika 8b). Senzor za komuniciranje uporablja zaporedni niz ASCII-znakov, ki se vedno zaključijo s CR (Carriage Return). Takšen protokol je programsko relativno enostavno implementirati v naprave, ki podpirajo standard RS-232. Za uspešno izvedbo projekta je bila potrebna implementacija vsaj treh ukazov za pravilno izvedbo meritve in zajemanja podatkov v krmilnik. To so: • Ukaz za menjavo banke (BANKSET). Senzor omogoča shranjevanje do 16 različnih merilnih profilov v tako imenovanih MEASURE 1 vrne podatek o prvi točki predhodno izvedene meritve). Tako je mogoče pridobivanje posameznih točk iz meritve ali vseh osmih točk hkrati. To se izvede z uporabo ukaza MEASURE 0. Podatki so v tem primeru ločeni z vejico. 5.5 Izvedba krmilja in izvajanje izračuna v krmilniku Pred meritvijo se paleta pomakne na merilno mesto, kjer se izvede zaklep merjenca s pnevmatičnimi prijemali, tako da je merjenec vedno na istem mestu. Po izvedenem zaklepu sledita preklop banke in proženje sen- zorja. Senzor 128-krat izmeri profil in posamezne točke in šele nato pošlje podatke PLK-ju. Iz sprejetih rezultatov se v krmilniku izvede izračun po prej opisanih enačbah, rezultat pa se posreduje na glavni računalnik, ki sprejme odločitev o ustreznosti merjenca. Če rezultat ni ustrezen, se paleta zaklene in čaka na izmet merjenca v izmetno paleto. ■ 6 Sklep Opisani senzorji omogočajo industrijsko izvajanje številnih meritev in njihovo avtomatizacijo. Predstavljeni avtomatizirani merilni sistem za merjenje višine Hallove prirobnice prikazuje potek razvoja, opredelitev principa merjenja, vrednotenje meritev, izbiro komponent ter njihovo povezavo v sistem. Prikazana sta možnost odprave ozkih grl v proizvodnji in kakovostno izvajanje meritev. Kot primeren, za podani primer, je bil laserski 2D-profilni senzor, ki je bil postavljen ob tekočem traku in vključen v proizvodni proces. Merilni sistem vključuje ustrezen krmilnik in programsko opremo. Literatura [1] Spletno mesto: www.miel.si. [2] Spletno mesto: industrial. omron.eu. [3] Uporabniška navodila ZG2 merilnega senzorja: Smart Sensor 2D Profile Measuring Sensors Users Manual; Cat.No. Z288-E1-01. [4] Podatkovni list ZG2 merilnega senzorja: ZG2 Smart Profile Sensor Datasheet; Cat.No. Q24E-EN-02A. Znanstvene in strokovne prireditve 9 Internationale Fluidtechni-sche Kolloquium (IFK) - Deveti mednarodni kolokvij fluidne tehnike 24.-28. 03. 2014 Aachen, ZRN Tematika: sistemi, komponente, simulacije, vrednotenja, monito- ring in diagnosticiranje, vračanje Plastics and Rubber Worldwide energije, upravljanje z močjo, materiali in delovni mediji, področja uporabe pnevmatike, mobilna in avtomobilska tehnika Informacije: - www.ifk2014.de International Trade Fair No. 1 for 2013 - Mednarodni sejem plastike in gume 2013 16.-23. 10. 2013 Düsseldorf, ZRN Informacije: - www.k-online.de Mednarodna robotska konferenca RAAD 22013 V Portorožu bo od 1 1. d o 13. septembra 2013 potekala 22. mednarodna konferenca International Workshop on Robotics in Alpe-Adria-Danube Region, RAAD 2013. Konferenca je prvenstveno oamenjena tesnejšemu povezovanju razvojnikov, raziskovalcev in uporabnikov robotekih tehnologij na območju dežel Alpe-Jadran--Donava, n pa je z leti prerosla te okvire in ae je udeležujejo raziskovalci s celega sveta. V duhu povezovanja sosednjih pokrajin laonferenca vsako leto poteka v eni izmed dežel Alpe-Jadean-Do-nava. Prvič smo jo organizirali leta 1992 prav v Portorožu. V skladu s tradicijo bodo osrednje teme: kognitivna robotika, biološko motivirana robotika, izobraževanje v -obotiki, zgodovina -obotike in avtomatskega vodenja, vmesniki med človekom in robotom, huma-noidni in hodeči roboti, industrij- ska robotika, robotika v medicini, na obilni roboti, novi mehanizmi, kinematika in dinamika robotskih mehanizmov, rabotslai vid, učenje robotov, servisna robotika ter mikro- in naaorobotika. Na konferenci, ki bo potekala v kongresnem centru Metropol v Portorožu, pričakujemo od 80 do 100 udeležencev. V treh konferenčnih dneh boda potekale predstavitve v dveh paralelnih sekcijah. Vvak dao bomo začeli z uvednim predavanjema mednarodn o priznanih robotikov. petos bodo uvodni predavatelji: • prof. Auke Ijspeert, vodja bioro-botskega laboratorija na EPFL, Lausanne, Švica, • dr. Alin Albu-Schaffer, vodja inštituta za robotiko in mehatro-niko, DLR, Nemčija, • [orof. MMing-Cleen, predavatelj na oddelku za mehaniko in aero-navtiko, Nanyang Teehnological University,Singa pur. Na konferenci bomo podelili nagrade za najboljši znanstveni prispevek in najboljše študentsko delo. Vzporedno bosta potekali tudi predstavitev in razstava domačih in tujih proizvajalcev robotov in tehnologij, ki se uporabljajo v robotiki in avto-matizariji procesov. Vabim o vas, da obiščete spletno stran konference www.raad2013.org, kjer se lahko tudi prijavite kot udeleženec ali od-daste svoj prispevek. Za vse dodatne informacije pa vas vljudno prosimo, da se obrnete na predsednika organizacijskega odbora RAAD 2013 dr. Bojana Nemca (bojan.ne-mec@js.si) ali na dr. Leona Žlajpaha (leon.zlajpah@js.si). J gs iCJ!| DRUŠTVO [ sOd IVZDMSVALCEV L 1[ J SLOVENIJE DV$ OtoJLec, E7. in 18. oktober 2013 | www.tpvs.si ENERGETSKA SANACIJA VZDLVZEVANJ E 2013 1 23. sejem ¡nasvet lR&x*> inovadjerazvojtehnologije www.irt3000.si strolnistuo.com kriiisee strojnikom S Vohun na nebu Aleksander ČIČEROV Izvleček: Inštitut za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani je ob podpori Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na Pravni fakulteti organiziral mednarodno znanstveno konferenco Spy in the Sky: Regulatory Issues of Drones and Unmanned Aerial Systems (Vohun na nebu: regulatorna vprašanja dronov in brezpilotnih zračnih sistemov). V prispevku bomo predstavili poudarke šestnajstih razpravljavcev in se posebej dotaknili letenja civilnih zrakoplovov brez pilota. Ključne besede: droni/troti, zrakoplovi brez pilota, tarčno ubijanje, humanitarno pravo, mednarodno in nacionalno letalsko pravo ■ Uvod V javnih občilih se zelo pogosto uporablja izraz 'dron', prav tako pa je ta izraz našel domovinsko pravico tudi v strokovni literaturi.1 Preden predstavimo prispevke razpravljavcev, je potrebno odpraviti pojmovno zmedo v zvezi s predmetom naše pozornosti. Znano je, da je izraz dron, ki prihaja iz angleščine, ki so jo govorili med leti 1150 do 1425, posvojila ameriška vojaška terminologija.2 V strokovnem izrazoslovju najdemo izraz 'letalnik brez pilota', kar naj bi pomenilo zrakoplov, opremljen z napravo, ki je vnaprej programirana za samodejno krmiljenje pri določeni nalogi, ali radijsko krmar-jenje s tal.3 Letalski slovensko-angle-ški slovar ne navaja termina 'drone', prav tako ga ne najdemo v Velikem slovarju tujk CZ iz leta 2002; v Angleškem slovarju za slovenske govorce (angl. English Dictionary for Speakers of Slovenia Password, DZS, 1992) pa na 171. strani pod geslom 'Drone' najdemo pojasnilo za samostalniško obliko besedice 'drone' - trot (čebelji samček). Še bolj natančen je Veliki angleško-slovenski slovar iz leta 1972 avtorjev Grada, Škerlja in Vito-roviča (DZS), ki ponuja poleg prevoda 'trot' še 'letalo brez pilota'. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. pravnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo V prispevku bomo uporabljali izraz 'zrakoplov brez pilota', ki ga pozna terminologija Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljevanju: Čikaška konvencija). Mednarodna znanstvena konferenca je bila strukturirana v obliki uvodnih/glavnih predstavitev in 4 sekcij. Udeležba je bila relativno skromna glede na aktualnost teme, preseneča odsotnost pristojnih ministrstev in institucij, ki se neposredno ukvarjajo s fenomenom zrakoplovov brez pilota. Zrakoplov brez pilota (ang. UAV) in daljinsko vodeni brezpilo-tni zračni sistemi (angl. RPAS) so bili obravnavani z vidika mednarodnega humanitarnega prava, kriminologije, prava kršitve osebnih podatkov, humanitarnega prava, kazenskega prava in mednarodnega in nacionalnega letalskega prava. Uvodno predavanje in predstavitev po sekcijah V uvodnem predavanju je dr. Kristina B. Sandvik, direktorica Norveškega centra za humanitarne študije v Oslu, predstavila problematiko humanitarnih in reševalnih UAV, pri čemer pa je izpostavila komercialno logiko proizvajalcev kot humanitarno logiko. UAV ponuja človeštvu široko paleto možnih uporab, ki segajo od kartiranja kriznih območij, iskanja in reševanja, odmetavanja koristnih tovorov zdravil in hrane na nedostopna območja, nadzorovanje električnih vodov in še kaj bi se našlo.4 1 Vau: Oči dronov so tudi v Remsteinu, Dnevnik, 1. 6. 2013, S. K. Z droni nad grafitarje, Žurnal, 28. 5. 2013, A. Mravlje: Obama ne ukinja vojne proti terorizmu, DELO, 24. 5. 2013, S. Kopušar: ZDA zaostrujejo pravila ubijanja, DELO, 24. 5. 2013, str. 6, B. Kremžar: Futuristični jastreb slep na eno oko, DELO, 24. 5. 2013, str. 6, Z. Bakovič: Kitajska pot skozi regijo brez pilota, DELO, 25. 5. 2013, str. 7, A. R. Hunt: Drone use by U. S. needs clarity, International Herald Tribune, April 15, 2013, B. Cotterell: House passes bill to restrict drone spy aircraft, (19. 4. 2013), Pilot says Drone Plein Past Jet Nearing J. F. K. < http://cityroomblogs.nytimes.com/2013/03/05/jetliners-pilot--reports-security-drone-nea> (7. 3. 2013, C. Cole, J. Wright: What are drones? < http://droneswarsuk. worldpress.com/aboutdrone/> (28. 3. 