Štev. 17.
V Ljubljani, 24. aprila 1908.
XLVIII. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne pelit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Praznik slovenskega štajerskega učiteljstva.
Velikonočni ponedeljek je pokazal, da ima slovensko štajersko učiteljstvo smisel za organizacijo, smisel za skupnost in edinost.
Vkljub skrajno slabemu vremenu so od vseh strani zelene Štajerske prihiteli stanovsko-zavedni učitelji in učiteljice v lepem številu.
Učiteljske prireditve so pa počastili tudi neučitelji, tako občni zbor, posvetovanje radi ustanovitve zveze narodnih nepolitiških društev in posebno pa še koncert.
I. Vodstvena seja.
Ta se je vršila ob 8. uri zjutraj v knjižnični sobi. Navzoči so bili vsi vodstveni odborniki razen enega opravičenega. Prerešetale so se vse točke vzporeda upravnega odbora in se je sploh vse pripravilo za omenjeno sejo in za občhi zbor.
II. Seja upravnega odbora.
V posvetovalnici posojilnice so se ob 9. uri sešli vodstveni odborniki in pa upravni odborniki. Upravne odbornike so izvolila posamezna okrajna društva.
Otvoril je upravni odbor predsednik tov. Kocbek s sledečimi besedami:
Pozdrav predsednika:
Slavni upravni odbor ! Dne 8. dec. 1907. si je takratni upravni odbor izvolil novo vodstvo naše „Zveze", ki ima čast se vam danes predstaviti. Žal, da je naš blagajnik tovariš J. Pušenjak zaradi hude bolezni svoje žene zadržan se udeležiti naših zborovanj. Prevzeli smo težko nalogo, zdramiti slovensko štajersko učiteljstvo iz mrtvila k novemu živahnemu delo-delovanju v prid naše organizacije. O tem, v kolikor se nam je v tem kratkem času to posrečilo, bo poročal tovariš tajnik. Splošno pa lahko poudarjam, da je po mojem mnenju zdaj naša „Zveza" v pravem tiru. Skrbeti je le treba, da sedanje navdušenje ne ugasne, ampak vzplamti do popolne vsestranske stanovske organizacije. Vaša mnogobrojna navzočnost mi je porok, da se to tudi v najkrajšem času zgodi. V tem smislu Vas, spoštovani odborniki, najiskreneje pozdravljam, želeč, da o vseh naših težnjah, naših sklepih natančno poročate svojim učiteljskim društvom in otvarjam zborovanje.
Preden preidemo na naše posvetovanje, je treba konštatovati navzočnost cenjenih odbornikov. Prosim tovar. tajnika, da prečita imenik.
Po konštatiranju navzočnikov se sprejme kot poslovni red poslovnik „Zaveze astr. jugosl. učiteljskih društev."
Kot druga točka dnevnega reda je bilo poročilo o delovanju v minuli dobi. Iz tajniko-vega poročila priobčimo naslednje.
Tajnikovo poročilo.
Šlavni upravni odbor !
Dne 8. grudna 1907. je bilo sedanje vodstvo „Zveze" izvoljeno in kmalu nato ie prevzelo akte od prejšnjega vodstva ter je pričelo poslovati.
Bili smo si v svesti, da smo si naprtili na svoje rame veliko odgovornost pa tudi mnogo posla.
Pri Lehrerbundu 360 K dolga tudi za prejšnja leta — denarja pa nismo dobili niti 100 K ne.
Toda zaupali smo v naše učiteljstvo, zaupali na one, ki so nam poverili ta sicer častni ali nad vse težavni posel. Upali smo da tisti, ki so na naše rame znesli to težko breme, nas hočejo podpirati in nam stati na strani.
Moramo pripoznati, da se nismo varali.
Hvala presrčna vsem okr. društvom, ki so se zavedla svojih dolžnosti napram „Zvezi", zakaj za 1. 1906, 1. 1907 so že plačala dolžne in tudi na račun letošnje članarine smo dobili nekaj.
Da pa se je „Zveza" ta£o nepričakovano hitro iznebila svojih dolgov, je pripomogel tudi „Verband".
Ta je lani na svečnico sklical v Gradec veliko skupščino vsega štajerskega učiteljstva, ta je zaradi pokritja stroškov te skupščine nabiral prispevke. Prispevkov se je nabralo toliko, da je ostalo še okolo 1000 K preostanka.
„Verband" pa, ki bi lahko ta denar sam obdržal, je nakazal nam tretjino, in sicer 320 K. To vsoto smo pustili izvršiti Lehrerbundu na račun dolga.
Ker pa so nekatera posamezna učiteljska društva pomotoma svoj prispevek Lehrerbundu poslala direktno, je ista vsota znašala 53*40 K.
Skupna vsota 373 40 K pa je presegala naš dolg in je ostalo na računu letošnjega leta 13-40 K. To vsoto smo letos zaračuuali; zakaj poslali smo za polovico 1908. 1. že prispevke prve dni marca v Gradec.
Tedaj je ta stvar urejena, kar se vidi tudi iz poročila blagajnika.
„Zveza" do letos ni vedela natanko, koliko članov ima. Napram „Lehrerbundu" seje poročalo okroglo število 600 in se je za toliko tudi plačevalo članarine.
Sedanje vodstvo si je prizadevalo, da dobi avtentičen imenik članov skupaj in se je to tudi doseglo. L. 1907. je „Zveza" štela 571 udov, ki so v 16 okr. učit. društvih in tudi del marenberškega društva je v „Zvezi". Letos bo nekaj več, ker so nekatera društva pričela intenzivnejše postopati napram tistim, ki se radi odtegujejo našim organizacijam.
Tako smo n. pr. dobili veselo vest, da se je celjskemu uč. dr. na poziv odzvalo skoraj vse izven vrst društva stoječe učiteljstvo, ter je v zadnjem času pristopilo okolo 10 novih članov. Samo dve učiteljski osebi v okraju nista v društvu.
Tudi Gornjegrajsko uč. društvo je vse učitelje in učiteljice v okraju pozvalo v svoj krog in so se vsi povabilu odzvali. Priporočamo tudi drugim društvom, naj tozadevno ukrenejo potrebno, da pridemo enkrat do idealno lepega stališča ; Kdor učitelj — oziroma učiteljica — tudi član organizacije !
L. 1907. nas je bilo v „Zvezi" 571, če store vsa društva v pravi meri svojo dolžnost, utegne to število poskočiti za kakih 100 do 200. Po številu članov volimo tudi odbornike in delegate „Lehrerbundu" in čimveč nas bo, temveč bomo imeli svojih zastopnikov.
Med vodstvom „Zveze", okrajnimi društvi in posameznimi člani mora biti nek stik, neka vez, da zna eno za drugo in da se uspešneje deluje. To se lahko zgodi potom časopisja,
zlasti strokovnega. Ker pa je imelo vodstvo marsikaj društvom poročati, kar je bolj lokalnega pomena, kar zanima le nas Štajerce itd. smo se odločili na uvedbo okrožnic. Dosedaj so se izdale štiri okrožnice, ki so se odposlale predsedništvom okrajnih društev.
V	prvi smo naznačili novo izvoljene člane vodstva, odbornike Lebrerbunda in zanj 12 delegatov ter osrednji odsek za izvenšolsko delovanje.
Nadalje smo zaradi prenareditve pravil naprosili vsa društva, da se pri svojih zborovanjih tozadevno pogovarjajo in svoje sklepe ter želje naznanijo vodstvu „Zveze", ki vse to izroči glavnemu poročevalcu. Pozivali smo tudi društva, naj plačajo dolžno članarino, naj nam pošljejo seznam članov in imenik odbora.
V	drugi okrožnici smo poročali konstituiranje odbora, pri vodstveni seji 30. dec. — dali nekoliko navodil zaradi izpremembe pravil, naznanili, da se vrši sestanek zastopnikov učiteljstva v okr. šol. svetih in prosili društva, da svojim strokovnjakom povrnejo tozadevne potne stroške, podregali smo zaradi zaostale članarine, seznama društvenikov in odbornikov ter smo naznali vodstveni sklep zaradi sej na velikonočni ponedeljek in zaradi ideje koncerta.
Tretja okrožnica prinaša poziv na pevce in pevke glede koncerta, četrta pa naznanja ustanovitev stalnega odseka, „Verbanda" in „Zveze", ki bi naj naše gmotno stanje preštudiral in vodil vse gibanje glede zboljšanja naših plač. V ta odsek je „Zveza" naprosila tovariša Požegarja, ki je to tudi prevzel.
V	četrti okrožnici smo pozivali v Celje na današnje prireditve, omenjali, da smejo na sejo upravnepa odbora priti le opravičenci in da mora vsak predlog prej naznanjen biti pri predsedništvu najmanj 8 dni. To pa zaradi tega, da se vodstvo tozadevno lahko prej posvetuje in sklepa, ali pride dotični predlog do obravnave ali ne.
V	zadnjem času so nekatere reči jeli pri-občevati tudi v „Uč. T.", zakaj posamezna društva ne zborujejo vsak mesec in se za to tudi ne more vsemu učiteljstvu naznaniti snov okrožnic. Tako hočemo delati tudi v bodoče.
Vodstvo je imelo o božičnih praznikih sejo in se je takrat reklo, naj vodita vso akcijo predsednik in tajnik in le v važnejših zadevah se naj pismeno vprašajo za svet drugi odborniki. Tako gre vsa reč nagleje.
Z „Lehrerbundom" smo v dobrem stiku. „Verband" in „Zveza" sta se domenili, da se potom „Lehrerbunda" pošlje c. kr. dež. svetu spomenica zaradi odprave tajne kvalifikacije. Seveda smo se mi za to toplo zavzeli in leži ves akt pri dež. š. svetu. Kako bo rešen, sicer ne vemo, vendar pa upamo, da v dobrem smislu.
Važno je tudi, da se je osnoval stalni odsek, ki naj zasleduje in vodi vse naše gibanje zaradi izboljšanja našega gmotnega položaja. „Verband" in „Zveza" sta tozadevno skupno postopala in tak odsek ustanovila. „Zvezo" zastopa tovariš Požegar. Dne 14. aprila od '/«9. ure zvečer do V» l- ponoči je bila prva seja tega odseka v Gradcu po sledečem vzporedu :
1. Arbeitsgebot, 2. Arbeitsteilung.
Nameravana akcija bo obširna in natančna — opozarja pa se že sedaj, da ne sme
nihče mešati stvari s kakšnimi posebnostmi. Smoter in pot morata biti enotna, drugače se delo ovira. Natančnejše tozadevno poročilo priobči tovariš Požegar v „Uč. T."
Ta odsek ima biti v vednem stiku z „Lehrerbundom" z obema deželnima zvezama, z vsemi društvi, s posamezniki, z državnimi in deželnimi poslanci in sploh z vsemi merodaj-nimi faktorji.	/
Tozadevno naj se vsak obrne na tovariša Požegarja direktno. Pošiljajte mu gradivo, predloge in nasvete. V časnikih pa ne poročajte o tozadevnih stvareh, da se kaj ne zavozi.
Vodstvo je tudi sklenilo, naj se vrši shod učiteljskih zastopnikov # okr. šol. svetih.
Pozvali so se oni slovensko-štajerski zastopniki na svečnico v Celje in se je shod prav dobro vršil. Bilo je navzočih 16, to je tedaj velika večina.
Sprejele so se resolucije, ki jih je priobčil „Učiteljski Tovariš" svoječasno.
Sklenilo se je tudi pri božični vodstveni seji, naj se skliče upravni odbor in pa občni zbor na današnji dan ; zlasti zaradi tega, da izpremenimo pravila, ker je zahteval „Lehrer-bund", da mora v naših pravilih biti točka glede razmerja „Zveze" napram „Lehrerbundu."
Obenem se je takrat tajniku naročilo, naj pozve, kako bi bilo z idejo ta dan prirediti koncert sloven«ko-štajerskega učiteljstva v proslavo cesarjevega jubileja.
Tajnik se je povprašal zaradi prostorov, godbe, solistov itd. in vse je bilo ugodno. V okrožnici II. meseca januarja so se vsa društva pozvala izreči svoje mnenje zaradi take prireditve. Večina se jih je izjavila z navdušenjem za koncert na velikonočni ponedeljek.
