MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE - Sezona 1954-55 Gledališki list 2 Grimm-Saša-Škufca: »TRNULJČICA« MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE SEZONA 1954-55 GLEDALIŠKI LIST 2 Premiera za Novoletno jelko V sredo, 2!). decembra ob 15. uri ___ v- TRNULJČICA Pravljica s peljem in plesi v šli rili dejanjih Po Grimmovi pravljici spisal Saša Škufca Scena: Srečko Tič Režija Jože Tomažič Godba: Viktor Fabiani Plesi: Metka \Vissiakovt Pelje: Lojze Savinšek Dirigent: Rado Kleč Igrajo: Kralj . . . . . . . . . . . Franci Pogačnik Kraljica Stanka Geršakova Trnuljčica, njuna liči . . . . . . Ivica Koroščeva Bambo, dvorni šaljivi l*c Vlado Rotar Zvezdogled, modrijan France Cegnar Dvorni maršal . . . . . . . . Jože Trscglav Minister . . . . . . Ivko Kos Kraljevič i/. Dežele sedmih jezer . Kdo Kavčič Poveljnik straže . . . . . . . . Lado Nikolavčič Prva dvorna dama . . . . . . . Lidija Lajnerjcva Druga dvorna dama Slava Maroševičeva Kuhar . ... . . . Andrej Kosem Ana, negovalka . . Mihelca Petričeva Prva vila-rojunica . Bogdana Knafličeva Druga vila-rojenica . . . . . . . Božena Bcrtoncljeva Tretja vila-rojenica . Jožica Čopova Črna vila-sojenica . Jana Smidova Siromak, tlačan . , . . . . , . Božo Pančur Starec Božo Pančur Marjetica, deklica iz vasi .... Nataša Brejčeva Dvorjani, dvorjanice, paži, kuharčki, stražarji, otroci Prizorišča : I. dejanje: Grajski park II. dejanje: Dvorana na dvoru (leto pozneje) III. dejanje: Dvorana na dvoru (15 let pozneje) IV. dejanje: Pred dvorom, dvorana na dvoru (100 let pozneje) S odel u j e j o : Sufler: Srečko Mlinarič Razsvetljava: Jagodic - Fležar Inšpicijent: Franjo Lotrič Odrski mojster: Franjo Stibilj Kostume izdelala: Marta Dovič JOŽE TOMAŽIČ: TRNULJČICA PRAVLJICA BRATOV GRiMM . . . N/ckoč v starih časih sla živela kralj in kraljica. Vsak dan sla s želela: „Oh, ko hi imela vsaj enega otroka!" Toda nista K* dobila. Ivo se je nekoč kraljica kopala, je iz vode prilezla žaba na suho in spregovorila: „Tvoja želja se Ti ho izpolnila! Preden bo minilo leto dni, boš rodila hčerko!“ In res, zgodilo s; je tako, koL je pre.okovala žaba. Kra.jica je rodila hčbrko. Bi.a je tako lepa, da kralj od samega višnja ni vedel kaj m storil, pa je priredil veliko gostijo. Nanjo je poleg sorodnikov, prijateljev in znancev povabil tudi bele žene vile. da bi bile otroku skrbno varovalke. Trinajst vil je bi.o; ker pa je kralj imel samo dvanajst zlalili krožnikov, iz katerih hi naj bile jedle, je morala ena ostali doma, Ko je bila kraljevska gostija končana, so bele žene otroka obdarovale s čudovitimi darovi: prva s čednostjo, druga z lepoto, tretja z bogastvom, ostalo pa z vsem, kar ši kdo lahko na svetu poželi. Ko je enajsta vila prerokovala usodo, je vstopila trinajsta; bila je užaljena, ker je kralj ni povabil; zalo se je hotela maščevali. Glasno je prerokovala: „Ko bo kraljična stara petnajst let, se bo zbodla z iglo pri kolovratu in umrla!" 'Brez kakšne druge besede se je obrnila in odšla iz dvorane. V's|i «o se prestrašili. Takrat pa je pristopila dvanajsta vila, ki še ni bila izrekla svojega voščila. Ker pa ni mogla preklicali zlega prerokovanja, ga je onriLila, ko je rekla: „Kraljična ne bo umria, pač pa bo trdno zaspala in bo spala sto let!