Pet kongresnikov VOerSLJ obstreljenih CLEVELAND — včenii oko- li poldne je bilo v Clevelandu WASHINGTON, 1. marca. — Dva moža in neka mla- na cestah že 13 palcev snega, denka so pričeli danes streljati z galerije v poslanski zbor- metež pa vse popoldne še ni pre-nici na kongresnike ter so jih s svojimi streli petero ranili. Obstreljeni in ranjeni kongresniki so slede,či: Kongresnik George H. Fallon, demokrat iz Md. Kongresnik Ben F. Jensen, republikanec iz Iowe, ustreljen v hrbet. ' Kongresnik Alvin N. Bentley, republikanec iz Michigana, ustreljen v prsi. Kongresnik Clifford Davis, demokrat iz Tennessee, us-streljjen v levo nogo. Kongresnik Kenneth A. Roberts, demokrat iz Alabame, ki je bil tudi zadet v levo nogo. Ženska na galeriji je med streljanjem kričala: Osvobo- dite Puerto Rico!” Mladenka se piše Lolita Lee Bron. Vsi trije so Portoričani. To streljanje je priklicalo v spomin poizkusen napad na bivšega predsednika Trumana, ko sta dva Portoričana naskočila Blair House, kjer je takrat Truman živel, pri čemer je bil en predsednikov stražnik ubit.p rav tako en napadalec, drugi pa ranjen in obsojen na smrt, toda tedanji predsednik Truman ga je pomilostil. To se je zgodilo dne 1. novembra 1950. Atentatorji so streljali na kongresnike z nemškimi avtomatičnimi pištolami. Poslanci so se naglo sklonili, iščoč zaščite za klopmi in mizami, dočim so mnogi misili, da so streli slepi. Ranjeni kongresniki so popadali po tleh in iz ran jim je pričeja curljati kri. Po streljanju so ranjence odnesli iz dvorane. Napadalci so mladi ljudje; moška sta stara okoli dvajset let, prav toliko tudi mladenka._ vILomoMETI ^enauer za nemško-francosko Unijo Sedem smrtnih žrtev požara v hotelu; 26 ranjenih Požar je nastal v predelu za uslužbence; 900 gostov ni niti vedelo, da v hotelu gori. — GROSSINGER, N. Y. — V tukajšnjem hotelu Grossinger je izbruhnil požar, v katerem je izgubilo življenje sedem uslužbencev, 26 nadaljnih oseb pa je bilo ranjenih. Materialna škoda znaša 30,000 dolarjev. Požar je bil samo v onem delu hotela, kjer .stanujejo uslužbenci, kajti oni del zgradbe, kjer je prostora za 900 gostov, je o-stal od ognja nedotaknjen in gosti sploh niso vedeli, da gori. Med ranjenci so tudi oni, ki So poskakali skozi okna dvonad-fctopnega poslopja na prosto. Vsi nni, ki so si rešili življenje, so bili oblečeni v nočnih oblekah. Stanje enega izmed ranjencev je zelo resno. Med ostalimi gosti v hotelu je bil tudi Rocky Marciano, sloveč boksarski pr-Vak. - Adlai bo govoril CHICAGO. — Demokratska Organizacija Cook okraja bo 20. Aprila priredila večerjo, na ka-teri bo glavni govornik Adlai Stevenson. Sedež pri večerji bo stal 100 dolarjev. Stassen v Manili MANILA. — Na svojem potu 12 Indokine se je v ponedeljek Ustavil tukaj Harold Stassen. &NCMV Vremenski prerok - pravi: •Danes deloma oblačno in mr-°- Naletavanje snega, vetrovi ° M ponoči mrzlo. MISLI DVEH GLAVARJEV 0 SOVJETU! Oba, Roosevelt in Eisenhower sta bila mnenja, da bodo Sovjeti naši prijatelji. WASHINGTON. — Kongresnik Dies, demokrat iz Texasa, ki je bil pod demokratsko administracijo sedem let predsednik Odbora za preiskovanje neameriških aktivnosti, je v nedeljo izjavil, da po njegovem mnenju demokrati niso opravili dobro svoje delo pri iztrebljevanju komunizma v Ameriki. Dies, ki je bil intrrvjuvan na nedeljskem popoldanskem TV programu — “Meet the Press”, je rekel, da mu ni bilo mogoče z vsemi močmi nastopati v preiskavah, ker je bil intervjuvan na nedeljskem velt mnenja, “da se bo dalo de-dati ‘biznis’ s Sovjeti j o.” Predsednik Roosevelt se je namreč bal, da bi tozadevne preiskave ujezile Sovjetijo, je rekel Dies. Toda tudi sedanji predsednik Eisenhower je bil 1. 1945 kot poveljujoči general ameriških kopnih vojnih sil mnenja, da se bo dalo izhajati s Sovjetijo, ko' je pred tem odborom rekel: “V bodočnosti ne vidim ničesar, kar bi moglo preprečiti, da ne bi postali Sovjetska zveza in Amerika dobri prijateljici.” Dne 15. nov. 1945 je general Eisenhower izjavil pred tem odborom: “Sovjetija ne more ničesar pridobiti z vojno proti Zdr. državam, zato hoče biti njihova prijateljica.” — “V Sovjetski zvezi vlada desperatna in nene-hana skrb za usodo preprostih ljudi, zato želijo biti (sovjetski glavarji) prijatelji Združenih držav”, je izjavil takrat Eisenhower pred imenovanim odbo-irom. T , Vidimo torej, da je tedaj vladalo o Sovjetih dokaj enako mnenje in si nimajo danes ne eni ne drugi ničesar očitati. nehal. Jutranji promet je bil skoraj paraliziran; javna transportaci-ja — avtobusi so imeli od 20 minut do dve uri zamude. Skoraj vse šole v Clevelandu in okolici so ostale včeraj zaprte. Cleveandski župan Celebrezze je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi odprl ulice prometu. Na glavnih cestah je še nekako šlo, stranske ulice in ceste pa so bile skoraj neprehodne in neprevozne. Poglavitne posledice tega hudega snežnega viharja so sledeče: Mnogo tisočev ljudi je prišlo prepozno na delo ali pa sploh niso prišli. i Mnogo žic električnega voda se je potrgalo. Avtomobili so obtičali na cestah, kjer so bili popolnoma za-meteni. Policiji in gasilcem je bilo u-kazano, naj ostanejo v službi po svojih delovnih urah. ------o----- Silna eksplozija v Philadelphiji; pet oseb ubitih Dve poslopji sta bili popolnoma porušeni. — Eksplozija se je primerila tri milje od mestnega središča. PHILADELPHIA. — V nede-jljo zvečer je silna eksplozija Novi grobovi Frank Lavrich V nedeljo zvečer se je med prireditvijo v šoli sv. Vida zrušil Frank Lavrich s 6209 Edna Ave. in bil ob dovozu v Lakeside ihClnišnico proglašen mrtvim. Zadnjih 35 let je delal v Dill Mfg. Co. Rojen v Šmihelu pri Žužemberku je prišel v Ameriko pred 44 leti in dočakal 62 let. V času prve svetovne vojne je bil kot kapetan pri jugoslovanskih dobrovoljcih v Evropi in je pripadal zato k Jugoslav Veteran Club. Kot navdušen pevec je so-deoval pri pevskem zboru Edinost in pri Glasbeni matici. Bil fje predsednik Podružnice št. 6 SMZ, blagajnik pri Društvu Janez Krstnik št. 37 ABZ in član Društva Državljan št. 33 SDZ.. Tukaj zapušča ženo Jennie, roj. Krašovec na Vrhniki pri Ljubljani, sina Franka in hčer Jean ter vnuka, v Evropi pa brata Feliksa. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 8:30 zjutraj iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih in nato na Kalvarijo. Helen Belich Pic' tritedenski bolezni je preminula v mestni bolnišnici Mrs. Helen Belich, roj. Tadeus v Pri-biču na Hrvaškem, od koder je prišla v Ameriko pred 48 leti. Po. kojnica je živela na 4333 York Ave. in učakala 66 let. Tu zapušča hčer Mary Juratovac, sina Johna, več vnukov, sestri Mrs. Maxine Dušek in Mary Rivaeuk, v Pittsburghu brata Georgea, v starem kraju pa brata Jakoba. Pogreb pokojnice bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Lduis Ferfolia gosto obljudeni južni četrti tega pogreb, zavoda v cerkev sv. Jude mesta porušila dvoje poslopij in ubila pet ljudi. Najmanj 20 joseb je bilo ranjenih. Eksplozija se je primerila na vogalu Sedme in Snyder ulice, približno tri milje od sredine mesta. Iz bližnjih apartmentov in privatnih domov je zbežalo okoli 500 oseb. Ko so gasilci prihiteli na mesto eksplozije, sta bili dve poslopji samo še kup razvalin. — Kako je nastala eksplozija, niso takoj ugotovili. Hči Lavrenlija Berije na polu iz Kitajske v Švico Lidija Beria Viskinova je hči iz prvega zakona likvidiranega policijskega glavarja. RIM. — List II Tempo v Rimu je včeraj sporočil, da se je v nedeljo peljala slkozi Rim na potu iz Šanghaja na Kitajskem v Lausanne, Švica, hči ustreljene- ob 9:30, nato pa na Kalvarijo. Homatije v Siriji se nadaljujejo in jih ne bo še kraj DAMASK, Sirija. — V nedeljo so vojaške čete v središču Damaska streljale na veiko skupino demonstrantov. Poročajo, da je bilo' več žrtev. Demonstracije so se pričele, ko so se razširile vesti, da je bil Hassem el Attasi vzpostavljen bot predsednik, in da je Adib Shishekly na begu v Arabijo. V nedeljo zjutraj je radio pozival ljudi, naj ohranijo mimo kri. Pretepanje se je pričelo zopet V nedeljo zvečer, ko se je množica usmerila proti radijski postaji. Vojaške čete so oddale na demonstrante več strelov. — Direktor radijske postaje Ahmed Asseh je pobegnil. Po ulicah Damaska ropotajo tanki in vojaštvo je stvorilo o-koli radijske postaje kordon. Policijski načelnik Abdulah Nemški kancler je dejal v svoji zgodovinski izjavi, da je pripravljen delovati za skupno nemško -francosko državljanstvo, ker je sprava med obema deželama neobhodno potrebna za vzdrža-nje in ustalifev miru. Enako ponudbo o skupnem državljanstvu je premier Churchill predložil Franciji leta 1940, da bi jo obdržal v vojni proti Hitlerju. PARIZ. — V eni izmed največjih zgodovinskih ponudb, ki jih je še kdaj naredila Nemčija Franciji, je nemški kancler Konrad Adenauer izjavil, da je pripravljen delovati za skupno francosko - nemško državljanstvo, iki naj bi odpravilo strah Francozov pred načrti za Evropsko skupnost. Adenauer jeva izjava oz. ponudba kliče v spomin slovito ponudbo, ki jo je stavil britanski premier Churchill 1. 