Nato je vodstvo spravilo reč v javnost, pričela se je reklama, zajamčili prostori in godba, oglašati so se jeli pevke in pevci.
No, ko je bilo vse v najlepšem tiru, v zadnjem hipu skoraj, pa so se oglasili nekateri malkontenti, ki so vso zadevo zavlekli in bi jo skoraj onemogočili. Toda sedaj ni bilo več prilike nazaj, morali smo naprej in današnji koncert bo pokazal, da tudi učiteljstvo nekaj zmore.
V gmotnem oziru se je že sedaj obnesel koncert in upamo, da ostane precejšnja vsotica kot čisti dohodek.
Ta dohodek pa bi bil za nekaj stotakov večji, ko bi se ne začela ona gonja, ki je vodstvo, pevovodjo in posameznike spravilo že skoraj v obup.
Zavleklo se je razpošiljanje plakatov, vstopnic in besedila.
Danes stojimo pred koncertom in gojimo upanje, da bo uspel popolnoma.
Trobilo se je od nepoklicanih faktorjev že po listih, kamor se bo obrnil eventualni čisti dohodek, o čemer pa vodstvo sploh še ni sklepalo in so take vesti sploh neumestne.
Omeniti moramo tudi, da smo dali v „Uč. T." izjavo glede nesramnih napadov našega starega prijatelja iz Maribora „Slov. Gospodarja."
Mogoče smo prerahlo izrazili svoje mnenje — ali mislimo, da je bolje z nasprotniki take baže in takega takta, kot je omenjeni list se ne preveč spuščati v polemike, ker so take navadno brezplodne.
O delovanju priča tudi opravilni zapisnik, ki naznanja 865 številk, a v to niso vračunje okrožnice in razna vabila itd. zaradi koncerta.
„Zveza" ima tudi svoj socialni odsek pod vodstvom tovariša Peska, o katerem delovanju bo poročal omenjeni tovariš pri posvetovanju današnji popoldan.
Tako sem na kratko očrtal delovanje naše „Zveze" v tej kratki dobi nekaj mesecev. Imamo še mnogo načrtov, kako delovati v prospeh našega stanu in bode vodstvo vs.e sile napelo, da tozadevno ukrene po svoji najboljši volji.
To pa je le mogoče, ako ga podpirajo vsa društva, ako stojite vsi z nami v močni falangi, ki se bo mogla krepko upirati sovražnikom — tedaj prosimo, bodimo edini, bodimo složni, bodimo delavni.
Tajnikovo poročilo se je z odobravanjem sprejelo in se mu je izrekla zahvala za trud.
Poročilo blagajnika.
To je moralo odpasti zaradi opravičene odsotnosti blagajnikove, pač pa je predsednik na kratko označil glavne stroške in dohodke. O izpremembi društvenihpravil je obširno poročal tovariš Gnus.
Prišlo je tuintam do živahnejših debat zlasti glede društvenega glasila, vendar so se končno sprejela pravila taka, kot jih je poročevalec sestavil z nekim majhnim dodatkom.
Predlogi vodstva:
a)	Imenik članov „Zveze" je treba spraviti v red. Vsako okrajno učiteljsko društvo naj pošlje do konca meseca julija 1.1. še enkrat imenik svojih članov označen s številkami ter obdrži enak imenik zase. Ti imeniki se bodo vpisali v posebno knjigo. Pozneje bi ne bilo več treba pošiljati tega imenika, ampak naznanilo bi se samo, kateri člani pod znano številko so izstopili, umrli ali se drugam preselili. Novi člani pa se v imeniku naprej zapisujejo in vodstvu vsako leto vpošljejo. Tako bo manj pisarij. Natančna evidenca članov je nujno potrebna zaradi uradne Statistike ter obračuna z „Lehrerbundom". Prosim, da to cenjeni odborniki sporoče učit. društvom, da se potem natančno in pravočasno ravnajo, da ni treba nepotrebnih pisarij.
b)	Blagajniki učiteljskih društev naj plačujejo natančno po stanju članov določene prispevke, za letos 1 K od člana, kar je pošiljati našemu blagajniku tov. Iv. Pušenjaku v Šmihel nad Mozirjem. Prigodilo se je, da je tajnik društva poslal imenik članov, blagajnik pa prispevke za manjše število članov.
c)	Vsako učiteljsko društvo naj napravi tudi imenik onih učiteljev in učiteljic, ki niso v naši organizaciji. Dobro bi bilo, da jih vsako okrajno učiteljsko društvo še enkrat povabi k društvu, poudarjajoč to okolnost, Morda vendar pristopijo, če ne, jih bomo imeli v evidenci kot malkontente ter si jih dobro zapomnili.
d)	Dobro bi bilo, da napravimo statistiko o učiteljskih sinovih in hčerah, ki obiskujejo razne šole po mestih. V tem oziru še nimamo nobenega pregleda in ne vemo, v koliko bomo"" deležni „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani. A še nekaj nam bo treba premišljevati. Ali bi ne kazalo, da bi se v Mariboru, Celju ali Ptuju napravili nekaki dijaški domi, to je, da bi si kak umirovljen učitelj ali kdo drugi najel večje stanovanje za učiteljske dijake. Plačevati se mora povsod za hrano in stanovanje, ali navadno manjka pravega nadzorstva. To bi se tudi dalo urediti za naš stan primerno.
e)	„Zveza" naj pristopi k „Zavezi" z letnim doneskom 10 K ter voli tri delegate kakor „Kranjsko deželno učiteljsko društvo".
f)	Upravni odbor sklene, naj vsa okrajna učiteljska društva opozorijo učiteljstvo, da s šolskimi oblastnijami dopisujejo slovensko.
g)	Ali se udeleži „Zveza" vseslovanskega učiteljskega shoda v.Pragi?
Vsi ti predlogi se sprejmejo deloma soglasno deloma z večino glasov.
Delegatom „Zaveze" se izberejo tovariši Gnus, Petriček in Šijanec; namestnikom Voglar Franc.
Predlogi d r u š t v e n i k o v:
a)	Predlog ormožkega društva naj „Zveza" potom „Lehrerbunda" ukrene vse potrebno, da odpade tajna kvalifikacija in se uvede javna — odpade, ker je „Zveza" itak že tozadevno pred dvema mesecema storila vse potrebno.
b)	Gornjegrajsko učiteljsko društvo predlaga:
kakega upokojenega učitelja uredil nekak dijaški dom za sinove učiteljev. Tam bi bili ti dijaki v dobri oskrbi in pod primernim nadzorstvom. Seveda bi se plačevalo za nje po običajnih cenah.
2. „Zveza" naj predlaga „Lehrerbundu", da ta deluje na to, da se bo štelo letošnje leto kot jubilejno leto za dve leti.
Oba predloga se soglasno sprejmeta.
c) Ormožko učiteljsko društvo predlaga: „Zveza" naj potom „Lehrerbunda" predloži na deželni zbor rezolucijo:
Dokler se regulacija učiteljskih plač stalno ne zvrši, naj:
1.	vse učiteljske osebe dobe draginjsko doklado;
2.	definitivna podučiteljska mesta naj se štejejo popolnoma;
3.	dve provizorični leti se naj vštejeta v pokojnino.
Soglasno sprejeta in se izroči ta rezolu-cija stalnemu odseku za izboljšanje našega gmotnega položaja potom našega zastopnika Požegarja,
Določilo dnevnega reda za občni zbor.
Določi se, da odpade poročilo o delovanju in o računu zaradi kratkega časa, samo obe javljeni predavanji se vršita, in sicer govori prvi tovariš 0 e r n e j, drugi pa profesor dr. Fran 11 e š i č.
Določilo kraja in časa prihodnje seje.
Sklene se, da se vrši prihodnja seja v Celju, in sicer določi čas vodstvo. Seja se vrši kmalu nato, ko bodo nova pravila potrjena.
Slučajnosti.
Sprejme se tov. Voglarjev nasvet: Naj se začne akcija, da se tudi volijo namestniki učiteljskih zastopnikov v okrajnem šolskem svetu.
Eavno tako soglasno obvelja tudi predlog, ki ga je tov. Vrečko utemeljeval:
„Zveza" naj bi pri c. kr. dež. šol. svetu izposlovala ukaz na okrajne šolske svete, ozir. glavarstvo, da se pomožni uradniki, ki so nastavljeni za pisarije okraj, šolskih svetov, smejo v prvi vrsti le za šolskostvarno pisarenje vporabiti. — Za kako drugo pisarsko vporabo pa le tedaj, ko bi šolskih stvari — šolskega dela — jim zmanjkalo. To zato, da se ne bo ekspedicija pri nekaterih okrajnih šolskih svetih po nepotrebuem in pa na dolgo zavlačevala.
Tov. Gnus pravi, kake velike zasluge je imel pokojni tov. Strmšek za „Zvezo" kot njen ustanovnik in predlaga, da „Zveza" prispeva 50 K za spomenik.
Soglasno sprejeto.
Eavnotako tudiMesičekov predlog: „Zveza" naj vsako leto priredi kak koncert. Pevci, pevke in godbeniki naj se združijo.
Pevovodjem se določi tovariš V r e č e r
Raj ko.
Tov. Vrečko se še zahvali sedanjemu odboru, zlasti še predsedniku, da se je „Zveza" spravila v pravi tir.
Nato zaključi predsednik sejo upravnega odbora.	(Konec.)
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca marca: K 50.002*33.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. ^fffff
Učiteljsko vprašanje na Goriškem.
Priznano in nepobitno dokazano je, da je dobro in zadovoljno učiteljstvo eden prvih in glavnih pogojev za napredek vsakega naroda bodi v duševnem, bodi v gmotnem oziru. Moralo bi se torej po vsi pravici pričakovati, da je učiteljstvo glede na svojo težko nalogo in veliko odgovornost tudi tako plačano, da se more povsem posvetiti le svoji vzvišeni nalogi in da se mu ni treba pehati za postranskimi dohodki, da more svojemu stanu dostojno živeti in nastopati. Žalibog, da temu ni takol Go-
riška je v tem oziru zaostala daleč za drugimi deželami, v katerih so se prejemki učiteljev že davno primerno zvišali. Zaradi tega ne-dostatka in prisiljeni po krulečem želodcu so bombardirali goriški učitelji od 1. 1902. leto za letom deželni zbor za uravnavo in povišanje plač. Deželni zbor pa je imel za vse peticije gluha ušesa, izgovarjajo se, da ni možno dobiti pokritja za zvišanje prejemkov meščanskih in ljudskih učiteljev.
Slednjič se je deželni zbor vendar toliko ohrabril, da je naložil v seji 21. junija 1902. šolskemu odseku, naj prouči to pereče vprašanje in stavi svoječasno primerne predloge. In je deželni zbor res te predloge sprejel v seji 3. januarja 1903. Ta zakonski načrt je bil pa tako sestavljen, da se je moralo biti brez drugega prepričan, da ne bo nikdar potrjen, kar se je tudi zgodilo. V seji 10. novembra 1901. je sprejel deželni zbor popravljeni zakonski načrt, pa tudi ta zaradi netočnosti, ki jih je bilo v njem, ni našel milosti pri vladi, ki je koncem 1905 vrnila načrt deželnemu odboru nepotrjenega. Deželni zbor je sprejel v seji 24. novembra 1905. vnovič popravljeni načrt zakona, ki je dobil najvišje potrjenje 14. januarja 1906.
S tem zakonom se je določila plača učiteljem 1. razreda 1600 K, 2. razreda 1400 K in 3. razreda 1200 K. V drugih deželah pa dobivajo po 2400, 2200 in 1800 K in imajo tudi petletnine po 200 K, v nekaterih se je znižala tudi službena doba na 35 let in se prišteva pokojnini tudi stanarina, kar vsega na Goriškem ni.
Da pa ob današnji draginji učitelj s svojo plačo in posebno še, ako ima družino, prav težko izhaja, tega se ne more tajiti. Posledica temu je, da se učitelji izseljujejo v druge dežele, kjer so boljše remunerirani in da na Goriškem primanjkuje moških učiteljskih oseb in se morajo na moška učiteljska mesta imenovati ženske. Na mestni šoli „pod Kapelo" v Gorici sta razpisani dve učiteljski mesti že v tretjič, a nihče ne k o m p e -t i r a. V gradiščanskem glavarstvu pa ne morejo popolniti nič manje nego 42 učiteljskih mest; tudi v slovenskem delu dežele je mnogo praznih služb.