“ Kralj pa je hotel obvarovali svoje drago dete te nesreče; zalo je ukazal sežgati vse kolovrate v kraljestvu. Prerokovanja belili vil so se natančno izpolnila; hčerka je bila lepa, dobrega srca, razumna in vljudna tako, da jo je vsakdo vzljubil. Deklica je dopolnila petnajst let. Prav tisti dan, ko sta bila kralj in kraljica z doma, je v gradu ostala kraljična povsem sama. Obšla in pregledala je že vse grajske sobane in dvorane po svoji volji ter končno prišla v s ari stolp. Po ozkih in zavitih stopnicah je prišla do vratič, v ključavnici je tičal zarjaveli kij uč in ko ga je obrnila, so sv vratca odprla. V grajski sobici je za kolovratom sedela starka in vnelo predla laneno povesmo. „Dober dan, stara ženka!“ jo je pozdravila kraljična. „Kaj delaš tu?“ „Predem!“ je odgovorila starka in prikimala. „Kakšno kolesce je to, ki se tako urno vrli?“ vpraša kraljična, nato sede za kolovrat, da bi poskusila presti. Komaj se je dotaknila kolovrata, sc je zlobno prerokovanje izpolnilo: z iglo se je zbodla v prst. V lem trenutku je jiadla na posteljo, ki je stala blizu, in. trdno zaspala. Z njo vred je zasnal ves grad. Tedaj sla se kralj in kraljica vrnila, vstopila v dvorano, zadremala, z njima pa je zaspal tudi ves dvor. \ hlevu so zaspali konji, na dvorišču psi. go'obi na strehi, muhe na šeni; da, celo o^enj na ognjišču je obstal iu zaspal in pečenka se ni več pekla. Kuharju, ki je hotel zlasali pozabljivega kuharčka, je roka obvisela v zraku in zaspal, je tudi on. Veter je potihnil, da se na drevju okrog gradu nij zganil niti listič. Okoli gradu pa je priče'o poganjati grmovje in trnje, ki se je iz leta v leto bolj in bolj razraščalo, dokler ni preraslo ves' grad tako, da se je v trnju skrilo vse, da, celo zastave na vrhu strehe. Kralj čno so imenovali Trnuljčico, o kateri so po kraljestvu pričele krožiti pravljice. Zdaj pa zdaj je prišel kak kraljevič, Id je hotel prodreti skozi trnje v grad. To prt nikomur n« bilo mogoče, kajti trnje je bilo neprodirno; kraljeviče je kot z rokami Prizor iz krstne uprizoritve »Trnuljčice« v Prešernovem gledališču v Kranju v lanski sezoni V zgrabilo, da so na njem obviseli in umrli žalostne smrti, ker se nihče ni mogel rešili trnja. Preteklo je mnogo let. Nekoč je v deželo prišel kraljevip. Starček mu je pripovedoval o trnjevi mreži, s katero je porasel, ves grad, v njem pa baje spi prelepa kraljična Trnuljčica pač že sto let; z njo spi kralj s kraljico in ves dvor; mnogo kraljevičev da je že prišlo in skušalo prebili se skozi trnjevo mrežo, vsi pa so v trnju obviseli in umrli nesrečne smrti. Vse to je starčku pripovedoval njegov ded. „Jaz se ničesar ne bojim, /hočem se prebili skozi trnje, da vidim prelepo Trnuljčico“, mu je dejal mladenič. Dobri starček ga je zaman skušal zadržali in mu odsvetovati; ni ga hotel poslušati. Prav tisti dan pa je preteklo sto let in Trnuljčica bi se morala zbudili iz stoletnega s la. Ko se je kraljevič približal trnjevi mreži, posuti s prelepimi vrtnicami, se je ta pred njim razmikala, za njim pa se je zopet s mila. Na grajskem dvorišču je zagledal konje in lovske pse, ki so spali, golobi na strehi so spali z glavicami pod perutmi. Ko je stopil v grad, je videl po stenah muhe, ki so spale: v kuhinji |je .kuhar hotel zlasali kuharčka, a mu je roka obvisela rrizor iz krstne uprizoritve »Trnuljčice« v Prešernovem gledališču v Kranju v lanski sezoni v zraku; dekla pa je v rokah držala petelina, da bi ga oskubila. Hodil je po gradu: v dvorani sta na orestolu spala kralj in kralj ica, okrog njiju pa vsi dvorjani in 'člvorjanke s paži. Slopal je dalje. Povsod je bito tako tiho, da je slišal svoja dihanje. Končno je prišel pred stari stolp, odprl