1940 Franciji, kateri je predložil in ponudil Britanske! - francosko unijo. ponuditi Franciji tako ponudbo, kakor jo je ponudil Churchill, t. j. skupno francosko - nemško državljanstvo, je Adenauer odgovoril: “Kakor vedno, tako sem tudi danes trdno prepričan, da je sprava med Nemčijo in Francijo neobhodno potrebna, če smemo upati za mir v Evropi. “Mi smo že pcdvzeli velike korake v tej smeri. Danes ni ni-'kakega dvoma več, da sta oba naroda prepričana o potrebi najtesnejšega sodelovanja in da se morajo realizirati koncepti sku- Britanski premier je predložiL pnih interesov, svojo tedanjo ponudbo v priza-J “Toda za enkrat moramo biti devanju, da bi obdržal Francijo potrpežljivi in dati Franciji po-v vojni proti Hitlerju. treben oddih in čas, da formuli- Ponudba kanclerja Adenauerja, ki jo je naredil v nedeljo, je namenjena pomirjenju Franci- ira svoje odloke. “Toda, v principu se strinjam z uresničenjem skupnega nem- je, katero! želi prepričati, da se ško - francoskega državljanstva”. ji v bodočnosti ni bati tesne zveze z Nemčijo, s katero bi bila 'povezana na osnovi pogodbe za Evropsfko obrambno skupnost, ki čaka zdaj odobritve francoske zakonodaje. Vprašan, če bi bil pripravljen Zatem je kancler Adenauer izjavil, da je nemško ljudstvo “prepričano, da je nadaljna prisotnost močnih ameriških sil v Nemčiji in drugod po Evropi Ipredpagoj vzdržanja in ustalitve miru v tem delu sveta.” BLIŽNJI VZHOD PLAMTI V OGNJU LJUDSKIH PUNTOV V Kairu je bilo več demonstrantov ranjenih, v Sudanu pa dvajset ljudi ubitih in 117 ranjenih. — ga bivšega sovjetskega veljaka Shehadeh in kapetan Hussein Berije. Časopis pravi, da je to 27-letna Lidija Beria Viskinova, hči Berije in njegove prve žene Viski-nove, od katere se je leta 1928 ločil, nakar je ta s svojo hčerko odpotovala v Švico, kjer se je nastanila. Lidija se je jpotem poročila z Rusom Ivanom Kurkevom ter se z njim preselila v Šanghaj. Od njega se je nedavno ločila in namerava poslej ostati s svojo ma-Sterjo v Švici. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! Heddah, poveljnik oklepnega odreda, sta na begu v Libanon. ------o------ Izgredi v Indoneziji JAKARTA, Indonezija. — Tekom nekega politično-verskega shoda so nastali nemiri in izgredi, v katerih je bil ubit nek armadni kapitan in požgani sta bili dve vojaški baraki. Štirje telički KINGSTON, N. Y. — Neka holštajnska krava, ki je last farmarja Claude Christiana, se je otelila ter povrgla štiri zdrave teličke. KAIRO, Egipt. — V nedeljo iso vojaške čete streljale na demonstrante, ko so le-ti demonstrirali v središču mesta v prilog gen. Mohameda Naguiba, ki je bil zopet vzpostavljen kot predsednik egiptske republike. V demonstracijah je bilo ranjenih 13 dijakov, en policist pa je bil u-bit. Policija je pričela streljati na demonstrante, ko so jio le-ti napadli s kamenjem in se niso zmenili za svarila ter nadaljevali svoj pohod od univerze proti središču mesta. V demonstraciji v Aleksandriji so se združili dijaki in delavci. V nedeljo zvečer je vlada prepovedala vse nadaljne demonstracije ter zaprla univerzo kot tudi srednje šole v Kairu. Pozneje je Naiguib obiskal ranjene dijake, in to v spremstvu polkovnika Gamala Abdela Nasserja, ki je pretekli četrtek odstavil Naguiba od predsedni- čer v Nar domu. Pridejo naj si-štva, nato pa ga spet vzpostavil! gurno vsi igralci, tudi otroci. — njegovem položaju po dra- Režiser. velikih demonstracijah pred palačo generalnega governerja. Policija je nastopila s plinskimi bombami in krepeljci, da je izgnala demonstrante z dvorišča palače, kamor so* bili vdrli. Pristaši neodvisne stranke sio< vpili “živela neodvisnost Sudana!”, dočim so pristaši proegipt-slke nacionalistične stranke kričali: “živelo edinstvo Nila!” Naguiba so pozdravljali do1-mačini z vzkliki: “Nočemo Britanije, nočemo Egipta!” Sudan, ki je doslej pod britansko administracijo, se mora v teku treh let odločiti: ali naj postane neodvisna država, ali naj se združi z Britanijo ali pa z Egiptom. ------o------ Slovenska pisarna Sl 16 Glass At®., Cleveland, G Telefont EX 1-9717 VAJA za igro “Kaplan Ke-men” danes in jutri/cib 7:30 zve- na matiči revolti štiridesetih mladih konjeniških častnikov. (Vse izgleda, da so “revolucije” v Siriji in Egiptu neke vrste operetne revolte). LONDON. — Angleška tiskovna agencija poroča, da je bilo v ponedeljek v Sudanu, kamor je prispel egiptski predsednik Naguib, ubitih in ranjenih več Sudancev in policistov. Exchange Telegraph sporoča, da je bilo ubitih 20, ranjenih pa 117 oseb, 32 od teh nevarno, v VSTOPNICE za igro “Kaplan Klemen” se dobijo v Slov. pisarni in v Oražmovi slaščičarni, rezervirane pa samo v Slov. pisarni. _ Inštruktor letanja in _ učenec ubita ROCHESTER, N. Y. — Chas White, letalski inštruktor, in 18 let stari Wiliam Potter, ki ,se je učil letanja, sta bila ubita, ko je njuno letalo strmoglavilo na zemljo. ...................... Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice i Žalostna vest— Mrs. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., je dobila iz starega kraja sporočilo, da ji je umrla 17. februarja mati Terezija Vene v Drnovem pri Krškem v starosti 90 let. Tukaj zapušča hčer Tončko Kolegar, v Kanadi hčer Lizo Moljgun, v domovini hčeri Ano in Lojzko Braun ter sina Franca, ki se je pred enim letom na njeno prošnjo vrnil domov iz Kanade. Spet doma — John J Mihelich, odvetnik, se je vrnil iz Floride in je strankam na razpolago na domu 1200 Addison Rd. ali pa v 300 Engineers Bldg. Pozdravi iz Floride— Mrs. Kotnik, Frances Sietz, Mamie Marin, Vida Zamec, Mary Loushin, Josephine Greben, Agnes Laseh, Mary Turk, Louise Esley, Helen Dušek, Mrs. J. Dušek in Ann Fike pošiljajo svojim prijateljicam in znankam pozdrave iz Floride. Trideseti dan— V sredo1, 3. marca, ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Turk na 30. dan njegove smrti. Rojenice— Mr. in Mrs. Edward Sarley, 19515 Kildeer Ave., se je rodil fantek — četrti otrok v družini. S tem sta postala John in Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave. devetič stari oče in stara mati. Čestitamo! K molitvi— Člani katoliških veteranov fare sv. Vida imajo ^xupno molitev v sredo zvečer ob osmih v Zakraj škovem pogrebnem domu za pokojnega Frank Lavriča ki je oče člana. Preložena seja— Zaradi slabega vremena je seja podružnice št. 14 Slov. ženske zveze preložena na drugi tonek, 9. marca. -----o----- Bodi previden in pazljiv, pa te boš izzognil marsikateri ne-treči! NAJNOVEJŠEVESTI CLEVELAND. — Silni snežni metež je prinesel včeraj Clevelandu petnajst palcev snega. Pid kidanju snega in v drugih nesrečah, ki jih je pripisati snegu in mrazu, je bilo včeraj v Clevelandu in okolici, deset smrtnih žrtev. WASHINGTON. — Stanje dveh, kongresnikov, Bentleyja in Robertsa, ki sta izmed petih, kateri so bili ranjeni v kongresu od krogel fanatičnih Portoričanov, je smrtno nevarno. Oba sta bila že operirana. CLEVELAND. — Kakor včeraj, tako so tudi danes zaradi velikega snega zaprte vse clevelandske šole. Prav tako je bilo včeraj in je tudi danes zaprto clevelandsko letališče. SAN JUAN, Puerto Rico.. — Governer Louis Munoz Marin je izrazil v imenu vsega ljudstva obžalovanje in zaprepa-ščenje nad dejanjem, ki so ga izvršili trije njegovi rojaki v dvorani ameriškega kongresa. WASHINGTON. — Snoči je bilo sklenjeno, da od današnjega dne dalje bodo imeli dostop na galerijo kongresa samo oni, ki bodo imeli tozadevne potrebne karte oz. vstopnice od svojih kongresnikov in senatorjev. i Ameriška Domovina ■a— *117 St Clair Art. JIEnderson l-®638 Citveiaud 3, OMo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec ■NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $3.00; za