Da ljudski pouk ne bo še dalje nazadoval, mora novi deželni zbor poskrbeti, da se učiteljske razmere uravnajo enako v drugih deželah, za kar je seveda potreba nekaj več cvenka. Tega pa se že dobi z dobro voljo, saj se dobivajo tudi tisočaki za „dobro roko" deželnim uradnikom, ki so že itak izvrstno plačani. Sploh pa je vsak delavec opravičen do tega, da se njegovo delo pošteno plačuje; torej so do tega opravičeni tudi izobraževalci ljudstva na deželi!
Nekaj misli o nemščini na c. kr. učiteljišču v Kopru.
Dogodki minolih dni, ki so se odigrali na gori imenovanem zavodu, mi dajejo povod, da izpregovorim nekaj besed o gojitvi nemškega jezika, ki so ga dijaki tega zavoda dolžni učiti se.
Da bode čitajoče občinstvo lagje resno upoštevalo moje trditve in izvajanja, navajam takoj, da zajemam gradivo k temu dopisu iz lastne izkušnje, ker sem bil pred leti sam dijak tega zavoda.
Pred leti je bilo c. kr. učiteljišče v Kopru razdeljeno po narodnosti obiskujočih dijakov v tri oddelke: slovenski, hrvaški in laški. Ta razdelitev se je v zadnjem času v toliko iz-premenila, da se je preselil hrvaški oddelek na Kastav, a slovenskemu oddelku se obeta, da bo premeščen v Gorico. Kako se potem uredi pouk nemškega jezika na teh ločenih zavodih, to pokaže bodočnost. Ali kar se tiče gojitve nemščine, se mi zdi, da ostane sistem isti, a ta sistem ima svoje nedostatke. In te želim tu opisati tako, kakor sem jih sam izkusil.
Za mojega časa (in tako mislim, da je še sedaj) smo se učili nemškega jezika v prvem tečaju po 1 uro na dan. Ves pouk se je vršil strogo v nemškem jeziku, a pri pouku so bili navzoči obenem dijaki vseh treh narodnosti.
Razen tega so se učili v tem jeziku (vsaj principialno) manj važni predmeti: risanje, lepopis, godba, petje in telovadba.
Sedaj pa si oglejmo nekoliko udeležence tega pouka! Slovenci so bili še najboljši v
primeri s svojimi hrvaškimi in laškimi kolegi. Toda tudi slovenski dijaki so se pri tem predmetu ločevali v 2 tabora. Bili so med nami taki, ki so bili prišli na učiteljišče s kake srednje šole in so znali bolj nemško nego slovensko — vsaj oni sami so trdili tako — v drugi kategoriji so pa bili taki, ki so prišli na učiteljišče s kake pripravnice, kjer se je gojila nemščina le kakor predmet in ne kakor učni jezik. Ti slednji so se morali pa dokaj boriti z nemškim jezikom.
Tako je bilo v prvem tečaju. Do zaključka šolskega leta je vsak, tudi slabič, dosegel toliko, da je v drugem tečaju mogel slediti predavanju pedagogike v nemškem jeziku.
Do tu je šlo vse dobro.
Tu pa moram konstatirati resnico, da do znanja kakega jezika se ne dospeva z enim samim korakom, ampak jih je treba več.
Priučiti se kakemu jeziku toliko, da ga umejemo ko ga slišimo govoriti, ali če ga čitamo; to bi bil po mojem mnenju prvi korak.
Mnogo težji pa je nadaljni korak na tem potu, to je: ustno izražanje svoje misli v tujem jeziku. Tu so nam stale nasproti dvovrstne težkoče. Na eni strani je moral misliti učenec na nemščino in je moral loviti primerne izraze; na drugi strani pa misliti na snov, ki jo obdeluje.
Le žal, da so nam v drugem tečaju jeli predavati po nemščini najvažnejši in skoraj na j tež j i pred met, ped a-g o g i k o. —
V predmetih, ki smo se jih učili v slovenskem jeziku, smo imeli povsem dobre rede, medtem ko je šlo v pedagogiki slabejše ravno-zaradi jezikovne težave.
Bazen pedagogike se je poučevalo v nemškem jeziku tudi kmetijstvo, kemijo in v četrtem tečaju se je ponavljalo zemljepis in zgodovino tudi v nemščini. Praksa je ostala pri vseh teh predmetih ista: na račun nemškega jezika je trpel učenec ter dobil slabejši red tudi v dotičnem predmetu.
Ko imam danes vso to trnjevo pot za seboj, vidim nje hibe in usojam se izreči svojo sodbo v tej stvari: Nemščina naj se le goji na učiteljišču, bodi tudi v toliki meri, kakor do sedaj; zakaj v to nas sili vsakdanja praktična potreba. Izpremeni naj se pa način učenja. Na zavod naj se nastavi za ta predmet strokovnjak, makari Nemec, ki naj uči nemščino v zato določenih urah.
Predmet pa, ki zahteva strogega mišljenja, in v katerem predmetu je opraviti s tolikimi abstraktinimi pojmi, tak predmet naj se razpravlja v materinskem jeziku, ta predmet je pedagogika.
Da dobe dijaki govorno in pisno prakso v nemškem jeziku, to bodi skrb učitelja nemškega jezika, nikakor pa ne učitelja pedagogike.
Razen tega mi je še omeniti, da ni Koper mesto, kjer bi se mogel dijak tudi zunaj šole kako izpopolnjevati v znanju nemškega jezika. Med seboj občujejo dijaki v materinskem jeziku, po mestu pa večinoma laško. Mladenič ne čuti na ta način prav nikake potrebe za učenje nemščine. V tem pogledu se gotovo obrne na bolje, ko se premesti učiteljišče iz Kopra.	Učitelj.
Društvo slovenskih učiteljic.
Društvo slovenskih učiteljic je imelo svoj redni občni zbor dne 16. aprila 1908 v šentjakobski šoli v Ljubljani ob mnogi udeležbi. Otvori ga tovarišica K. Drollova s tem, da se spominja v primernem posmrtnem nagovoru umrlih tovarišic M. Pšeničnik-Praprotnikove, J. Perušek-Modrijanove in 0. Kobau-Gasperinove. Vse tri so bile članice našega društva. Zlasti vneta za napredek in prospeh društva je bila Kobauova, .ki ni bila le vzorna učiteljica, vzgojiteljica in mati, ampak tudi vrla in zavedna koleginja. Slava njenemu spominu! Ti in še drugi slučaji o bolezni in smrti koleginj kličejo po samopomoči in opozarjajo živo, da si za slučaj bolezni oskrbimo kraj in prostor, kamor bi se hodile zdravit in krepčat. Srčno pozdravlja vse zbrane koleginje z željo, da dramijo in navdušujejo tudi druge koleginje za delo, ki bo nam samim v korist in čast. Zlasti presrčno pa pozdravlja deželnega poslanca našega Gangla, ki je s svojo pri-
Dalje v prilogi.
Priloga k 17. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 24. aprila 1908.
sotnostjo počastil zborovanje, na kar zbrane učiteljice zakličejo navdušeno: Živio Gangl!
Deželni poslanec Gangl se na to zahvalja za pozdrav, rekoč, da nam prinaša tudi pozdrave od odbora „Deželnega slov. učiteljskega društva", od čigar zborovanja je prišel pravkar. Izjavlja, da se bo zavzel z vso silo in vnemo za opravičene učiteljske zahteve in zastopal vedno in povsod enakopravnost učiteljic s kolegi. Pravi, da stoji na tem stališču ves klub narodno-naprednih poslancev, na druge poslance pa hoče vplivati po svojih močeh, da ne zadene kje na upor in nasprotstvo, da se vendar že reši prepotrebna regulacija učiteljskih plač. Iz resnične in velike ljubezni do učiteljskega stanu se hoče potruditi, da dobi vir za pokritje zvišanih plač, ki ne bo obremenil ubož-nejših, pred vsem kmetiških slojev.
To zagotovilo našega poslanca je bilo sprejeto navdušeno in z velikim odobravanjem.
Tajnica tovarišica Miklavčičeva poroča o društvenem delovanju, čigar natančni podatki so v letnem poročilu. Odbor je imel tekom leta tri seje, pri katerih se je bavil zlasti z vprašanjem, kako pomnožiti društvene dohodke in kako uspešno pomoči obolelim članicam? Na božičnem zborovanju je bil sprejet predlog, naj se nabirajo prispevki a 20 K, s katerimi bi se ustanovil sanatorij za obolele učiteljice. Proti temu predlogu so bili razni pomisleki, zato pravi poročevalka, da se zedinimo lahko pozneje v tem, kako sploh pomagati obolelim članicam. — V letnem poročilu je tudi sestavek V. Zupančičeve „O gospodinjskih šolah", na kar tajnica zlasti opozarja učiteljice. Društvo je imelo v minulem letu 176 reduih in 14 podpornih članic. Poročilo tajnice je bilo sprejeto z odobravanjem.
Tovarišica V. Zupančičeva priporoča, naj bi koleginje vzele tudi pero v roke, da bi se nam ne očitala vedno brezbrižnost in stanovska zaspanost. Zato obljubijo koleginje: Mehletova, A. Miklavčičeva, Ažmanova in Eemžgarjeva, da izdelajo teme, ki jih je že pred 3 leti priporočala tov. Žerjavova.
Blagajničarka M. Maroutova je poročala o društvenem denarnem stanju, čisto imetje blagajnice znaša ¡1426 K 86 h. Bačune sta pregledali in odobrili tov. Omanova in Pogač-nikova, na kar se je dal blagajničarki abso-Iutorij.
O uspehih akcije za lastno zdravilišče učiteljic je poročala za odsotno tov. Štupco ko-leginja Sarkova. Poročilo njeno je kaj neugodno, ker je med učiteljicami še vedno premalo zavednosti za prelepo idejo, pa tudi premalo smisla in zanimanja za skupno delovanje. Žulj avim rokam delavk ni žal, darovati prispevkov za lastne interese, učiteljice pa ne marajo položiti nekaj kronic na žrtvenik samopomoči.
Na to se je vnela živahna debata, v katero so posegle z raznimi ugovori in pomisleki tov. Zupančičeva, Miklavčičeva, Novakova, Majerjeva, Bregarjeva, Zemljanova i. dr. o predlogu, ali naj se nabira še nadalje prispevke v svrho ustanovitve lastnega sanatorija ali le za fond, od čigar obresti bi dajale podpore obolelim članicam ? Po dolgotrajni debati je bil sprejet predlog J. Miklavčičeve, ki se glasi: Z obrestmi društvenega denarja se najame kje na jugu začasno dve sobi, v katerih bodo imele bolne članice brezplačno stanovanje. Prispevki za dom učiteljic se nabirajo še nadalje, tako da se s pomočjo nabranega fonda najeti prostori sčasoma razširijo.
Pri volitvi odbora je bil soglasno izvoljen sedanji odbor.
K zaključku je predlagala tov. J. Zemljanova, naj se za boljše medsebojno spoznanje in društveno navdušenje prirejajo v raznih krajih sestanki učiteljic. Zakaj le tedaj, ako se večkrat snidemo, ako z zgledi navdušujemo druga drugo, pridobimo tudi one koleginje zase, ki se nas do sedaj ogibljejo, pridobimo si pa tudi ugled in spoštovanje javnosti.
Proti podržavljenju šolstva.
Praga, 17. aprila 1908. —v— V Pragi se je vršilo veliko učiteljsko zborovanje, ki se ga je udeležilo uči-teljstvo V6eh kategorij — od učiteljstva visokih šol tja do otroških vrtcev, napredna češka javnost, cela vrsta poslancev in voditeljev po-
litiških strank. V manifestu je tu proglasilo učiteljstvo češki javnosti iskrene in nezlomne bolesti in težnje narodnega učiteljstva in češke šole; na istem zborovanju je zaprosilo učiteljstvo napredno in narodno javnost, da ga ščiti pred zasledovanjem, ki so ga zakrivili klerikalci, in se izjavilo odločno in z vso silo za zahtevo, ki je tudi osnovna zahteva v politiki narodno naprednih strank in ki tvori temeljni kamen naši narodni eksistenci v bodočnosti, to je za — ponarodenje našega šolstva.