vratca so' i e, kjer je spala Trnuljčica. V snu je bila tako lepa, da ni mo,c( odvrniti svojega pogleda od nje. Sklonil sc je in jo poljubil. V •tem trenutku se je lepa Trnuljčica predramila, odprla oči ter ga prijazno pogleda a. Skupaj sta nato odšla v kraljevsko dvorano. Kralj in kraljica sta se prebudila in z njima ves dvor; od začu- denja so se debelo pogledali. Na dvorišča so vstali konji in za-hrzali, lovski psi so pričeli tekati in lajati, golobi na strehi so izpod peruti potegnili glavice, se ozirali, nato pa odleteli na polja; po stenah so lazile muhe; v kuhinji je spel zaplapolal ognej in kuhal jedi; pečenka se je spet pekla; kuhar je kuharčku prisolil Zaušnico, da je zavpil, dekla pa je zdaj vendarle oskubila petelina. Nato se je pričela sijajna gostija; praznovali so namreč poroko kraljeviča s Trnuljčico. Srečno sta živela do svoje smrti. . . . IN PRAVLJIČNA IGRA SAŠE ŠKUFCA Pravljica bratov Jakoba in Viljema Grimm spada med najlepše njune pravljice, ki so kulturna last ne le Nemcev, temveč so se priljubile vsem kulturnim narodom, ld so jih sprejeli in vzeli z,a svoje. Motiv dobrih vil rojenic in zle vile sojenice ter o njih prerokovanju človeškega življenja in usode, motiv o preprekah junakov, da bi rešili in osvobodili ljubljeno osebo usode, trpljenja, smrti — v tej pravljici prebudili iz stoletnega sna —la motiv ni le nemški, germanski, temveč je znan skoraj vsem narodom; je (orej že mednaroden, kol je last vsega civiliziranega človeštva „Sneguljčica“ in še. mnogo drugih. uMolivi „Sneguljčice“, „Trnuljčice“ in drugih pravljic so zamikali in še vedno mikajo številne dramalizaiorje, pesnike in pisatelje, ilustratorje in slikarje slikanic, da jih vsak po svoje pesniško, slikovno in dramaturško obdelujejo, spreminjajo, dopolnjujejo; ne samo knjižno, temveč tudi gledališko in filmsko. Vsi pa se več ali manj zavedajo, da pravljice ljubijo vsi otroci tudi odrasli otroci prav zarad njene pesniške lepote, etične cene, zaradi lepih slik, bogastva in razkošja, ki so paša Za oči, njih romantična glasba pa je paša za uho glasbeno naobraženega kot tudi za glasbeno preprostega človeka. „Trnuljčica“ je kot pravljica zamikala Škufco tako, da je napisal pravljično igro, kot je že bil prej „Janka in Metko“. Nič kaj bogalo dejanje samo je spretno do]jo|nd z novimi prizori,, dejanjem in osebami; nova oseba in povsem njegova je Bambo, dvorni šaljivec, ki se kaj rad ponorčuje s kraljem, zlasti pa z dvorjankami in dvorjani, ima čuteče srce do siromakov in prezir za domišljave dvorjane. Lahko zapišem, da je Bambo pisateljev glasnik misli in čustev. Slrog kritik bi morda našel (ali pa tudi je) več dramaturških težav; taka težava je predvsem čas igre, saj se njeno dejanje od prve do zadnje slike razpenja v eno celo stoletje in še čez! Vendar pa gledalca z bujno domišljijo lo ne moti, saj končno ne more bili drugače, če linče prikazati vse - od hrepenenja kraljice matere po otroku, njegovo rojstvo, 15 let življenja in slolelno spanje ter rešitev v eni igri', kar bi seveda tembolj zmogel barviti film. Kjub leniu pa ne izostane uspeh niti v gledališču. Škufca ima menda rad olroke in razume njih jezik, kar dokazujejo pesniški vložki: „Zvezdogled po nebu šari zvezde šteje •— sc jezi — kje je zvezdica zaspanka, da na nebu je še ni? Zvezda mala ves dan spančka, še ponoči rada spi, pravkar za oblak se skriva, v sanjali sladko sc smeji.