četrt leta $4-00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed, držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per vear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 42 Tues., March 2, 1954 Titovci izdajajo slovensko stvar Večkrat smo že opozorili naše bralce na to, da današnji jugoslovanski vladi ni veliko^za slovensko stvar, ponovno smo pokazali, da se za bobnečimi besedami titovcev redno skriva izdajstvo koristi slovenskega naroda doma in v zamejstvu. Posebno jasna je komunistična hinavščina v primeru primorskih in koroških Slovencev. O morali jugoslovanskih komunistov in 'njihovih tovarišev po svetu jei nedavno prinesla tržaška “Demokracija” tehten in poučen članek, ki ga tu svojim bralcem v celoti navajamo. Slovenski tržaški list piše, pod naslovom “Politika in morala” sledeče: Djilasov primer je razočaral tudi na Tržaškem in Goriškem mnogo lahkovernežev, ki so verjeli mamljivim besedam titovske propagande, da je komunizem v Jugoslaviji menjal z imenom organizacije; tudi svoj totalitarni značaj in se pričel približevati zahodni demokraciji. Komunizem je pač komunizem, Leninov, Stalinov ali Titov, neizprosen in krut proti vsem, ki mu niso skozi celo življenje pravoverno služili, tudi proti svojim; lastnim otrokom, ki so že od zgodnje mladosti nosili njegov prapor. To potrjujejo imena: Slanski, Clemeptis, Berja, Djilas in ne-• šteto drugih. Komunizem je povsod enak, le njegove metode za pridobivanje množic so različne. Tako nastopa n. pr. med slovenskimi Korošci in Goričani pod krinko Ljudske fronte, na Tržaškem pod masko Osvobodilne fronte in Italijansko-slo-vanske ljudske fronte. Toda njegovo bistvo je neizpreme-njeno: boj svobodi, ponižanje človeka brez razlike stanu na stopnjo sužnjev, vsemoč peščice mogotcev, ki so se z oboroženo silo polastili oblasti in tako ogoljufali delavski razrec za nadvlado v državi. Komunizem uduši v kali vsak poskus evolucije okamenelih marksističnih načel o svetovni revoluciji. o zgodovinskem materializmu, ker bi pomenil, najmanjši popust demokratičnim načelom njegov neizbežen in hiter polom. Zato sloni vsa komunistična propagandna politika na nasilju in zvijači. V izbiri propagandnih sredstev je komunizem brez morale. Vsako sredstvo je dobro. Od zapeljevanja nedolžnih otrok, da vohunijo proti svojim staršem v družinskem krogti, do iskanja plačanih ovaduhov, od ugrabljanja političnih nasprotnikov do njihove likvidacije s procesi in brez procesov. Kaj je komunističnemu aktivistu, prihu-Ijiti se v hišo političnega drugomišljenika in ga pričeti obde-lavati, ustrahovati in, če je bila vsa zgovornost zaman, za-žvenketali z mošnjičkom Judeževih srebrnikov?! In taki ljudje nimajo v sebi toliko dostojnosti in sramežljivosti, da bi se vprašali, ali ne pomeni njihov poskus podkupovanja nemoralen napad na čast in dostojanstvo človeka? Kajti s takim ravnanjem smatra najprej poštenega sočloveka za sposobnega da za denar izda ne samo svoje prepričanje, svojo čast, svojo preteklost, ampak tudi svoje politične prijatelje in da se poniža na stopnjo plačanega ovaduha. Taka politika je brez morale in brez časti, nedostojna človeka, ki se še zaveda, da je, človek in ne avtomat. Toda nemoralnost komunistične politike se razgalja celo takrat, ko se komunizem navidez poteguje za narodnostne ideale in pravice ter za obrambo naše narodne posesti. Debefi napisi, bobneče besede, do skrajnosti stopnjevano ogorčenje nad sovražniki Slovencev, v bistvu pa gre komunistom v njihovem časopisju v prvi in glavni vrsti za lov poštenih lahkovernih slovenskih duš v razne kriptokomuni-stične demokratske Ljudske in Osvobodilne fronte. Ko se tržaški Slovenci borimo za življenje in smrt, da ohranimo svoje, večstoletne postojanke ob severnem Jadranu ponuja titovska uradna Jugoslavija svetovno mesto Trst Italiji za ubogo in siromašno cono B! Ko je nemška socialno-demokratska stranka, ki vlada na Koroškem, sklenila in predlagala, naj se na skoro polovici slovens.kega-nemškega koroškega dvojezičnega ozemlja popolnoma odpravi slovenski pouk na 35 šolah, ko ni ta socialdemokratska vlada od dvanajstih slovenskih učiteljev, ki so lani končali študije na celovškem učiteljišču, niti enega nastavila, je titokomunistična Demokratska fronta na Koroškem na občinskem zboru 9. januarja letos soglasno sklenila. da bo na bližnjih občinskih volitvah na Koroškem, ki bodo marca letos, sodelovala z nemško Socialistično stranko, kakor je to storila že pri lanskih državnozborskih volitvah. Taka titovska politika je zlasti za koroške Slovence politika grobokopov zamejskih Slovencev! Tu naj se ogledujejo vsi, ki niso še spoznali, kaj se za raznimi “frontami” skriva! To vse je napovedal že aprila lani Branko Babič, ko je deial. naj se zamejski Slovenci brez razlike naslonijo na dru-gorodne kvičarske stranke v svojh državah! Taka je politična morala komunistov spričo borbe za obstanek zamejskih Slovencev — politika brez morale!” | BESEDA IZ NARODA j *»* * * *■*♦♦6*»»* * ****♦ * * * ♦* ****** *j» i »♦ r* i ialo iz Newburgha Cleveland, O. — Mr. Štefan Yenko iz Bulger, Pa. me je zadnjič v svojem dopisu v AD vprašal za zdravje. Prav lepa hvala za vprašanje! Moje zdravje je pač tako kot zdravje vseh starih, ljudi. Mr. Yeniko pravi, da rad čita moje dopise. Morebiti res, g. urednik pa gotovo) ne bi kaj takega rekel, ker je težko iz mojih rokopisov kaj primernega spraviti na papir. Je pač tako, da so roke že stare, pa kaj moremo! Moja mladostna izobrazba je bila zjutraj in zvečer pastir, čez dan pa delo. Le včasih sem imel čas iti v šalo. Višjo izobrazbo pa sem dobival na visoki smreki, prav v njenem vrhu, kjer so imele vrane svoja gnezda. Kako sem bil vesel, če sem vzel v roko vranje jajce in si ga prav od blizu ogledal. Nekoč sem vzel iz gnezda mlado vrano in si jo vtaknil za srajco. Ko sem sple zal s smreke, sem bil ves opraskan, srajca pa je bila vsa umazana. Dcima sem jo dal v ptičnico, ji nosil črve in gliste in jo učil krakati. Pa -sem bil slab rednik, kajti že drugi dan je vrana poginila, žaloval sem za njo in jo na vrtu slovesno pokopal. To so spomini mladostnih dni, tu pa živim bolj pa amerikansko. Prosim zdaj za eno, zdaj za drugo. Pa saj tudi Amerika vedno prosi, enkrat za bolnišnice, za sirotišnice, za revne otroke, za Rdeči križ in ne vem, za kaj še vse prosijo. Držijo se reka, ki pravi: “Kar se izprosi, se lahko nosi.” Jaz pa pncfsim svoje rojake, da pomagajo postaviti prvo slovensko cerkev Marije Pomagaj v Torontu. Dobri rojaki so mi že poslali -$244.00. Denar sproti izročam g. župniku Kolariču. Pa se darcfvi 'še vedno sprejemajo in se bodo toliko časa, da bo zvon, katerega jim je -sv. Vid poklonil zapel v zvoniku nove Marijine cerkve. razstave umetniških del Franca Gicršeta. J. Sodja. ------o----- Bolniku tolažba v samoti Homer City, Pa. — Z mojim zdravjem je slabo. Pred osmimi, meseci so mi odrezali obe nogi, pa bolezen je ostala. Je pač treba potrpeti in -se -uidati v voljo Božjo. i V bolezni mi je Ameriška domovina v veliko tolažbo. Brez-nje bi mi bilo- daleko samotnej-še in težje. Všeč mi je, ko pišel vse po pravice in brez strahu. želim se tem, potom zahvaliti vsem, ki so- me obiskali v bolnišnici in kasnejše na domu. Prav vesel bom vsakega rojaka. Doma sem iz Gorenje vasi p. Leskovec pri Krškem. Po'zdra-v vsem rojakom po> Ameriki in Kanadi! Joseph Kerin, Box 183. Pionirka preminula v visoki starosti Pa še malo od doma. landski Slovenci se pripravljajo, -da dne 14. marca slovesno praznujejo Baragov dan. V Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. bo velika prireditev, pri kateri bo razdeljenih tudi nekaj prav lepih daril. Pet listkov dobite za $1.00. Če boste odšli domov praznih rok, imejte zavest, da ste pripomcgli Baragovi beatifikaciji. Zato darujte vsi nekaj v ta namen. Pripravljalni stroški so veliki, zato naj jih vsakdo pomaga kriti. Pozdravljeni! Jakob Resnik. Ely, Mmn. — Dne 22. februarja je bila položena k večnemu počitku Mahija Jerman, rojena 29. januarja 1859 vičrnomlju. Ko je prišla leta 1886 v Amerikoi se je naselila- najprej v Calumet, Mich, kjer je živela s svojo družino 25 let. Nato se je družina preselila v Rib Lake, Wis., kjer je živela, 24 let. Mrs.. Jerman je leta 1935 dospela v Eveleth, kjer sta poročeni dve njeni hčerki, Mrs. John Agnich in Mrs. Maks Volčanšek, ena hčerka živi Oaklandu, Calif, in ena v May-wood, 