Zahtevo ponarodenja češkega šolstva smatramo tudi mi — tako pravi vodja sedanje češke politike dr. Kramar v „Denu" — napram nesprejemljivemu geslu „Podržavite šole!" ki ga je proglasila „Jednota učiteljstva meščanskih šol" — za smoter njega teženj in hočemo zato narodno in politiško zahtevo zvesto delovati tudi v bodoče, ker vidimo, da prihaja narodu korist samo le iz šol, ki jih vodimo v duhu našega naroda, v duhu njegove zgodovine in osobnosti. Iz svojih politiških bojev predobro poznamo pomen centralizma in že davno smo odrasli onemu politiškemu detin-stvu, da bi ta centralizem še posilnjevali in da bi mu dovoljevali vrivati se tja, kjer smo si težko priborili naše autonomno pravo in kjer bi tako ojačen vpliv centralizma pomenjal brezdvomno politiško in kulturno škodo. ^
Nasprotno, mi se moramo boriti za oja-čenje autonomnega vpliva in odbornih pedagoških zastopnikov v našem šolstvu; borili se bomo za večje njih število in večjo njih pravo-močnost.
Učiteljsko zborovanje je pokazalo jasno, da stoji učiteljstvo naših ljudskih in meščanskih šol v ogromni večini zvesto pri naših protieentralizačnih težnjah in da smatra boj za ponarodenje šolstva za potrebnega, najsi je tudi v predvečer zborovanja učitelj mešč. šole Vaclav Beneš v „Jednoti" praškega učiteljstva „Komensky" zagovarjal še obupnejše „potrebo" podržaviti šolstvo, najsi je tudi proglaševal, da je „ponarodenje šolstva fraza", in dasi je soglašalo okrog 40 navzočih z njegovo „podr-žavljevalno" resolucijo, je vendarle nedeljsko zborovanje odločno odklonilo njegove nazore in podržavljevalne težnje.
Narodno učiteljstvo je vršilo ta dan svojo dolžnost napram narodu, kulturi in napredku 1
Nekateri detajli pomembnega zborovanja ki je bilo sklicano ob skrajno razdraženi misli vse javnosti zaradi poslednjih klerikalnih naskokov na učiteljevo svobodo, nesrečno izpro-ženega gesla o podržavljenju meščanskih šol in o defiaitivnosti okr. šolskih nadzornikov, so vredni, da si jih zapišemo.
„Jednota učiteljstva mešt. škol" je sprejela poslednji dve zahtevi za svoje, toda narodno napredna žurnalistika in z njo ogromna večina učiteljstva vseh kategorij jih je ostro odvrnila. Na nedeljskem zborovanju je govoril zlasti prepričevalno starosta Z U S IU J. černy in c. kr. šolski svetnik Metelka. Ta dolgoletni c. kr. profesor je v nenavadno sijajnem in tudi utemeljenem govoru popolnoma pobil v naglici in umetno nagromadene razloge Beneša in 0. Skalickega za „podržavljenje šolstva". G. Metelka nam je pokazal na podlagi številk, kako bi v slučaju „podržavljenja" finansirali šolstvo pasivnih kronovin in onih s slabo šolsko upravo in pokazal na ojačenje klerikalnega vpliva in utesnjevanje šolstva narodnih manjšin.
Zlasti imponiral je nastop naših žen-učiteljic. Ko je g. Beneš proglasil, da se „mi učitelji ob sedanjem sistemu tresemo" — kar bi pač ne smel trditi za vse učiteljstvo, marveč le za sebe 1 — je odvrnila učiteljica gdč. T u-mova odločno to besedo za zavedne učiteljice in g. Černy za učitelje; da, učitelji — izven malo izjem — se že tako lahko ne tresejo in v bojih za naše šolstvo in našo kulturo so zmožni vseh obeti, nadejajoč se, da stoji za njimi pošteno vsa češka žurnalistika in češko poslaništvo.
Predsedništvo je podalo na tem zborovanja lojalno tudi besedo obema zagovornikoma „podržavljenja", g. Skalickemu in g. Benešu, ki pa sta tako slabo utemeljevala svoje stališče, da je na stotine navzočih odklonilo njiju reso-lučni dodatek (približno proti 20 glasom) in se izreklo za resolucijo, ki zahteva ne podržavljenja, marveč ponarodenje češkega šolstva.
Opomba uredništva: Objavljamo te vrstice doslovno in bi, če bi bili tudi
sami močni, napredni narod Čehov, to resolucijo o ponarodenju šolstva iskreno pozdravljali, tako pa se nas polaščajo žalostne in breznadne misli o izpolnitvi naših želja, naših teženj, saj stojimo s svojim slovenskim geslom za podržavljenje v diametralnem nasprotju s češkim učiteljstvom.
Tu se križata dve avstrijsko-slovanski ideji, na eni strani federalizem autonomnih dežela, na drugi strani državno pravo zgodovinskih kraljestev, in bojimo se, da bo nekoč to ona preporna skala, ki se ob nji razbije naša vzajemnost slovanska. Želimo iz vsega srca, da ne bi trdili prav pesimisti, ki prerokujejo, da nas bodo bogati in močni bratje čehi ob dani priliki izigrali za svoje kraljestvo, saj kaj drugega se .pravi, čemu financirati šolstvo pasivnih kronovin in najsi gre tudi za šolstvo, in to je za kulturo ubožnejših slovanskih narodov!
Disciplinovanje nadučitelja Alojzija Konečnega.*}
A Značilen slučaj se je primeril ravnokar na Moravskem, slučaj, ki ga lahko avstrijsko učiteljstvo zapiše z rdečimi črkami v anale svojega trpljenja.
In ta slučaj je: disciplinovanje nadučitelja Alojzija Konečnega v češkem Bohdikovu na Moravskem, visoko pod Snežnikom.
Tovariš Al. Konečny je bil že dokaj časa trn v peti tako Nemcem kakor klerikalcem. Mož uživa velik ugled ne le med moravskim učiteljstvom, zakaj on je podpredsednik mo-ravsko-češke učiteljske zveze in blagajnik organizacijskega fonda raoravskega češkega učiteljstva, temveč tudi med tamošnjim prebivalstvom; službuje že 31. leto.
Mož je vedno zastopal neustrašeno napram javnosti svoja načela, bil je učitelj v pravem pomenu besede, modernih nazorov, ki je vedel ceniti prislovico, da je oni učitelj, ki deluje edino le v šoli — samo pol učitelja, pravi učitelj, deluje tudi v javnosti za svoj narod.
Nemci, posebno pa klerikalci so že dlje časa pisano gledali tega neustrašenega prvo-borilca moravskega učiteljstva. Zbirali in zbirali so gradivo leta in leta in slednjič so ga toliko nabrali, da so upali doseči pri višji oblasti uspeh. Tožba je obsegala sledeče točke: 1. Je delil med češko javnost let^k: „Svoji k svojim" — zaradi česar je bil kaznovan pri okr. sodniji olomuški; 2. se je udeležil 1. 1905. čeških shodov, ki so bili uprizorjeni zaradi agitacije za geslo: Svoji k svojim; 3. nabral za stavkujoče delavce v Zagrebu 10 kron; 4. je govoril 1. 1906. na shodu narodnih čeških socialistov o moderni šoli, o ločitvi cerkve in šole; 5. je kandidoval proti klerikalnemu kandidatu v dež. zbor; 6. je s svojim nastopom preprečil, da se ni ustanovila v češkem Bohdikovu javna nemška šola in 7. je baje pregovoril vdovo nadučitelja Talpe iz Komnata, da naj ne da svojega umrlega moža cerkveno pokopati in on se je s šolsko mladino udeležil tega pogreba.
Na Moravskem imajo sicer precej moderen disciplinarni zakon, a vkljub temu je disciplinarni odsek c. kr. moravskega deželnega šolskega sveta spoznal tovariša Al. Konečnega krivim, in sicer z ozirom na točke 4.—7. ter izrekel sledečo obsodbo: Nadučitelj Alojzij Ko-necny se 1. degradira za učitelja in 2. se kazensko prestavi.
Ko je češka javnost zvedela za to disciplinovanje, je zavrelo skoro po vsem češkem Moravskem. Dne 17. marca je zborovala v sokolskem domu v Brnu na tisoče broječa množica v znak protesta. Shod je otvoril profesor na brnski tehniki Kolonšek. Ostro je govoril proti temu discipliniranju poslanec dr. Stransky. In temu govorniku so se pridružili profesor Masaryk, državni poslanec-učitelj Lisy, deželni poslanec Fischer, profesor dr. Novak in socialni demokrat Stejskal, Po shodu so se podali zborovalci pred „Narodni dom", kjer se je zbrala nešteta množica. Tu so zopet govorili mnogi govorniki, med drugimi poslanci
*) Kdor se hoče natančneje poučiti o zadevi tovariša Al. Konečnega, temu priporočamo ravnokar izišlo brošurico: „Diseiplinovani nadučitele Kone č-neho". Napisal Vitezslav Vieohovsky. Cena 10 h. — Dobi se pri upravništvu češkega učit. lista „Vestnik" v Brnu (Morav. ake. knjigotiskajna). Jako poučna brošuriea.	Pis.
dr. Stransky, Lisy, Fischer, Votruba, Svoboda, Filipinski, poživljajoč, da se tesno združijo v mogočno fronto proti klerikalcem in Nemcem.
—	Po shodu je odšel del demonstrantov pred stanovanje deželnega šol. nadzornika Ofirednička, kjer so mu napravili pošteno „mačjo muziko"
—	a drugi viri pripovedujejo, da so Ofirednička celo pretepli. — Taka usoda je doletela uredništvi klerikalnih listov „Moravska Orlice" in „Hlas", a poslancema baronu Pražku in dr. Koudeli so pobili okna.
To „masreglovanje" je dobilo svoj odmev tudi v deželni zbornici. Socialno-demokraški poslanci, kakor tudi agrarni so vložili oster protest proti temu discipliniranju, a klerikalni poslanci so hoteli oslabiti ta protest ter so vložili na vlado poziv, kaj misli ukreniti proti posameznim učiteljskim društvom, ki tako demonstrativno posegajo v politiko.
Tovarišu A. Konečnemu je to „masreglovanje" prineslo mnogo časti, zakaj osrednji odbor moravsko-češke učiteljske zveze mu je poslal gorko zaupnico, a moravsko-češke učiteljice, združene v svoji zvezi, so pa izrekle enako zaupnico njegovi ženi, ki je tudi učiteljica. Konečny je bil tudi obenem voljen zaradi tega častnim občanom in častnim članom premnogih občin in društev, a skupno češko učiteljstvo mu je podarilo časten dar 10.000 K, ki naj mu nadomesti ono, kar mu je odjedel c. kr. deželni šol. svet na priprošnjo združenih klerikalcev in Nemcev.
Za nas pa nastane slednjič vprašanje: Ali nima za nas ljudskošolsko učiteljstvo veljave zakon z dne 13. junija 1859. 1., objavljen v državnem zakoniku št. 171 z dne 5. septembra 1859. 1., glaseč se: „Seine k. k. Apostolische Majestät haben mit Allerhöchster Entschliessung vom 13. Juni 1859 anzuordueu geruht, dass die Strafe der Degradierung von nun an bei Beamten nicht mehr einzutreten hat und dass Vergehen, worauf diese Strafe bisher gesetzt war, insofern denselben eine unehrenhafte Handlungsweise zugrunde liegt, künftig unnachsichtlich mit der Dienstentlassung zu ahnden sind, während andere in diese Kategorie nicht fallende Vergehen gröberer Art mit der strafweisen Versetzung, nach Umständen auch in andere Kronländer, unter Beobachtung der diesfalls bestehenden Vorschriften vorzugehen ist". —
In to postavo bo treba imeti v evidenci!
Slovenskemu učiteljstva v Istri.