2013), G. Leopold: Drone, 'code of conduct' targets safety, privacy concern,< http://www.eetimes.com/electronics-news/437661/Drones-code-of-conduct--targets-s> (4. 7. 2012), B. Podgoršek: Brezpilotna letala: Novo orožje teroristov, http://www.računalniške-novice.com/ novice/dogodki-in-obvestila/brezpilotna-letala-si > ( 3. 7. 2012), B. Čibej: Brezpilotni 'troti' tudi za Slovenijo, DELO, 22. 5. 2012, str. 7. V strokovni literaturi najdemo še: Indiana Pilots call drones for hire a growing threat, Flight safety Informations, April 26, 2013, Wikipedia, Unmanned aerial vehicle, < http:// en.wikipedia.org/Unmanned-aerial-vehicle> (26. 4. 2013), dr. Aleš Završnik: Vohun na nebu, PP, št. 21/13, str. 27-28, R. L. Strle: (Ne)znani leteči predmeti ali kako bodo droni spremenili življenje, PP, 21. 3. 2013, A. Masutti: Proposals for the Regulation of Unmanned Air Vehicle Use in Common Space, Air & Space Law, W. Kluwers, Vol. XXXIV, February, No. 2, str. 1-11, M. Milde: International AirLaw and ICAO, eleven international publishing, 2008, str. 43. 2 Glej The Living Webster - Encyclopedic DICTIONARY, 1975, str. 3003 in 604; podoben izraz najdemo tudi v stari angleščini (450 do 1150 našega štetja), v visoki stari nemščini (med 800 in 1100 našega štetja) govore o 'treno', v grščini pa op 'threnos. Prvič naj bi bil ta izraz uporabljen v 12. stoletju, nekateri viri pa omenjajo letnico 1520; (28. 3. 2013). 3 Glej D. Gregl, Letalski razlagalni slovar z ustreznicami v angleščini, samozaložba D. Gregl, Pod hrasti 31, 1000 Ljubljana, 2009, str. 55. V članku uporabljam izraz zrakoplov, ker se izraz 'letalnik' ni prijel in ga tudi ne najdemo v slovenski pozitivni letalski zakonodaji. 4 Nemške zvezne železnice DB bodo UAV uporabile za identificiranje vandalov, ki z grafiti uničujejo njihovo premoženje. Čiščenje jgrafitov stane DB vsako leto 7,7 milijona evrov, UAV z infrardečim senzorjem pa bo stal 60.000,00 evrov, ŽURNAL, 28. 5. 2013. 5 A. Massutti, Proposals for the Regulation of Unmanned Air Vehicle Use in Common Airspace, Air & Spave Law, Kluwer Law International, February 2009, str. 1-11. ■ 1. sekcija 1.1 Uporaba UAV pri nadzoru državne meje: etični in regulatorni vidiki Konferenca se je nadaljevala s predstavitvijo etičnih in regulatornih vidikov UAV v 1. sekciji, ki je obravnavala problem UAV med zasebnostjo in strokovnostjo. Dr. Luisa Marin (Institut for Innovation of Governance Studies, University of Twente, En-schede, Nizozemska) je predstavila svoja raziskovanja etične in regula-torne vsebine pri uporabi UAV na zunanjih mejah Evropske unije (EU). Posebej je poudarila, da UAV ni stvar bodočnosti, ampak je že tu, med nami. Najprej so bili uporabljeni v vojaških sferah kot sredstvo za 'natančno vojno' oziroma tarčno ubijanje (angl. targeted killing), v ZDA pa se že množično uporablja za nadzor ameriško-mehiške meje. Pritiski industrije za proizvodnjo UAV so tako veliki, da tudi EU razmišlja o regulaciji njihove uporabe, da ne bi ovirala njene rasti in uporabe v globalnem smislu. Prav gotovo je uporaba UAV za nadzor meja ena od možnosti njihove uporabe in v tem trenutku prednostna naloga za EU. Nobeno presenečenje ni, da FRONTEX (Evropska organizacija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah EU) skupaj s švedskim SAAB-om že izvaja pilotske študije. Pred njihovo civilno uporabo pa je potrebno še razčistiti etična in regulatorna vprašanja, predvsem pa bo tak nadzor državnih meja dehumaniziral mejna policijska opravila, ki trenutno služijo za obveščevalne namene. 1.2 Vpliv uporabe UAV na zasebnost Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka Republike Slovenije, je v svoji predstavitvi (Vpliv UAV na zasebnost) opozorila na relativno nizko ceno UAV in s tem široko dostopnost. Bolj kot to pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so UAV sposobni ne samo zbirati različne podatke o posameznikih in jih hraniti, ampak jih tudi distribuirati za doseganje različnih ciljev. Postavlja se vprašanje, ali razumemo pomen zasebnosti in celotno tehnologijo, ki jo imamo na voljo? Kakšna je razlika med Googlom in UAV? Našo zasebnost trgajo košček za koščkom. Ali bo potrebno razmišljati o mestih, kjer ne bo dovoljen dostop UAV? Vsa tehnična sredstva, ki jih uporabljajo organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, bi morala biti navedena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, je še menila. 1.4 Opazka o (ne) uporabnosti prava o varstvu zasebnosti Dr. Primož Gorkič, asistent na PF Univerze v Ljubljani, je predstavil jalovost oziroma (ne)uporabnost inštituta utemeljenega pričakovanja zasebnosti. Ugotavlja, da pregled odločitev ameriških in evropskih sodišč kaže, da so se tradicionalne vrednote glede zasebnosti v bistvu popačile prav z najnovejšimi nad- Drone - zrakoplov brez pilota 1.3 Policijska raba brezpilotnih sistemov: možni razlogi in pravne podlage v Sloveniji Mag. Robert Ferenc z Ministrstva za notranje zadeve je predstavil policijsko uporabo UAV in razloge ter pravne podlage za njihovo uporabo. Zaenkrat kaže, da je uporaba helikopterja za opravljanje policijskih nalog (nadzor in urejanje cestnega prometa, nadzor meje, varovanje javnih prireditev, reševanje in iskanje, nesreče v gorah, gašenje požarov) še vedno optimalna. UAV bi lahko bil le tehnični pripomoček policistom pri opravljanju njihovih nalog/pooblastil, je menil Ferenc. zornimi sistemi v obliki UAV. Sodišča temelje svoje odločitve na dokazih, pridobljenih s pomočjo novih tehnologij, ne da bi prej preizkusila njihovo legalnost. ■ 2. sekcija 2.1 UAV in mednarodno humanitarno pravo Druga sekcija je obravnavala problematiko UAV in humanitarno pravo. Naslov predstavitve dr. Heather H. Dinnis (Center za mednarodno pravo švedske šole za nacionalno obrambo iz Stocholma) je bil: Zrakoplov brez pilota in mednarodno humanitarno pravo. Predavateljica si je zastavila vprašanje, ali obstaja dolžnost ujeti ali ubiti nasprotnika. Gre za križanje prava o človekovih pravicah in prava oboroženih spopadov, razširjenih z operacijami 'tarčnih ubijanj', v katerih države uporabljajo UAV Vprašanje je, ali lahko oziroma moramo zaupati stroju, da se bo odločil pri izbiri tarče brez človeškega posredovanja? Ugotovila je, da ni nobene posebne prepovedi uporabe UAV za vojskovanje in da tudi splošna pravila (pravo) ne prepovedujejo njihove uporabe. 2.2 Brezpilotni heroji: kako lahko brezpilotna vozila okrepijo humanitarne intervencije Balasz Jankus, doktorski raziskovalec na Univerzi Keio, Jokohama, Japonska, je svojo predstavitev usmeril v ugotavljanje, kako lahko UAV okrepijo humanitarne akcije. Ali lahko tarčna ubijanja vodij sovražnih sil z UAV zmanjšajo število spopadov, se je vprašal. UAV ni orožje, ampak sistem za prenos orožja. Kdaj in v kakšnih okoliščinah je po mednarodnem pravu dovoljeno uporabljati bojne UAV v pogojih, ki še ne dosegajo praga oboroženega spopada? Mednarodni mediji tedensko poročajo o tarčnem ubijanju t. i. teroristov v Jemnu, Somaliji, Pakistanu in na palestinskih ozemljih. To počneta ZDA in Izrael! Pa še kdo. Svet postaja odprto bojišče brez meja, UAV ubijajo ljudi kjer koli, ne da bi bilo prej razglašeno vojno stanje. Nekateri strokovnjaki mednarodnega prava zavračajo legitimnost uporabe UAV zunaj oboroženih spopadov, drugi pa zagovarjajo vojno zoper terorizem z uporabo UAV, kar prinaša določeno prednost, ki je neprimerno zmanjšala kolateralno škodo. 2.3 Oboroženi UAV v času miru: pravni vidik Vprašanje je, ali je danes večina napadov UAV pokrita s pravili humanitarnega prava in prava človekovih pravic ali morda obeh? Kakšna je torej zakonitost napadov UAV, če ni mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada? Ali obstajajo izjemne okoliščine, ki opravičujejo napade UAV zunaj okvirov oboroženih spopadov? Kako okrepiti mednarodne mehanizme, ki bi preprečili take napade, se sprašuje Melanie De Groof, doktorska raziskovalka v GRIP, Bruselj, Belgija. Odgovora še ni, so pa številke: v Pakistanu je bilo v obdobju 2004-2012 350 napadov z UAV in 3350 mrtvih. ZDA in Pakistan nista v vojni! ■ 3. sekcija Ta sekcija je združevala strokovne poglede na UAV v luči mednarodnega letalskega prava. Začela se je z uvodnim predavanjem prof. Pabla Mendesa de Leona, direktorja Mednarodnega inštituta za letalsko in vesoljsko pravo iz Leidna, Nizozemska. Predstavil je zgodovino UAV (leteče bombe v 1. svetovni vojni, rakete v 2. svetovni vojni, Koreja, Kosovo, Afganistan) in oblikovanje regulatornega okvira za vzpostavitev zračnega prostora za UAV. Sekcija se je ukvarjala z vprašanjem UAV v smislu mednarodnega letalskega prava. Prof. Mendes je stvari postavil na svoje mesto in opozoril, da gre pri UAV za zrakoplove, ki morajo biti podrejeni mednarodni letalski ureditvi, ki je materializirana v obliki Čikaške konvencije Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO). Vsi predhodni govorci so na ta element čisto pozabili ali pa so ga morda celo spregledali. Tu je potrebno posebej omeniti, da države pogodbenice priznavajo vsaki državi (torej ne samo članici ICAO, op. avtorja) popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad njenim ozemljem (1. člen Čikaške konvencije). Profesor Mendes je v zvezi z uporabo UAV omenil tudi 2. člen Čikaške konvencije, ki določa, kaj je ozemlje pogodbenice, na katero druge pogodbenice ne morejo prihajati, kadar se jim zljubi. To velja seveda tudi za zračni prostor nad njim. Za UAV prav tako velja tudi 3 bis člen, ki ureja uporabo orožja zoper civilni zra- koplov v letu, in 8. člen, ki ga zaradi pomembnosti navajam v celoti: »Noben zrakoplov, ki lahko leti brez pilota, ne sme, brez posebnega dovoljenja druge države pogodbenice in v skladu s pogoji iz tega dovoljenja, brez pilota preleteti ozemlja druge države. Vsaka država pogodbenica se obvezuje zagotavljati, da bodo v predelih, kjer se odvija civilni zračni promet, poleti zrakoplovov brez pilota tako nadzorovani, da se prepreči nevarnost za civilne zrakoplove.