111,, -sin John Jerman pa v Cicero, 111. Pokojnica zapušča tudi 15 vnukov in 19 pravnukov. Pogreb se je vršil iz Samsa pogrebne kapele ob 8:30 v cerkev s-v. Družine. Pogrebno- sv. mašo je opravil msgr. L. Pirnat. Truplo je bilo nato prepeljano v Rin Lake in položeno' v družinsko grobnico. Ko čitamo poročilo o smrti naših slovenskih priseljencev, vi-Cleve- d™0 da so navadno njih otroci razkropljeni daleč proč od svojega rojstnega kraja. Le ob smrti matere ali očeta pridejo skupaj. Pokojnici mir in pokoj! Joseph Peshel. ------o------- Otroci slovenske šole nastopijo Cleveland, O. — Pri otvoritvenem koncertu ra-zstave cerkvene umetnosti 'kiparja Franceta Goršeta, ki bo v soboto 6. marca ob 8:30 v šolski dvorani pri Sv. Vidu bodo nastopili tudi otroci slovenske sobotne šole. Vsa prireditev, koncert in Samo na gumb je treba pritisniti , Na glavni železniški postaji Munchenu so namestili električni aparat, ki prodaja železniške voizne listke. Aparat je izdelala tovarna AEG. Pritisniti je treba le na gumb in že dobite vozni listek, za katerokoli smer potovanja. Slovenska Koroška Jugoslavanska izjava Ped zgornjim naslovom prinaša celovški Naš tednik 'z dne 18. feb. 1.1. naslednje poročilo: “Pred začetkom razprave o avstrijskem vprašanju na berlinski konferenci je podal jugoslovanski epazo-umetniška razstava, je namenje-j valeč minister Ivekovič izjavo, na slovenski sobotni šoli in je da se Jugoslavija odpoveduje zato razumljivo, da nastopijo tu-\svoječasnim teritorialnim zahte-di oni, ki jim je namenjena. S\vam po delu Koroške. Sedaj pa koliko vnemo in zanimanjem seje na avstrijski državni in koro-ipripravljajo! Iški deželni vladi, da rešuje na- Ga. Tončka Škrabec vadi par- Todnostna vprašanja v deželi tačke, ki bodo izvedli prelepo sim- ko, da bo odgovarjalo moralnim Slovenski rojaki na Koroškem im ves slovenski anod je ne bo nikoli pozabil. Udarec, ki je bil našemu narodu s tem prizadet,' posebno pa še naši manjšini v Avstriji, je skoro nepopravljiv.' Resnično, samo čisti komunistični režim je bil sposoben, storiti tako strašen zločin -nad svojim lastnim narodom. Glede na to, da se slovenski narod doma v Sloveniji danes ne more svobodno izjaviti v tej stvari, smatramo svobodni Slovenci zunaj v svetu še prav po^ isebno za svojo dolžnost, da ob tej priliki povemo režimu doma in vsemu svetu, -da se sloveski narod ne odreka niti Slovenski Koroški niti kateremu koli drugemu delu ozemlja, na katerem, je s trn j eni a naseljen, če bi to storil, bi se odrekel samemu sebi in bi dejanjski prenehal obstajati. Izjava sedanjega komunističnega režima v Jugoslaviji ni obvezna za slovenski narod kot tak. Leta 1949. je jugoslovanska vlada na pariški mirovni konferenci postavila zahtevo, da se z mirovno pogodbo združi v okviru Jugoslavije z matičnim narodom tisti del avstrijskega koroškega ozemlja, na katerem živi strnj-eno slovenska narodna skupnost. Z zgornjo izjavo ministra Ivekoviča na berlinski konferenci pa je ista jugoslovanska komunistična vlada sedaj javno uradno odstopila od te svoje zahteve. Po berlinski konferenci Ko So; v Avstriji zvedeli za rezultat berlinske konference zunanjih ministrov 4 velesil, je zajel vso državo val globokega pesimizma (črnogiednosti) in zagrenjenosti. Avstrijska vlada prav posebno, pa tudi zapadni zavezniki so pred berlinsko konferenco prav resno računali, da bo' -na berlinski konferenci avstrijsko vprašanje izločeno' od nemškega-raj bovškega. Na konferenci pa je Molotov presenetil svoje kolege in posebno še Avstrijce, ko je prišel na dan sovjetskimi dopolninimi členi k avstrijski pogodbi, med katerimi je tisti najhujši, ki predvideva 'ohranitev vojaške zasedbe Avstrije vse dotlej, dokler ne bo sklenjena mirovna odn. državna pogodba z Nemčijo. Tako je usoda Avstrije odslej povezana usodo razdeljene Nemčije za nedoločen čas. Kakor je zadela najbolj v živo Slovence berlinska Ivekovičeva izjava, tako je avstrijsko nemštvo do neke mere zadela v živo omenjena Moloto-vova izjava. Za eno kakor za drugo' je najbolj zgovorna priča Koroška. Bridka zadeva Slovenski špitalski taboriščni dušni -pastir gospod Ant. Miklavčič je pred tednom objavil v AD sporočilo, kako stoji zadeva s postavitvijo nove taboriščne kapele za Slovence, potem ko jim je dosedanja pogorela. Zaradi stališča, kakor so ga zavzeli do; stvari Avstrijci, ki so se pa pri tem skrili za angleške zasedbene oblasti, slovenski taboriščniki v Špitalu odslej ne bodo imeli več svoje lastne kapele. Gostovati bode morali ali pri Madžarih v kapeli ob cesti Špital-Beljak ali pa pri Hrvatih v edinški podružnici. G. Špitalski slovenski dušni pastir mi gotovo ne bo zameril, če k njegovemu poročilu dodam še nekaj, kar se mi zdi za njegova stališče bistveno važno. Angleži in avstrijska vlada so namreč preti temu, da bi si slovenski taboriščna skupnost postavila bolično vajo “Navzgor se širi in naravnim zakonom, ker bo ta- .svojo kapelo. Nimajo ničesar rožmarin,” — skladba V. Vodio>- ko lojalna država našla lojalne pivca. (državljane, kakor je tudi zapisal Poseben ponos preveva te ma- avstrijski poslanec in univerzi- K sodobnim svetovnim problemom 1 le, ker se zavedajo, da bodo nastopili v družbi odraslih priznanih pevk in pevcev ter pevskih zborov, kakor -so ga. Josephine Petrovčič, ga. Dorothy Švigelj- tetni profesor dr. Gschnitzer.” Slovenski narod se ne odpoveduje Zgornjo izjavo ne moremo drugače oznamenovati kakor za Evans, ga. Vera Slejko-Milavec, j najbolj prostašno izdajstvo slo-g. Franc Gorenšek, g. Košnik venske stvari na Koroškem. Po- Martin ter pevski zbor “Korotan” in “Slovenski -oktet.” Naj ne bi bilo nobenega, ki še čuti slovensko, ki -se ne bi udeležil sobotnega koncerta in pa dal jo je uradni predstavnik današnje komunistične vlade v Jugoslaviji, in sicer uradni avstrijski berlinski delegaciji pod vodstvom zun. ministra inž. Fi-gla. proti temu, če si Slovenci urede 12. barako za kapelo, toda ta ne sme biti samo za Slovence marveč za vse taboriščnike, posebno pa še za Volksdeutscherje. če bi slovenski taboriščniki šli na to, bi postala v njej nemščina nujno bogoslužni jezik-razen Seveda v strogi liturgiji, koder je cerkvena latinščina. Po tem dodatku bo poročilo odn. stališče g. Miklavčiča še bolj umljivo in današnji položaj slovenske špitalske taboriščne skupnosti še bolj jasen. Večkrat smo že -poudarili, da Amerika od berlinskih razgovorov ni pričakovala kakega po-sebega uspeha in da je na nje pristala največ zaradi evropskega javnega mnenja. Brezplodnost razgovorov zato Amerike ni iznenadila, pustila pa je svoje posledice v Evropi. Velika pričakovanja so se izkazala za prazna. Evropa je u-pala, da bo prinesel Berlin konec hladne vojne, če ne pa vsaj o-lajšanje sedanje mednarodne napetosti. V Zahodni Evropi so vedno zneva poudarjali, da A-m-erika na Sovjetijo in na njene namene vse preveč črno gleda. Bili so prepričani, da bodo Sovjeti veliko popustljivejši, kot so bili v preteklosti, če bodo le videli dobro volje tudi na Zahodu. Molotov je tem prerokom v Berlinu pokazal, da so v popolni zmoti. Sovjeti niso priprav Ije-ni zmanjšati svojega pritiska na Evropo, nasprotno hočejo čim prej -dobiti pod svoj popoten vpliv še njen sedaj svoboden del. Zato -se trudijo pognati A merikance iz Evrope in razbiti Severno - atlantsko obrambno skupnost. ANGLEŽI, ki jim je Churchill pidnovno govoril o neposrednih razgovorih med odgovornimi glavami velikih štirih, oziroma velikih treh kot rešitvi svetovne napetosti, so spoznali, da razgovor njihovega prvega ministra z Ma-lenkovim ne bi mogel kaj prida koristiti. FRANCOSKI DIPLOMATI sc< prenehali govoriti o sovjetskem sodelovanju pri jamčenju evropske varnosti. Spoznali so, da Sovjetom ni za pomirjenje sveta in za evropsko varnost, č"e ni ta ustvarjena po njihovih željah. Del evnep-skega javnega mnenja pa resnice in stvarnosti še vedno ne more ali pa noče razumeti. Angleški laboristi in liberalci pozivajo Churchilla, naj še enkrat poskusi, morda bi pa razgovor z Malenikiovim prinesel le kak dober sad. Levo krilo angleške delavske stranke se je izrazilo proti 'oborožitvi Nemčije in proti Evropski obrambni skupnosti. Nekateri Francozi upajo, da bodo Sovjeti posredovali sklenitev premirja v Indokjni. Zato se kar ne morejo /Odločiti za o-dobritev pogodbe o Evropski obrambni skupnosti. Računajo, da bodo mogli na ta način pritisniti na Sovjete pri bodočih