Že v 11. štev. „U. T^" je bilo povedano, da bodo v kratkem potrjena nova pravila „Slovenskega učiteljskega društva za koprski okraj". Pravila so bila predložena namestništvu 6. marca t. 1. in vsled §§ 6 in 7 drž. zakona 15. novembra 1867 so postala 3. aprila pravno-veljavna.
Društvo se imenuje po novih pravilih „Slovensko učiteljsko društvo v Istri". Ime se je izpremenilo zaradi tega, ker ima mnogo udov iz voloskega okraja.
Po odstavku a) § 4. novih pravil je lahko pravi društvenik vsaka službujoča ali upokojena učiteljska oseba slovenske narodnosti v Istri, javnih in zasebnih, visokih, srednjih in ljudskih šol ter otroških vrtcev. Dosedaj je imelo društvo 35 pravih članov, a samo službujočih ljudskošolskih oseb je 46. Iz tega je razvidno, da je 11 ljudskošolskih učiteljskih oseb, ki niso člani društva. Že v zgoraj navedeni štev. „UVT." je bilo rečeno, da so takšni podobni suhim listom, ki jih je odpihala jesenska burja s krepkega drevesa. Kaj se zgodi s takimi listi ? — Zato naj ne bo v Istri niti ene slovenske učiteljske osebe, ki bi»ne bila ud „Slovenskega učiteljskega društva".
Dne 7. maja se bo vršil redni občni zbor v Dolini. Odbor upa, da bo všeč udom, ker je določil kraj kolikormogoče v središču. Dnevni red in drugo se priobči pravočasno, a opozarja se na odstavek f) § 7. novih pravil, ki pravi: Vsak pravi ali podporni ud plača letnine 3 K; pr&i društvenik plača dalje še po 1 K za vsak občni zbor, katerega se ne udeleži.
Opozarja se dalje že sedaj, da bodo na dnevnem redu poleg predmeta, določenega po § 23. novih pravil, tudi druge za učiteljstvo življensko znamenite zadeve. Naj omenim le
to: Od vseh strani se nam zatrjuje, da vlada nima nič proti sankciji zakona, sprejetega oktobra 1907, a vendar ljudskošolsko učiteljstvo v Istri mora še vedno stradati. Znamenja kažejo, da ga ni zastopnika, ki bi se potegnil pri osrednji vladi za ljudskošolsko učiteljstvo. Zaraditega se nam je treba dogovoriti in določiti, kako bomo nadalje nastopali vsi edino, da pridemo do zastopnika, ki bo z učiteljstvom čutil vse potrebe in se zaraditega tudi krepko potezal za učiteljstvo. Zato kličemo: „7. maja naj vsaka slovenska učiteljska oseba prav gotovo pride k občnemu zboru v Dolino I"
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Narodna Šola je imela svoj XXXV. občni zbor v Narodnem domu v Ljubljani dne 15. aprila t. 1.
Ko je predsednik tov. A. Razinger konštatoval sklepčnost, je poročal tajnik tov. J. Cepuder o društvenem delovanju in sicer tako-le:
Čast mi je, da zopet poročam o delovanju „Narodne Šole" v ravnokar minolem letu. Pri zadnjem občnem zboru, ki se je vršil dne 27. marca 1907 ravnotu, je bilo poverjeno društveno delovanje odboru, ki se je takoj po občnem zboru v svoji prvi seji konstituiral tako-le: Anton Bazinger, predsednik, Jakob Dimnik, podpredsednik, Alojzij Kecelj, blagajnik, Josip Cepuder, tajnik. V odboru so bili: Jakob Furlan, Ivan Kruleč, Janko Likar, Juraj Eežek in Fran Ks. Trošt.
Pregledniki računov so bili: Franc Ga-bršek, Luka Jelene in Janez Leveč.
Predlogi, ki so se stavili pri tem občnem zboru, so se izvršili v kolikor je bilo to mogoče in kolikor so dopuščale okolščine. Le opozoritev založnikom raznih učil, da se izdanim slikam in podobam preskrbe i slovenska imena, je" „Narodna Šola" opustila, ker to društvo zbog pičlih podpor, ki jih uživa ne naroča pri založnikih raznih učnih slik in podob, ki si jih morajo itak omisliti šole same, ampak se peča edinole z razpošiljanjem šolskih zvezkov in enakih samoučil.
V	drugi seji so se znižali odstotki, ki jih daje „Narodna Šola" na 10, ker nam že več let izostaja podpora nedelujočega kranjskega deželnega zbora.
Pri zadnji seji se je določil današnji občni zbor in njega vzpored.
Med letom so se vložile prošnje na razne hranilnice in posojilnice za podporo. Nekatere so nam podporo že dovolile od drugih pa je pričakovati ugodne rešitve. Le glede kranjskega deželnega zbora smo še negotovi, ker ne vemo kako bo uvaževal naše težnje in ako bo sploh deloval v doglednem času.
Tudi za ustanovitev slovenskih srednjih šol in slovenskega vseučilišča je poslal odbor našega društva peticijo državnemu zboru, v kateri se pa ne ve kakšna usoda ji je odme-njena. Da se je gmotno stanje „Narodne Šole" nekoliko izboljšalo, ima se ta zahvaliti pok. tov. Travnu, ki ji je zapustil nad 3000 K, katere je pa sodišče naložilo v „Ljubljanski mestni hranilnici", in od katerih se smejo uporabljati le vsakoletne obresti. Glavnica je nedotakljiva.
Sicer je pa tajniku „Narodne Šole" težko kaj zanimivega povedati, ker je vse delovanje tega društva nekako mirnega značaja in se suče le okrog naročevanja in nakazovanja šolskih zvezkov in enakih samoučil. Le tuintam prekine ta idilični mir kaka bomba, ki prileti od tega ali onega naročnika, ki iz kateregakoli vzroka ni dobil pravočasno — vendar prav v zadnjem trenotku — naročenega šolskega blaga. Pa na to smo že tako navajeni, da nam kar nič ne moti spanja in nas ne spravi iz vsakdanjega ravnotežja. Pa saj pri taki nezadovoljnosti učiteljstva ni čuda, da je to tako nervozno 1
Moje poročilo je pri kraju. Izreči mi je še prav preiskreno zahvalo slavni „Kranjski hranilnici", mestnemu magistratu ljubljanskemu, „Kmetski posojilnici" in „Obrtno pomožnem^ društvu", ki vsako leto drage volje podpirajo naše društvo in brez katerih bi „Narodna Šola" prenehala biti to, kar je I
Poročilo je bilo sprejeto soglasno.
Blagajnik Kecelj poroča o društveni imovini ob sklepu računa in sicer:
Neizplačano volilo 280 K; prihranki in 18 podpornih ustanovnin & 40 K, ter 49 usta-• novnin ljudskih šol & 40 K so naloženi na hranilnih knjižicah št.: 6, 9, 25, 309, 2420 in 180.240 v skupni vrednosti z dne 31. decembra 1907 ter v dolgo vanju (točka 12) 929 K 63 h; blagajnična imovina 31. decembra 1907, 37 K 83 h; volilo Jos. Travna hranilna knjižica št. 57.578 3682 K 73 h; ne-vplačani računi 942 K 93 h. Skupna imovina koncem leta 1907 5873 K 12 h. Mimo lanskega leta 2646 K 97 h je torej več imetja 3226 K 15 h.
Zborovalci so imeli v rokah tiskane račune. Poročilo je bilo sprejeto soglasno in z odobravanjem.
V	odbor so bili voljeni enoglasno: Anton Bazinger, predsednik; Jakob Dimnik, namestnik ; Jos. Cepuder, tajnik; Alojzij Kecelj, blagajnik; Jak. Furlan,
Jos. G r e g o r i n , Janez Likar, Juraj Eežek, Fr. Ks. Trošt, odborniki. — Pregledniki računov: Janez Leveč, L. Jelene in A. Smrdel j. — Sprejet je bil predlog, da se postreže članom z blagom kakršnega žele.
Iz Ljubljane. Ljubljansko učiteljsko društvo je priredilo 14. t. m. v restavraciji hotela „Seidl" mnogobrojno obiskan učiteljski večer.
Predsednik društva, tovariš Jakob D i m-n i k , je prisrčno pozdravil navzoče, predvsem deželnega poslanca G a n g 1 a , predsednika „Slovenske Matice" g. dr. 11 e š i č a , voditelja goriških učiteljev, K r i ž m a n a, ter ljubljanske najmlajše tovariše, ki so v tako lepem številu prišli na večer.
Nato je predaval tovariš Jelene o „šolsko-higijenskem kongresu in razstavi v Londonu". Predavanje se natisne v „Učit. Tovarišu".
Splošno zanimivi temi so sledili poslušalci z vidnim zanimanjem in burno ploskanje na koncu je bilo znak iskrene zahvale predavatelju.
Nato se je razvila prosta zabava. Zborni pevci so zapeli par lepih pesmi, krepki govori so pa bili sprejeti z navdušenjem, zlasti oni dež. poslanca Gangla, kateremu so se prirejale prisrčne ovacije od vseh strani.
II. občni zbor učiteljske tiskarne se je vršil dne 15. aprila 1.1. v tiskarniških prostorih. Zadružnikov je bilo navzočih 44. Ko predsednik zadružnik L. Jelene otvori zbor in konštatira sklepčnost, preide se na dnevni red. Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju se je odobrilo brez ugovora. Zapisnik o reviziji, ki jo je izvršila „Zadružna zveza v Celju" dne 16. sept. 1907 je doslovno prebral predsednikov namestnik in član upravnega sveta tov. Karol Wider. Zadružniki so čuli strokov-njaško priznanje o poslovanju v tiskarni.
O računskem zaključku za 1. 1907. poroča isti poročevalec. Obravnava se točka za točko in pri posameznih postavkih se dado na željo zadružnikov potrebna pojasnila.
O rač. zaključku in poslovanju upravnega sveta je poročal predsednik nadzorstva Jakob Dimnik ter predlagal, naj se podeli upravnemu svetu absolutory.
V imenu upravnega sveta je stavil predsednikov namestnik Karol Wider predlog, naj se čisti dobiček v znesku K 2250-92 razdeli tako, da se izplača 5% dividenda na polno vplačane deleže v znesku K 1389'36. Ostali znesek K 861 56 pa naj se pripiše rezervnemu fondu, ki s tem naraste na K 1277-14. Ta predlog je sprejel občni zbor soglasno.
Pri volitvi v nadzorstvo predlaga zadružnik Al. Kecelj volitev z vzklikom. V nadzorstvo so voljeni: J. Dimnik, Jakob Pretnar, Vendelin Sadar, Franc Škulj, Jakob Žirovnik.
Zadružnik Anton Likozar izraža željo, da bi upravni svet ob času pošiljanja tiskovin po potrebi nastavil eno ali dve moči, da bi se po-šiljatev z računom vred mogla izvršiti o pravem času. •
Krožek Št. Vid pri Ljubljani je imel sestanek 9. t. m. pri „Slepem Janezu", kjer smo posedeli v živahnem pogovoru čez 9. uro. Majev sestanek bo pa 7. maja ob dveh popoldne na Šmarni gori. Ob petih se vrnemo v Tacen k g. Sajovicu in odtod v Vižmarje, odkoder gre vlak proti Ljubljani ob polu 9., na Gorenjsko pa ob tri četrt na 8. Na zdar!
Učiteljstvo metliškega sodnega okraja se vljudno vabi k prijateljskem sestanku dne 7. maja t. 1. ob 2. uri popoldne v go-stilnici pri „Lenki". Prosi se obilne udeležbe 1
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
je zborovalo 2. dan aprila v okoliški šoli po vzporedu: 1. Dopisi. 2. Predavanja. 3. Predlogi glede jubilejske slavnosti.
Pot je bila jako slaba, vendar se je zborovanja udeležilo 26 tovarišev in tovarišic.
Predsednik otvori zborovanje z naznanilom, da se nam je nanovo pridružila tov. Job Janja od Sv. Marka.
Pri čitanju došlih dopisov smo se z veseljem uverili, da je „Zveza" oživela k novi, živahni delavnosti.
Jako zanimivo je bilo predavanje tov. Klemenčiča. Opisal nam je vse znamenitosti, ki jih je videl ob svojem počitniškem popotovanju na Dunaj in v Prago.
