P a g n i k. Čas beži, in ni ga več nazaj. Vse je tiho in mirno, nobena stvar se ne gane; grobna tihota gospoduje v hosti in po planjavi. Ne slisi se prelepo petje slavčevo, ne drugih veselih ptičic. Ni dolgo se, kar je bilo še vse živo in veselo; blisčalo se je rumeno, bogato polje, in drevesa so se šibile polne naj Iepšega sadja! In Iej, kako se je vse spremenilo ! Vse to nas živo opominja, da čas beži. Mogočni terdni hrast, še stoji ponosno, toda le nekoliko časa, in akoravno je star sto let ali še več, čas ga le prihiti, da onemaga, pade in sognjije. — Tako, predragi, beži tudi naš zlati čas; če še tako doigo živiš, se ti zdi, kakor da bi živel le nekoliko časa. Posebno hitro teče čas mladih let. Oj, mladost, porabi svoj dragi čas za svoje izobraženje in popolnomost! Moli, delaj in uči se, da nevednost ne zasači tvoje moške dobe in pomanjkanje tvoje sive starosti! — Tudi čas postavnega moža se verti z neskončnim kolesom , in nikdar več ga ni nazaj. Bog ti je dal zdrave, terdne dušne in telesne moči, da jih rabiš po svoji modri previdnosti. Nikar ne počivaj, trudi se brez nehanja za svojo in svojega bližnjega srečo! Marsikteri posamesni dobri mož Iahko veliko koristi človestvu in vsi deržavi; dovolj zgledov iinamo tacih pridnih mož, ko bi jih hotel naštevati. — Ravno tako tudi hitro mine čas sive starosti, ker tukaj se neha posvetno delo, ter se le uživa, kar je kdo v mladosti sejal; ta čas je odločen le nekako za preaiišljevanje preteklih let, od kterih je še marsiktera skeleča rana v sercu zaostala, ki se ne da tako lahko ozdraviti, ker čas je minul, in ni ga več nazaj, da bi se kaj poravnalo ; le božja vsegamogočnost ga more poravnati. Posebno pa mora učitelja skerbeti, da prav obrača svoj čas. Ta se dehv dvoje: čas za svoj prid, in čas za prid svojih učencev. Tudi učitelju čas berzno beži, in ni ga več nazaj. Kar je zgubljeno je proč; kar je bilo slabo opravljeao, se ne more lahko popra- viti. Blagor učitelju, ki je svoj čas tako porabil, da se v resnici od njega more reči: on je pridno, pošteno, bogaboječe in pametno živel v svojem stanu. Blagor mu, ki niu na smertni postelji slabih napak vest ne očita! Blagoslovili ga bodo vsi, ki so po njem srečai. Veliki trud iitia tudi veliko plačilo. A. Štamcar.