razgo-Viorih v Gen-evi. Nemci, ki so spoznali, da trenutno ni nobenih izgledov za zedinjenje njihove domovine, žele imeti čim-prej uresničeno Evropsko obrambno skupnost in vsak dan težje prenašajo francoska zavlačevanje. Tudi Avstrijci so' zelo slabe volje. Upali so, da bo- Berlin mo-rda le prinesel rešitev: - Molotova odklonitev u-mika sovjetskih čet iz dežele jim je pokazala, da je njihova svoboda še zelo daleč. * • « Napovedana konferenca o a-t zijiskih vprašanjih v Genevi vdržuje pri nekaterih Evropejcih še vedno upanje, da bo morda le prišlo do neke pomiritve med nasprotnima taboroma v svetu. Celo naš državni tajnik je v svojem poročilu na TV namignil, da vsaj v azijskih vprašanjih kak sporazum s Sovjeti ni čist d izključen. • * * Povečana komunistična delavnost v Evropi in Aziji kaže, da na kako pomiritev ni misliti. Posebno samozavestni so postali komunisti v Italiji. Z delavskimi stavkami skušajo vreči, če ne pa vsaj omajati novo italijansko vladioi in pripraviti tla za prevzem oblasti. * * * Vojna v Indokini se nadaljuje, čeprav trenutno ni nobenih poročil o kakih vojnih spopadih. Indij ški ministrski predsednik je predložil, naj bi obe bojujoči se -stranki prenehali s prelivanjem krvi in prepustili končno rešitev indokitajskega vprašanja konferenci v Genevi. Ne e-,na ne draga stran pa Nehruje-vega predloga ni vzela resno v pretres, saj je celo vprašanje, če ga je Nehru sam. Ko je namreč predlog sprožil, ni nič povedal, ali bi bila Indija pri dogovorih za premirje pripravljena posredovati. Turčija in Pakistan sta -pretekli teden sklenili pogodbo n prijateljstvu in sodelovaju na gospodarskem, kulturnem in vojaškem polju. Pakistan je istočasno zaprosil Združene države, za vojaško pomoč. To je za svobodni svet gotovo vesela vest. Pakistan je ena naj enotnejših in po komunizmu najmanj okuženih držav Azije. Zahodni Pakistan zapira v Indij-o dohode iz Sovjetske Azije in je zadnji člen islamske skupnosti Srednjega vzhoda. Vzhodni Pakistan .obvladuje prehode iz Zadnje Indije, Burme in Siama v Indijo. — Celotna država ima nad 80 mi-lijcnibv prebivalcev in postavi lahko v -slučaju potrebe nekaj milijonov vojakov. Indija sicer ameriški vojaški pomo-či Pakistanu odločno nasprotuje in je v Washingtonu celo protestirala, tcida to njeno nasprotovanje ni redilo uspeha. * * » Obramba Srednjega vzhoda pa ni pridobila samo s pristopom Pakistana. Amerika je v zadnjih letih veliko in tiho delala na -tem prostoru. Pri Adani V Turčiji smo zgradili velikansko vojaške letališče in (oporišče, ki ima v bližini tudi odlično in izpopolnjeno mornariško oporišče Iskender (nekdanja Aleksandre-ta). To oporišče je postalo središče in glavncj oporišče zahodnih sil na vsem Srednjem vzhodu. Z njegovo dograditvijo je 'Suez v dokajšnji -meri izgubil svoj pomen. Preskrbeli smo pa • tudi za varstvo letalskega opo-za nje _ kako rjšča Dhahran. v saudski Arabiji. Ameriška vojaška misija je izvežbala v ta namen domače vetjaške oddelke. Turška vojska, ki je bila doslej pripravljena v glavnem za obrambo, je -začela dobivati v, zadnjih mesecih večje količine orožja- in opreme, ki jo bo ospo-, šobila tudi za napad. Poznavalci. letnika celovškega slovenske- cj raz,msr trdij-o, da bi bili da-ga mesečnika za -družino in pio- nes purčija Jn Grčija v slučaju “Vera in Dom” Te dni smo dobili 1. številko sveto “Vera in dom. ” Predsta- potrebe sposobni udariti v Bolga- vil se nam je v novi obleki. Na- ^ rjj0; 0 čemer še pred dvemi leti slovno stran je umetniško izobli- ni;hče niti misii-ti ni upal. kovala sloven, umetnica Aleksandra Ivančeva, ki se sedaj izpopolnjuje na Akademiji v Rimu. Mesečnik ViD se je rodil jeseni 1948. v Št. Rupertu pri Velikovcu pod naslovom “Družina in dom.” Do letošnjega leta je bila j revija glasnik samo slovenske : katoliške duhovnosti na Kar-o-I škem, odslej pa še one na Trža-' škem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Zelo ga priporočamo rojakom tukaj in drugod po sve-l -tu. Velja $2 na leto. * * * . V vojaškem oziru je Zah®^ ne Srednjem vzhodu postal mal0 trdnejši in odločnejši,''morda k0 imelo to tudi kake politične p1'1' sledice. Za zdaj je ta predel š® vedno nemiren in negotov. Pr Hvala Bogu in Mariji, povedati moramo’, da so kamenčki Ves čas, odkar smo v decembru pričeli zidati, prihajali od vseh strani v tolikem številu, da se je vsota od $17,000.00, 'ki nam je takrat manjkala, znižala skoraj za štiri tisoč. - Prispevali • so posa-biezni župljani iz slovenske župnije v Torontu in naši rojaki iz drugih krajev v Kanadi in Združenih državah. Niso bili samo kamenčki, tu in tam je bil tudi kak večji kamen. Kamen na ka-bien pa da palačo. Kar nas pri tem najbolj tolaži in nam dviga pogum, pa je tista ljubezen do Boga in Marije, s katero dobri Slovenci pošiljajo svoje kamenčke za slovensko cerkev v Torontu. Naj drugim v vzpodbudo' zopet navedemo nekaj stavkov iz pisem naših dobrotnikov. Mr. in Mrs. Frank Ivančič iz Bradenton, Fla., pišeta: “že dolgo beremo v “Ameriški Domovi-bi” o zbiranju za cerkev Marije Pomagaj v Torontu. Moj mož se je domislil, da bi tudi njegov, čeprav majhen kamenček, vse-ebo pomagal do uresničenja za Nastop slovenskega potrebno in zaželjeno cerkev. Po- j lenOHSta šilja Vam 10 dolarjev, želeč Vam I T/cronto, Ont. — “Narodni zbor da bi se še veliko dobrotnikov, kanadskih žena” v Torontu je1 'oglasilo, ki Vam bodo pomagali 16- februarja priredil koncert, na do zaželjenega cilja. 'katerem sta nastopila Mme. Gi- Da! Mr. in Mrs. Ivančič, tudi na Cigna, svoječasna članica mi-mali kamenčki so potrebni, da lanske Opere “La Scala” in g. bo zrasla Marijina cerkev v To- Miroslav Mesesnel, slovenski te-ncntu. Hvala Vama! jnorist. Pevca sta predstavila Dobra Mrs. Josephine Kocin ’ smetani torontskega občinstva iz Clevelanda pa piše takole: —! različne solospeve skladateljev “Tukaj Vam spet pošiljam ne- kakor 80 Handel, Gluck, Bonon-kaj kamenčkov za Marijino sve- c^nb Donaudy, Martini, H. Wolf, tišče. Neka neimenovana oseba P- Strauss, Faure, Liszt, Mascag. je darovala 50 dolarjev za Ma- ni> Puccini in Verdi. Za konec rijino cerkev v Torontu. Počasi svojega programa, o katerem pogreje kamenčki skupaj, pa le ročaj o, da je uspel nad vse pri-grejo. Beg daj, da bi jih še ve- čakovanje in da je žel veliko' liko moga nabrati. Kadar se zo- odobravanja, sta pevca zapela pet kaj nabere, pa Vam spet po- duet iz 3. dejanja opere “La Ijem.” j Traviata.” Med drugimi odlični- Mrs. Kocin, hvala Vam za Va- ki> ki so se udeležili tega dogod-šo skrb. Naj Marija poplača ka> sta bila tudi generalni gu-Vas in neimenovano osebo, ki je verner province Ontario — g. L. darovala. Pa Bog naj Vas ušli- °- Breithaupt in -senator W. Boss ši, da bi mogli nabrati še veliko Macdonald, liberalni voditelj ka-kamečkov! nadskega zveznega senata v Ot- Mr. Jakob Drug pa pošilja tawi- Koncert je poslušalo tudi tele vrstice: “Dolgo časa sem že nekai slioveskih rojakov. Iz pro-nameraval, da bi Vam poslal mal gramovega predstavnega besedi-dar za cerkev, ker ,se tudi jaz M čitamo o g. Mesesnelu sledeče: čutim dolžnega, da pomagam “Miroslav Mesesnel je sedaj pri-Mariji sezidati hišico. Bil sem znan med obiskovalci koncertov že v veliki nevarnosti, pa zme- P0 Združenih državah in po Karaj sem se srečno rešil. Namenil na'di kot je bil poznan Ijubite-sem se, da Vam pošljem za en-, Ijem opere po Evropi, odkoder je krat 5 dolarjev, če bom še za prišel sem iz svoje domovine Ju-naprej imel zaslužek, bom pa !g osla vi j e. G. Mesesnel se ne ob- Rudosledska hajka v Quebecu Mirna pokrajina, v kateri so pobožni in marljivi trapisti dolga desetletja izdelovali najboljši sir in uživali samoto, se je v enem tednu spremenila v živčno taborišče rudo-sledcev. Oka, Que. — Atomska doba je svete knjige. Toda mir se je po končno prepodila mir in samoto- vsem videzu iz tega pozabljene-iz napol pozabljenega naselja s Kanadska pšenična zbornica” ga krojača, ki bi mu jo naredil. spet poslal.” naša kakor se 'obnašajo drugi in- trapistovskim samostanom, kjer so menihi dolga leta v miru izdelovali sir, ki sodi med najboljše v Kanadi. Teden dni tega je bila pokrajina okrog samostana Oka še vedno pogreznjena v sanjavo tišino, čeprav se naha-j a ta samostan samo 35 milj proč od Montreala,, je -ohranila njegova okolica mir in tišine« vse do pred kratkim. Ko pa se je pred dnevi razširila vest, da je ena naj večjih 'rudniških -družb v