Glede splošnega vtiska smatra predavatelj Prago za mnogo bolj zanimivo nego Dunaj,
Posebno v zgodovinskem oziru je Praga nad vse zanimiva. Tu je mnogo zgodovinskih spomenikov, ki so bili svedoki važnih, daleko-sežnih dogodkov. Da predavatelj ni osamljen s svojo sodbo, izpričuje dejstvo, da se v Pragi mnogo več tujcev opaža nego na Dunaju.
Glasno priznanje je zahvalilo tovariša predavatelja na njegovem trudu.
Glede jubilejske slavnosti sklene društvo prepustiti odboru, naj ukrene potrebno po lastnem preudarku.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo 5. aprila 1.1. v Ormožu. Navzočih je bilo 23 udov ter gdč. Herzog kot gost. Društveni predsednik tov. Jos. Bajšp je v svojem nagovoru naštel vzroka, da zahajaj pravi učitelj, oziroma prava učiteljica k društvenim zborovanjem. Zatem omeni odhajajočega tov. Slanca,
ki pride za nadučitelja v Petrovče, ki je bil 16 let v našem okraju ter dosti dobrega storil, posebno za svoj okoliš, ki je sedaj najbolj napreden; rad je zahajal v naš krog, ter bodril učiteljstvo navzgor in naprej. Največ zaslug pa si je pridobil kot zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. Učiteljsko društvo za ormoški okraj mu je za njegove dobrote dosti hvale dolžno, ter mu želi na novem mestu najboljšega uspeha. Tov. Slane se v toplih besedah zahvaljuje in poslavlja, želeč učiteljskemu društvu, da bi v lepi slogi napredovalo.
Med došlimi dopisi so najvažnejši oni od „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Sklene se delovati na to, da bo udeležba na „Jubilej-skem koncertu" od naše strani dobra, in se kolikor mogoče dosti vstopnic razproda. — Učiteljsko društvo pristopi k „Prvi avstrijski splošni zavarovalnici proti nezgodam", ki prevzame odškodnino, katero bi posameznik moral po postavi povrniti tretjim osebam.
Tov. Bobert Košar je predaval „O tajni kvalifikaciji". Dobro premišljena razprava o tem aktualnem predmetu se vzame z zadovoljstvom na znanje, ter se referent naprosi, da stavi tozadevne predloge pri prihodnjem zborovanju „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic".
Prihodnje zborovanje se vrši v maju, ter se bo na željo g. nadzornika pri tej priliki vršila volitev zastopnika v okrajni šolski svet.
Po dnevnem redu so se zborovalci sešli v gostilnici gospe Gomzijeve. Tukaj se je pridružilo nekaj ljubih gostov Ormožanov, da se tudi poslove od našega tov. Slanca. Odhajajočemu so govorili društveni predsednik nadučitelj Bajšp, dež. sodni svetnik dr. Presker, okrožni zdravnik dr. Kristan, nadučitelj Porekar in drugi, ki so vsi naglašali Slančevo plodonosno šolsko, kakor izvenšolsko delovanje. Tov. Slane pa obljublja delovati, kakor je dosedaj tudi vnaprej, v dobrobit šole in naroda in izjavi, da ostane še ud našega učiteljskega društva.
Konjiško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 3. majnika, točno ob desetih dopoldne na Prihovi. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in razgovor o njih. 3. Poročilo a) o Zvezinem zborovanju v Celju — tov. Kožuh; b) o zadnjih dveh po učit. društvu prirejenih roditeljskih sestankih — tov. predsednik. 4. Osnutek društvene kronike — tovariš Časi in Jurko. 5. Zgodovina šole na Prihovi — tov. Serajnik. 6. Predlogi in slučajnosti. Zaradi obeda naj naznani vsak svojo udeležbo najpozneje do 1. majnika tov. nadučitelju Serajniku na Prihovi. Na mnogobrojni poset našega „ma-alisa" vabi vljudno	predsednik.
Srednješolski vestnik.
* * Ravnatelj goriške gimnazije dr.
Simzig gre koncem tekočega šolskega leta v pokoj. Goriški Slovenci želijo, da zasede to mesto Slovenec.
** Matura na ljubljanski pripravnici bo pismena od 15. do 19. maja, ustna pa od 22. junija do 11., oziroma 13. julija. Šolsko leto se konča z 20. junijem, na vadnici pa dne 4. julija.
** Neznosne razmere na realki v Gorici. Zopet delujejo dvojke, zapori, izklju-čenja, prostovoljni izstopi zaradi brezobzirnega in brutalnega nastopanja nemških profesorjev. Zopet je v ospredju tisti naduti suplent Brechler, ki je gospodar goriške realke. S i n je nekega nadzornika, zato mu je dovoljeno vse. — V deželnem zboru bo treba korenito obračunati z nadutimi uničevalci slovenske mladine.
** Stoletnica celjske gimnazije — nemškonacionalna slavnost? V „Domovini" čitamo: Poročali smo že, da misli celjska višja gimnazija obhajati meseca junija na slavnosten način stoletnico svojega obstanka. Ta slavnost pa bi naj po načrtu imela popolnoma nemški značaj, kar bi ne žalilo samo narodnega čuta slovenskih dijakov, ki jih je na višji gimnaziji dobro polovico, temveč bi tudi branilo Sloveucem, katerih se je vendar izšolalo na tem zavodu lepo število, udeležiti se slavnosti. Ali se naj le jemlje ozir na profesorski zbor, ki je na hvalo ponemčevalni učni upravi popolnoma nemški in na one od vseh vetrov navejane nemške fantiče, ki danes nasilno dajejo, zavodu nekako nemško lice? Misli se namreč prirediti v tukajšnjem nemškem mestnem gledališču slavnostna akademija s petjem, deklamacijami in enodejanjko. Pelo, deklamiralo in igralo bi se seveda vse nemški. Kako pridejo slovenski dijaki do tega, da bi s sodelovanjem poveličevali nemški značaj zavoda, ki ga vzdržujejo njih starši s svojim davčnim denarjem? Kako pridejo slovenski starši do tega, da bi se dali žaliti? Pravično bi bilo, da se vsaj poje in de-klamira tudi slovenski. Nikakor pa se ne sme slavnost prirediti v mestnem gledališču, v lokalu, kjer so že večkrat gledališki igralci raznih potujočih šmir na nečuven način žalili in zasmehovali z odra Slovence! Smešno pa je, da bi pri telovadnem nastopu telovadili, kakor nameravajo, slovenski fantje v turnerski obleki! Stvar še ni povsem določena — a povemo že danes, da se bomo na najodločnejši način uprli vsaki nemškonacionalni slavnosti stoletnice tukajšnje gimnazije, ki bi po pravici že morala biti davno povsem slovenska.
Književnost in umetnost.
„Popotnik" prijavlja v 4. letošnjem zvezku to-le bogato vsebino: 1. Avguštin P o-žegar: Telesni siločut in njegova higijena
—	2. Dr. L. J a n i š t a in Drag. P f i b i 1_: Bolno dete. — 3. Fr. K o c b e k: Kako se naj obravnava „oko" na vseh stopnjah ljudske šole s higijenskega stališča ? 4. Janko Pol tik: Spisje v prvem šolskem letu. — 5. H. čok: Edmondo de Amicis. :— 6. Dr. K. Ozvald: Reforma zrelostnega izpita na srednjih šolah.
—	7. D. P. („Komensky"): Zakaj nekateri učenci ne dosegajo v šoli zahtevanih uspehov?
—	8. Književno poročilo. — 9. Bazgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. — „Popotnika" iznova najtopleje priporočamo.
V spomin Trubarjeve štlristoletnice.
—	Primož Trubar, oče slovenske književnosti, je rojen 8. junija 1. 1508 —je izdala slovenska sekcija „Svobodne Misli" v Pragi kot 2. zvezek svoje knjižnice kulturno-historično študijo „Primož Trubar in naša reformacija".
0	knjižici izpregovorimo o priliki več, danes jo toplo priporočamo.
Nova Slomškova slika. Akademični slikar Pistor je naslikal rajnega Slomška in razstavil sliko v Celovcu. Kakor pravijo, je Slomšek zadet izvrstno in prekaša ta slika vse dosedanje.
Novi slovenski listi. V Ljubljani je začel izhajati nov list z imenom „Belokranjec",' ki bo glasilo belokranjskih kmetov. Geslo mu je: Na delo za staro pravdo! Izhajal bo po dvakrat na mesec. Tiska ga Blasnikova tiskarna. Uredništvo mu je pa v Gradacu,Bela Krajina. — V „Zadružni tiskarni" v Ljubljani je začel izhajati klerikalen list „Slovenski Meščan". — Pri Hribarju v Ljubljani tiskajo nov ilustrovan mesečnik „Promet in gostilna."
Matica Hrvatska. Ta teden so se začele razpošiljati knjige „Matice Hrv." za leto 1907. (sedem knjig, med njimi tudi „Kolo hrvatskih um jetnik a" z 10 barvnimi slikami in „Slovenske novele
1	n p o v e s t i" od Levstika do Krsnika). — „Matica Hrv." je poleg teh redovitih knjig, ki jih dobe vsi člani v svoji „Mali knjižnici", izdala še „Uredbo vse mir a", po Schrei-nerju prevedel dr. Kučera, in pa „Prometna politika uobce i ugarska prometna politika u Hrvatskoj" (vsaka teh dveh knjig stane za člane 50 h), končno še Ovidijeve Metamorfoze, prevedel T. Maretič (cena za člane 2 K 50 h) in pa drugi letnik smotre „Glas Matice -Hrvatske" (za člane 1 K 50 h). — Tistim članom, ki se za „Kolo hrv. umjetnika" v smislu ene prejšnjih objav doplačali 2 K, se bo ta vsota vračunala za 1. 1908., ako namesto tega ne žele obeh zvezkov „Male knjižnice" in „Glasa Matice Hrvatske" ali Ovidijevih „Metamorfoz", oboje z doplačilom 50 L članarina „Mati c e H r v." z a Slovenceje 4 K in se pošilja poverjenikom „Matice Hrvatske" ali pa naravnost v Zagreb.
Kulturno delo.
+ Prošnja. „Bralno društvo v Gabrji pri Celju", ki se je v velevažni postojanki dne 20. januarja 1907 ustanovilo, ima v prvi vrsti namen pospeševati omiko s čitanjem knjig in časopisov. Ker pa odbor v doglednem času z ozirom na razne druge potrebščine ne more nabaviti raznih znanstvenih in pripovednih knjig za društveno knjižnico, se tem potom obrača na slavno občinstvo s prošnjo, naj ono pripomore po moči, bodisi z brezplačno poda-ritvijo knjig ali pa z denarnimi prispevki. — Dasiravno je naša domovina dane3 preplavljena z enakimi prošnjami, vendar se odbor nadeja, da ne bo ta prošnja zaman. — Odbor društva pa tudi narod bo hvaležen za to človekoljubno delo. — Prejem eventuelnih darov bo odbor potrjal.
+ Tolstega osemdesetletnica se proslavi na slovesen in dobrodelen način. V Berlinu, Parizu in Londonu so se osnovali pripravljalni odbori v to proslavo. Petrograjski mestni svet se tudi pripravlja na slovesno praznovanje. Zgraditi mislijo šolo, ki bi nosila Tolstega ime ; napraviti hočejo za 40.000 učencev v petro-grajskih ljudskih šolah berila z izvlečki iz Tolstega del ; slika Tolstega se ima obesiti po vseh šolah ; hoče se napraviti tudi celo vrsto humanitarnih in filantropiških zavodov, kakor ljudske knjižnice, ljudske kuhinje, ogrevalnice, azili za siromake brez strehe, vse to povodom tega jubileja.
Politiški pregled.
*	Cesar za Fejervaryje žrtve. Cesar je odredil, da dobe tisti uradniki, ki jih je nastavilo Fejervaryjevo ministrstvo, a so bili s padom ministrstva odpuščeni, svoje plače in stanarino do konca življenja iz cesarjeve privatne blagajnice. Uradniki, ki so izgubili plače, pa dobe tudi iz cesarjeve blagajnice, odpravnino v znesku njih letne plače. Za prvi namen bo treba plačevati vsako leto 100.000 K, za odpravnino pa 300.000 K.