« Ob tem kaže omeniti še, da Čikaška konvencija ureja še številna druga vprašanja, kot na primer: civilni in vojaški zrakoplovi (3. čl.), prepovedana območja (9. čl.), zrakoplovni predpisi (12. čl.), državna pripadnost zrakoplova (17. čl.), registracija (18. in 19. čl.), oznaka zrakoplova (20. čl.), dokumenti na krovu zrakoplova (29. čl.), potrdilo o plovnosti (31. čl.), dovoljenje osebja (32. čl.) in še mnoga druga. Čeprav je Čikaška konvencija po besedah profesorja Mendesa že malce zastarela, je še vedno pravni okvir za regulacijo UAV. Bolj podrobno bomo o mednarodnopravnih poizkusih regulative spregovorili v nadaljevanju. 3.1 Nadzor UAV na plemenskih območjih Pakistana Dr. Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo PF, je v predstavitvi postavil maksimo: »Od vojne proti terorju do vladavine terorja.« Sprašuje se, ali so napadi UAV na ozemlja, kjer žive pakistanska plemena, zastrašili lokalno prebivalstvo? Ullmanova in Waldesova vojaška doktrina naj bi šokirala in prestrašila člane pakistanskih plemen in jih prisilila, da sprejmejo dominacijo ZDA. Napadi UAV niso niti natančni niti zakoniti. Ne gre za 'kirurško natančno vojskovanje', napadi so arbitrarni/naključni, kar še posebej sproža pomisleke in krepi ugotovitev o vsiljevanju terorja nad civilnim prebivalstvom. Rezultat tega ni manj terorizma, ampak sprememba obnašanja lokalnega prebivalstva v smislu, da se ni podredilo pravilom ZDA. 3.2 Oboroženi UAV v času miru - pravni vidik Skupina (dr. Franc Ž. Župančič, Nejc Podbregar, prof. Tone Magister, prof. dr. Iztok Podbergar, Slovenia Control, Fakulteta za kazensko pravo in varovanje Univerze v Mariboru) je predstavila UAV in njegovo uporabnost v kontroliranem zračnem prostoru ter menila, da gre za revolucionaren razvoj in tehnološki napredek na področju zrakoplo-vstva. Ker gre za zračna plovila, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Čikaška konvencija predvsem pa zagotoviti izpolnjevanje obstoječih standardov varnosti. 3.3 Tlakovanje poti za integracijo brezpilotnega zračnega prostora Mike Lissone, predstavnik EURO-CONTROL-a, je govoril o tem, kako si EUROCONTROL predstavlja integracijo UAV v zračni prostor, ki ga nadzoruje Evropska komisija. Poleg ICAO razvija RPAS (Remotedly Piloted Air System) kot strategijo tudi EK, ki naj pomaga pri razvoju nove vrhunske industrije. ■ 4. sekcija V četrti sekciji so avtorji predstavili primere uporabe in regulacije UAV. 4.1 Nasmejte se! Droni so nad vami - Nastajajoči regulatorni okvir za notranjo rabo dronov v Veliki Britaniji Mag. Lachlan Urquart (Horizon Digital Economy Research Centre, Velika Britanija) je predstavila nastajajočo regulativo Velike Britanije. Osnova je zakonodaja iz leta 2012, plovnost UAV ureja britanska CAA, pri čemer sami urejajo uporabo UAV pod 150 kg, nad 150 kg pa bodo upoštevali ureditev Evropske agencije za letalsko varnost (EASA). 4.2 Nastajajoča regulacija UAV v Kanadi Shayna Gersher (Institute of Political Economy, Carleton University, Canada) je predstavila kanadsko zakonodajo na področju uporabe UAV. Iz njene predstavitve je bilo jasno razbrati močan ameriški vpliv. 4.3 Novinarsko dronanje, UAV in zbiranje novic Dr. David Goldberg (Centre for Social Studies, University of Oxford) je predstavil pogled novinarja na UAV kot sredstvo za zbiranje novic. To, kar se v novinarstvu dogaja zdaj (sledenje osebam, fotografiranje slavnih osebnosti) s pomočjo helikopterjev, bo jutri mogoče z UAV. To pa zahteva pravno ureditev, ki bo jasna in vsem razumljiva. 4.4 UAV, upor in povratni nadzor Dr. Aleš Završnik, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo PF, je za sklepni del konference predstavil UAV kot nadzorni mehanizem, ki pa bo prej ali slej dobil tudi svoj povratni nadzor (ang. counter-serveillance). UAV skorajšnje prihodnosti ■ 1 Predlogi za reguliranje UAV v skupnem zračnem prostoru UAV je zrakoplov, ki lahko leti s pomočjo vodenja s tal ali zraka. Zato govorimo o sistemu, ki združuje zrakoplov in zemeljsko nadzorno postajo, v kateri sta pilot in nadzornik območja, kjer leti UAV. Danes UAV uporablja že več kot 80 držav. EU in druge mednarodne organizacije so bile prisiljene začeti proučevati ta fenomen, pri tem pa so se srečale s številnimi pravnimi problemi. 1.1 Pomanjkanje pravnega okvira za uporabo UAV Za proučevanje pravnega okvira za uporabo UAV je najpomembnejša Čikaška konvencija, ki v 8. členu pre- poveduje uporabo UAV v zračnem prostoru druge države, razen če za tak polet nima posebnega dovoljenja. Če dovoljenje ima, se mora prav tako zavezati, da bo zagotovila, da bo v predelih, kjer poteka civilni promet, polete UAV tako nadzorovala, da ne bo ogroženo letenje civilnih zrakoplovov. Poudariti je treba, da se Čikaška konvencija uporablja samo za civilne zrakoplove in ne za t. i. državne zrakoplove (policija, vojska in carina). Zanje je potrebno posebno dovoljenje v skladu s členom 3c. Da bi UAV lahko dobil tako dovoljenje, mora izpolnjevati določene pogoje. Mednje sodijo tisti iz 20. in naslednjih členov (oznaka zrakoplova, dostavljanje podatkov o registraciji, državna pripadnost zrakoplova, dvojna registracija, notranji predpisi o registraciji) in 29. člena, ki govori o dokumentih na krovu zrakoplova, radijski opremi (30. čl), potrdilu o plovnosti (31. čl), dovoljenju osebja (32. čl), priznavanju potrdil in dovoljenj (33. čl), potnih knjigah (34. čl), omejitvah glede tovora in fotografskih aparatih (36. čl). Upoštevati pa je potrebno še aneks II, ki določa pravila letenja. 1.2 Uredba 216/08 in UAV Z ustanovitvijo Evropske agencije za letalsko varnost (EASA) leta 2002 so bili podani pogoji za bolj enotno urejanje plovnosti zrakoplovov. Vendar Uredba 1592702 ne omenja izrecno UAV. Toda to ne pomeni, da se pravila o plovnosti ne nanašajo tudi na UAV. Prav nasprotno. uAv so podrejeni pravilom EU in njenim naporom za harmonizacijo pravil s tega področja. Definicija zrakoplova v uredbi je dovolj široka, da zajema tudi UAV. Iz predpisa je mogoče razbrati, da se nanaša na UAV, ki so težki več kot 150 kg. Tudi evropski gospodarski in socialni odbor je v zvezi z uredbo 216/08 priznal, da mora EASA imeti moč, da regulira industrijo UAV, plovnost in oblikovanje, pa tudi certificiranje zemeljskih operaterjev in lansirni sistem. Vse bolj izstopa v ospredje trditev, da so UAV zrakoplovi, ki morajo biti podrejeni pravilom, ki veljajo za civilno letalstvo. 1.3 Kaj naj bi vsebovalo certificiranje UAV Tehnične in operativne značilnosti UAV so preveč kompleksne za preprosto certificiranje.5 To ne bi zadoščalo za varne zračne operacije, kar sta v svoji analizi potrdili tudi JAA in EASA. Težava ni toliko v samem zrakoplovu, kar UAV je, ampak v njegovi opremi (oprema nadzorne postaje in komunikacijski sistem med nadzorno postajo in UAV). Posledično bi moralo certificiranje v civilni sferi vsebovati certificiranje vseh naprav in sistemov. Tako naj bi tudi poveljujoči pilot (ang. pilot in command) izpolnjeval vse potrebne pogoje, ki jih v Evropi izpolnjujejo piloti zrakoplovov s človeško posadko. Nejasni pravni okviri za uporabo UAV so že sprožili nastajanje organizacij, ki bi naj pomagale pripraviti ustrezne rešitve: Evropska organizacija za opremo civilnega letalstva (EUROCAE), EASA, ICAO (Komisija za zračno plovbo). 1.4 Kriteriji za identifikacijo bistvenih zahtev za plovnost UAV Ni dvoma, da bi celovita ureditev področja zahtevala kompleksen pravni okvir. Med drugim bo potrebno določiti vrsto UAV, katerih uporabo bo urejala zakonodaja EU, in tistih, ki bodo urejeni v nacionalnih zakonodajah. Tako naj bi v pristojnosti nacionalnih zakonodaj ostali UAV pod 150 kg (policijski, carinski in vojaški). Pri tem je pomembno, da se zakonodaja ne bo bistveno razlikovala od tiste, ki velja za civilne zrakoplove po Čikaški konvenciji. V praksi bi to pomenilo, da UAV spoštujejo ureditev, ki velja za civilne zrakoplove (pravila letenja, pravila ATC). Skratka, vse faze leta bi morale biti izvedene tako, da niso kršena pravila civilnega letalstva, ki jih določata ICAO in EU. Načelo ekvivalence (tveganje ustreznosti, ustrezne operacije) je tu bistveno. To pomeni, da za letenje UAV vzdržujemo varnostne standarde, ki so najmanj ustrezni tistim, ki veljajo za zrakoplove s človeško posadko. 1.5 Kaj pa civilna odgovornost za škodo tretjim in kdo je odgovoren Zdi se, da se EU bolj posveča vprašanjem pravne ureditve uporabe UAV, med tem pa ostaja vprašanje civilne odgovornosti za škodo tretjim v ozadju. Omenimo samo vprašanje ugotavljanja prava, po katerem bi razrešili vprašanje nastale škode. Morda pa bi za začetek zadostili konkretnim primerom z uporabo Rimske konvencije.6 Poleg Rimske konvencije bi za UAV uporabili tudi Konvencijo za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva (Montre-alska konvencija, 1971) in Konvencijo iz Cape Towna, 2001. 