Severi Ameriki začela s preiskovanjem ozemlja, je prihrumelo v mirni kraj mnogo rudosledcev iz vseh krajev Kanade in Združenih držav v želji po zakoličeva-nju ozemlja. Oka je danes najbolj živahen rudniški kraj v Kanadi. Pokrajina okrog sam-ostana je baje tako bogata na rudah, da najbrž ne bo čudno, če jo bodo označili za naj bogatejšo svoje vrste v vsej Kanadi. Uredništva časopisov, ki so pred 48 urami objavila prve vesti z ozemlja, so bila deležna poplava raznih -pisem, v katerih so se čitatelji zanimali za vse mogoče potankosti o najd. pa se je kljub temu odločila, da bo plačala prerijskim farmarjem blizu 60 milijonov dolarjev za pšenico iz leta 1952, ki je je tudi večina še neprodane. Kar farmarje po kanadskem Zapadu fekrbi je vprašanje, ali bo vlada-dala kaj naplačila za lansko pšenico. Vlada je plačala pšenico letine 1952 po $1.81 za mernik. Obilje pšeničnih zalog je pripisati dvema zelo ugodnima letinama za žitoi, v Kanadi. V Otta-wi pravijo, da je bolje, da ima Kanada preveč žita, -kakor da bi imela premalo, kljub temu, da trenotno ni na vidiku nikakršnih kupcev. Letos je pridelala Kanada 614 milijonov pšenice, leto-j poprej pa še več. Iz leta 1952, , . , , , . .jimajo na zalogi za prodajo še ga kraja za vedno poslovil, kajti|vedno 362 milijonov pžemce. Prišel je seveda k -prijateljici Zofki po nasvet. Nasvetovala mu je nekega zakotnega krojača, ker bi rada, da bi preveč ne računal, že čez teden dni se je predstavil Cankar Zofki v novi -obleki. Pa kakšna je bila! Vsa -skažena: en rokav je bil daljši od drugega. “Obleka je vsa skažena in jo moraš dati popraviti, kolikor se še da”, mu je rekla Zofka. “Kaj še! — Boljšega krojača mi res nisi mogla svetovati. Malo je zaračunal pa še tri dni sva skupaj krokala . . .” rudniške družbe že uvažajo- v okolico vsakovrstne stroje za vrtanje zemlje in izkopavanje rude. PLESNA ŠOLA Plesni tečaj ob 8. do 11 zv. v L. Cartere plesni šoli 659 Yonge St. (prvo nadstropje) Toronto, Ont. Za podrobnosti kličite med 8. in 11. zv. MI 3872,—Govorimo slovensko. DIN 500 za dolar bankovci Pošiljanje denarja v stari kraj po dnevnem tečaju Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno službenem tečaju PAKETI: zahtevajte naš veliki cenik potne karte: bjubljana-Montreal z ladjo od $200 dalje ^greb-Montreal z letalom od §351.50 dalje ^Taša organizacija za potovanje Vaših dragih iz kraja je so-bdna in točna. Prevodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo transmundial potniška pisarna ^ College St. Toronto, Ont. Telefon MI 4868 208o St. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306 80 John St, So. Hamilton, Ont. Telefon 82869 ^Caracas Genova Tako in podobnjo' se glasijo pi- dustrijalci, ki -posvečajo ves svoj, v ,. _ srna naših dobrotnikov. Srca, ki čas industrijalskim interesom, Ibah m ° razsežnosti-zemlja. Ce-Marijo tako ljubijo, ji bodo prav amPak še zmerom najde prilož-j ne Pre-nociscem v tem kraju so gotovo v njenem jubilejnem letu n°ist, da, deli -svoj očividni talent cez in‘oc Poskocl e tako> ^a skoiaj rCJ,?^v,“a cS t to svojo ljubezen do glasbe z^ mogoči verjeti. Veliko rudo-ni več samo-naše upanje, ampak navdušenim poslušalstvom. Do-| slieclcev se zaradlv pomanjkanja naše trdno prepričanje. , Mej je pel po več ko- štiridesetih SPat V m°n- Pisma pošiljati na: Rev. Ja- ontarijskih mestih in je eden kob Kolarič CM, 210 McCaul, umetnikov, ki so prvi v zgodo-Toronto, Ont. - vini priredili glasbeno, prireditev ' / kraju Moo-senee ob obali Jako- I trealske hotele, zjutraj pa se vračajo nazaj. Terenski poslovodja ameriške družb-e “Molybdenum Corpora- študijski dnevi v Torontu bovega zaliva (James Bay).” Toronto, Ont. — Po 'predvojnih akademskih študijskih zborovanj v starem kraju so po Novem letu priredili nekateri slovenski adademiki in vzorcu §|ovens|£j študent na La-valovi univerzi tion of America” je -pred dvema dnevoma izjavil, da je kemična preiskava vzorcev dokazala, da vsebuje vsak poedini vzorec rude element uran, dodal pa je, da Montreal, Que. — Na gospo- bo Oka prvenstveno znana kot darsko fakulteto slovite Univer- naj večje ležišče dragocene kovi-drugi intelektualci tukaj “Š-tu-1 sde de Lava,j se je vpisal pred.ne kolumb.” Vemo, da vsebuje dij-ske dneve , ki so se vršili na nedavnim slovenski rojak Janez zemlja okrog Oke kolumb, tan- iak ie pobral tisto icč in mi še Nikdo noče kupiti kanadskega žita . . . Ottawa. — Kanada ima v svojih zalogah 700 milijonov mernikov pšenice, a jo ne more prodati. Niti en mernik pšenične letine doslej še ni bil prodan. Vladna prodajna agencija za žito Zlatarji prodajajo kavo Toronto, Ont. — štiri zlatarni-ce v Torontu so začele prodajati kavo. Kakor je znano, se je dvignila cena kavi v Kanadi na $1.25. Toda te štiri zlatarnice-prodajajo kavo po 89 centov za funt. Kava po tej ceni gre zelo v promet in obenem so vse štiri trgovine zaznamovale znatno napredovanje, kar se tiče prodaje njihove zlatnine in kamnov. Epizode o Cankarju V vojnem času leta 1917. je že selo se je zasmejal: jelo primanjkovati cigaret. Can-j “Odkod pa to? Aha, to mi je kar je bil strasten kadilec. Ker pa že Milena vtaknila v žep.” ni mogel kupiti cigaret, se jej * * * pač obrnil tja, kjer jih je dobil. | Tudi doze ni imel — cigarete Poslal Je včasih unionskega va-j je imej raztresene kar po žepih, jenca Tončka k svojemu znancu; Ko so ga -oblasti konfinirale, ni dr. Dergancu po cigarete. Tako j smel več na Rožnik in je s tem mu je Tonček nekdaj prinesel - izgubil stanovanje. Dovoljena veliko škatlo “Memfis” cigaret, mu je bila pot le do Čada. Sicer in mu povedal, da je gospod do- j sta pa v istem času prišla tudi ktor naročil, naj pazi -nanje, češ^z gospodinjo Nino nekaj navz-da so to- njegove zadnje cigare-1 križ. Menda zaradi že dalj časa te. Cankar se je zasmejal s svo- ’ neporavnane najemnine. Ta reč jim posebnim smehom, vzel pa- se je potem taiko poravnala, da pir in napisal: “Dragi doktor! Ker si se tako grdo zlagal, da so to tvoje zadnje cigarete, mi po Tončku takoj pošlji iz -svoje velike zaloge še dve škatli “Memfis”. Skozi okno je videl, kako so šli ruski ujetniki na delo — stopil je ven in jim razdal vse cigarete. * * * Pripovedoval je, kako1 so ga pri vojakih preoblekli. “Ko so mi dali pas z bajonetom, sem vse skupaj prijel v roke in vrgel od sebe po tleh. Vo- St. Michael’s College. Uvodni Arnež, ki je doslej študiral na;tal, uran, torij, železo in druge: govor je imel preč. g. Anton,|,univerzi Yale v Združenih dr-1 kovine,” je dejal poslovodja, a Vukšinič, njegova tema se je ti- £avah. G. Arnež je pred svojim Da svaril pred preranim zaključe- vanjem in dodal, da bodo pre-iskavanja čez nekaj mesecev po- kala totalnega katoličanstva. G. prihodom v Ameriko študiral Lcjze Ambrožič jev dveh delih iudj na univerzi v Louvainu v govoril o usodnih zmotah, ki jih Belgiji. Lavalova univerza v!stregla lahko z mnogo točnejšimi povzročajo uporabe poedinih Quehec City, Que. je med naj- podatki. znanosti v filozofiji. G. profesor |boljšimi katoliškimi univerzamii Rudno bogastvo okrog Oke se-Mantuani je govoril -o neizbež- jna ^em koncu sveta. nosti enostranske resničnosti, j _______0_______ predavanje dr. R. čuješa pa je imelo naslov “Človekova podo- ba včeraj in danes.” Smrt rojaka Montreal, Que. — Tukaj je preminul slovenski rojak Franc Kingstonski škof za slo-Umrl je nagle smrti, na vensko cerkev |delu- PoŠreb pokojnika je bil Toronto, Ont. - S propagand- 30-Ja™'a letOS- Naj mu svetl nega odseka za zidavo slovenske1 ve™a *uc' cerkve v Torontu sporočajo, da je nadškof v mestu Kingston, Ont., Very Rev. J. A. O’Sullivan daroval v sklad za gradnjo slo- Francoski alpinisti preplezali Aconcaguo Buenos Aires, Argentina. — veske cerkve Marije Pomočnice Francoska planinska ekspedicija v Torontu sto dolarjev. Kings-je pred dnevi splezala a vrh najlonski nadškof je tretji visoki višje gore v obeh Amerikah, Ju-cerkveni odličnik, ki je daroval jm jn Severni, na Aconcagua za graditev slovenske cerkve. Aconcagua seveda ni bila to pot preplezana prvič. Na svojem po-Krsti V Torontu vratku je skupina teh francoskih Toronto, Ont. — Medtem ko alpinistov naletela na težko,če, slovenska župnija v Torontu v tako da se niso mogli vrniti ob preteklem mesecu ni zabeležila domenjenem ča-su. Prenočevanje inikake nove poroke, so- krstili v hudem planinskem mrazu jetri slovenske deklice, poroča dva plezalca onesposobilo