“ V pravljčni deželi, lepo je, prelepo ... z neba smeji s« sonček in rožice ¿velo, med cvetjem in zelenjem, jia ptičice pojo. Čudes ... krasot stotero — karkoli si želiš ... Trnuljčici enake, pa tamkaj ne dobiš! Če ne vara me spomin, lolc pravijo ljudje: da dežele pravljične res ni videli drugje! V pravljični deželi, lepo je prelepo ... Z neba smeji se sonček in rožice cvelo med cvetjem in zelenjem, pa ptičice pojo. Čudes ... krasot stotero — karkoli si želiš Trnuljčici enake, pa tamkaj ne dobiš.“ LANI NA OBISKU PRI TICEVIH ANČKI IN SREČKU! OB NJUNEM ODHODU V KOPER Prejšnje leto si s' moral potruditi na Plavž, če si ju hotel obiskati; zdaj pa stanujeta blizu gledališča in obrtne šole, kjer je Srečko upravitelj. V' tovarniškem bloku ti razkažeta za štiričlansko družino precej utesnjeno stanovanje, ki pa je s finim okusom, rekel bi, umetniško, bohemsko opremljeno; povsod so razstavljeni in obešeni barvni osnutki inscenacij „Tugomera“, „Matička“, nekaj umetniških stile akademskega slikarja Marjana Pliberška, ki je že vsa leta po osvoboditvi stalni inscenator jeseniškega gledališča. Iz bogatili knjižnih polic nad kaučema se bleste krasotne izdaje zbranih spisov Cankarja, Finžgarja in poleg Prešernovega kipca njegove „Poezije“. Ob vhodu vise odrsko drapirane zavese. Skozi okno diha pomladni večer; iz sosednje sobice pa prihaja tiha godba, njuna sinčka sta si navila radio, da sla ob godbi zaspala. Povprašal s 'in Ančko, kdaj je začela svoje delo na gledaliških deskali in kaj je najraje igrala. Ančka je pripovedovala, da je igrala že kot ]judskošo!&ka, učenka v neki pravlj čili igri v Ljubljani. Vseh vlog se niti več ne spominja. „Najbolj mi je ostala v spominu predstava na prostem na Rakovniku, kjer je Emil Frelih režiral Vombergarjcvo „Vodo“; tu sva se spoznala s Srečkom... Prva vloga na osvobojenih Jesenicah je bila Katrca v „Utopljencu“, nato Glaška v Bulga-ko e:n „Novem domu“, Meg v Simonovem „Ruskem vprašanju“, s katerim smo gos ovali v Kranju, Ljubljani in Mariboru, kjer smo na sindikalnem tekmovanju dosegli prvo mesto. Z Nežko v Linhartovem „Matičku“ in Veroniko v „Celjskih grofih“ sem tudi gostovala v Kranju; ti dve vlogi sem igrala najraje. Rila sem Fjiedlingova v. Dickensovem „CvrČku za pečjo“ v režiji Rika Poženela; Lojzka v „Hlapcih“, kneginja Capuletova v „Romeu in Juliji“ ter Berta v Chcdjcvcm „Šestem nads ropju“ — Igram zelo rada, kolikor utegnem kot mati dveh otrok pri gospodinjstvu brez pomočnice“ je končala Ančka s pripombo, da to nikakor ni vse, temveč le ono, kar se ji je najbolj vtisnilo v spomin. Srečko je režiser, ins enalor in igralec. Pred drugo svetovno vojno je učiteljeval v rudarskem Zagorju. „Moja prva vidna vloga je bil Marcel v Roistandovi vojni drami „Vvst“, nato Stcnhopc v Sherijevi drami „Konec poti“, v Trbovljah sem samo režiral Golijeve „Petrčkovc poslednje sanje“, izbruh vojne pa je preprečil predstavo, ki sim jo pripravljal na prostem. — Na Jesenicah sem prvič igral Bučo v „Utopljencu“. Prvi umetniški dvig in uspeh smo dosegli s Zvveigovim „Siromakovim jagnjetom“ v sodelovanju s sledečimi: Mirko Mahnič kot lektor in dramaturg, Emil Frelih kot režiser in Marjan Pliberšek kot ins senatov. Igral sem Davorina v lastni režiji Žižkove „Miklove Zale“ ter enkrat z njim gostoval v Celju, kjer si Ti režiral; igral sem H-ermana v ..Celjskih grofih“ v Tvoji režiji in moji sceni; v alternaciji z že pokojnim Sadarjem sem igral v „Šestem nadstropju“ ter končno bil Chrsopherson v „Ani Christie“ v lastni režiji in sceni. „Ano Christie“ in Cankarjevo „Pohujšanje“ sem postaval na oder tudi v Tolminu ter z njima gostoval v Kopru in v Istri, s „Pohujšanjem“ pa na Jesenicah.