1.6 Prihodnost UAV v civilnem letalstvu ali govori vam vaš zemeljski pilot Tehnologija je omogočila, da se je posadka v zrakoplovu zelo zmanjšala. Prvotno petčlansko posadko (dva pilota, letalski inženir, navigator in radijski operater) je najprej zapustil radijski operater, ki mu je sledil navigator, v času reaktivnega letalstva pa je odšel tudi letalski inženir. Naslednji bi lahko bil kopilot, ki ga bo nadomestil avtonomni letalski sistem, ki ga sedaj razvijajo.7 Zrakoplov brez posadke bo seveda letel na rednih linijah v kontroliranem zračnem prostoru v nasprotju z UAV, ki (zaenkrat) še leti v nekontroliranem zračnem prostoru in čisto slučajno zaide v kontroliran zračni prostor in na konfliktna območja. Seveda to ne pomeni, da bodo redne in čarterske polete opravljali za to prirejeni UAV. Vojaški navigacijski sistemi, ki jih uporabljajo UAV, se bodo uporabljali ali se že uporabljajo v civilnih zrakoplovih. Dvomotorni Jetstream naj bi že poletel iz letališča Warton pri Lancashiru v Angliji. Majhen zrakoplov za regionalni zračni promet (ang. Commuter airliner) naj bi ubogal navodila nadzornikov letalskega prometa, se držal začrtane poti in se izogibal trčenjem z drugimi zrakoplovi. Pilot, ki ga bo vodil, ne bo sedel v kokpitu (pilotska kabina), z nogami bo trdno zasidran na tleh, v kontrolni sobi v Wartonu. Program Jetstreama je namenjen razvoju tehnologij in postopkov, ki bodo omogočili velikim komercialnim zrakoplovom varno letenje brez pilota. V ameriškem filmu Nemirno nebo, ki ga je pred kratkim predvajala slovenska TV 1 (1. junij 2013), je bilo mogoče videti, kaj vse zmorejo sodobni zrakoplovi. Zato ni presenečenje, če letalska industrija trdi: »Komercialni zrakoplovi brez pilotov bodo v uporabi prej, preden bodo ljudje lahko kupili avtonomni avtomobil.«8 Moderni zrakoplovi so že danes sposobni vzleteti in pristati brez pilota, testi pa so potrebni zato, da se ugotovi, ali zrakoplov lahko vse to počne v skladu s pravili letenja. Tudi poveljujoči pilot v B747 je v filmu resignirano ugotovil: »Nismo več potrebni!« 1.7 Piloti skorajšnje prihodnosti Podatki petnajstletnih statistik kažejo, da se sposobnost ročnega vodenja zrakoplovov občutno zmanjšuje.9 Pilotiranje se spreminja zaradi avtomatizacije in pred pilote postavlja tri zlata pravila: leteti, upravljati zrakoplov in komunicirati, pri čemer je potrebno uporabljati ustrezen nivo avtomatizacije. Zdi pa se, da je to samo vmesna postaja med tem, kar imamo danes, in tistim, kar bomo10 imeli v skorajšnji prihodnosti. 6 Podrobno glej o Rimski konvenciji o škodi, ki jo na zemlji tretjim osebam povzroči zrakoplov (Rimska konvencija) v A. Čičerov, Mednarodno letalsko pravo, Uradni list RS, 2009, str. 270-273. 7 Glej članek v The Economist, This is your ground captain speaking, 24. november 2012, str. 76-77. 8 Op. cit., prav tam, str. 76. 9 D. Learmount, Future A350 pilots to »learn by doing«, Flight International, 22-28 January 2013, str. 12. 10 D. Learmount, prav tam, pravi: »As in recent years, 2012 accidents were almost all precipitated by pilot missjudgement or missmanagement, even if associated with difficult conditions. Pilots are the system goldkeepers, but the system keeps banging own goals past them.« Flight International, 8-14 January 2013, str. 28.-29. Vohun nanebu Abstract: Unmanned aerial vehicles (UAVs), also known as drones, are aircraft;; either controlled by pilots from the ground or increasingly, autonomously following a pre-programmed mission. But German's Euro Hawk would not be fitted with anti-collision technology because its is too expensive. It puts a whole new dimension on the idea of safety, because we're concerned about birds, other aeroplanes,and now we're throwing in something that is totally uncontrolled. They're not going to appear on radar, you're never going to see them untill they hit something. This thinking was the sound result of nhe Inbernaaional scientific conference 'Spy in the Sky'. On the other side we're vitnessing modern aircraft perfectly capable of automatically aiying to r destination and landing. But, whatever happens, pilots would not be obsolate, although not n ecessarily i n t he cockpit. They will be on the ground and they may be looking after more than one unmanned aircraft at the same time. We have to draw our attention to research initianive known ad bOCCES (Advanced Cockpit for Reduction of Stress and workload) which is introducing automated system that would replace the duties of the captain's first officer. Peter Smyth warns:«You still have to tell the auto-flight system what Oo dd, how to do it,and when tea do it«11 Kay words: drones, unmanned air vehicles, targeted killing, humanita rian law, international ond national aia law. 11 P Smyth, Is it a wary to have just one pilot in the cockpit? < http://news.msn.com/world/is-it-a-wory-to-have-just-one-pilot-in-the-cockpit> (30. 05. 2013). W JAKSA MAGNETNI VENTILI od 1965 • vrhunska kakovost izdelkov in storitev • zelo kratki dobavni roki • strokovno svetovanje pri izbiri • izdelava po posebnih zahtevah • širok proizvodni program • celoten program na internetu mm ■«,:„ »iuLe^iv www.jaksa.si m. ■m} w k. IPK« M It»I Mil Električni linearni pogoni kot resna alternativa hidravličnim in pnevmatičnim valjem? Vsi smo že slišali za električne aktuatorje oz. električne linearne pogone, verjetno pa si nismo mislili, da bi ti lahko popolnoma zamenjali pnevmatične in hidravlične valje. Dejansko se je proces menjave že začel, na sejmu v Hannovru smo tako lahko videli proizvajalce električnih linearnih pogonov, ki dobavljajo aktuatorje različnim panogam in zamenjujejo tudi hidravlične valje celo do največjih potisno-vlečnih sil 120 kN. Kaj pa so prednosti električnih linearnih pogonov? - Energetska učinkovitost: Električni linearni pogoni imajo v povprečju boljše izkoristke kot hidravlični in pnevmatični valji. Uporaba električnih linearnih pogonov prispeva k varčevanju energije. Že to je dovolj, da se posamezni industrijski uporabniki odločajo za opuščanje hidravlike in/ali pnevmatike. - Okoljevarstveni vidik: Z uporabo električnih linearnih pogonov odpade potreba po uporabi hidravličnih olj, ki se izrabijo in predstavljajo nevaren odpadek za okolje. Mišljena so predvsem Električni aktuator z enosmernim mtorjem najbolj uporabljana mineralna in sintetična hidravlična olja. V primeru uporabe biološko razgradljivih hidravličnih olj ali vode kot hidravlične kapljevine pa hidravlika ni ekološko problematična. Prav tako pnevmatika ni ekološko problematična v primeru, ko zraku ne dodajamo maziva. Mirovanje sistema: Električni sistemi, prav tako kot hidravlični z vsebovanim sedežnim ventilom, ne potrebujejo dodatne električne energije za ohranitev oziroma držanje vertikalnega položaja premičnega bremena. Vzdrževanje električnih linearnih pogonov je enostavno oz. ga praktično ni. Vzdrževanje hidravličnih in pnevmatičnih sistemov pa je običajno zahtevnejše in dražje. - Varnost: Slabost hidravlike so visoki tlaki v povezavi s tesnilno režo. Visok tlak v tesnilni reži negativno vpliva na velikost notranjega puščanja in posledično na zmanjšanje učinkovitosti sistema. V primeru pojava zunanjega puščanja hidravlične kapljevine lahko pride do poškodbe ljudi in opreme. Pri uporabi hidravlike v visokotemperaturnih okoljih je nevarnost požara zaradi vnetja hidravličnega olja (v takih okoljih se zahteva uporaba negorljivega hidravličnega olja). Potrošni material: Pri uporabi električnih linearnih pogonov praktično ne potrebujemo potro-šnega materiala, medtem ko hidravlični valji oziroma hidravlični sistemi potrebujejo hidravlično kapljevino, ki jo je treba filtrirati, z leti se izrabi, in jo je treba zamenjati. Velikost: Električni linearni pogoni so majhni in kompaktni. Uporaba hidravlike ali pnevmatike pa zahteva uporabo več sestavin, ki so v celoti gledano pogosto večjih dimenzij. Montaža: Električne linearne pogone je mogoče montirati hitro - električna energija je povsod. Za delovanje hidravličnega in pnevmatičnega sistema pa je treba postaviti celotni sistem (hidravlični agregat, hidravlično krmilje, cevni razvod, hidravlični aktuatorji). Analiza celotnih stroškov tehnologije: Vsakdo lahko hitro iz- računa stroške, ki se pojavijo v uporabni dobi električnega linearnega pogona - težj e je enako storiti za hidravlične in pnevmatične valj e - jasno pa je, da so stroški zaradi kompleksnosti takega sistem a visoki. Električni aktuatorjiso mazani za celotno uporabno dobo, breme lahko potiskajo ali vlečejo, varovan i s o proti preobremenitvam in vsestransko upoeabni. Področja aplikacij so izredno široka: gradbena mehanizacija, kmetijstvo, industrija, zdravstvo, fitnes, peezračevanje, zabava, ... Kaj pa cena električnih aktuator-jev? Električni aktuatorji se uporabljajo dovolj množično, da je cena za radi serijske proizvodnje upadla in še vedno pada. Manjši električni aktuatorji oo dobavljivi že za nekaj deset evrov, seveda prir jjev cena odvisna od izbranih d odatkov (končna stikala, merjenje izvlečenosti potisnega trna aktuatorja, ...) in zahtev po IP--zaščiti, materialu (nerjavno j eklo) in podobno. Na splošna velja, da so tako maojši kot tudi večji aktuatorji dražji od pnevmatičnih valjev - ne pa nujno tudi od hidravličnih valjev. Vendar je, če upoštevamo celotne stroške nabave pnevmatičnega ali hidravličnega valja (s pripadajočim krmiljen(em, montažo valja), (električni lineatni pogon pogosto cenejša izbira. Naslov prispevka je zelo ambiciozen, pa