*	Poslanec dr. Ploj za slovensko srednje šolstvo. V seji proračunskega odseka
zbornice poslancev dne 7. aprila je izvajal poslanec dr. Ploj: Splošna zahteva slovenskega naroda je, da se pouk na srednjih šolah vrši v materinem jeziku. Slovenci pogrešajo še danes popolnoma višjo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom in tudi na štirih spodnjih razredih srednjih šol je le omejen slovenski pouk, dočim se vrsta najtežavnejših predmetov predava v nemškem jeziku. — Na to je govornik obširneje govoril o srednjem šolstvu na Spodnjem Štajerskem. Slovenski učenci le s težavo polagajo sprejemne izpite za vstop v srednje šole, ker se ti izpiti polagajo v nemškem jeziku. V tem je pedagoški nesmisel. Navedši krivice, ki se godijo štajerskim Slovencem na polju srednjega šolstva, je apeliral govornik na naučno upravo, naj stori konec tem nezaslišanim odnošajem. Končno je poudarjal, da so srednješolske razmere na Primorskem, v kolikor se tičejo Slovencev, istotako neugodne kakor na Štajerskem. Slovensko prebivalstvo na Primorskem zahteva ustanovitev srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, oziroma — do ustanovitve takih srednjih šol — da obstoječa nemška gimnazija v Trstu in v Gorici dobita slovenske vzporednice.
*	Baron AehrentliaL in papežev nuncij na Dunaju. V diplomatiških krogih govore, da je med ministrom za vnanje stvari baronom Aehrenthalom, in dunajskim nuncijem nastala nova diferenca. Baron Aehrentahl je baje poslednjemu rekel, da zaradi njegovega postopanja v Wahrmundovi aferi ne more voditi z njim več nikakih politiških razgovorov. Nuncij bo zaraditega v kratkem odpozvan.
*	Slovanske manifestacije v Pragft Ker so onemogočili češke predstave na Dunaju, prirede v Pragi gostovanja raznih slovanskih gledališč in razne druge slovanske manifestacije. Gostovanje krakovskega gledališča je zagotovljeno.
*	Casar proti pluralni volilni pravici. „Budapesti Naplo" javlja, da bi ogrska vlada želela uvesti pluralno volilno pravico, toda cesar se je odločno izjavil proti temu.
*	Cesar ne pojde v Prago. Kakor javljajo iz Prage, ne pride cesar osebno na praško jubilejsko razstavo, kakor se je pričakovalo. Sodi se. da je cesar opustil to potovanje iz ozira na politiški položaj na češkem.
*	Skupni proračun. Dne 30. t. m. bo na Dunaju, kakor javlja neka korespondenca, posvetovanje avstrijskih in ogrskih ministrov o skupnih stvareh. Ministri se bodo bavili tudi s sestavljenjem skupnega proračuna za 1. 1909.
** Nemčija in notranja vprašanja Avstro-Ogrske. „Novoje Vremja" ima brzojavno vest iz Londona, v kateri pravi, da vodi odvisnost vnanje dunajske politike od Berlina k temu, da se Berlin vmešava tudi v notranje stvari Avstro-Ogrske. Nemška diplomacija si prizadeva sedaj, da odstrani ministra Buriana, ki mu očitajo, da simpatizuje s težnjami Srbov v Bosni in Hercegovini. Madjari izpodbujajo iz Berlina na kruto postopanje proti narodnostim in Hrvatom. Govore, da bi Nemčija želela iz-premembo volilnega reda v Avstriji na škodo Slovanov v državnem zboru.
*	Utrdbe na italijansko-avstrijski meji. Iz Milana poročajo: Italija marljivo gradi obmejne utrdbe. Prva, ki se je letos začela graditi, je na gornjem delu Piave, druga pri Stupici v dolini Nadiže na nizkem odcepku Matajurja. Ta utrdba bo varovala široko, lepo «esto, ki drži iz Posočja v Videm. Tretja utrdba se zgradi v Julskih alpah, nedaleč od Uccea v rezijanski dolini. Ta zaporni fort bo kril prehod iz soške doline v Canal de Ferro, da tako onemogoči, da bi se mogla nasprotna armada izogniti utrdbi pri Chiusaforte, ki varuje severni del Canala del Ferro in dolino Baccolana. Vrhutega se pomnožita garniziji v Vidmu in Palmanovi ter se popravi stara rimska cesta, ki drži iz Timava v Karnskih alpah v ziljsko dolino, tako da bodo po nji mogli prevažati tudi težke topove.
*	Položaj v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da se sedanji demokratični kabinet povsem strinja s knezom. Volitve za sobranje bodo razpisane za konec meseca maja. Pričakovati je, da bodo volitve čiste in svobodne, to tembolj, ker so dosedaj izvršene volitve za občinske svete brez izjeme izpadle demokratiški stranki v prilog. Gd druge strani pa poročajo nasprotno o nesoglasju med demokraškim ministrskim kabinetom in knezom Ferdinandom. Sedanja vlada zahteva namreč od kneza Ferdinanda, da privoli v to, da se bivši stambulov-ski kabinet stavi pod obtožbo. Knez Ferdinand pa se temu protivi.
*	Češki deželni maršal, „čas" javlja, da bo vrhnim deželnim maršalom imenovan dr. Herold ali pa dr. Škanda. Mladočehi in agrarci so namreč predložili vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se mora imenovati novim deželnim maršalom enega izmed pripadnikov meščanskih strank.
*	Bavarski deželni zbor proti nemškemu državnemu zboru. V bavarskem deželnem zboru je bavarski centrum, sestoječ iz konservativnih in klerikalnih elementov, napadel novi društveni zakon, ki ga je nedavno sprejel nemški državni zbor. Centrum je izjavil, da predloži vladi zakonski načrt, po katerem bodo imeli vsi prebivalci Bavarske, ki govore drugi nego nemški jezik, največjo svobodo na svojih sestankih in drugih združevanjih.
*	O potovanju črnogorskega kneza Nikole v Carsko Selo. Petrograški „Kraj"
piše: Knez Nikola je prvi vladar, ki po rusko-japonski vojni prihaja v obiske k ruskemu carju. Njegovo potovanje ima namen, da za-jamči varnost črne gore v očigled avstrijskemu načrtu saudžaške železnice, zakaj ta načrt ločuje črno goro od Srbije ter jo stori še bolj odvisno od Avstrije. Poleg tega obišče knez Nikola svoji hčerki, ki sta omoženi z veliko-ruskima velikima knezoma. Meseca maja poseti Carskoje Šelo baje švedski kralj Gustav in sicer povodom poroke svojega drugega sina Viljema z veliko kneginjo Marijo, hčerjo ruskega velikega kneza Pavla.
* Mobilizacija angleške mornarice. „Daily Telegraph" poroča, da se bo odslej cela angleška eskadra za en mesec v letu obo-roževala ter opremljala kakor za vojno.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Posojilnica in hranilnica v Kopru je naložila v lastnem zavodu pod vlogo št. 741 za tekoče leto 50 K; tov. Engelbert G a n g 1 iz Idrije za marec in april 20 K ; tov. Ferdo J u v a -n e c iz Postojne za maj, juni, juli, avgust, september in oktober t. 1. 10 K; tov. Miloš B o š iz Hrastnika 5 K, ker se ni mogel udeležiti jubilejnega koncerta v Celju; skupaj 85 K; zadnjič izkazanih 1129'58 K; doslej darovanih 1214'58 K. Bog plati.
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: g. Robert Kolimann trgovec i. dr. v Ljubljani 500 K, da počasti spomin svojega rajnega očeta Frana Kollmanna; g. Ignacij G r u n t a r , c. kr. notar v Bibnici 50 K, kot dar iz zapuščine Helene Kaplan iz Ribnice; tov. Josip Ažmaniz Breznice 10 K namesto venca na grob gospe Ivane Jeglič. Bog plati I
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Fran K o c b e k , Al. Š i j a n e c in I. K o r b a n iz Gornjega grada; Iv. S t r e 1 e c iz Št. A n-draža v Slov. goricah; Franc in Amalija J e g 1 i č iz Dovjega; Anton T u š a r iz Polakov v Istri; Anton Gnus iz Dola pri Hrastniku (6 K). Bog plati!
t Fran Kolimann veletržec v Ljubljani, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske je umrl dne 16. t. m. v Arku na Tirolskem, kjer je iskal zdravja. Pokojnik je bil obče spoštovan meščan ljubljanski in prijatelj učiteljstva; podpiral je tudi „Učiteljski konvikt" in njegov sin R o b e r t je v počeščenje spomina svojega blagega očeta podaril „Učiteljskemu konviktu" 500 K.
Dar. G. Ignacij G r u n t a r , c. kr. notar v Ribnici je podaril za šolarske knjižnice 200 knjig življenjepisa Simona Gregorčiča. Knjige ima šolskim vodstvom na razpolago tov. Jakob Dimnik v Ljubljani.
Teorija in praksa. To poglavje nam ni več tuje; „Slovenec" je napravil že pravilo: Med besedo in dejanjem bodi razlika! — Od zadnjič, kar smo to zapisali, si je že zopet privoščil nekaj naših tovarišev in pa — „Domače ognjišče", in sicer na način, ki zopet sijajno izpričuje kvaliteto klerikalne morale. Ne rečemo nič drugega, ker hočemo ostati v mejah dostojnosti še nadalje. „Slovenec" pa naj bo sirov in oseben — to mu je v krvi!
Roditeljski večer na II. mestni deški šoli v Ljubljani. Na roditeljskem večeru dne 10. aprila t. 1. je predaval tov. Ant. Smerdelj o temi „Kako preprečiti posiro-velost mladine?" Rodovina, najprvo in najpri-rodnejše vzgajališče, ki najtrajneje vpliva na tok človeškega življenja, ta se v prevesni večini prav malo briga za vzgojo otrok. Naša domača vzgoja je po večjem tradicionalna, napredka ni nikjer. Doma vidi otrok, kako se odganjajo berači od hiše, priča je trdosrčnosti, ki z njo brezčutni ljudje bijejo po domači živini itd. Nepobitna resnica je, da v naših razmerah mora napraviti vsak otrok v mladosti nekako šolo sirovosti. Kako naj bi se v takih razmerah razvijala milosrčnost? Sirovost na sirovost vidi v svoji okolici, ki pada kakor slana na mlado dušo in zamori vsak plemenitejši čut že v kali. — Kaj je posledica temu? V otroku se zbujajo enaka čuvstva; razdiranje gnezd, uničevanje ptic, mbritev raznih drobnih živalic je le dokaz, da učenec pridno posnema svoje mojstre. Pozneje pridejo na vrsto večje živali in od teh do človeka, to trdim z vso gotovostjo — od teh do človeka — ni daleč. Govornik je dokazal na zgledih iz vsakdanjega življenja kakor tudi na zgledih iz zgodovine, da se usmiljenje do živali tako tesno združuje s človeškim značajem, da z vso gotovostjo lahko trdim: kdor je nasproti živali neusmiljen in sirov, ta ne more biti dober človek. Prepričan sem iz dna srca, ako bi kdaj zatrli, ako bi kdaj izginilo z naše zemlje trpinčenje živali, bi gotovo redko slišali, da človek s človekom sirovo ravna in ga preganja, v pravicah krati, ali pa mu celo streže po življenju. Pre-
pričan sem pa tudi, da bi na ta način izkoreninili sirovost v našem narodu, zaeno pa izbili odrasli mladini iz rok nož in poleno, ki sedaj igrata tako žalostno vlogo.
Umrl je na velikonočno nedeljo popoldne tov. Ivan Rupnik, nadučitelj v Le-skovcu pri Krškem. Vrlega šolnika in odločnega Slovenca ter pristaša narodno-napredne stranke je pograbila nagla smrt. Zadela ga je kap, ki ga je prehitro, starega šele 57 let, iztrgala iz rok njegove obitelji in leskovške šolske občine. Pogreb blagega rajnkega je bil v torek. — Njegov životopis priobčimo prihodnjič.