za ho-“Božja beseda” z dne 20. feb. jo; zmrznile so jima noge. Več •Imena teh deklic so: Kristina drugih članov ekspedicije je tr-Danijela Petrič, hčerka Franca pela vsled opeklin. Reševalna in Danijele roj. Tekavčič; Marta ekspedicija se je odpravila v Marijana Zakrajšek, hčerka Mar- smeri, po kateri naj bi se plezalci tina ih Julijane roj. Arhar in vračali in prinesla po-nesrečence Martina Frančiška Kramar, hčer- na varno v dolino, 'kjer so jim v ka Franca in Francke roj. Zde- taborišču Puente del Inča nudili ša-r. čiestHke! prvo pom-cč. veda ni bilo zvezni vladi v Otta-wi popolnoma neznamo. že leta 1905 je pristojni urad naše zvezne vlade zabeležil, da je okolica tega kraja močno radioaktivna in da se tam gotovo nahajajo ležišča železa. Sedanja hajka pa se je teoretično začela pred enim letom, ko je na 'Ozemlje okrog samostana poslala zgoraj imenovana rudniška družba svoje prve geologe. Raziskavanja te družbe pa niso ostala prikrita drugim interesentom in tako je -bilo konec januarja v Oki vsaj petnajst rudniških družb s svojimi predstavniki, ki so preiskovali 50,000 juter -obsegajoče ozemlje, že takrat so postavili na ozemlju začasne “rudniške štabe” iz katerih eo uravnavali raziskovanja. Trapiste je hajka, ki je te dni zajela nepričakovan obseg, vsekakor začudila. Njihove starin- enkrat dal.: “Ali ne veš, da si za to dejanje po1 vojnem zakonu lahko ustreljen!” — jaz sem mu pa odgovoril: “Tega ne bom nosil; vse življenje sem, se boril proti vojni in sem proti orožju — in sedaj naj to no'sim!” In so ga zaprli. :? # * Cesarja je služil v Judenburgu. Neko nedeljo popoldne je dobil povelje, da mora peljati novince na sprehod po mestu. Bili so sami kranjski Janezi. V vojašnic:1 so se morali vrniti do devetih zvečer. Po' svoji navadi jih je peljal v gostilno. Tam so kmalu postali prav vsi Židane volje. Hitro je prišel čas za vrnitev v vojašnico in ko so ga fantje sami na to spomnili, je zaklical: “Kaj še! Mi ostanemo tu — na mej o* odgovornost! Mi bomo pili naprej!” Seveda so to vsi z navdušen- so pristopili na pomoč nekateri gospodje od SLS, med njimi dr. Krek, in zaostanek poravnali. * * * Povabil ga je k sebi na stanovanje dr. Josip Puntar k Sv. Petru v škofovo hišo. Ko se je šel dr. Puntar menda ženit nekam na Primorsko, je icstal Ivan Cankar sam. Kaj se je tedaj zgodilo s stanovanjem, Zofka (ki se teh reči spominja, op. ur.,) ne ye. Ali je bilo zaprto, ali je Ivan Cankar izgubil ključ — taval je okoli kakor izgubljen. Kavarna v Unionu je bila takrat odprta vso noč, ker je šlo skozi Ljubljano veliko vojaštva, zlasti Madžarov, na italijansko fronto. Ivan, Cankar je nekaj noči presedel v kavarni. Potem je potožil Zofki: “Puntarja ni doma in nimam nikjer spati.” Zofka je naprosila Hočevarja, vratarja hotela Uniona, da bi smel Cankar vsaj nekaj dni pre-spati v hotelu. Nekajkrat je tako prenočil — pa se je takoj po robu postavil plačilni natakar, neki Tot, in ni več dovolil. Zofka se je tej samovoljni odločitvi upirala in mu povedala, da oh pač nima pravice tega prepovedovati in da se bo pritožila pri ravnatelju Mayerju. — Nasilni Tot ji je v odgovor dal zaušnico. — Ker je pa Zofka vedela, da Ivan Cankar ravnatelja Mayer j a iz nekih razlogov prezira in je temu to znano, seveda ni ukrenila ničesar, ker bi bilo itak jem vzeli na znanje. Vendar je | brezuspešno. Potem mu je Zof-bilo veselja kmalu konec. Nočna ka tako uredila, da je zasilno patrulja je kmalu vse skupaj spal v mrzli dvorani, kjer so spa- pc-brala. Cankar pa je dobil nekaj dni “Einzelarrest-a”. * * * Beračem, ni dajal miloščine in tudi napitnin hote ni dajal. Ko ske zgradbe z visokimi obzidji soj je plačeval, je porinil denar po doslej mirno zrle n-a pokojno po-! mizi pred plačilnega — koliko krajino okrog sebe. Poleti trapi-; je dobil vrnjenega, ni nikoli štel. st-i po okolnih poljih molče v po- Denarnice sploh ni imel. Kadar tu svojih obrazov okopavajo po- je imel denar, ga je imel po vseh sevke in zjutraj in zvečer je slišati petje njihovih -svetih pesmi. Njihovo glavno opravilo je izdelovanje odličnega sira, ki je znan pod imenom “oka” in pa njihove žepih. Včasih je iskal denar, pa ga ni bilo, četudi je bil prepričan, da ga ima. Nekoč seže v žep, pa presenečen najde v njem bankovec za pet goldinarjev. Ve- li učenci in natakarji. Posebno sta se razumela s ‘“pikolijem” Tončkom, tistim Tončkom, katerega je vedno pošiljal po ci- Leta 1916 je pisal “Podobe iz sanj” — po večini v “Rožcah” med tretjo in šesto popoldne. Večkrat je Zofko prosil, naj ne pušča gostov v zadnjo sobo in naj ga kar zaklene. To je tudi storila. ‘“Če me bo kdo iskal, ne povej nikomur, da sem tu — tudi Mileni ne!” In res je prišla neko popoldne Milena in vprašala zanj. Zofka ga je imela zaklenjenega in ga je — zatajila. Ko je Milena odšla in je Zofka odklenila vrata, da bi mu povedala, kdo ga je iskal, je Cankar ves vročičen planil k njej in jo potiskal nazaj čez prag,: ‘“Pusti me, Zofka. . . pojdi veš, smrt, prava strašna smrt je pri meni. . . oblečena je v generala in perjanico ima na glavi. . . pogovarjam se z njo. . Zofka pravi: “‘Strmela sem začudeno v njegov obraz, iz katerega je sijala neka resnična groza — silno sem se prestrašila in sem bila tisti trenotek prepri-šana, da se mu je zmešalo.” Ko je zaprla vrata, je hotela natakarica Nežka k njemu povprašat, če kaj želi. Zofka pa ji pove, naj ne hodi dalje, ker je smrt pri njem — in si ni upala naprej. Pisal je tedaj “Gospoda stotnika.” Nove znamke Ottawa. — Iz urada zveznega poštnega ministrstva prihaja vest, da bodo izdali okfog prvega aprila letos v Kanadi nove, znamke. Plava petcentna znamka bo predstavljala kronanjski portret kraljice Elizabete II., Dosedanjo 15-cantno znamko bo nadomestila nova, črne barve, predstavljajoč neko- severno ptico z razprostrtimi krili in z zvezdo severnico v ozadju; ta zvezda je važna za zrakoplovce. To znamko bodo, kakor doslej, močne- uporabljali za zračno pošto. Dve nadaljni znamki bodo izdali nekako ob istem času v znamenje praznovanja “tedna za zaščito divjačine”; siva štiri cent-na bo predstavljala mroža, m5-dra znamka za pet centov pa bo-predstavljala bobra. Osnutke za ti zadnji dve znamki je napravil torontski kipar Emanuel Hahn. Zdravstvo pred 4000 leti Arheologi neke ameriške univerze so izkopavali pri Nippur-ju v Iraku. Med drugim so našli tudi nekaj ilovnatih ploščic, o katerih menijo, da so stare 4 tisoč let. Te pkščice dajejo nekaj dragocenih podatkov o kulturni stopnji in o razvoju Su-merijcev. Na eni teh tablic je zapisanih s sumerijskimi pismenkami več zdravniških receptov za pripravo 12 različnih mazil in zdravil za notranjo uporabo. Kot sestavine teh zdravil -'navajajv stari recepti razen kuhinjske soli tudi izvlečke iz cimeta, mirte, fig, dateljnov ter mleko z dodatki v prah zmlete kačje kože in želvinega oklepa. V receptih, ki jih je razvozljal garete. Spala sta na isti poste-!dr. Samuel Krammer, je zapi-Iji skupaj. Toda kmalu je za t: ’ sano. da je treba jemati nekate-zvedel Maver in takoj je prišla!ra teh zdravil z vinom ali pi-prepoved. Tudi Zcfko je zelo'vom, da se ublaži njihov grenki trdo prijel, kako da si lasti tako1 ali pekoči okus. pravico itd. Vendar se pa oseb- Zanimivo pri vsem tem je, da no Cankarju ni upal nič reči,! ni v receptih nobenega napotka ker se je bal. . . za up:rabo kakršnega koli ma- • * • gičnega sredstva, na primer ka- Nekoč je dobil nekje blago za kega demonskega čara, ki bi obleko. Ni pa vedel za nobene- premagal bolezen. Emil Ludwig: NAPOLEON ZGODOVINSKI ROMAN Ali ni ta prizor sam kakor sanja? Ali je res šele sto let tega, odkar je drvel umrljiv človek z močjo polboga preko Evrope in ji usilil svoje poteze? Ali ni vse to pravljica iz homerskih časov, v katerih j|e dvoboj med dvema knezoma odločeval o usodi generacij? Kakor v le-gendar naših otroških knjig sedi v majhni, zatohli ilovnati kočici na neznani ravnini majhen mož sredi tridesetih iet v blatni suknji in umazani srajci in nosi v svoja lačna usta zalogaje krompirja s čebulo; z jutrašnjo bitko bo obudil v novo življenje cesarstvo Karla Velikega, ki je spalo tisoč let, zdaj pa sega njegova neizmerna fantazija nazaj v azijske puščave, kjer se mu je bil zoperstavil kup kamenja, se oklepa načrta, ki ga je takrat moral zavreči, in zasleduje v sanjah, ki so polne občudovanja, Maoedončevo postava do Gangesa. Pričenja se daniti: natančno pred letom dni si je na altarskih stopnicah v Notre Dame potisnil na čelo zlati lovor. V og- je otroke po meni in če bo kateri izmed njih pokazal, da nas jie vreden, mu bom zapustil svoje premoženje in ga proglasil za svojega naslednika!” To je stari patos za armado. Svoji ženi piše čisto preprosto: “Porazil sem rusko in avstrijsko armado. Sem nekoliko utrujen, osem dni stem v precej hladnih nočeh taboril na prostem. Danes ležim v postelji v lepem gradu kneza Kau-nitza, oblekel sem svežo srajco, prvo po osmih dneh . . in nameravam spati dve do tri ure.” Tako preprosto se je vršil ta pravljični dogodek in ko prosi prihodnji dan poraženi nemški cesar malega koržiškega poročnika za razgovor v gradu, je to samo nov spev te rapsodi-jte; — ali ta neugani, ta večno vihrajoči mali bog vetra je že zdavnaj zopet na poti in tako se sestaneta v nekem mlinu. Napoleon gre Habsburžanu u-Ijudno naproti in mu pravi: “Obžalujem, Sire, da vas moram sprejeti v tem dvorcu, v njeviti proklamaciji spominja katerem stanujem poslednja svoje čete na ta dan in jo zaključuje z obljubo, da se danes ne bo izpostavljal sovražnemu ognju. Dotlej zogodovina še ni zabeležila podobnih poveljniških besed; vsi vojskovodje so vojakom vneto zatrjevali, da bodo na čelu armade kljubovali smrti. Napoleon, ki ga grenadir pozna iz dvajsetih bitk in v katerem vidi edinega od sreče blagoslovljenega vodjo, si lahko prvi upa ponuditi svojemu moštvu skrb z|a svojo osebo kot nagrado za njih hrabrost. Nato porazi cesar oba svoja sovražnika in da puščobni in neznani ravnini za tisoč let slavno ime: usterliška ravnina. “Vojaki! kliče prihodnjega dne zmagovalcem, zadovoljen s^m z vami . . . Imenujte svo- ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo IVanlio« 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland Angleško Slovenski Slovar (Ružene Škerlj) DRUGA IZDAJA je končno dospel. Dobi se pri August Kollander 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Cena s poštnino je $5.25 Tvrdka Kollander ima na zalogi tudi SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR (Dr. Kotnika) ter dr F. J. Kernovo BERILO Naročite se na te knjige, preden zaloga poide! dva meseca.” Kakšna samozavest vojaka nasproti dediču, kakšen ljubezniv posmeh iz ust moža, ki se zaveda svojega dvorca v prestolnici, katera bo kmalu prejela vest o njegovi ogromni zmagi.in oživela v zastavah in pesmih. Ali odlični dedič mu s svojim starim, finim razumom ne ostane ničesar dolžan in odvrne: “Od tega imate toliko koristi, Sire, da vam tu žfe mora ugajati.” Zdaj se smehljata oba in se ogledujeta od strani, zakaj že deset let so bojujeta drug zoper drugega, ne da bi se bila kiedaj videla. Oba sta enako stara, oba sta prišla sredi dvajsetih let do oblasti, le da na zelo različen način, — in vendar ne sluti nihče od njiju v tej uri, kako zielo ju bo še zbližala Napoleonova mirovna volja in kako se bosta nekoč odtujila drug drugemu zaradi Habsbutržanove želje po maščevanju. “Včeraj sem imel v taborišču nemškega cesarja, pogovarjala sva se kaki dv|e uri . . Apeliral je na mojo velikodušnost. Jaz pa sem se branil; ta način boja mi ni delal posebnih težav . . Sporazumela sva se, da bova zelo hitro sklenila mir . . . Bitka pri Austerlitzu je naj lepša izmed vseh mojih bitk. 45 zastav, več nego 150 topov, zastava ruske garde, 20 generalov, 30.000 ujetnikov, več nego 20.-000 mrtvih: strahovit prizor!” Ali je kdaj kak zmagovalec zaključil svoje ponosno vzklikanje na bolj nenavaden način. S kakšnim veseljem se koplje v Svojih številkah — a nenadoma se pomešajo mednje mrliči! In vendar se od tega časa množe tesnobni glasovi preliti krvi in sicer v zelo občutenih preprostih oblikah. iPri mirovnih pagajanjih se bori minister zoper svojega gospoda: “Kako lahko bi bilo zdaj Habsburžane uničiti, mu piše Talleyrand že na dan po Austerlitzu. Ali rajši jih okrepimo, dajmo jim v francoskem sistemu trden položaj!” Cesar pa rajši izsili Bratislavski mir, ki zdrobi Nemško cesarstvo in ki izrine Avstrijo iz Nemčije m iz Italije. Kakšne smotre vidi njegova misel? Evropa: zveza držav pod vodstvom Francije, Rusija je Azi-ja, Anglija je otok tam zunaj. Na kontinentu je treba združiti same srednje in manjše si- le pod francoskimi orli; razporejene naj bi bile demokratično druga poleg druge: Po Austerlitzu dobi nova zamisel določne oblike; naj večji smoter vsakega Evropca: združitev Evrope, je poslej z njegovo močjo izvedljiv. S to idejo ni začenjal svojega pohoda, dale so mu jo okoliščine, kakor vse, kar mu je bilo sojeno stopnjevati. Vojn, ki so ga privedle na prag te ideje, ni izzival; od Marenga je stremel po miru. Ali od Avstrije ni bilo pričakovati, da ga bo hotela vzdrževati pod tedanjimi pogoji. S tem, da je obnovila svojo legitimno smer: v Evropi nista mogla vladati; Habsburg in revolucija drug poleg drugega. Austerlitz je ta spor drugič. Zdaj je bilo mogoče, vnovič združiti od mrtvih vstalo Evropo Karla Velikega. Ali ne kralji in cesarji, ki šobil samo poraženi namesto, prepričani, ne on sam, ki je vse dosegel z mečem in nič s prepričevanjem, niso mogli stopiti na pot duha, da bi zedinili Evropo. Zaradi svoje preteklosti je bil Napoleon prisiljen, te združene države ostvarjati s silo. Šele čez deset let je sprevidel, da je delal s krivimi sredstvi za ta smoter. Sprevidel je preko sna, ko je bil brez moči, v velikem epilogu svojega izgnanstva. XII “Recite papežu, da imam oči odprte, recite mu, da sem Ka-rol Veliki, meč njegove cerkve, njegov cesar in da zahtevam od njega ^primernega ravnanja.” Tako grozeče piše v Rim. Če se naj že zadovolji s to krtino, mu mora biti tudi res pokorna. Nov ton je po Austerlitzu in Branislavi značilen za njegovi nastop. Že od tod, že iz premagane Avstrije, grme njegova povelja v slogu, ki ga do,-slej nista poznala ne on ne Evropa. Neapoilska kraljica, ki jo je svaril že več let, je dovolila angleškim ladjam, pristati. Armadno povelje: “Dinastija Bourbonov je prestala vladati v Neapolju.” Hkratu pismo bratu Josephu: “Menim, da sem Vam že dejal, da nameravam, vključiti kraljevino Neapelj med kronovine svoje rodbine, prišteta bo kakor Švica. Nizozemska, Italija in tri velike nemške kraljevine k mojim fe-derativriim državam oziroma MALI OGLASI Hiša naprodaj | Lastnik prodaja 4-stanovanj-sko hišo s trgovskim lokalom bližini cerkve sv. Vida. Do-Der dohodek. Kličite KE 1-7419 med 5. in 6. uro! (x) NAPRODAJ na 20071 Upper Valley Drive', Indian Hills, novi 5-sobni bungalow. Kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami, soba za razvedrilo, na 2. nadstropju prostor za razširitev, dvojna garaža. Se lahko takoj vselite, ZAMENJAVA MOGOČA. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KE 1-5030 (45' Popravim pralnike na vašem domu po ugodni ceni Kličite podnevi aid: zvečer UT 1-7306 8611 Kosciusko Ave. (43) prav za prav k francoskemu cesarstvu.” Tako pričenja resnično o-stvarjati svoj izrek, po katerem, naj bi v Evropi vladal en sam, cesar, ki bo imel kralje za vazale. Pariz, ki sprejme svojega zmagovitega gospoda z vsem zmagoslavijem, je poslej prestolnica kontinenta. Cesar se je vrnil v najboljšem zdravju: “Ta vojna me je odebelila. Če bi se vsi evropski vladarji zdru- žili zoper mene, bi najbrže dobil smešen trebuh!” V taki volji se vrže iz pravkar dovršenih dogodkov v nove in se prepusti njihovemu reku. (Dalje prihodnjič) ------o------ ANSWt THE VEDNO TEMELJIT — Arturo Toscanini, najslavnejši dirigent sedanjosti, je natančen in temeljit tudi pri vajah ne samo na koncertih, kot kažejo gornje slike, posnete na vaji NBC simfoničnega orkestra. Harmonike naprodaj Proda se harmonike in kov-Seg za $140. Pišite- na Joseph Kebe, Box 629, Greensburg, j Pa. ! TRGOVINA S POHIŠTVOM KINK0PF BROS. PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd. Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF 820E. 200St. EV 1-1911 —IV M9I2 ODPRTO vsak večer do 9. ure TTmJT^T-^rLrLrUi’Tj"LT_rLrl_.ru"Ln„^U"l_,rLT_rL-L-L-L-L-| K. S. K. JEDN0TA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po kVM obresti nečlanom po 5V& obresti na zemljišča in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS ^—— --------------“----------- « N0VICE--zvseflasve,a N-O VIC E - -ki i|h Po'reMele N0VICE"k|jibd0kl(ezesveže ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0638 NOVICE-- POP0**50®3 nepristranske NOVICE--ko,ikor mo3°