vendarle ne tako daleč od resnice. Električni aktuatorji so danes razviti do te mera, da lahko zamenjajo pnevmatione in hiaravlične valje za večino aplikacij. Hkrati pa je treba dodati, da se razvoj elelvtrii:- nile alutuatorjev še vedoo nadaljuje in da vzpoeedno napreduje tudi razvoj planarnih električnih aktuatorjav. Pregled eeektričnih aktuatorjev vo namembnosti in Pehn nologiji pa trgu različni pno-izvrjalci nrdijo različne rešitve. Vseeno pa lahko električne aktuatorjn razdeilmo na kaslennje skupine. Komvaktni servolinearni aktuatorji Preproste kompaktne enote s krogličnim vretenom na enostaven način pretvarjajo rotirajoče gibanje v linearno. Enote so primerne za sile do 20 kN in največje hitrosti pomika do k50 mm/s. Napajanje je 230 ali 40r V izmeničnh napetosti. Dobavljivi so z opcijami hlektromehanske zavo re i n zaščite IP6 5. Večji servoaktuatorji (izdelani po inO 15552:2004) Električni servoaktuatorji so primerni za zelo zahtevne aplikacije z vgra-dnimi dimenzijami in načinom vpe-tja po staodardu ISO 15552:2004. Taki električni linearni pogoni so primerni za sile dn d20 kN, impresivna je nrjvišja hitsost linearnega eomikr - do l600 mm/s. Uporabljajo se izvedbe e kropličnimi vreteni z različnimi predtapetji inzračnostmi. Električni akteatorji s trifaznimi motorji Dobavljajo se tako izvedbe s trape-znim i kot krogličnim i vreteni. Se rij-sko se jroizvajajo aktuatorji do 100 Električni servoaktuator po satasdardu ISO 15552 kN in največjo hitrostj o 466 mm/s. Izvedbe s klasičnimi trifaznimi motorji so seveda precej cenejše od aktuatorjev s servopogoni oz. so tovrstni aktuatorji dostopni in njihova uporaba zelo razširjena. Tipična cena za pomike nekaj 100 mm in sile okoli 20 kN je nekaj nad 1.000 evri. Manjši električni aktuatorji z enosmernimi elektromotorji To so najpogosteje uporabljani aktuatorji. Sile, ki jih dosegajo taki aktuatorji, so do 10 kN. Dobavljive so izvedbe tako s trapeznimi kot krogličnimi vreteni. Cene teh najbolj razširjenih aktuatorjev so za serijske proizvodnje večjih količin nekaj 10 evrov, za maloserijske potrebe pa okoli 100 evrov. Opcijsko so aktuatorji dobavljivi s hallovimi senzorji, ki zagotavljajo točno informacijo o poziciji. Za doplačilo so dobavljive celo izvedbe v nerjavnem jeklu AISI 316 s stopnjo zaščite IP69K (potopni aktuatorji). Vir: M&M Intercom, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 3ja, 1000 Ljubljana, inno@mm- jn trvcom. si, www.mm-intercom.si, tel: 01 /52 č0 128fax: 01/ 52 49 072 stroinistuo.com kriJiSfe strojnikov S Nov kompaktni ventil za pnevmatične pogone - VFOF/VB NF/ VBQF Novi ventil združuje v sebi tri ventile z različnimi funkcijami - povratno dušilni ventil, (VFOF), protipovratni ventil s pnevmatičnim krmiljenjem in z ročnim vklopom odzračitve (VBNF) ter hitroodzračitveni ventil (VBQF) (slika 1, slika 3). Namenjen je za vgradnjo na pnevmatične valje in, v primerjavi s kon-vencionalnimi ventili, prihrani pro- enostaven za nastavljanje s standardnimi orodji in tako prijazen do posluževalca, saj ima tudi prilagodljive smeri nastavljanja; hitra in zanesljiva montaža, ker je manj priključkov in cevi; prihranek pri stroških: samo en element, manj priključkov in cevi; prihranek pri naročilih in zalogah; valjev (povratno dušilni ventil VFOF); integracija funkcij - kratkotrajna vmesna ustavitev gibanja valjev (pnevmatično vklapljan protipovratni venil - VBNF) in ročni vklop odzračitve valja pri popravilih; integracija treh osnovnih funkcij - spreminjanja hitrosti gibanja, kratkotrajna vmesna ustavitev in Slika 1. Tri funkcije v enem ventilu Slika 2. Vgradnja ventilov na valj in prihranek na prostoru m K VFOF - povratno dušilni ventil, pretok v smeri dušenja €3550 in v smeri protipovra-tnega ventila 300 do 650 l/min VBNF - pnevmatično vklapljan [vrotipovnatni ventil z ročno odziačk tvjo, pretok 470 l/min VFOF-FE-BAH -pnvrntno dušilai ventil in eaekmatono vklapljan protipovratni ve-nil z ročno odzoačitvi-jo, tilcvsraeri dušeeja a00 i/tnein, v peo-tipavratnega ventila oed 430 in 480 l/min hitroodzračitveni ventil VBQF z glu-š vikom, toki zrako o smeri napajanja do 960 in v smeri odzračitve (do 2250(7) lamin, nivo hrupa 75 d b(A) hitroodzr ačitveni ventil VBQF brez glšniOa, toO zraloa v smeri napajanja do 9960 in v smeri odzračitve do1a00 l/min Slika 3. Simbolni prikaz okiitilov vtot ob valjih ter pometa bolj varno in zanesljivo izvedbo pogonske enzta. Ob valju je tako manj cevi in različnih priključkov (slika 2). Glavne značilnosti inovativne konstrukcije novega ventila VFOF/ VBNFSVBQF so: • več kot 50-odstotni prihr/nek prostora, ker je priključen tesno na pogonu; • prijazen do okolja, 5ar ao izgube energije manjšen manjše pa so tadi izgulke skaajanega zraka. Ventil ima naslednje funkcije: • hitra odzračitev z glušnikom ali grez njega (hitroodzračitveni ventil-VBQ0); • dušenje iztekajočega se zraka za nastavljanje različnih hitrosti ročn a odzrač itev (V FO F-LE-BAH). Delovni tlak za vse ventile je med 0,2 in 10 bar. Delujejo pa v temperaturnem območju med -0 in 60 oC. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar Varnostni krmilnik MOSAIC MOSAIC je nov modularni in programirljivi varnostni krmilnik podjetja ReeR za zaščito strojev in naprav. Krmilnik omogoča istočasno kontrolo več varnostnih elementov in izvajanje ukazov za popolno zaščito. Priklopiti je mogoče varnostne zavese, izklop v sili, dvoročne vklope, laserske ske-nerje, fotocelice, varnostne zaklepe in druge varnostne komponente. Krmilnik MOSAIC ima modularno zasnovo, ki omogoča uporabo razši-ritvenih modulov, kar zagotavlja popolno prilagodljivost in integracijo v sam varnostni del primera uporabe. Na voljo je tudi nov interface modul MCT, ki omogoča povezovanje vhodno-izhodnih razširitev preko povezave MSC. Ta rešitev dovoljuje povezovanje več varnostnih funkcij na različnih strojih v eno proizvodno linijo. Programiranje varnostnega krmilnika MOSAIC poteka s pomočjo programa Mosaic Safety Designer (MSD), ki je dobavljiv z vsakim var- nostnim krmilnikom in omogoča enostavno nastavitev krmilnika v nekaj preprostih korakih. Uporaba funkcije »povleci in izpusti« je s svojo funkcionalnostjo zelo olajšala delo na samem krmilniku, saj ji lahko izberete in nastavite različne funkcije varnosti, ki so prikazane z ustreznim simbolom. Med programiranjem vas že sam program opozori na morebitne napake in nelogične povezave, kar omogoča visoko stopnjo varnosti in preprečevanje napak pri programiranju. Mosaic Safety Designer omogoča nastavitev različnih nivojev zaščite z gesli za dostop pooblaščenih oseb v sam krmilnik, kar pripomore k dodatni varnosti. Za programiranje in nastavitve varnostnega krmilnika MOSAIC se uporablja priloženi USB-kabel. Vse aplikacije, narejene na varnostnem krmilniku, se lahko dodatno shranjujejo na spominsko kartico MCM, ki omogoča shranjevanje in prenos shranjenega programa na druge varnostne krmilnike MOSAIC. -n E»iS * S f ; i i V y -v ■« "£ m 1 t i * i i : 1: —i J — + ..!«« i — -«.i i "t^îfti: - .i L Način programiranje in nastavitve varnostnega krmilnika MOSAIC Standardne lastnosti: • stopnja varnosti: SIL 3 PL e, Cat. 4, • brezplačna programska oprema za nastavitev krmilnika (Mosaic Safety Designer), • majhne dimenzije (posamezne dimenzije modulov so 22,5 x 99 x 114,5 mm), • možnost 128 vhodov in 16 parov OSSD, • možnost priklopa največ 14 razširitve-nih modulov na en krmilnik (master unit), • komunikacija med moduli preko hitre MSC-komunikacije (MSC - Mosaic Safety Communication), • enostavna diagnostika preko vgrajenih LED-diod ali programa MSD, Modulno grajen krmilnik MOSAIC • odstranljiva spominska kartica za prenos in shranjevanje. Moduli: • M1 Master enota - 8 varnostnih vhodov in 2 ločena programirlji-va dvokanalna »solid state« izhoda, • razširitveni modul MI8O2 z 8 varnostnimi vhodi in 2 paroma OSSD, • razširitveni enoti MI8 in MI16 z 8 in 16 varnostnimi vhodi, • razširitvena enota MI12T8 z 12 varnostnimi vhodi, • razširitveni enoti MO2 in MO4 z 2 ali 4 pari OSSD z ločenim pro-gramirljivim statusnim izhodom EDM in Start/Restart, • relejska enota MR2 in MR4 z 2 ali 4 varnostnimi releji, • razširitvena enota MO-R4 z relej-skim izhodom, • razširitvena enota MB za priklop na najpopularnejše komunikacijske protokole: BP-PROFIBUS DP, MBEI-Ethernet IP, MBEC-Ether-CAT, MBEP-Profinet, MBD-De-viceNet, MBC-CANopen MBU (Universal Serial Bus). Več informacij: http://www.ps-log. si/produkti.php?m_skupina=104 Vir: PS, d. o. o., Logatec, Kalce 30 b, 1370 Logatec, tel.: 01/750 85 10, faks: 01/750 85 29, e-pošta: ps--log@ps-log.si, internet: www.ps--log.si Varnostni krmilnik za industrijske robote Motoman - FSU Varnostni krmilnik za industrijske robote (Functional Safety Unit) - Yaskawa FSU Motoman - zagotavlja ožje varnostno območje in tako optimalnejšo izkoriščenost tlorisa proizvodnega prostora. Dodatna prednost varnostnega krmilnika FSU je tako imenovan »Multiple Sub--Processes« za istočasno izvajanje več procesov, ki nadzirajo delovno območje robota, v katero posega operater. Varnostni krmilnik ves čas upošteva pomembne zahteve, ki jih določajo varnostni standardi. Nabor varnostnih funkcij krmilnika FSU se lahko uporabi kot alternativa kon-vencionalnim varovanjem v robotskih celicah. Delovni prostor robota se pro- Slika 1. Varnostni krmilnik - FSU operaterju omogoči dostop skozi servisna vrata med avtomatskim delovanjem robotske celice brez zaustavitve