Osebne vesti na Kranjskem. Nadučitelj Matej P e t e r 1 i n v Studencu pri Krškem je dobil zaradi bolezni dopust in pride na njegovo mesto absolvirana učiteljska kandida-tinja Julija Hajnriharjeva kot suplen-tinja. Učiteljica Albina Prevčeva v Dvoru je dobila zaradi bolezni dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja Karolina Zupančičeva iz Besnice. Istotako je zbolela in dobila dopust Rozalija Salberger-M e r v a učiteljica na Jesenicah in jo bo nadomestovaia suplentinja Marija pl. Z h o r -s k y j e v a. Učiteljica Marija Mlakarje v a je dobila zaradi bolezni dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja Ivana Mesečeva, iz Polhovega gradca. Učitelj Anton D r a š č e k pri D. M. v Polju je tudi dopil dopust in ga nadomešča izprašana učiteljica Gabriela Šimenčeva.
Osebne vesti na Koroškem. Za nad-učitelja v Spodnjem Dravogradu je imenovan dosedanji nadučitelj pri Sv. Primožu Josip P r i v a s n i g. Za začasno učiteljico v Šte-buju v Zilski dolini je imenovana zasebna učiteljica Neža Hudovernikova. Premeščen je podučitelj E. P o d 1 i p n i k iz Volčje vesi v Poreče.
Dvorni in sodni odvetnik dr. Stanko Lapajne, zapriseženi sodni tolmač za ruski jezik, nam javlja, da je prevzel pisarno pokojnega dvornega in sodnega odvetnika g. dr. K. pl. Kožica, ki se nahaja na Dunaju I., Brauner-strafie 10.
Razpisano je na trirazredni ljudski šoli v Breznici učno mesto v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo do dne 10. maja 1908 okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici. — Na štirirazredni ljudski šoli na Jesenicah se razpisuje učno mesto v stalno, oziroma začasno nameščenje s pristavkom, da se bode pri oddaji te službe v prvi vrsti oziralo na moške prosilce. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo do dne 20. maja 1908 v Radovljico. — Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje s pripombo, da se bode oziralo le na moške prosilce. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim potom do 25. maja 1908 v Radovljico.
Krško učiteljstvo priredi v nedeljo, dne 26. t. m., ob 3. uri popoldne v telovadnici meščanske šole v Krškem 7. roditeljski sestanek, ki je pristopen vsem odraslim. Vzpo-red : 1. Vzgojno predavanje: K. H u m e k : Matere, pripovedujte otrokom pravljice. 2. Poljudno poučno z mnogimi skioptiškimi slikami združeno predavanje: Lj. S t i a s n y : a) V večni Rim; b) Škodljivost opojnih pijač. K obilni udeležbi vabita ravnateljstvo meščanske in vodstvo ljudske šole.
Slovenska šola na Mutl. Tov. Peitler naznanja „Nar. Listu", da iz mnogih zasebnih vzrokov ne more sprejeti vodstva šole „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Muti.
Za hrastniško nemško šolo je daroval nemški „Schulverein" znatno vsoto 15.000 K.
Nemški učni jezik uvedejo na treh višjih razredih ptujske okoliške šole po poročilih graških listov. Potem baje „želi" tudi prebivalstvo, naj bi poučevali na tej šoli nemški ali vsaj nemškutarski učitelji.
Sprejem v kadetnice. Prošnje za sprejem v avstrijske kadetnice, je 'treba oddati do 15. avgusta t. 1. pri poveljništvu najbližje kadetnice. Pogoje za sprejem je dobiti v državni tiskarni na Dunaju.
Zatiranje hroščev. Okrajni zastop konjiški je skenil plačati za vsak liter nabranih hroščev po 4 vinarje. Prosil je vsa šolska vodstva v okraju, naj v tem smislu vplivajo na šolske otroke.
Klerikalna cvetka. „Gorica" poroča o nekem shodu posl. Gabrščka in dr. Frankota ter pravi doslovno: „Naj bi rajša prežvekovala golide tiste gnojice, s katero sta se še pred kratkim tako junaško obmetavala. Gliha pač vkup štriha!" — To je olika !
Nadučiteljsko mesto na Zidanem mostu. „Slov. Narod" poroča iz verodostojnega vira, da je okrajni šolski svet laški črtal vse prošnjike, ki so prišli v terno pri krajnem šolskem svetu, in predlagal tri zagrizene nem-škutarje. Ako je ta vest resnična, potem bo treba vse sile napeti, da tega mesta ne zasede Nemec. Deželni šolski svet mora uvaževati okolščine, ki govore za Slovenca! Ali pa se naj na Spodnjem Štajerskem igra z nami klika nekaterih nemških, iz krvi slovenskih kmetov obogatelih odvetnikov?
Upravništvo „Učit. Tovariša" je odslej: Ljubljana, Gradišče št, 2.
Razgled po šolskem svetu.
—	Profesor Walirmund prične (glasom poročila iz Inomosta) zopet svoja predavanja na vseučilišču v Inomostu, čim mu poteče dopust, to je koncem meseca maja tek. leta. Njegova konfiskovana brošura izide v slovenskem prevodu.
—	Francoski dijaki v Berlinu. Kakor javljajo iz Berlina, prispe tjakaj skupina francoskih dijakov in profesorjev. Prestolonaslednik jih sprejme v potsdamski palači.
—	Italijansko vseučiliško vprašanje. V nedeljo so imeli italijanski dijaki, nastanjeni v Trstu, precej buren sestanek, na katerem se je razpravljalo o vseučiliškem vprašanju. Poročevalec je bil Flego, ki je predložil resolucijo, ki očita delegatom v proračunskem odseku, da so pustili laško vseučiliško vprašanje nadiskre-cijo vlade in niso naglašali načela „Trieste o nulla", kar da je izdajstvo. — Branil je soci-jalistiške zastopnike dijak Levi, ki je predložil drugo resolucijo, s katero se izraža zaupanje laškim poslancem. Razvila se je burna polemika in na koncu je bila sprejeta prva resolucija z vsemi proti trem glasom.
—	Duma za šolstvo. Duma je določila 3,500.000 rubljev na leto za splošni elementarni šolski pouk.
—	Uvedenje poljskega jezika v učiteljske seminarje v ruski Poljski. Državni svet v Petrogradu je z 81 proti 78 glasom odklonil 1. paragraf načrta, ki ga je sprejela duma. V tem paragrafu se zahteva uvedenje poljskega jezika v učiteljske seminarje helm-skega okrožja. Helmsko okrožje namerava vlada v kratkem odcepiti od Poljske kakor posebno rusko gubernijo. Odtod prihaja omenjeni sklep ruskega državnega sveta. Sprejet pa je bil paragraf 2., ki se tiče seminarjev ostalih okrožij Poljske.
—	Kratka krila za pruske učiteljice.
Pruski naučni minister dr. Holle zahteva iz-nova, naj ne nosijo učiteljice predolgih kril, in sicer zaradi pooljenih tal. Dotični doktor pravi: Skoro povsod trde, da je manj prahu in boljši zrak, kar je posledica olja. Tudi snaženje takih prostorov je enostavnejše in lažje. Tla sama pridobe na trpežnosti . . . Svetujemo, naj prihajajo učiteljice k pouku v krajših krilih.
—	Cvetke madjarske kulture. V Mijavi na Slovaškem se je vršil kakor vsako leto tudi lani koncem šolskega leta izpit. Učenci so po naključju okrasili dvorano z rdeče-belo-modrimi traki — s hrvaško troboj-nico. Zaradi te „veleizdaje" so bili obsojeni učitelji Pavel Kulišek, Vladimir Lajda in Mi-hajlo Simonovič brez preiskave na 15 dni zapora in 200 K globe. Ravnatelj učiteljišča v Modri je prepovedal sinovom slovaških staršev vstop v ta zavod, ker nič ne pomaga: madja-rizacija nima nobenih uspehov in mi sami vzgojujemo izdajalce ogrske zemlje. In Appony predbaciva Bjornsonu, da laže.
—	Otroški vrtec. V vseh londonskih šolah so z letošnjim šolskim letom uvedli otroške igre kakor obligatni predmet. Stroški so proračunjeni na 310.000 kron. Za voznino oddaljenim učencem se je določilo 42.000 K.
Listiiica uredništva.
česar nismo mogli priobčiti danes, priobčimo prihodnjič. — 0. Ž. v D.: Obrnite se na krajni šolski svet.
Kraj ni Šolski svet v Leskovcu pri Krškem naznanja tužno vest, da je na velikonočno nedeljo po kratki, mučni bolezni previden s svetimi zakramenti umrl nadučitelj
Ivan Rupnik
Pogreb je bil v torek, dne 21. aprila ob 10. dopoldne.
L e s k o v e e, 20. aprila 1908.
Riedl, načelnik.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1033.	Kranjsko.	97 1—1
Na petrazredni ljudski šoli v Leskovcu se razpisuje s tem nadučiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 26. maja 1 9 08.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Krškem, dne 20. aprila 1908.
Dva
krepka vajenca
sprejme takoj
95 3"1 Ivan Wider
vrtnar, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Platno,
volneno blago in sultno, v vseh mogočih širinah in dolžinah, jako močno, sifon, croise, francoski beli in barvast satin, robci, brisače, bele in barvaste garniture za domačo porabo, oprave za neveste, vseskoz solidno blago, priznano najboljša dobava lastne manipulacije.
A. F. Fialka,
specijalna veletrgovina v Treuštatu pod Radhostem (Morava).
Vzorci in ceniti franko. — Tovarniške cene.
Ustanovljeno leta 1875. 88 13—2
Marodna M knjigarna
v LJubljani, S^fl
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.

s»	I
I	t
<	»
S	3
«	S.
s*
o	z
ö	S
a o
c a-
3 S" —
vi n i» —.
— 3 N _
0.-0 rD o
£
.2. 3
o j? pr p-
S. o k-?3|
(TJ O
S' C 3 O.
3 —
OS Q.
3' S 2 3 f» Pš*
o pr
3 ?
"2 O. D. <'
aaâ
3N
fi>
"2.«*¿f D) T3
»O » f* t
? 3 3
S
3 S
N O 3
9 So 3 n cr
X- o
-■o"
« o
S« o
3 3 w
"II
N
> S
orq
Ç »
S- c/3< S **
p o
a
f» C/3
_ w 9 gr
% cu
S. Ç/5<
rt rt
c/q
ai O
• cr nT
80 24—7
VERONIKA KENDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—34
Postrežba točna in solidna.
_. G-lsu-srna, zaloga
[los. Petričevih zvezkov.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
Rinil i
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—12
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.

P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26-9
kavarnar.

Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus?
(8) 26-14
kavina primes.
Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja".
Fr. Burger
Spodnja Šiška
::::::::: (pri Ljubljani) ::::::::::::::::::
parotovama lesnih izdel- ; kov in vseh v mizarsko stroko spadajočih del.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
!
11 26—14
fiàite po vzorce !
Modno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato .....13 26
13
blago stalnobarvni
ZEFIRI
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Sazpošiljalnica za platneno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
fišite po vzorce 1
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(Češko)	25 26-9
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottaye-orglje), klavirje in pianine
najmodernejših konstrukcij. 3 do aletna garancija. Ustanovljene 1. 1869.
Nizke cene.	Tudi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
Ustanovljeno 1842. Električna sila Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti Ih.otela. „TTn.i©xi* priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši?
črni, medli	1.9 52—17
lak za šolske table.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-9
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ua* v
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Scliaft-liausen, Klassig in Glashütte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, rao-50 nogrami itd. itd. 52 13.
Ceniki gratis in franko.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novo* rojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem iniijih rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica: — i6 52-33 Kolodvorske ulice št. 8.
FR. STUPICA
v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
in Valvazorjev trg štev. 6
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnic, stro-
jev za Košnjo m obračanje sena.
Kmetovalci, ki rabijo pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, so zagotovljeni najbolje postrežbe. Mlekarnam se priporočajo izvrstni posnemalniki in trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement, strešna lepenka, štorja za strope, pločevina, nagrobni križi ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. (9) 26 14
C.intr.ävorni
papežev ävorni
od" ar Gabrijel Piccoli
v LJubljani, lekarna „pri angelju", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke: Želodčna odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa. 1 steklenica 20 h. — Železnato vino krepča malokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K l-50. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko.
Naročila se izvršujejo točno po povzetja.	16 26—12
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—30