“ Uma pa še mnogo načrtov in želja za prihodnje sezone... Tovariški pomenek se je zavlekel v pozen večer... Tako je bilo zapisano za lansko številko „Gledališkega lista“ Mestnega gledališča Jesenice, vendar skromni zapisek o obisku pri 'Ii: cevi Ančki in Srečko tu ni izšel ob slikah jeseniških igralcev, ki jih je fotograf ulovil pri vsakdanjem njihovem delu v Železarni, v šoli, v obrti in trgovini. Tehnična zapreka je to preprečila! Njune vloge in tlelo na jeseniškem odru pa je treba dopolniti z dvema predstavama, Iti sla bili zatrdno višek umetniškega delovanja obeh Tičevih: to so Kreftovi „Krajnski komedijanti“ in Budakov „Metcž“ v sezoni 11)53/54; medtem ko je v Prešernovem gledališču v Kranju režiral in insceniral krstno predstavo Skufčeve pravljične igre „Trnuljčica“, ki je v lanski sezoni v Kranju dosegla najvišje število r> edslav in navdušenih obiskovalcev. Isto pravljico je name aval poklonili jeseniškim otrokom in odraslim za Novoletno jelko... tvisio pa je drugače... Mislim, da se ne motim, če pravim, da je bila njegova davna skrita in javna želja — poklicno gledališče na Jesenicah. Zaradi še manjkajočih predpogojev se ta želja ni uresničila. Novo ustanovljeno gledališče v Kopru, potreba po gledališkem strokovnjaku, režiserju in inscenalorju, kolikor toliko proste roke pri umetniškem stremljenju, hotenju in delovanju, ter naše svobodno slovensko morje so ga zvabili v naš Koper. Jesenice so izgubile, Koper je pridobil 1 Tam v Talijincm hramu ob slovenski obali gara in ves gori za umetniški dvig novega poklicnega gledališča za Slovensko Primorje. S seboj pa je popeljal še dva naša igralca: ženo Ančko .in Čira Pogačnika... Imel je rad jeseniško gleda’iščc in publiko/ oba pa njega. Žal, do nameravane poslovilne predstave s „Krajnskimi komedijanti“ ali z „Metežcm“ ni prišlo zaradi tehničnih in finančnih zaprek. O njem kot režiserju in človeku je zapisal nekje drugje naš upravnik Oblak Alfonz sledeče: „Je priznan umetniški delavec in najboljši amaterski režiser in insccnator v Sloveniji. Srečka Tiča kot človeka in režiserja odlikujeta velika volja in vztrajnost pri delu. Tič zna privezati igralce na vlogo z resnostjo iskanja karakterja vloge, ki je igralcu namenjena. Do igralcev je zahteven do iitrudljivosti. Tič ne pozna ]x>čilka, ne zase ne za druge. Pri delu nikoli ne kaže utrujenosti. Po najbolj utrudljivem delu bi govoril še- celo noč o svojih zamislih in idejah. Najljubše so mu masovne scene, lij er razvija vse svoje režiserske sposobnosti. Zelo rad eksperimentira bodisi pri igralcih, ali pri inscenaciji. Vso to veliko voljo žene njegov značaj, ki je z vso bitnostjo predan umetnosti in ustvarjanju. Njegovo delo ni samo umetniško delo. Lenivec tudi stvar časti in dominiranja. Po materialni plati je režiser Tič prav tako zahteven, kakor drugod. g Finančne, materialne in tehnične težave zanj skoro ne obstojajo. Na te probleme gleda s poklicnega stališča. S svojimi predstavami se hoče približati poklicnim gledališčem in doseči čim večjo kvaliteto, k čemur naj hi pripomogli tudi scenski efekti. .lože Tomažič DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM JESENIC IN NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 Izdaja Mestno gledališče Jesenice. — Predstavnik: Oblak Alfonz. — Uredil: Bojan Čebulj. — Tiska Gorenjski tisk Kranj. — Naklada 200 izvodov.