delovanja robota (slika 3). Varnostna funkcija, imenovana »Speed Monitoring«, omogoča delo robotu in operaterju v skupnem delovnem območju. Ko operater vstopi v delovno območje robota, ta deluje samo v varnem območju oziroma se zunaj tega območja premika z omejeno varnostno hitrostjo. Varnostna funkcija krmilnika FSU omogoča enostavno določitev delovnega območja gibanja brez dodatnih senzorjev za nadzor pozicije robotskih osi in prav tako tudi zunanjih robotskih osi. Na primer: omejitev območja gibanja prve osi robota (S--osi) bo posledično omejila območje gibanja robota, omejitev posameznih zunanjih robotskih osi določa Slika 2. Tloris robotske celice s konvencionalnim varovanjem (a) in z varnostnim krmilnikom FSU (b) gramsko omeji tako, da robot ne more posegati izven tega varnega delovnega območja. To območje je lahko znatno manjše kot v primeru mehanskega varovanja z varnostno ograjo brez krmilnika FSU (slika 2). Tudi varnostna ograja je lahko izdelana iz lažje konstrukcije, saj robot ne more priti v stik z njo. Z uvedbo večjega števila S|>ka 3. Delo robota in opemterp v kupnem varnostnih območij se lahko delovnem območju dovoljeno območje delovanja mani-pulatorja. Varnostni krmilnik FSU neodvisno nadzoruje gibanje robota in zunanje servorobotske osi. V primeru prekoračitve varnostne hitrosti se servo-motorji avtomatsko ugasnejo. Vir: Yaskawa Slovenija, d. o. o., Le-povče 23, 1310 Ribnica, tel.: +386 1-8372 410, fax: + 386 1-8361 243, internet: www.motoman.si email: mfo@motomansi HYDAC-ove novosti na področju mobilnih delovnih strojev/ Hydac že več kot 50 let proizvaja komponente in podsisteme za hidravliko. Pred 30 leti so razširili svoj proizvodni program z elektronskimi senzorji, merilnimi napravami in elektronskim krmiljenjem. Njihove komponente so certificirane tudi po standardu ISO/TS16949 in tako zagotavljajo visoko stopnjo kakovosti. nudi zdaj širijo pal eto izdelkov in tako v sodelovavju s firmo TT Tech Vomputertechni k AG ponvjajo sodobne krmilne in regulacijske sisteme za širok spekter uporabe, predvsem pa za mobilne delovne stroje in posebna vozila, kot so komunalna vozila, gasilskavozila, bagri, žerj avi itn. Na izbiro so centralni sistemi krmiljenja, ki pridejo v poštev pri enostavnejših komunalnih vozilih, in decentralizirani sistemi za kompleksnejša vozila. Ponudba se začne s krmilnikom -modelHY TTC-50 s 16-bitni m procesorjem in 8 an alognimi vh odi (0-5 V ali 4—20 mA) in 4 + 8 dig italnimi vhodi, ki ima na voljo 8 2 A PWM, 8 4 A + 4 2 A izhode. Naslednji modeli v ponudbi nudijo večje število vhodov in izhodov, cAN-povezavo z vozilom, 32-bitni procesor in odvisno od modela izpohjujejo zahteve glede varnosti, definirane s standardom IEC 631508 SIL 2 in EN ISO 13849 PL d. Za potrebe prikaza informacij sta v ponudbi 2 TFT-zaslona, 7-colski in 10-col-ski, občutljiv na dotik. Oba je mogoče dobiti z že integriranim krmilnikom, s čimer s e privarč ujeta prostor in ožiče-nje. Vsi modeli so nadgradljivi z I/O--moduli i n omogočajo progrrmiranje v CoDeSys, C/C++, Matlab/Simulink. Vir: HYDAC, d. o. o., Zagrebška c. 20, 2000 Maribor, tel.: 02 460 15 20; faks: 02 460 15 22, internet: www. hydac.com, e-mail: info@hydac.si, g. Dejan Glavač v Scipalni magnetni ventil DLC6 Elektromagnetni ventil 2/2 se uporablja za zapiranj e pretoka te kočih in plinastih medijev in ne povzroča vrtincev. Zapora, ki jo krmili elektromagnet, stisne ali sprosti gibko cev, ki je edini del v stiku s pretočnim medijem, kar je ključna prednost ventila. Ventil je uporaben v laboratorijih, medicinskih napravah in živilski industriji. Tehnični [Dodatki: trdote in elastičnosti cevi. Uporabljajte samo mehke (50 Shore A) cevi iz silikona ali ostalih materialov, ki so obstojni v uporabljenem mediju. - Okrov ventila in zaporni element sta iz medi. Zaradi mehkega stiskanja cevi je pričakovana življenjska doba cevi dolga. - Cevi niso sestavni del ventila in jih ne dobavljamo z ventilom. Premer okrova [mm ] Premer cevi [mm] Sila stiska [N] Maks. tlak [bear] Maxa [kg] Tip tfljavo Napetost Poraba [W] Tip ventila Šifra za naročilo notranji zu na nji 30 6 9 14 1 0,42 TM35 24 V DC 18 DLC3 300505 Značilnosti: - Ventil služi za zapiranje pretoča tekočih in plinastih medijev/ brez vrtincev. - Mogoč je pretok v obeh smereh. - V stiku z medijem je samo gibka cev, deli ventila pa ne. - Najvišji tlak medija je odvisen od strolnistuo.com križišče strojnikov Vir:JAKŠA, d.o.o. Ljubljana, Štondrova ulica 8,12331 Ljubljana-Črnuče, tel.: +338861 531730 26, fax: +3861 537 3U 67, e-mall: info@jaksa.si, internet: www.jaksa.si sft Prenovljeni fotoelektricni senzorji OMRON E3JK in induktivni senzorji OMRON E2B Podjetje Omron je prenovilo popularno serijo kompaktnih fotoelek-tričnih senzorjev E3JK. Senzorji E3JK imajo veliko zaznavno razdaljo, ki je pri povratno oddajno-sprejemnih izvedbah do 40 m, pri odbojnih do 7 m in pri difuznih izvedbah do 2,5 m. Občutljivost je mogoče nastavljati. Zaradi vidne rdeče LED-svetlobe žarka je, tudi pri večjih razdaljah, postavitev senzorja enostavna. Na voljo so v izvedbi z univerzalno napajalno napetostjo od 24 do 240 VDC/VAC (z relejskim izhodom) in v izvedbi z na- pajalno napetostjo od 10 do 30 VDC (z napetostnim izhodom). S preklopnikom na okrovu senzorja je mogoče preklapljati logiko delovanja izhoda. Prenovljeni senzorji so bistveno cenejša kot prejšnji. Induktivni senzorji Omron E2B so novost in cenovno ugodnejši v primerjavi s serijo E2A. Imajo visoko IP67--zaščito in dobro prenašajo vibracije, ki nastanejo med delovanjem strojev in naprav. Delujejo lahko v industrijskih okoljih pri temperaturi od -20 °C Senzor E3JK do +70 °C. Senzorji so lahko v PNP-ali NPN-izvedbi, velikosti M8 do M30 ter z ožičeno ali konektorsko izvedbo. Statusni indikator je viden z vseh strani, kar olajša spremljanje delovanja senzorja med vzdrževalnimi deli. Vir: MIEL Elektronika, d.o.o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje, tel.: +386 3 898 57 50 (58), fax: +386 3 898 57 60, internet: www.miel.si, e-pošta: info@miel.si Družina induktivnih senzorjev E2B Servokrmiljena črpalka kot energetsko učinkovita sistemska rešitev Električni pogoni so bili v zadnjih letih deležni ogromnega napredka, tako v smislu nadzora hitrosti kot tudi nadzora velikih momentov pri majhnih hitrostih. Ena izmed zadnjih novosti podjetja Parker Hannifin je servokrmiljena črpalka, ki predstavlja elektrohidra-vlično sistemsko rešitev z nadzorom hitrosti, kar izboljša energetsko in stroškovno učinkovitost. Omenjeni sistem je sestavljen iz servokrmilnika, asinhronega ali sinhronega motorja in hidravlične črpalke. Krmilnik neprekinjeno beleži ciljne vrednosti volumskega pretoka in tlaka stroja na višji ravni nadzornega sistema in jih primerja z dejanskimi vrednostmi tlaka. Hitrost elektromotorja je uravnavana tako, da črpalka oskrbuje natančne količine olja, ki ustrezajo ciljnim vrednostim volumskega pretoka. Torej je s tem omogočena centralno urejena hidravlična oskrba vseh komponent, s čimer je zagotovljena natančna moč, ki je ves čas potrebna v ciklu. Taka sistemska rešitev lahko vključuje krilno, ali aksialno batno črpalko, ali kombinacijo obeh. Vir: Parker Hannifin Corporation, Velika Bučna vas 7, 8000 Novo mesto,tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51, e-mail: parker.slovenia@par-ker.com, Miha Šteger Prilagodljiv senzor za merjenje razdalj do 12 m - DT35 Vsestransko prilagodljiv senzor DT35 povečuje nabor senzorjev za merjenje razdalj. Zelo prepričljivi sta kompaktna oblika in zanesljiva napredna notranjost nove serije izdelkov iz skupine laserskih merilnikov za srednje razdalje. Zaradi edinstvene tehnologije HDDM™ zagotavlja DT35 vedno natančno izmerjene vrednosti na najrazličnejših predmetih, ne glede na površino in barvo. V kombinaciji z izredno majhnim okrovom in kratko začetno mrtvo cono je DT35 najboljša izbira za primere, ko je prostor omejen in zahtevana razdalja zaznavanja do 12 m. Zahvaljujoč SICK-ovemu kodirnemu principu oddajanja laserske svetlobe in merjenja časa odboja je ta princip neobčutljiv na zunanje svetlobne ali elektromagnetne motnje. Tudi uporaba večjega števila senzorjev ne povzroča medsebojnih vplivov. V povezavi z odlično zmogljivostjo merjenja na najrazličnejših barvah, tudi na zelo temnih bleščečih materialih, je DT35 maksimalno zanesljiv. Senzorji za merjenje razdalj se zato uporabljajo na različnih področjih tudi zaradi odličnega razmerja med ceno in učinkovitostjo. DT35 omogoča enostavno vgradnjo v najrazličnejših strojnih okoljih zaradi majhnega okrova, različnih električnih vmesnikov in prilagodljivega nastavljanja. Poleg enostavnega učenja preko uporabniškega vmesnika na napravi se razdalja na senzorju lahko nastavi tudi preko večnamenskega vhoda ali vmesnika IO Link. Zaradi tega je prilagoditev senzorja lahka za vsakega uporabnika, ne glede na to, ali se uporabljajo preklopni izhodi, analogni izhodi ali izhodni podatki procesa preko povezave IO Link. Zaradi svoje vsestranskosti je DT35 idealna rešitev za primere, ko so potrebni kratek odzivni čas, maksimalna natančnost ali optimalna zmogljivost merjenja. DT35 je primeren za uporabo v avtomobilski industriji, skladiščnih sistemih, v papirni industriji in drugod. Razen pri pozicioniranju se laserski merilniki za srednje razdalje pogosto uporabljajo tudi za zahtevne naloge pri zaznavanju. Tako jih je mogoče uporabiti pri pregledovanju zasedenosti v avtomatiziranih sistemih za skladiščenje, preprečevanju trkov med vozički in avtonomnimi vozili in še za merjenje premerov pri kolutih jekla, papirja ali drugih materialov. SICK-ov DT35 je splošno uporaben senzor za merjenje razdalj in je najboljša izbira. Vir: SICK, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47 69 990, fax.: 01 47 69 946, e-mail: office@sick.si, http://www.sick.si telefon: +386 1 4771-704 GSM: +386 41 797 281 http://www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si info@tehna.5i www.tehna.si Tehnološki park 19 - 1Q00 Ljubljana PowerFlex 525 - vektorski frekvenčni regulatorji za AC-motorje Novi model frekvenčnega regulatorja Allen-Bradley PowerFlex 525 je modularne konstrukcije. Kontrolni modul s prikazovalnikom in tipkovnico je snemljiv z močnostnega dela in ga je mogoče priklo-piti na računalnik preko vgrajenega USB-priključka in opraviti nastavitve - parametriranje. pozicioniranje z dajalnikom (potrebna je dodatna kartica za priklop enkoderja), podpira motorje s permanentnimi magneti, temperaturno območje delovanja do +70 °C (potreben je ventilator), razpon moči od 400 W do 22 kW, napetost 230 vac/1ph in 400 vac/3ph, Krmilni modul je enak za vse razrede moči, kar poenostavlja izbiro rezervnih delov. Standardno sta vgrajeni komunikaciji Ethernet/IP in Modbus RTU (RS-485) ter varnostni izklop (PLd, SIL2/ Cat 3). Opcijsko so na voljo tudi druga industrijska vodila, npr. redundančni Ethernet/IP (2 porta z obročno topologijo DLR - Device Level Ring): Lastnosti: • USB-priključek za PC-povezavo (omogoča tudi napajanje modula), yyz dodatnimi karticami so možne povezave profibus, devicenet in druge, • vektorska odprto- ali zaprtozanč-na regulacija, • možna montaža v pokončnem ali ležečem položaju, brez razmika med napravami, • vgrajen EMC-filter, • primeren za zahtevnejše aplikacije, • odlično razmerje med ceno in funkcionalnostjo. Povezave: - http://ab.rockwellautomation. com/Drives/PowerFlex-525 - http://www.youtube.com/ watch?v=3nVgW5fEb4s Vir. Tehna, d. o. o., Tehnološki park 19,1000 Ljubljana, tel. +3861 28 01 775, fax:. +386 1 28 01 760, www. tehna.si, g. Žiga Petrič HUH Univerza v Mariboru Fakulteta za Strojništvo Laboratorij za Oljno Hidravliko FTS - Fluidna Tehnika Slovenije CETOP - Evropski Komite Fluidne Tehnike MARIBOR, 19. in 20. SEPTEMBER 2013 mednarodna konferenca Fluidna Tehnika 2013 Vabilo Mednarodna konferenca Fluidna Tehnika 2013 je osrednji bienalni strokovni dogodek s področja hidravlike in pnevmatike v Sloveniji in JV delu Evrope. Z več kot 18 letno tradicijo je brez dvoma pravi barometer dogajanja na področju uporabe te tehnike pri nas in v svetu. Poslanstvo konferenc FLUIDNA TEHNIKA je predstaviti nova spoznanja in dosežke domačih in tujih strokovnjakov, pospešiti prenos najnovejših raziskovalno-razvojnih dosežkov ter spoznanj v vsakodnevno prakso, kot tudi predstaviti nove proizvode in storitve z vseh področij tehnike, kjer sta prisotni hidravlika ali pnevmatika. To potrjujejo tudi napovedane teme prispevkov. Varčevanje z energijo na področju pnevmatičnih in hidravličnih pogonov, evolucija razvoja filtrov in nove metode testiranja filtrov, okolju prijazna hidravlična olja za hidrocentrale, napovedovanje preostale uporabne dobe hidravličnih olj, bionični pristop k snovanju komponent fluidne tehnike,... je samo nekaj naslovov iž programa konference. i Podrobnejši program konference, ^prejrriljajoče strokovne dogodke, kot tudi vse informacije glede pravočasne prijave, lahko najdete na domači spletni strani konference: http://ft.fs.uni-mb.si KONGRESNI CENTER HABAKUK H Mednarodni sejem za avtomatiko, robotiko, mehatroniko ... International Trade Fair for AutomatioK^nobotics, mechatronic,.. international tpadefainof nn n ji o ji e\A r\r\ji a & mechatronic 29.01.-31.01.2014 www.icm.si Brezžični inteligentni sistem industrijske razsvetljave - REFLECTA IntelSens Aljoša HUBER, Hine Alex VRTAČNIK, Matej ZUBIN REFLECTA IntelSens je brezžična različica inteligentnega sistema industrijske razsvetljave REFLECTA. Inovacija, ki ustvarja do 85 % prihranka električne energije tam, kjer to do sedaj ni bilo mogoče. Bistvena prednost ino-vativnega sistema REFLECTA IntelSens je v brezhibnem delovanju tudi na višinah nad 15 metri in modularni zgradbi, kar omogoča popolno prilagoditev potrebam uporabnika. ■ 1 REFLECTA IntelSens REFLECTA IntelSens je brezžična različica inteligentnega sistema razsvetljave REFLECTA, ki krmili posamezne svetilke na podlagi brezžičnega industrijskega protokola komunikacije ZigBee PRO. Vse svetilke so opremljene s senzorjem fizične prisotnosti, sistem krmili in nadzoruje vsako svetilko posebej. Vsaka svetilka deluje neodvisno od ostalih, obenem pa medsebojna komunikacija omogoča tudi povezovanje svetilk v glede na naravo delovnega procesa smiselno povezane skupine. Krmiljenje na podlagi senzorjev dnevne svetlobe omogoča izkoriščanje njene prisotnosti v prostoru, in sicer z zveznim zatemnjevanjem in osvetljevanjem za vsako skupino posebej. Posebna značilnost sistema REFLECTA IntelSens je tudi izjemno hitro reagiranje regulacije svetilk, zato je posebej uporabna in priporočljiva za logistične centre in skladišča, kjer je potreba po hitri manipulaciji z blagom ključnega pomena. Bistvena prednost je v brezhibnem delovanju tudi na višinah nad 15 metri, delovanju v okoljih s temperaturo do 60 oC (tudi take temperature so v industrijskih objektih) ter Slika 1. Grafični prikaz delovanja inovacije REFLECTA IntelSens Mag. Aljoša Huber, Hine Alex Vrtačnik, Matej Zubin, SVETLOBA, d. o. o., Logatec modularni sestavi, kar omogoča popolno prilagoditev potrebam uporabnika. Dodatno je tu še optimizirani proces instalacije sistema, ki skrbi ne le za zmanjševanje stroškov montaže, ampak tudi skrajšuje čas, potreben za namestitev in zagon sistema. Nadzor nad sistemom in stroški razsvetljave je omogočen preko posebnega daljinca REFLECTA kot tudi »iz naslanjača«, nadalje pa tudi preko mobilnih naprav, kot so pametni telefoni, tablični računalniki, prenosni računalniki itd. Inovativni inteligentni sistem REFLECTA IntelSens rešuje probleme, ki se pojavljajo v industrijskih okoljih, kot je na primer prekomerna poraba električne energije. Velik del te porabe, po statističnih podatkih med 15 in 22 %, predstavlja ravno razsvetljava. Same svetilke omogočajo do 50 % prihrankov električne energije, REFLECTA IntelSens pa dodatno znižuje porabo električne energije še za 35 %, saj uporabnikom omogoča osvetljevanje le tam, kjer je to potrebno. Analiza porabe električne energije pri obstoječih uporabnikih je pokazala, da s tem sistemom dosegajo povprečno 72 odstotkov prihrankov. Modularna sestava in inovativni namestitveni set omogočata, da so se časi montaže in s tem povezani stroški bistveno zmanjšali. Sistem REFLECTA IntelSens pa omogoča še dodatni prihranek pri montažnem materialu, saj zaradi brezžične komunikacije ni potrebe po novem ožičenju sistema. REFLECTA IntelSens uspešno rešuje problem slabe osvetljenosti delov- Slika 2. Upravljanje in nadzor delovanja sistema nih mest v proizvodnih in skladiščnih halah. Sistem omogoča izboljšano osvetljenost delovnih mest tudi do 500-krat - predvsem na mestih, kjer prej to ni bilo mogoče. Zaradi boljše osvetljenosti delovnih mest se zmanjšujejo možnosti napak pri delu in delovnih nesreč. Dodana vrednost predstavljene inovacije je tudi posredno delovanje kot varnostni sistem proti kraji. Množica senzorjev gibanja v nočnem času omogoča sledenje vsakemu gibu v prostoru v raznih režimih delovanja. Možna je simbioza z obstoječimi sistemi nadzora (kamere) in pošiljanje signalov na želene lokacije varnostnih služb. Senzorjev skoraj ni možno onemogočiti, saj so na nedostopnih mestih in pod stalnim delovanjem. Uporaba sistema REFLECTA IntelSens je mogoča tudi zunaj, saj je sistem narejen po standardu IP66. ■ 2 Vpliv na uporabnike in okolje Sistem REFLECTA IntelSens pozitivno vpliva na počutje uporabnikov. Prinaša ustrezno in optimalno osvetlitev delovnih mest in s tem bistveno izboljšuje delovne pogoje. Zaradi skrbno izbranega barvnega spektra svetlobe, ki je najboljši približek naravne svetlobe, zmanjšuje utrujenost in obremenitev vida uporabnikov. Obenem se z izboljšanjem osvetlitve zmanjšajo možnosti napak pri delu do 50 %, možnost delovnih nesreč do 66 %, produktivnost pa se poveča do 40 %. Z vsem tem REFLECTA IntelSens dodatno prispeva k boljšim odnosom v družbi, saj so uporabniki dokazano bolj zdravi, zadovoljni, manj je tudi bolniških odsotnosti z delovnega mesta. Inovacija REFLECTA IntelSens omogoča pomembno globalno zmanjšanje emisije toplogrednih plinov ter spodbuja varčevanje pri uporabnikih. Za izdelavo samega sistema je potrebno zelo malo energije, pri montaži je bila znižana uporaba materiala za dodatnih 20 % (poleg 70 % pri prejšnji generaciji inteligentnih sistemov), ker sistem deluje brezžično, izdelek pa se po koncu življenjskega cikla popolnoma reciklira. V absolutnem znesku je potencial prihranka emisij CO2 z uporabo sistema REFLECTA IntelSens 265,33 mio ton CO2 na leto. V povprečju se v podjetjih za 14,4 % zmanjša emisija CO2 na leto. Navedena vrednost izhaja iz dejstva, da podjetja v povprečju porabijo 15-20 % celotne električne energije za razsvetljavo (v logističnih centrih tudi do 90 %), namestitev sistemov inteligentnih sistemov REFLECTA pa omogoča približno 72-odstotno zmanjšanje izpustov CO2 zaradi prihrankov energij v primerjavi s prejšnjo razsvetljavo. ■ 3 Uvajanje REFLECTA IntelSens v podjetju DB Schenker Podjetje DB Schenker je inovacijo REFLECTA IntelSens podprlo že v fazi razvoja. Izkušnje in spoznanja potreb logističnih podjetij, ki so bile pridobljene s številnimi testiranji neposredno na terenu, so se prenašale v razvojni laboratorij in sistem se je stalno dograjeval. Na ta način je bila razvita končna verzija sistema REFLECTA IntelSens, ki brezhibno deluje v logističnem centru DB Schenker v Ljubljani in DB Schenker v Hočah. Objekt, v katerem je logistični center Schenker Hoče, je bil zgrajen leta 2008. Kljub relativno majhni starosti objekta in razsvetljavi novejšega tipa so na podlagi natančne energetske in finančne analize v Schenkerju ocenili, da se investicija v prenovo razsvetljave splača. V zadnji tretjini leta 2012 so v Poslov-no-logističnem centru Schenker Hoče začeli s projektom zamenjave razsvetljave. Pred namestitvijo sistema REFLECTA IntelSens so uporabljali metalhalogenidne in klasične fluorescentne svetilke, ki se uporabljajo v veliko proizvodnih in skladiščnih halah. Skupno je bilo nameščenih 292 svetilk s skupno priključno močjo 77 kW, kar je predstavljalo velik strošek pri porabi električne energije in težavo pri samem vzdrževanju svetilk. Omenjene svetilke so nato zamenjali z inteligentnim sistemom REFLECTA IntelSens, ki upravlja svetilke REFLECTA EcoPower skupne priključne moči le 32 kW. Z vgradnjo in optimizacijo nastavitev inteligentnega sistema REFLECTA IntelSens bodo samo na objektu v Hočah poraba in stroški električne energije za razsvetljavo zmanjšani za približno 70 %. Zaradi dolge življenjske dobe vgrajenih komponent bo z namestitvijo sistema REFLECTA rešen tudi problem vzdrževanja svetilk. Na račun prihranka električne energije bo posredno zmanjšana tudi emisija CO2, in to za več kot 59 ton. Prednosti, ki jih uporabnik pridobi z namestitvijo sistema inteligentne razsvetljave REFLECTA IntelSens, so predvsem: - veliki prihranki električne energije, - boljša osvetljenost delovnega okolja, - možnosti nastavitve različnih parametrov osvetlitve - čas delovanja, moč itd., - boljše delovno okolje za zaposlene zaradi človeškemu očesu bolj prijaznega barvnega spektra, - popolna avtomatizacija sistema razsvetljave, - možnost izvoza statistike delovanja sistema - poraba, gorilni časi itd., - varovanje okolja. »Poleg nadstandardnih proizvodov ima podjetje Svetloba zelo dobro organizirano podporo in pomoč uporabnikom. Njihovi strokovnjaki so vsak trenutek na razpolago; tako za samo operativno delovanje kot tudi za svetovanje pri pravilnih nastavitvah različnih parametrov,« je povedal Rado Hauptman, vodja logistike v centru Schenker Hoče. ■ 4 Razvoj v podjetju Svetloba, d. o. o. V podjetju Svetloba, d. o. o., stalno spremljajo potrebe trga in zadovoljstvo svojih strank, s čimer prihajajo do novih idej in inovacij ter se jim s poslovnim modelom »REFLECTA - vse na enem mestu« še bolj prilagajajo. Koncept odprtega inoviranja je vse bolj integriran v poslovanje podjetja. Nivo tehnične, programske in organizacijske rešitve je vplival na interdisciplinarnost pri inoviranju, sodelovanje znanstvenoraziskovalnih inštitucij (npr. IJŠ, podjetij iz Tehnoloških parkov, LJ in MB, Tovarna podjemov, MB) in fakultet (npr. Fakulteta za elektrotehniko, LJ), uvedbo lastnega razvojnega oddelka, timsko delo, razvoj invencijsko-ino- vacijskega okolja v podjetju ter dodatno sodelovanje z uporabniki pri razvoju novosti. Predstavljena inovacija REFLECTA IntelSens je nastajala dobra 4 leta. V inovaciji je združeno interdisciplinarno specifično znanje (predvsem s področja elektrotehnike, še posebej razsvetljave, informacijske tehnologije, ekonomije, raziskav in razvoja), podkrepljeno z leti raziskav, izkušnjami in testiranji v dejanskih okoljih (pri strankah) in v laboratorijih. In prav ta znanja onemogočajo kopiranje inovacije, vsaj srednjeročno. Imajo opravljene teste in certifikate kakovosti pri mednarodno priznani instituciji za meroslovje in standardizacijo SIQ. Sistem REFLECTA IntelSens je rezultat pristopa »po meri« glede na potrebe strank, ki sledi načelu »iz industrije za industrijo«, kar je obenem tudi glavno vodilo oddelka REFLECTA R & R. ■ DONIGL Ustvarjamo gibanje DOMEL d.o.o., Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija T: +386 (0)4 51 17 358; F: +386 (0)4 51 17 357; E: brane.ozebek@domel.si; I: http://ozi.domel.si/sl/pc_ozi Rexroth Bosch Group IRmmhh Zastopamo in prodajamo proizvode podjetja Bosch Rexroth s področja servo pogonov in krmilne tehnike. Nudimo: - servo pogone - krmilnike - SPS IndraLogic sisteme - avtomatizirane sisteme - varnostno tehniko - servis in pomoč pri zagonu Funkcionalna varnost krmilij - posledice standarda DIN EN ISO 13849 za fluidno tehniko Na nedavnem strokovnem srečanju znotraj VDMA je potekala zanimiva razjnrava predstavnikov varnosti pri delu iz industrije fluidne tehnike o posledicah novega standarda EU za fluidno tehniko. Številna vprašanja in odgovori so se nanašali predvsem na ugotavljanje in predstavitev značilnih vrednosti zanesljivosti fluidnotehvičnih sestavin ie vezij. Stroaovne info rmacije o teh vpra ša-njih dobite na naslovu: Facaverband Fluidtechnik im VDMA, Lyonerstra-se 16, 605283 Frankfprt Jorn Duner, tel. + 069 6603 16 52; e-pošta: jo-ern. du re r@ vdma.org Po O + P 57(2013)4, str. 19 Nove knjige [1] Katalog ekološko varnih priključkov - Firma Schwer Fittings v svojem 270 straniobsežnem katalogu pod naslovom Instrumrntati-on IT3 ponuja izčrpane informacije o aseptičnih cevnih zvezah, kot so »ecotube« - priključki, priključki z zaveznim obročkom, prikljuški za varjenje in VD-cevni spoji tef IC--adapterji. Nrvedene so različne izvedbe, tehnične izmere in potrebne informacije za uporabo in montažo. Poleg risb in slik so v prispevku opisane številne variante uporabe, tako da katalogi lahko služi tudi kot priročnik za kupce, konstrukterje in drugo etrokovno osebje. Cevne zveze oz. priključki so namenjeni predvsem bioindustriji, farmacevtski in kemični industriji, seveda pa tudi sorodnim namenom. lilEßinmm Vse za hidravliko LE-TEHNIKAD.O.O. ŠUCEVA27, KRANJ Telefon: 04 20 20 2V1 www. le-tehf ka. si e- mail:hidravlika@le-tehnika.si Peo dajamo več vrst hidravličnih črpalk za traktorje: DEUTZ, CARRARO, FIAT, LINDNER, STEYR, IMT, TOMO VINKO VIČ strolnistuo.com kriiijče s-trojriiko^ Rexroth IeanProductsi H BOSCH \ Jßr_ OPL automation OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tel. +386 (0) 1 560 22 40 Tel. +386 (0) 1 560 22 41 Mobil. +386 (0) 41 667 999 E-mail: opl.trzin@siol.net www.opl.si Zanimivosti na spletnih straneh [1] Hidravlični tester za merjenje tlaka, toka in temperature - www. vfmz.net - Reverzibilni merilnik prostorninskega toka tipa SDMKR firme Stauff je bil razvit za hiter in precizen nadzor hidravličnih sestavin in sistemov mobilne hidravlike. Posebna izvedba merilnika omogoča sočasnomerjenje trehosnovnih veličin: psootorninskega toha, tiaOa ■ temperature. Merilnik omogoča vzdrževalcem naprave ugotavljanje značilnih lastnosti črpalk, motorjev, delovnih valjevin krmilnih ventilov oz. kompletnih naprav, sistemov. Zahvaljujoč kompaktni, priročni in robustni izvedbi testenja s s nemlji-vim pokrovom ik proti odarczm za-šatenim kazalnikom je SDMKR pri-merenin parilagodljiv za upo rabo pri g radOenih, gozdarskih in kmetijski! stroj! s njihovih delovnihmesrih o robustnih okoljih. [2] Magnetostriktivni aonzar uo-ložzarjfi do Z 000 mm - www.vkmz. net- Ruecialist sonzorike ^irm^ MTS ponora senzorje Tomposonic surije MVza integrlrnnveghaVnj o v hicha-vlične valje za mobilno hidravliko. Sedaj z razširjeno vrsto za gibe do 5 -nv mm za krmiljvnjehelvnkopskih ročic žeZzvov zli delovnih ploščadi. Senzorji Temposonic serije MH so primerni s CAN-vezji za va rnostna krm i lj a mobilnih strojev, med drugim tudiza krmiljezje geadbenih in kmetiaskih strojev ter podporne noge mobilnih žerjavov. khmuFLAJIDMO TtHNKO AVIOMATIiATDO R MEHATOONIKO telefon: + {0) 1 4771-704 Letefaks: + {0] 1 4771-761 http/yWww.k u ni- lj. si/ventil/ e-nail; verrtil@fc.jni-lj.si a L svet /^HATROlSlIKE Nova revija za Avtomatizacijo robotiko Strojništvo in ■ Informatiko WWW.SVEMffi.SI Oglaševalci AXElektronika, d.o.o., Ljubljana DOMEL, d. d., Železniki DVS, Ojidblyona FANUXEoboSics, Češda FESOO, d.o. he Orcin HAWE SIOFdVEEKA, S. o. oa Petrovče ICM, d. o. o., Celje IME IOTORdATIOHOO, H oiH., (SO.)NOROREN, EesEe ENDMEDIA, d. o.o., deo,rad, Srbija JAKŠA, d. o. o., Ljubljana LE-TEHNIKA, d. o. o., Kranj MAENO, d. oie Žiri MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje OLMA, d. d., Ljubljana OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto PH Industrie-Hydraulik, Germany POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana PROFIDTP, d. o. o., Škofljica PS, d. o. o., Logatec SICK, d. o. o., Ljubljana STROJNISTVO.COM, Ljubljana SUN Hydraulik, Erkelenz, Nemčija SVETLOBA, d. o. o., Logatec TEHNA, d. o. o., Ljubljana TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana UL, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana UM, Fakulteta za strojništvo, Maribor VISTA HIDRAVLIKA, d. o. o., Žiri ZALOŽBA PASADENA, Ljubljana YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica 246 244 215,225 165 165,119, 248 247 207, 241 155 176 231 245 165 165 165 165, 245 165 177 165, 166 191 195 184 165 245 194 165 240 190 225 179, 206 241 165 192 168